^T^AND
s~'/ic6tcce.'*
AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 6, 1950
SLOV€NIAN
MORNING NGWSPAP6R
LETO LII — VOL. LII.
VE 5TI

1 z
VOLITVE V ZVEZNI svet in v Ljudsko skupščino so bile naj-večji politični poraz kar jih je do sedaj doživela O. F. in komunistična partia v Jugoslaviji. Volilni zaključki, ki so bili publicirani od strani Titovega režima so velike potvorbe, pa naj si bo glede višine volilne udeležbe ali pa višine za režim oddanih glasov.
Značilno za te volitve je zelo visoka mera abstinence in zelo visok odstotek v črne skrinjice oddanih glasov. Ker opoziciji' nikjer v državi ni bilo dovolje-l
vsak okraj kot celoto, katerih pa ni bilo mogoče kontrolirati ne glede višine volilne udeležbe kakor tudi ne glede višine režimu oddanih glasov. Teden pred volitvami so se na deželi pojavili mali letaki z napisom: “Oddaj-1 te svoj glas v črno skrinjico.”
2)	Na Gorenjskem so v ne-1 katerih vaseh volilci dogovorjeno odnašali volilne krogljice do- j mov in s tem demonstrirali proti opazovalnemu aparatu na vo-1 liščih, kam se spuščajo krogi ji- | ce.
3)	Na večini volišč v Ljub-1
no postaviti svoje liste, so se vo-jljar.i so bile pri volilni skrinjici take naprave, da ni bilo mogoče tajno glasovati. Poleg tega pa so bili tudi zraven agenti, ki so opazovali in poslušali kako je kdo volil.
4)	V nekaterih vaseh okrog Stične na Dolenjskem je bila volilna abstinenca skoraj 100%. Tako tudi v vasi Muljava.
5)	V kamniškem okraju so dobile črne skrinjice 60%. Takoj po volitvah je milica aretirala enega člana volilne komi-
Sodba jugoslovanskih zarotnikov
Beograd. — Država je 4. junija zaključila svoje obtožbe veleizdaje proti dvema visokima jugoslovanskima častnikoma, ki sta bila obtožena zarote z Rusi, da se strmoglavi vlado premierja Tita.
Obtoženca sta bivši polkovnik Vlado Dapčevič in bivši generalmajor Branko Petričevič. Oba so zaprli že pred dvema letoma, ko sta hotela pobegniti iz Jugoslavije, kjer sta snovala zaroto proti Titovi vladi.
Ilija Kostič, enoroki drž. tožilec, je zahteval od voja-jaškega sodišča, obstoječega iz treh častnikov, pravično pa strogo kazen.
lilci poslužili “črnih skrinjic.”
Vsi kandidati za te volitve so bili imenovani od komunistične partije in so bili vsi, razen zelo malih izjem, komunisti. Kandidati — nekomunisti, so bili politično nevažne osebnosti, ki so se popolnoma podvrgli poslušnosti partije.
Kandidati ljudske Frontevso dobili največ 30% glasov v državi. Pa tudi ta odstotek še ne prikazuje resničnega stanja političnih sil, kar je še vedno posledica političnega pritiska in groženj. Pri svobodnih volitvah bi ljudska fronta ne dobila niti 10% glasov. Dežela je kompaktno glasovala proti režimu in oddala glasove v črne skrinjice. Nekoliko drugače je bilo v mestih, kjer so voliici po večini uradniki, razni funkcij onar ji, pisarniški delavci in delavci, kateri so bili individualno podvrženi terorju in pritisku. Zato je bil v mestih procent r e ži m u oddanih glasov nekoliko višji in je znašal 30 do 40%.
Po informacijah, katere smo bili v stanu dobiti, je bil odstotek za Tita oddanih glasov precej nižji v Srbiji in na Hrvat-skem nego v Sloveniji.
l)Volilne komisije, ki so bile sestavljene po veliki večini iz elanov komunistične partije, niso hotele dati nobenih infor-hracij o izidu volitev v poedinih krajih. Javili so le zaključke za
Možen povratek belgijskega kralja na prestol
Stranka, ki se zavzema za njegov povratek, je dobila v parlamentarnih volitvah dva glasova večine.
Fisher Body delavstvo potisnilo ob stran levičarsko vodstvo
Na burni seji v nedeljo je delavstvo odglasovalo sprejem in odobritev nove pogodbe.
Cleveland. — Delavstvo v Fisher Body tovarni, kjer je local št. 45 CIO United Automobile Workers unije, je potisnilo pri svojih volitvah, ki so se vršile v nedeljo , na stran svoje dosedanje levičarsko vodstvo ter z; ogromno večino odglasovalo ratifikacijo ali odobritev General Motors kontrakta Tajno glasovanje, ki se je izvršilo po burni, tri ure trajajoči! seji v Mestni dvorani, je izpad-j lo: 751 glasov za odobritev kontrakta, 79 glasov proti.
Dva druga locala G. M. delavcev v velikem Clevelandu sta se pridružila Fisher Body delavcem v odobritvi kontrakta, dva druga sta ga pa zavrnila. Levičarji in njih voditelji so
6. junija 1944 - 6. junija 1950
Danes, 6. junija 1950, je šesta obletnica junaškega vdora ameriških armad v Francosko Normandijo. . . Na današnji dan pred šestimi leti je cvet ameriških armad vdrl v ‘Festungo Europo”, da osvobodi evropske narode neusmiljenih tiranov, ki so jih tlačili kakor mora človeka v težkem snu. . . Udar junaških armad se je posrečil! Z nepopisnim junaštvom, trpljenjem in samožrtvovanjem so borci za svobodo in pravico ubili volkodlake ter jim s priostrenim kolom presunili srce, da bi se nikdar več ne vrnili mučit trpečega človeštva.
A ne vsem! Samo dvema, ki trohnita v zemlji, če ni morda izbruhnila gnusa. . . Drugi so ostali, ker so za časa osvobodilnih vojska hodili okoli v človeški podobi, s čemer so preslepili osvobajalce in maščevalce. Danes se jim ni treba nič več pretvarjati! Danes svobodno besnijo v svojih pravih podobah volkodlakov, vedomcev in mor, srkajoč kri nesrečnih narodov in teptajoč njihove najosnovnejše človeške in božje pravice!
Koliko časa še? . . . Ali so bile žrtve bojevnikov za svobodo res zaman in njihova kri zastonj prelita?
Kdo ve odgovor na to vprašanje? . . . Kdo naj napove igro usode, ki se včasih tako kruto igra z življenjem in smrtjo narodov?
Pa vseeno: Čast in slava vsem junakom, ki so pred šestimi leti na današnji dan stopili na usodna normandijska tla! Čast in slava VSEM živim in mrtvim borcem za pravico in svobodo!
Bruselj, Belgija. — Iz izida
sie v Mengšu in ga spraševala o belgijskih volitev, ki še ni bil
vzrokih volilnega poraza in po- uradri0 potrjen, je razvidno, da litični orijentaciji posameznih so dobili kontrolo nad poslansko volilcev. Aretiranec je po pr- zbornico z dvema glasovoma vem zaslišanju ušel iz ječe s večine krščanski socialisti, ki tem, da je skočil skozi okno.	se zavzemajo za povratek kralja
6)	Delavci v Kranju so bili Leopolda III. na prestol
prisiljeni, da so delali propa- Kljub majhni večini parla-gando za te volitve, v prid reži- mentarne kontrole označujejo ma.	volitve za “veliko zmago”, in
7)	V Bregu pri zidanem mostu neki strankin voditel je izjavil, je milica grozila predsedniku [da bo kralj Leopold, ki je v pre-volilne komisije, ker je bil izid j gnanstvu izza leta 1945, že juli- VQ^nC^u V ^e^em volitev na njegovem volišču za|ia meseca spet na svojem pre- Uns em
bili proti odobritvi te pogodbe 'SVell Uti V (1696^51(6111 SladlOMI jC
Češki profesor^ prisostvovalo v nedeljo £5,069 katoličanov
junak prepričanja in svoje vesli
Stadion je bil spremenjen v ogromno katedralo
Razne drobne novice (z Clevelanda in te okolice
Na operacijo—
Julia Martinčič iz 1058 E. 74. St., se je podala v Glenville bolnišnico, kjer se bo podvrgla ope-raciji. želimo, da bi vse srečno prestala in se boljšega zdravja povrnila domov.
Pobožnost v četrtek__
Po sklepu zveze Oltarnih društev bo na praznik Sv. Rešnjega Telesa skupno sv. obhajilo v četrtek 8. junija ob 9:30 dopoldne v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti in Euclid Ave. Maševal in govoril bo prevzv. dr. Rožman, škof ljubljanski, asistirala bosta Rev. V. Tomc in Rev. V. Cimperman. Seja na strelišču—
Euclid Rifle klub bo imel v sredo pop. ob 3. uri sejo in streljanje na lončene golobe na strelišču na Močilnikarjevi farmi. Po seji bo fin prigrizek, torej naj se članstvo udeleži v velikem številu.
Vabilo na sejo—
Nocoj (v torek) ob 7:30 bo redna seja društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Seja bo v zborovalni dvorani šole sv. Vida.
pod milim nebom. - Klečeča množica je prosi-j MradT?ohn^°bllaiTm Aaa
r ,	IT .1.	.	•	.	~	1V]rs- Rebol iz 1217 Addison
la božje Usmiljenje za mir trpečemu človeštvu
CLEVELAND, O. — V nedeljo zvečer je bila v cleve-
1	V EL.rtl'N D, ----- V UCUCiJU Z.VCCC1 c
• SM i Xe’	landskem stadionu veličastna pobožnost svete
fair ♦warmer
bremenski prerok pravi:
Jasno in toplo danes in po-hoči.
Tri na dan
Rdeča zdravnica Bidovec-^°jc, ki je dospela z dvema to-Varišema na konvencijo subver-2ivne organizacie SANS, je ba-vzkliknila o stari domovini:
<<
• • • toda kaj bi govorila, pridi-l-e in oglejte si jo sami. Z odpr-timi rokami vas bomo sprejeli!” * * *
Aha! Pa nič katere! In naj bi Se v tiste “odprte roke” zaletel Rednik Ameriške domovine, aj? No, kaj? Kot z medno tep-0 bi napravili, kaj ne, tovariši. * * *
Morda bi vedela gospa zdrav-hica razložiti, kako je to, da Iju-(jih poznamo) že več mese-Cev zaman čakajo na jugoslovansko vizo, da bi šli obiskat (i°lne starše. Ali je to tisto . . . Pridite, z odprtimi rokami vas! bomo sprejeli?”
režim porazen.
8) Imamo dokaze, da je več kot 50% aktivnih vojakov glasovalo proti režimu.
Radi teh za režim tako poraznih izidov so komunistične celice v Sloveniji dobile takoj po volitvah od Komunistične Partije Slovenije okrožnico s sledečimi vprašanji:
1.	Analizirajte vzroke volilnih porazov.
2.	Zakaj so kmetje glasovali proti režimu?
3.	Zakaj so celo delavci glasovali proti režimu?
4.	Ali je vzrok volilnega poraza morda organizirani odpor od strani opozicije?
Večina članov komunistične partije je prepričana, da je bil odpor pri teh volitvah proti Titu organiziran.
Pred volitvami je bilo v notranjosti komunistične partije prerekanje ali naj se za vsak volilni okraj postavi samo en kandidat ali naj se postavijo tudi paralelni kandidati. Ranko-vič je vztrajal pri postavitvi samo enega kandidata za vsako volilno okrožje, dočim je Kardelj zastopal drugo stališče. Zmagal je Rankovič in postavljeni so bili samo po eni kandidati. Rankovič je namreč bil prepričan, da bi se v slučaju možnosti izbire kandidatov postavila velika večina volilcev proti glavnemu komunističnemu kandidatu, kar bi bil prehud poraz za komunistično partijo.
Mi mislimo, da bo režim težko odločil za kake represalije proti volilcem radi glasovanja proti režimu, ker bi v tem slučaju morali aretirati večino jugoslovanskega ljudstva.
-------o------
SPOMNITE SE SLOVENSKIH
BEGUNCEV S KAKIM PAROM
stolu.
Iz volilnih rezultatov, objavljenih včeraj, je razvidno, da so dobili komunisti skoraj najmanj glasov, oz. manj so jih dobili samo social-liberalci. Komunisti so jih dobili 116,138, social-liberalci pa 44,069. Krščanski socialisti (Social Christians) so dobili največ glasov, namreč 1,-294,943, socialisti 859,744, liberalci pa 271,731.
Otvoritev tunela pod morjem v New Yorku
New York. — Dne 25. maja so odprli v New Yorku tunel za av-tni promet med Manhattanom in Brooklynom. Tunel je bil izvrtan pod dnom newyorškega morskega zaliva, po katerem plovejo največji in najtežji parniki sveta.
njegove današnje izjave ne morejo ne škodovati ne hasniti, ker je usoda obtožencev itak v naprej sklenjena in zapečatena.
Praga. — Eden izmed 13 ob-množičnem procesu je 5. junija pogumno povedal v obraz svojim tožilcem, da tvorijo češkoslovaški komunistični rečim — “izmečki človeške družbe.” Zdenek Peska, 50 let stari bivši profesor, je brez ovinkov povedal sodišču, da je napisal okrožnico o komunističnem režimu, v kateri je ugotovil, “da niso še nikoli poprej takšni izmečki človeštva prišli na ob-oblast.” Priznal pa je “delno krivdo” na obtožbo izdaje.
Peska je dalje priznal, da so njegovi pamfleti vsebovali protisovjetske kvotacije del francoskega avtorja Andre Gide-a.
Vsi obtoženci so obtoženi, da so hoteli strmoglaviti češkoslovaški komunistični režim s pomočjo zapadnih časnikarjev ter' bivšega ameriškega ambasadorja v Pragi, pokojnega Laurence Steinhardta.
ure ter mo-i
Rd., je bila deležna lepe nagrade na razprodaji v modni trgovini Marsich & Russ, 6108 St.
njen predsednik pa James C.
NOVI GROBOVI
litve za svetovni mir, katere se je udeležilo 65,000 katoli- air ve' . obiIa ie ]eP° P°‘ ških vernikov iz clevelandske škofije. Množica je klečala s^'lno PreSrinlal°. Naj pnde v globoki pobožnosti, proseč Boga za odpuščanje grehov človeštva in prosila božje Usmiljenje, naj razgrne mir nad	«blet”lca—
svoje otroke.	—-----------------------------i V sredo ob 7:45 bo darova™
Za te svečane pobožnosti je bil veliki stadion spremenjen v ogromno katedralo pod milim nebom, s 55 čevljev visokim oltarjem, ki ga je krasila 36 čevljev visoka slika Fatimske Gospe.
Govor Cardinala Stritcha
Glavna cerkvena osebnost in gl. govornik na shodu je bil či-kaški kardinal Samuel Stritch, ki je v svojem govoru izvajal, da so se brezbožne sile polastile mnogih dežel v Evropi in Aziji ter ustanovile svoje napadalne otoke tudi v drugih deželah. Te brezbožne sile hočejo zavladati vsemu svetu in povsod žalijo dostojanstvo človeka in
v cerkvi sv. Vida maša za pok.
Connell, sodnik okrajnega Bodi-J”"158 hf(hadolnik v sPomin
šča (Common Pleas Court). Hf °bIetniCe
Misijonar pobira—
Rev. August Antolin, misijo-nar, ki je dospel z Japonske, pobira milodare v okolici cerkve Frances Miklavčič	I sv. Vida. Misijonar vodi na Ja-
V pondeljek zjutraj je umrla ponskem sirotišnico s 170 otroci, po dolgi bolezni dobro poznana Rojakom priporočamo, da po Mrs. Frances Miklavčič (Miklan- svojih močeh darujejo.' cie), vjtarosti^ leL stanujo-|Nov „rob y domovini_
Mrs. Rose Kromar, 1113 E.
ča na 671 E. 222. St., Euclid, O Rojena je bila tu v Clevelandu. — Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sina Alberta in vnuka, pet sestra: 'Mrs. Mary Credence, Mrs. Rose Stuzan,
Mrs. Angela Okicki, Mrs. Sophie
.	_	n'leS0'jMatulas in Mrs. Dorothy Dular,
vA pra^c. - Za uresničenje ter štiri brate: Franka; Aloisa>
svojih ciljev se poslužujejo naj- Joe in Johna Bila je članica
grse m najnemoralnejse propa-jSŽZ št 25 in Makabejcev št. 493 gande, zlasti v svojih napadih !L na vero in Cerkev.
RAZKRINKANJE DELOVANJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Ponatis iz kongresnega zapisnika o pričevanju M. Cvetiča
Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St., v cerkev sv. Vida ob 10:30 in od
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM!
(Nadaljevanje)
Mr. Tavenner: Prosim, identificirajte ta United Committee of South Slavic Americans. — (Združeni odbor južnoslovanskih Amerikacev).
Mr. Cvetic: Ta odbor ali komite je bil postavljen od komunistične partije Zed držav Amerike v svrho sejanja in razširjanja politične propagande jugoslovanske vlade pod maršalom Titom. To je bilo seveda pred Tito-Stalmovim razkolom. Med uradniki in voditelji tega odbora so bili: Louis Adamic, Zlatko Balokovic, Anne Traven, Pete Vukcevich, Leo Ba-cich in Harry Justiz. Ti niso vsi člani komunistične partije.
Mr. Case: Mr. Tavenner, ah ste dognali, kaj ta komite dela?
Mr. Tavenner:	Mr. Cvetic,
prosim pojasnite podrobneje svrhe tega odbora.
Mr. Cvetič: Odbor je izdajal buletine in pamflete.
Mr. Case: Rad bi kaj več vedel o tem odboru, ki ga opisujete in pravite, da vsi, ki so v njem, niso komunisti. Zato bi rad vedel, kaj je ta odbor delal.
Mr. Tavenner: Prosim, pojasnite funkcije tega odbora.
Mr. MacSweeney:	Jaz sem
hotel pravkar poseči v razpravo o Zdr. odboru južnoslovanskih Amerikancev in mislim, da bi kongresnik Case rad vedel, kaj je prav za prav fa odbor.
“Živ rožni venec”
Predsednik te ogromne slovesne pobožnosti je bil clevelandski škof Edward F. Hoban, ki tam na Kalvarijo, mu je asistiralo več drugih škofov. Tisoče vernikov je skupno molilo rožni venec, ko je 2,000 gojenk katol. višjih šol sklenilo “živ rožni venec.” Ko so ugasnile vse luči v stadionu, so zažarele male električne svetilke deklic, predstavljajoče svetle jago-gode rožnega venca.
čakajoč na pričetek sv. ure, je množica prepevala nabožne pesmi, spremljana od godbe, ki je štela 250 godbenikov.
500 duhovnikov v procesiji
V stadion je prišla procesija, v kateri je bilo nad 500 duhovnikov, vse od cerkvenega kneza kardinala Stritcha, škofov in j monsignorov, do nižjih duhov-j nikov. V posebni sekciji stadi-j ona je bilo 100 redovnic, ki so prišle molit k sveti uri.
Ta veličastna sveta ura je bila pod pokroviteljstvom Zveze društev Najsv. Imena clevelandske škofije, škofijski direktor te Zveze je Rev. Holloran, —
NAJNOVEJŠEVESTI
Miami, Fla. — Dne 5. junija zvečer je treščilo v morje veliko letalo, na katerem se je nahajalo 65 oseb. Nesreča se je pripetila 330 milj severnovz-hodno od Miami. Na letalu so bili sezonski delavci, ki so potovali iz Porta Rica v New Jersey.
Tokio, 6. junija. — General Mac-Arthur je ukazal japonski vladi, naj prepove javno udejstvovanje centralnemu odboru japonske komunistične partije, sestoječem iz 24 oseb, med njimi sedmih članov parlamenta. Mac Arthurjevemu ukazu bo najbrž sledila predloga v parlamentu, da se v celoti prepove delovanje ko-munilstične partije.
63. St., je prejela iz stare domovine žalostno vest, da so ji 24. maja umrli ljubljena mati Marija Zobec v visoki starosti 87 let. Po domače so jim rekli štefan-čeva mati iz Dolenje vasi pri Ribnici. Doma zapuščajo tri hčere, tukaj pa dva sinova, — Franka in Charlesa Zobec, hčer Rose Kromar ter veliko sorodnikov. Naj mirno počivajo v rodni grudi.
Pogreb Ger. Kunčič
Pogreb pok. Gertrude Kunčič bo v sredo 7. junija ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda ter v cerkev sv. Jeronima na 152. cesti ob 9:30.
K molitvi—
Članice podr. št. 25 SŽZ so prošene, da se udeleže skupne molitve nocoj ob pol osmi uri zvečer za pokojno Rose Lončar, ki leži v želetovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave.
12 ruskih vojakov ubitih v Nemčiji
Berlin. — Vzhodnonemški viri poročajo, da je bilo ubitih 12 sovjetskih vojakov, ko so člani protisovjetskega podzemlja di-namitirali z municijo natovorjen vlak, na katerem so se vozili tudi dotični vojaki.
Eagle River, Wis. — Na neki tukajšnji farmi je bil najden zaklad bankovcev in kovancev V vsoti $32,000. Zaklad je zakopal na farmi njen prejšnji last-hik, preden je umrl.

(JSL
7P&-
/lMERI$KA DOHIOVIMA

(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 'St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays

BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA
Za Zed. države §8.50 na leto; za pol leta §5.00; za četrt leta §3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav §10.00 na leto. Za pol leta §6.00, za 3 mesece §3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States §8.50 per year; §5.00 for 6 months; §3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States §10 per year. §6 for 6 months, §3.50 for 3 months.
JUNE 1950
SUN MON TUE WED THU FR1 SAT
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
«fjP*-83
No. 110 Tues., June 6, 1950
DR. V. MERŠOL:
Pred petimi leti v Vetrinju
LtJ. Ames je bil vsled mojih besed nevoljen in je jezno pripomnil, da je to odredba komandanta divizije in da se v to jaz ne smem vmešavati. Iz razgovora, ki je sledil med Lt. Amesom in majorjem Barre sem razumel, da bi po prvi civilni begunski skupini prišle na vrsto za vrnitev v Jugoslavijo še druge skupine slovenskih in ostalih jugoslovanskih beguncev v Avstriji in drugih pokrajinah, katere imajo zasedene Angleži (v Nemčiji in Italiji).
Lt. Ames je zahteval od majorja Barre, da naj izvrši poveje vojaške komande, major Barre pa je prosil, naj počaka, da gre on z menoj v Celovec na angleško vojaško upravo, da posreduje.
Ker je bil avto g. Barreja pokvarjen, je dal Lt. Ames svojega na razpolago. Na poti v Celovec sem majorju Bar-reju očital, da so Angleži prelomili vse obljube in mednarodne obveznosti o azilu za begunce, ker so izročili domobrance in mnoge civilne begunce jugoslovanskim komunistom, ter ga rotil, naj pri vojaški upravi podvzame vse korake in napne vse sile, da preostali slovenski in jugoslovanski begunci. civilisti in vojaki, ne bodo vrnjeni komunistom v Jugoslavijo. Major Barre je bil bled in silno razburjen. Videti je bilo, da ga je zadeva zelo pretresla.
Po 6. uri zvečer sva se pripeljala na angleško vojaško upravo v Celovcu, kjer sva odšla takoj na oddelek za preseljene osebe. Tam naju je že čakal major Johnson, ki je bil telefonsko obveščen, zakaj prihajava. Prosil sem ga, naj pomaga rešiti slovenske in ostale jugoslovanske begunce, kar je po mojem mnenju itak dolžnost Angležev, saj so nas sprejeli pod svojo zaščito. Naročil mi je, naj počakam v predsobi, sam pa je z majorjem Barre odšel v pisarno, čakal sem približno pol ure. Major Barre je od svoje strani podrobno informiral majorja Johnsona' o celi zadevi in ga prosil, da podvzame vse korake, da se civilni begunci ne vrnejo nasilno v Jugoslavijo. Slišal sem telefonirati na več strani.
Nato me je major Barre poklical v pisarno. Major Johnson mi je ponudil stol, me par sekund molče gledal, nato pa rekel: “We decided that civilians will not be sent to Jugoslavia^ against their will. Only those who wish to go, should go.” (“Odločili smo, da civilisti ne bodo poslani proti njihovi volji v Jugoslavijo. Samo tisti, ki to želijo, naj gredo.”)
Zelo me je razveselila njegova izjava, ki je prišla zame skoraj nepričakovano hitro. Zahvalil sem se mu s prisrčnimi besedami, češ, da je s tem pomagal rešiti življenje in preprečil mučenje tisočev.
Po približno desetminutnem nadaljnem razgovoru z majorjem Johnsonom sva se major Barre in jaz poslovila.
Na poti v taborišče sem se iskreno zahvalil majorju Berre-ju, da se je tako energično potegnil za slovenske in ostale jugoslovanske begunce.
Vrnila sva se k Lt. Amesu, ki je sicer vzel na znanje ustmeno spremenitev odredbe glede vračanja slovenskih ci-' vilnih beguncev, istočasno pa prosil majorja Barreja 'naj poskrbi, da dobi to odredbo tudi pismeno od divizije. Poleg tega je zahteval, da se isti večer do desete ure dobi sporočilo, koliko civilnih beguncev bi se vrnilo prostovoljno v jugo-slavijo, da bi on mogel pripraviti primerno število avtomobilov. Bil sem mnenja, da jih prostovoljno ne bo šlo preko dvesto, raje manj, čeprav je Lt. Ames mislil, da jih bo šlo mnogo več. Major Barre se je nato ponovno vrnil v Celovec na vojaško komando, jaz pa sem odšel v taborišče, da pomirim prestrašene begunce in jim sporočim uspeh intervencije. Takoj smo pozvali begunce, naj se prijavijo oni, ki se želijo vrniti prostovoljno v Jugoslavijo. Prijavilo se jih je okrog 200.
Ko je po deseti uri zvečer prišel major Barre v taboriščno pisarno, je našel tam zbrane vse člane taboriščnega odbora, ki so se mu iskreno zahvalili za uspešno posredovanje glede vračanja beguncev. Bil je ganjen, oči so se mu zasolzile.
3.	junija, (v nedeljo) je odšlo prostovoljno v Jugoslavijo okrog 200 beguncev, in sicer okrog 100 Slovencev (ostali so se skesali), okrog 100 pa Hrvatov in Srbov. Odpeljali so se na 40 slovenskih vozovih s konji preko Ljubelja.
i Major Barre mi je istega dne tudi naročil, naj bom prihodnji dan, v pondeljek 4. junija, gotovo v taborišču, ker obišče taborišče neka visoka osebnost.
4.	junija okrog 11. ure mi je major Barre sporočil, da pride okrog 12. ure v taborišče feldmaršal Alexander sam.
Naj bom kje blizu, da bom na razpolago, ker bo najbrže želel govoriti z menoj. Naj mirno odgovarjam na vprašanja, zraven pa lahko povem želje beguncev.
Ni bilo časa, da bi sestavil kakšno pisano spomenico ali jim tega ni šteti preveč v zlo, ko ca bi se posvetoval z drugimi, kaj naj povem. V mislih sem Pa imamo med seboj v Ameriki si sestavil važnejše točke. —
(Dalje sledi).
Opazke in pripombe
Clevelad, Ohio. — Pred kratkim se je vršila v Atlantic City-ju konvencija velike in vplivne oblačilne unije International Ladies Garment Workers Union of America, katere dolgoletni voditelj je neutrudni in vsestransko progresivni (pa ne v “ljudskodemokratičnem” smislu kakor naši progresivci, ka-li) David Dubinsky. časopisi so ob tej priliki objavili več zanimivih dejstev o tej uniji, o kateri se lahko reče, da je njena zgodovina hkrati zgodovina ameriškega delavskega gibanja in krona njegovih uspehov, ker je zgodovina obeh tako tesno povezana. Ker naših progresivnih ljudskodemokratičnih časopisov take stvari menda ne zanimajo, ali pa jim morda celo ni prav, da se kaj takega — tako dobrega — dogaja v ti frdamani ne-Ijudskodemokratični in kapitalistično reakcionarni Ameriki, katero bi tako neznansko radi oblagodarili s prekletstvom rdečega totalitarstva, bom na kratko naštel nekaj teh podatkov.
ILGWU je bila rojena pred petdesetimi leti. Oblačilni delavci v Ameriki so bili tedaj med najbolj izkoriščanimi delavci v deželi, kjer tedaj res ni manjkalo najgršega izmozgava^ nja delavcev. Ameriški kapitalizem je bil tedaj še v vsem podoben evropskemu kapitalizmu in mu je manjkalo še nekaj desetletij do velikega spoznanja, da kapitalizem ne more prospe-vati v mizeriji in brezupnosti, temveč da potrebuje za zdravo rast dobro plačane delavce in da ]e največji trg za vsako industrijo doma. Vzelo je mnogo napora in trpljenja, tudi brez preganjanja ni šlo — Amerika je šla tedaj skozi “temni srednji vek” ameriškega kapitalizma — toda vsajena mladika se ni dala zatreti in je rastla in rastla, dokler ni dorastla v današnjo orjaško organizacijo s skbro pol milijona članov, katere vpliv se čuti vsepovsod, v delavskem gibanju, v oblačilni industriji, pa tudi v politiki.
ILGWU lastuje danes' vrsto časopisov v različnih jezikih; ima radijsko omrežje, ki se razteza od New Yorka in Chata-nooge do Los Angelesa; lastuje okrog dvajset velikih poslopij, med njimi več nebotičnikov; obratuje enajst velikih zdravstvenih centrov v 11 različnih mestih; ima 691 plačanih uradnikov in 1522 tehnikov, od katerih vedo nekateri več o uspešni industrijski produkciji kot marsikateri kapitalistični veščak (ki radi prihajajo k uniji po nasvete) ; vodi v mestih, ker ima podružnice, vsakovrstne šole in izobraževalne tečaje od strokovnih in kulturnih pa do tečajev za novoporočence, upokojene delavce itd. Sploh menda ni polja, v katerem se ta unija ne bi aktivno udejstvovala. Obseg teh njenih aktivnosti najbolj nazorno pokaže dejstvo, da znašajo plače in mezde njenih na-meščencev' in delavcev nad pet in pol milijona dolarjev na leto!
Ameriki dobrega in zdravega in stikajo samo za govnom, skušajoč prikazati svojo domačo deželo v čim slabši luči, dočim ne morejo prehvaliti mizerije in zatiranja v “ljudskih demokracijah”, ki je po njihovi skisani logiki “znamenje naj večjega napredka.” Saj se spominjate izreka: Povej mi, kaj bereš, pa ti povem, kaj si (ali pa, kaj veš). Nu; titovariši v Ljubljani seveda bero Prosveto, Proletarca in Nakopravnost. Ali je potem čudno, da se jim vidi Amerika tako brezupna?
* * *
Dolgo smo morali čakati, da je urednik zarjavele device E. prilezel iz suoje luknje kakob grilček ter nas razveselil s svojo marksistično - leninistično muziko, nazadnje pa smo le pričakali, da mu je dal šef Vatro dovoljenje za njegov mačji solo. Jeremijada je bila napackana na prvi strani ob priliki Sanso-ve konvencije in vsebuje toliko budalosti, obrekovanja, laži in govna na račun “naših kolabo-ratorjev s fašisti in nacisti”, “domobrancev”, “klerofašistov”, “Kravačenkov”, “spreobrnjenih Chambersov”, “Budenzov” itd. (to smo seveda vsi, ki nočemo tuliti s komunističnimi sopotni-škimi volkovi), da bi človek sodil, da je prišla izpod peresa nekoga, ki je pravkar ušei iz norišnice, če bi človek ne vedel, da so laž, obrekovanje in blatenje glavne dogme, na katerih temelji šola, katero je brez dvoma absolviral Ivan Boštjančič, preden je osrečil Ameriko s svojo navzočnocstjo! Pa kako pozabljiv je vrhu tega ta dični produkt ljudskodemokratičnega de-magoštva!
Pritožuje se nad “elementi, ki so kolaborirali s Hitlerjem in Mussolinijem, ki imajo roke omadeževane s krvjo svojih lastnih bratov in sester” — to pomeni vse nasprotnike partizanstva med okupacijo — a ne zine ene besedice o bratovski krvi desetih tisočev slovenskih protikomunističnih vojakov, katere so pozverinjeni partizani neoborožene in z jekleno žico zvezane poklali kakor toliko tisoč psov in mačk!
Ivan Boštjančič čveka o “spreobrnjenih Chambersih, ki so zaslutili tragični razvoj v zgodovini Amerike, in so se ob pravem času poskrili v najbolj temne kote, kjer zvesto hlapčujejo svojim gospodarjem z de-nunciranjem in napadi na napredne Slovence” — sam pa že mesece tišči z glavo v j azbino in javno in na ves glas taji svojo politično vero in edinega boga, v katerega veruje!
(Kot sem že nekoč zapisal, ali bi ne bilo bedasto, če bi kdor koli skušal ovajati ali tožiti ljudi, ki so dovolj omejeni, da na ves glas tulijo, da so za komunistično nasilje, za komunistično strahovlado, za komunistične bogove, tako da tudi slepec lahko otiplje njihovo misel, da bi rajši danes kot jutri zamenjali vse, kar je pristno ameriškega za “ljudsko demokracijo” po sovjetskih vzorcih? Seveda, pa še
za to, da bi ameriške čebele pripravile čim več in čim slajšega medu za vse dobre Amerikan-ce in “krasne Američane.” — (Prismoda!” je regairal na tol cvetko pasje logike sosed Miha. “Kje pa je slišal, da bi bili kdaj naš Efbiaj in džastis department kdaj prisegali zvestobo Hitlerju? Ali se mu je čisto skisalo pod skalpom?”)
Sploh se mož kisa in cmeri, kakor bi bili mi krivi, da je Sans zaplaval kmalu po ustanovitvi v čisto marksistično - leninistične vode in potegnil za seboj ves tako zvani napredni, progresivni ali ljudskodemokratični tabor; in kakor bi ga bili mi dali na listo prevratne organizacije in ne zvezni justični department; pa kakor bi bila midva s sosedom Miho pričala pred kongresnim odsekom za neameriško delovanje, da je urednik Ivan Boštjančič alias John Boštjančič komunist — pa še velika komunistična zverina za povrh — in ne Matt Cvetic, s katerim se je po pričevanju slednjega svoj čas bratil kakor z zaupnim sotovarišem in sozarotnikom, ka-li!
Pri nas doma smo imeli navado zabrusiti takim cmeravcem: “Fant, godljo si si sam skuhal; zdaj jo pa še sam požlampaj, če je v tebi kaj moža!”
A Ivanu Boštjančiču in njegovim sopotniškim tovarišem kapitanom na ušesa povem še to, da nisem niti enkrat zapisal ene same črke zato, da bi spreobrnil in odvrnil od “ljudskodemokratičnega marksižmaleniniz-ma” katerega koli izmed njih, temveč mi je šlo in mi še gre zgolj za tiste hipnotizirane množice, katere so oni zapeljali v močvirje komunističnega totalitarstva. Dacol.
* * *
Torej Sansova slavna konvencija je za nami, naši tovariši pa oni od “tam preko” so se po tovariško objeli in si ponovno zagotovili/da jim srca zvesto bijejo za istega “vodžo” in isto “veliko stvar”, nekdanji socialdemokrat in današnji titovski “socialist”, ka-li, stari Etbin jKristan je s svojim hreščečim glasom (vlil navdušenja in vere v malodušna srca in Sans je izšel iz “velike preizkušnje” nespremenjen, z edino razliko, da so se čikaški kapitani “previdno” umaknili v ozadje (Kuhelj, Medvešek) ali pa celo “utonili v pozabo” (Fred Vider in Tone Garden) in prepustili “vajeti” in — kar je glavno — odgovornost metropolskim ■ preprostim desetnikom, ki, politično mišljeno, ne znajo do pet šteti in katerim bi Amerikanec nedvomno pripopal častni naziv “suckers”. Ta “sprememba” seveda ne bo preslepila nikogar, razen njihovih lahkovernih “sivih mas”, Drugače pa je ostalo vse “po starem.”
komunistična diktatura Partije najzaželjivejša vladna oblika? Prijatelji, kdor to verjame, JE prežet s komunizmom in dober komunistični vernik, pa če ima člansko izkaznico ali ne! Nof sed!
* * *
Da ne bo kdo prihodnje tedne pod napačnim vtisom, da sem zlezel v kakšno temno luknjo, kakor se vedno sanja uredniku zarjavele device E., naj pojasnim, da bom ob času, ko bo šlo tole v tisk, na operacijski mizi v Lakeside bolnišnici. Operacija sicer ne bo nevarne vrste in ni upanja, da bi mi odprla vrata v večnost — saj veste: kopriva ne pozebe! — vendar bodo morali moji čitatelji na obeh straneh plota potrpeti nekaj tednov, dokler se popolnoma ne izližem. Upam, da mi “tov.” Boštjančič in drugi naši sopot-niški kapitani in f raj tar ji ne bodo šteli tega v zlo. Jih bom pa potem toliko bolj vneto štrgljal in krtačil! Le brez skrbi, vsi bomo še prišli na svoj račun.
Zdaj pa — molk in počitek, kakor zapovedujejo gosod doktor in pa prijazne, potrpežljive bolniške strežnice.
Na svidenje tja proti koncu julija!
Peter Kopriva.
Koncert mladine
Člani te unije so deležni vsako- kako bedasto! Mar mislite, da so
vrstnih ugodnosti in dobrot od že omenjenih izobraževalnih tečajev do zdravniške oskrbe v lastnih zavodih, počitnic v lastnih letoviščih itd. Sploh je to ena najnaprednejših, če ne najbolj napredna delavska organizacija v Ameriki.
“Tovariši” v Ljubljani mi tega seveda ne bodo verjeli. Po njihovi bistri logiki kaj takega ni mogoče v tako reakcionarni kapitalistični deželi kakor je Amerika. Po njihovem je mogoče kaj takega samo v “ljudskih demokracijah”. Sicer pa
pri F. B. I. tako neumni, da bi prišli k meni vprašat, kaj počno naši titopotniki od Kuhlja in Gardna in Boštjančiča do česna in Medveška in Petrovicha? Ne bodite neumni! Saj dobivajo Prosveto, Proletarca, Enakopravnost in: vse druge naše liste in njihove tirade so deležne potrebne uradne pozornosti. — Nof sed, mar ne?).
Dalje klesti, da morejo videti v Sansovem delu “prevratne aktivnosti” samo “domobransko klerikalni elementi. . . vajeni prisegati zvestobo Hitlerju”, do-
Človek bi čestital Sansovi delegaciji k ohranitvi starega imena, če ne bi vedel, da jih ni vo-dli toliko pogum kakor trma pa bojazen, da ne bi ustvarili vtisa bojazljivosti. Pogumnim ljudem se namreč ni treba skrivati za nobenim “kulturno - prosve-taškim” grmovjem, kakor se je skril “prerojeni” Sans, ko že vendar vrabci na strehi čivkajo, da ni govora o kakšni resnični spremembi prepričanja, namenov in ciljev. In možje, ki so vredni tega imena, ne jokajo na ves glas, da se jim dela krivica in da so grdo obrekovani, če jih kdo imenuje komuniste ali komunistične sopotnike, ko pa SAMI na ves glas oznanjajo svojo zvestobo komunističnemu režimu v soj\ rojstni deželi (in do nedavnega tudi VSEM ostalim komunističnim vladam)! Kaj pa napravi iz človeka komunista in komunističnega sopotnika, če ne vera v komunizem, pa naj že nosi titovsko ali stalinovsko znam-
Cleveland, O. — V nedeljo 11. junija ob osmih zvečer priredi Mladinski zbor fare sv. Lovrenca svoj letni koncert. Koncert se bo vršil v cerkveni dvorani.
Mladinski pevski zbor fare sv. Lovrenca je eden izmed redkih, če ne edini farni slovenski mladinski zbor med nami, ki še prireja redne koncerte. In vendar je gojitev slovenske pesmi med našimi najmlajšimi neprecenljive vrednosti za njih vzgojo. Saj jim širi obzorje, ko jih seznanja z lepoto slovenske narodne ih umetne pesmi. Poslušalcem pa nudi njih prizadevanje lep užitek, ker jim daje priliko, da ponovno slišijo melodije, ki so jim kot Slovencem posebno pri srcu.
, Pevovodja Ivan Zorman je izbral zanimive pesmi za ta spored: nekaj splošno znanih in priljubljenih narodnih, nekaj pa tudi takih, ki so manj znane in ki bodo nekaka novost za poslušalce. Koncert bo vseboval poleg zborovskih točk tudi več solosevov, dvospevov in kvartetov. Slišali bomo tudi nekaj lepih deklamacij.
Zadnje čase je imela naša clevelandska naselbina zelo veliko število najrazličnejših prireditev. Kljub temu so bile sko-ro vse prireditve izredno dobro obiskane, kar zgovorno priča ■veliki življenjski sili in zavednosti slovenskega življa. To je vsekakor zelo razveseljivo in se hvale vredno. Zato smo uver-jeni, da tudi naših mladih pevcev ne boste pozabili v nedeljo 11. junija. Hvaležni Vam bodo, vi pa boste imeli užitek in razvedrilo ter obenem zavest, da, ste jim dali pobudo za nadalnje učenje.
Prijatelj mladine.
skrbeli, da ne bo nereda ali ob cestah ljudi, ki bi samo zijala prodajali.
Zvečer pa priredijo naši mali pevci — Mladinski pevski zbor — prav lep program v cerkveni dvorani. Tudi tukaj je potrebno, da se vsi farani udeležimo; pa ne samo farani, VSI ste vabljeni, če ste farani ali ne, če živite blizu ali pa daleč. Kaj je vendar lepšega kot je slovensko petje, ki prihaja iz mladih grl?! Mr. Zorman jih poučuje in če vemo, da jih poučuje tako odličen profesor petja, potem že lahko vemo, da se nam izplača iti poslušat. Napolnimo cerkveno dvorano do zadnjega kota.
Krona vseh prireditev pa bo v nedeljo 18. junija, ko bo Slovenski katoliški dan na znanih prostorih Brae Bum 25000 Euclid Ave. Tja pa mora priti vsak zaveden katoliški Slovenec in Slovenka, pa naj bo v Ameriki en dan ali pa 50 let. Za vse bo dovolj prostora, za se jed in pijača; ples pa bo seveda samo1 za tiste, ki radi plešejo. Zabukovčevi fantje bodo tako lepo igrali, da se bodo noge kar same privzdigovale. Poleg vsega tega pa bodo nekateri še srečni, kajti pravijo, da bo eden dobil kar sto dolarje, nadaljni trije po 50 in dva pa po 25 dolarev; zato pa le z veseljem kupite delnice, ki jih prodajajo v ta namen; cela knjižica (5) stane en dolar, kar lahko pomeni za en dolar sto ali 99 dolarjev dobička. In to se menda pa že izpla-ča.
Vsem odbornikom Zveze društev Najsvetejšega Imena sporočam, da se bo vršila zadnja seja pripravljalnega odbora v nedeljo 11. junija ob desetih dopoldne pri fari sv. Lovrenca in NE v Collinwoodu, kot je bilo zadnjič sklenjeno. To pa iz vzroka, da se bomo po končani seji udeležili procesije. Pridite gotovo. Pozdravljeni.
Jacob Resnik.
Hvala Jeriču
ljudi, ki leto in dan zvesto zapirajo oči pred vsem, kar je v
čim mora vsak pameten človek ko, in prepričanje, da je komu-presoditi, da je ta nedolžna, pa-' ni stični način reševanja človeš-triotična zveza čebelarjev, ka- kih problemov najboljši ali celo teri ne gre za nič drugega kakor edini zveličavni način in da je
Razno iz Newburgha
Cleveland - Newburgh, O. — O nesrečah, ki so se pripetile v zadnjem času, ne bom pisal, zakaj ko se nesreča pripeti, so vsi prizadeti žalostni in komaj se o tem malo pozabi, pa se spet piše o nesrečah in tako se zopet odpre srčne rane. Zato bom pa raje napisal kaj bolj veselega.
V nedeljo 11. junija bo pri nas res lepo, ko bo procesija s sv. Rešnjim Telesom na prostem. Kdor se je že kdaj udeležil take procesije pri nas, bo gotovo potrdil, da je bilo lepo. Zato pa ste tudi letos vabljeni vsi stari in novi Amerikanci. Saj ne bo nič vstopnine in nobene kolek-te — torej vas nič ne stane. Vabljeni pa so vsi v procesijo, NE pa k gledalcem ob cesti. Kdor noče iti v procesijo, naj raje ostane doma, ker pazniki , bodo
Cleveland, O. — že velikokrat me je vabil moj stari prijatelj Mr. John Jerič, da bi prišel if1 videl kraj, “GENEVA LAKE jezero,” ki je za osrednji zapad znano letovišče bogatih, ali lepe narave željnih ljudi.
To vabilo sem sprejel 25. maja ko sem bil tam na zborovanju “National Catholic Welfare Conference,” kamor je Mr. Je-rich dospel s svojim novim avtom in me peljal, kamor sem želel. Zborovanja se je udeležil tudi Mr. Jerich, potem me peljal prav v Wisconsin do zgodovinskega jezera.
Kakor ima naša Amerika res mnoge čudovite prirodne kraje* bilo v gorah, ali na ravninah, bilo Californijo ali Florido, kjer si znajo ljudje izkoristiti za letovišča, prav tako je tudi to, ali ta Geneva Lake-jezero, neka čudovita lepota. O natančnosti j0 to že Mr. Jerich v Ameriški Domovini teden prej opisal, jaz nal samo potrdim, da je vse to i’eS in še lepši kot se da opisati. D0' mišlujte si, da je okrožje tega jezera 29 milj in da ga okrožaju mali hribi, ki so obraščeni z senčnim gozdom. Ob vodi pa 50 zgrajene hiše, ki imajo pomol6, na vodo za kopanje in ribji lov-Kdo bi kaj sličnega tam iskal’ Ljudje so našli ta od nekdaj pU' praven kraj in so ga lepo izkoristili. Sedaj hite zidati hiše en6 lepšo kot druga. Ptički jim žvi' gole, ribice se zaganjajo iz vod6’
Z Mr. Jeričem sva že v mrakU ogledovala hiše tudi naših rojakov. Gostovala sva tudi. pečlarski način sva se pogostil3’ Mr. Jerich ima tudi hišo bolj v(' soko na holmcu, da se vidi po nižavi in jezeru. Hvala Mr. Jeriču za vso vožnjo, pa tudi za v6' čerjo, ki jo je prav okusno P13' pravil.
Ker ni velike daljave od Mil' waukee, bi svetoval, da bi se de legat j e konvencije KSKJ poslu žili videti ta kraj, ki je vredeUi da bi si ga ogledali.
Anton Grdin3’
/
QlS^Jom I
KARL MAUSER:
Ameri$k/i Domovi
l/MlMEWg/%111—HOiWIE-
- •
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Dopisi in drugo
Na večer pred Materinskim dnevom
East Coulee, Alta. — Stojim pri oknu, zrem v temno noč in čakam kdaj potrka eden ali drugi mojih otrok in mi prinese šopek za Materinski dan. čakam ... Ni nobenega! In kako; naj prideta, ko pa že pet let počivata moja draga sinka v breznu, kamor ju je pahnila zločinska roka komunista. Tako žalostna mati zastonj čaka na šopek. Torej namesto dobiti šopek, pa jima pišem par vrstic v spomin za peto obletnico, ko sta Zrtovala mlado življenje za Boga in domovino in odšla k svojemu Stvarniku po plačilo. Tukaj pa sta pustila žalostno mater in očeta, ki si oba želita že skorajšnega svidenja z vama in Vama kličeta: “Počivajta, draga Smka naša, mirno v breznu, Va-jini duši pa naj se vesele pri Bogu!”
Spominjam pa se tudi in v duhu gledam mojo drago mamo, ki je stara ženica že 80 let, kako s svojimi suhimi prsti prebira jagode na rožnem vencu in brise solze, ko se spominja svojih Pregnanih in izgubljenih. Naj 2a danes zadostuje, ker je preveč razboleno srce; se bom pa ob drugi priliki kaj oglasila. Pozdravljam vse Slovence po šir-hem svetu, ki berete Ameriško Bomovino in vam kličem Bog Vas živi! Vse trpeče matere, ki trpe nad izgubo svojih otrok pa haj tolaži žalostna Mati Božja, ki dobro razume bolečino matere, ko vidi otroka mučenika.
Mary iz East Coulee, Alta.
❖ ❖ ♦
Žalostna vest iz ^urlingtona
Burlington, Ont. — Upam, da bii g. urednik ne bo zameril ali hiorda celo vrgel v koš ta moj1 skromni dopis, s katerim se po dolgem času zopet enkrat oglašam v Ameriški Domovini, kate-■Ss nam je edina in prava vez v tujini in potom katere izvemo kako se našim ljudem godi v tujini in domovini.
Danes vam sporočim zelo žalostno vest, katera je vso našo hialo skupino močno pretresla. Pretekli teden nas je obiskala hela žena smrt ter nam vzela iz ^aše srede vedno se smehljajočo pihjateljico Ivanko Cedilnik. y petek 12. maja smo še skupaj SH od dela in niti mi niti ona ni slutila, da se vidimo zadnjikrat. Bonoči je dobila hude bolečine v Želodcu, katerim je ob prevozu v bolnišnico podlegla.
Zvečer še vesela in zdrava— Zjutraj mrtva. Zdravniki so Ugotovili, da se ji je razlil želodčni žolč. Pokopana je bila 17. 'huja na katoliškem pokopališču v Hamiltonu. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, t'njlepša hvala. Vse priznanje
pa družini Vrenjakovi, katera ji les Ave., Toronto s sledečim pro- ru nam je začel razlagati vpra-
•	-1-11	-1 / •	1 J   VVI /-\VV4 •	X	«-N /-s'! H	O	/-vcf	V'WM I O _
je oskrbela dostojen pogreb ter! gramom:
tukajšnemu g. župniku, kateri
nam je po narodnosti tujec po Krasen pogled na ta božji svet.
veri pa najboljši oče, kateri razume našo usodo ter nam pomaga kjer koli more. Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočam v molitev, njej pa naj sveti večna luč in truplo pa naj v miru počiva v tuji zemlji.
Ko sem zadnjič listal in obračal strani Ameriške Domovine ter iskal dopise iz naše Kanade, sem bil močno razočaran in žalosten. Saj veste, da vsak s zanimanjem bere, kako se imajo naši lujdje sem in tja po širnem svetu. Zato sem vedno komaj čakal na naš “Kanadski kotiček.” Pa glej ga hudimana, kaj vidim napisanega v kotičku. Prav zgoraj piše K. A. D., spodaj v kotu pa sameva slika naše Anice, dopisa pa nobenega. Kaj vrabca in to naj bi bil naš časopis!? Naj nas koklja brcne vse skupaj. Res človek ne more reči nič dobrega, ko pa res nismo več fantje od fare. Mesto da bi bili hvaležni, da moremo naše doživljaje dati med ljudi potom dopisov pa spimo medvedje spanje.
Sicer vem, da ima vsak že pripravljen izgovor, da ne more iz tega ali onega vzroka, pa vse to ne drži, če je dobra volja. Prvi in glavni izgovor pa ima večina izmed nas — da ne znamo pravilno in lepo slovnično pisati. Jaz za svojo osebo najbolj ljubim take dopise, ki jih piše preprost kmečki človek in tudi iz-
1. Narodna (harm. Rener) —
Glej-
Gor
Tri-
2.	Narodna (Slomšek) te že sonce zahaja.
3.	Narodna (Slomšek) čez jezero.
4.	Narodna (Flajšman) glav.
Odmor
5.	Naprej zastave slave.
6.	Padlim v spomin (govor).
7.	Nebo žari (Mihelič).
8.	Narodna (harm. Prelovec) Oj Doberdob.
Odmor
9.	Deklamacija (Severin Šali) — Srečanje s smrtjo.
10.	Deklamacija (Oton Zupančič) — Grobovi tulijo.
11.	Jeremija Kalin — Gospod sprejmi njih žrtev, (živa slika iz črne maše).
Državna himna.
Vsi vljudno vabljeni.
Odbor.
^ ^ ^
Obisk slov. duhovnika v Alberti
Lethbridge, Alta. — Dve leti je že minilo odkar Slovenci v Alberti nismo imeli slovenskega duhovnika v svoji sredi. Skoraj s zavistjo smo gledali druge slovenske skupine po Kanadi, ki so imele priliko opravljati svoje verske dolžnosti v lastnem jeziku. Vendar pa se je tudi nam izpolnila želja, ko nas je obiskal g. Anton Vukši-nič ter ostal med nami štiri-
A "A V * ,	i	v,„ najst dni. Kar mu je čas dopu-
obrazenec ne bo vihal nosu na •>	J
Slovencem in Slovenkam v Kanadi sporočamo, da lahko naroče novi roman, ki je nedavno izšel izpod Peresa Ivana Jonteza — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolenčevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont.
Pri nji lahko tudi naročite Koledar Svobodne Slo-venije za leto 1950.
Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig.
takimi dopisi, če ima le kaj soli v glavi, ker ve da ni vsak'imel prilike biti navzoč pri zidanju univerz. Torej fantje, korajžno limite za pero, da bo naša “Kanadska Ameriška Domovina” zopet postala pestra in zanimiva; naj nam bo glas in vez naše povezanosti.
Predno končam bi rad v duhu še malo povasoval pri mojih starih prijateljih, ki ste raztreseni po širnem svetu in od katerih ni več glasu odkar smo zapustili avstrijska taborišča. Večkrat premišljujem, kaj neki delajo doli v sončni Argentini naši neugnani plezalci in telovadci kot so: Gustel, France, Dinko, Sonja, Jože in Luka. Gotovo ste ves prosti čas na dilcah ali pa v mislih plezate slavno Triglavsko steno? Pa ti Pavel, ki si kot naš Benjaminček sam .odšel tja daljno Avstralijo, ker Ti tetka IRO ni bila toliko naklonjena, da bi bil lahko prišel v našo bližino. Naj pozdravim še naše telovadne sulce tam v U. S. A., od katerih se le redkokaj sliši. Stane in Vida gotovo v sanjah visita na Grossglockenerskih klinih, da ne dasta nobenega glasu od sebe; Janez in Ivo pa gotovo čistita drog za nedeljski trening. Vse nekdanje neugnane špitalske orodne zvezde prav lepo pozdravljam ter vas vabim na nedeljski skupni trening, ki bo-prihodnjo nedeljo na Charsu, kamor imamo vsi enako dolgo pot, da ne bo pritožb.
Prav lepo pozdravljeni vsi či-tatelji Ameriške Domovine z g. urednikom in njegovo Micko na čelu.
Frank Jeraj 39 Maria Street, Burlington, Ont.
* 4» ❖
Padlim domobrancem v spomin
Društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega v Torontu sporoča vsem Slovencev v Kanadi, da priredi v nedeljo 11. junija 1950 proslavo na čast padlim domobrancev ob 3. uri zvečer v poljski dvorani 156. Roncesval-
ščal je obiskaval slovenske dru žine.—SieeF pa' je. omejil svoje delovane na področju verskih predavanj in duhovne obnove.
Polnoštevilno smo se odzvali njegovim povabilom, kar je bilo razvidno iz tega, ker so nekateri prišli celo iz oddaljenih farm.	f
Ne bom omenjala njegove zaposlenosti oz. delovnja kot spovednik, pridigar in svetovalec skozi vseh 14 dni, pač pa naj omenim samo sestanek, ki je bil zelo potreben in važen za tukajšnje Slovence. Vršil se je v nedeljo 21. maja, to je zadnji dan pred negovim odhodom
sanje glede narodnostne prilagoditve. V glavnem smo to razdelili v tri točke: verska, narodnostna in gospodarska prilagoditev. Kot begunci-brezdomci smo prišli brez vsega rrted tuje narode ter si hoteli čimpreje ustvariti lastno ognjišče, kar pa je tudi naša dolžnost. Pri tem pa ne smemo nazadovati v narodnostnem, zlasti pa v verskem življenju ne. Predaval nam je o gledanju na življenski materij alizem s stališča katoličana in na mnoge nevarnosti, ki so s tem v zvezi.
Ker pa nas je tukaj večja skupina Slovencev in ker vsaka večja skupina faktično ne more biti brez vodstva, smo si tudi mi izbrali svoje zastopnike, katerih glavna naloga je, povezati tukajšnje Slovence v skupnost na kulturnem in prosvetnem področju, ter poživeti njih narodno zavest obenem pa vzdržati neprestano zvezo z najmočnejšo skupino v Kanadi — v Torontu in ostalimi glavnimi inozemskimi skupinami.
Izvoljeni odborniki Levstik Jože, Kveder Pavla, Cerar Franc in Hribar oče so, zavedajoče se svoj ili dolžnosti takoj pričeli z delom. Zapeli smo nekaj narodnih pesmi ter s tem sestanek zaključili.
Prečastiti g. Vukšinič!
V imenu vseh tukajšnjih Slovencev se Vani za Vaš obisk najlepše zahvaljujem. Cenimo Vaše napore, Ki so bili v zvezi z dolgim potovanjem in neprili-ke, ki so Vas ovirale'pri Vašem delovanju, saj ste nam s tem obiskom poživili versko življenje ^i nam dali smernic, po katerih naj uravnamo svoje versko in narodno delovanje. Slovenci iz Lethbridga, Calgary-a, Bauff-a in ostalih krajev Vam iz hvaležnega srca kličemo: Bog plačaj!
Slovenka.
^ ^ #
Ženin in nevesta si bosta vedno zvesta
London, Ont. — Pred nekaj talni smo čitali v Ameriški Do-

KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Po kratkem uradnem nagovo-imovini dopis iz Hamiltona, da
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Ave.	Tel. HE 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošUjatev je .zajamčena.
PRODAJAMO-.
Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avij onske d r uižt) 6.
American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših državah. Jugoslovanske znamke in denar.
Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino.
Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO:
Zavitke od rojakov in jih točno odpremi jamo na naslovnike.
SPREJEMAMO-.
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO:
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO:
Pri ureditvi raznih starokraj skih in tudi begunskih zadev.
OPRAVLJAMO:
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko
AUGUST KOLLANDER
prav prijetno pihljajo nežne sapice tam od zahoda. Mogoče so bile res prijetne te sapice takrat? A pozneje so zapihale precej ostro, tako da so prinesle gdč. Marijo in Lojzko iz Hamiltona v London.
Za Micko se nič več ne bojimo, da bi nam> pobegnila nazaj v Hamilton, ker jo je že Tonček privezal, da bo morala ostati kar v Londonu. Torej v soboto 27. maja sta se poročila gdč. Marija Prošnik in Anton Jerše. Na ohceti smo se imeli prav lepo po našem lepem slovenskem običaju. Miza je bila bogato obložena, tudi “božje” kapljice nam ni primanjkovalo, še preveč jo je bilo.
Tudi zavrteli smo se malo, kajti Jože je prav korajžno ubiral same izbrane na svojo harmoniko, ko pa je v nedeljo zvečer odšel, ga je Tone nadomestil z lepimi slovenskimi ploščami in tako še malo podaljšal ohcet.
Veselilo bi nas, če bi se tudi Lojzka opogumila in posnemala, Micko, ker iz Londona je nikakor ne bi radi izpustili. Obilo sreče in božjega blagoslova novemu paru želijo fantje iz Londona.—F. J.
♦ f &
Kanadci naj bi se
bolj oglašali
Toronto, Ont. — O ti uboga “Kanadska Domovina” kako postajaš suha! S žalostjo te gledam, v Kanadi pa je toliko Slovencev in Slovenk, ki znajo prijeti za pero, saj so prvo leto toliko pisali in s takim veseljem sprejemali slovenski časopis. Sedaj pa, ko smo se naučili malo “speakati,” se pa zanimamo bolj za angleške magazine. Ali ne bo izgledalo grdo, če bomo nekega dne čitali: “Kanadske Domovine ni .več, ker nikdo ne piše več vanjo ...” Zato bom pa jaz danes malo poročal, kako se imamo v Torontu.
Imamo društvo Imena Jezusovega, pod katerega okriljem so se vršile že razne prireditve. Društvo ima redne mesečne sestanke, ki so zelo zanimivi. Želeti bi bilo, da bi se teh sestanke udeleževalo več fantov, ker le v povezanosti in načelni jasnosti bomo ostali zvesti idejam, za katere smo se borili in za katere je bilo prelite toliko slovenske krvi.
Precej časa pa ni društvo priredilo nobenega družabnega večera s plesom, kar bi bilo tudi že dobro in priporočljivo, da se malo zavrtimo. Zdi pa se mi, da je temu vzrok, ker odbor ne more dobiti primernega prostora. Torej je samo ena pot do tega in sicer — lastna dvorana. Sicer pa je stvar glede tega že v teku in smo imeli tudi že par sestankov. Podpisalo se je nekaj nad sto ljudi, ki so pripravljeni prispevati okrog šest tisoč dolarjev. Zanimivo pa je, da ,so se dekleta podpisala za večje zneske, nekatere kar celo mesečno plačo, česar ni storil nihče od moških. Pa pravimo — mi smo steber! O, to pa to, ampak če ga ne bi ženske podpirale, bi se kmalu sesul. Nekaj pa je seveda tudi takih, ki kritizirajo na * vse strani. Vsi dobromisleči pa pristopimo in pomagajmo, da bomo da bomo
v svojih lastnih prostorih
“Človeku ni dobro samemu biti” je dejal Bog že v raju. Do tega prepričanja je prišlo tudi precej naših fantov in se kar pridno ženijo. Tako ustvarjajo nove družine, najmanjšo toda naj-važnešo celico človeške družbe. Saj je tudi rekel papež: “Dajte
Brez žalosti je, mirna misel, v kateri je skrito veselje. Dosti je bilo trpljenja do te ure, toda presvetleno od sreče, ki je sijala od onstran hudega. Vse se je uredilo. Poslednji prijemi, ki se oklepapo zemlje, popuščajo. Počasi prihaja tista zadnja misel, ki je mladi krvi tako tuja: kdor očeta ali mater bolj ljubi, mene ni vreden. Odreči se vsemu, pozabiti na sladkost, ki so se ti obetale in ponujale, in seči po težjem, to je navsezadnje vendar nekaj naj-lepšega, kar moreš pripraviti svoji duši.
V	tem hipu Klemen to čuti. Tako še ni čutil nikoli. Kako otroško je mislil včasih, kako krčevito se je oklepal misli na agronomijo; kako si je na tihem želel, da bi ne bil sprejet v semenišče. Vse je minilo, Jelka se je poročila in zdaj se lahko mirno srečata, brez zle misli, ki bi omadeževala srce.
Kako je človek majhen s svojim srcem in vendar koliko nosi! Oklepa se misli, za katero je prepričan, da brez nje ne more živeti. In vendar pride čas, ko se zveseliš, da si jo zavrgel in se krčevito oprimeš druge, za ketero si včasih mislil, da te bo uničila.
V	Klemenovem srcu je Jelka ostala samo kot spomin, katerega se ni držala ne žalost ne bridkost. Vendar to uro, ko se je poslavljal od gora, je tudi ta spomin prišel, zakaj vsa zrela mladost je še enkrat šla skoz Klemenovo srce.
Ko se je popoldne vračal, se je ustavil ob križu, kamor je pred leti pripel šopek cvetja. Izprano Kristusovo telo je še viselo na macesnovem križu, le lišaj in mah se je bil razrastel Kristusu skoraj do nog.
Tokrat ni imel šopka, da bi ga pripel na križ. Nič ni imel. Zato je pribil h Kristusovim nogam vso svojo mladost, vse spomine, ki so vstali na vrhu, in nato mirno odšel proti Begunjam.
na krsto, se mu je zdelo, da jih je vrgel na Marjetino bridkost.
Nalašč je gledal, kdaj se bo obrnil župan proti izhodu. Prehitel ga je, toliko, da se je pridružil staremu Jašku, ki je počasi mencal proti cesti.
“Na, pa smo jo pokopali, revo,” je nalašč rekel na glas. “Ta se je že umaknila. Jaz se bom pa tudi kmalu.”
Vedel je, da je župan vse slišal. In tudi o tem je bil prepričan, da ve, kam besede merijo.
Takšno je bilo Klemenovo slovo od župana. Roke mu ni dal. Bi mu je tudi ne mogel.
Nato je pričel z zadnjimi pripravami. Pospravil je novoma-šni križ, uredil knjige, poravnal v kovčege drobne spomnike, pozaklenil in kovčege postavil za pisalno mizo .
V ponedeljek odide.
Zadnje slovo je bilo na pragu.
Gospod Nace so kar postopali, še kuharica se je nekoliko omedila. Toda Klemen je bil že v svojem svetu. Ni imel več obstanka.
Najraje bi kar odšel in se ognil zadnjemu poslavljanju. Vendar je moralo vse mimo. Ko je v nedeljo zadnjič govoril z leče in se poslovil od selških faranov, je vekala vsa cerkev. Nazadnje so še njemu prišle solze v oči. Človek je človek.
Delo za ženske
ženske, vajene splošnega kuhinjskega dela in dela v tovarni, dobijo dobro plačo in dobra jedila. Nič dela ob nedeljah ali praznikih. Zglasite se v CIoverleaf Restaurant The Old Arcade<
Soba urada 62
(UD
Teden dni pred Klemenovim odhodom je umrla stara Marjeta. Kar zaspala je. Klemena je starkina smrt bridko zadela. Navadil se je bil uboge ženice
Pokopaval jo je sam. Pogrebcev se je kar nabralo. Tudi župan je bil. Klemen se je začudil. Ni ga pričakoval.
Ko je vrgel tri lopatice prsti
DELO DOBIJO
MALI OGLASI
Sobe za 2 osebi
Mati in hči bi rade dobile 3, 4 ali 5 sob, neopremljenih. Najraje bi dobile sobe v slovenski okolici. Kdor ima kaj primernega, je prijazno naprošen, da pokliqp po 3 uri popoldne: HE 1-7460.
(UD
mi krščančskib družin in prenovil bom svet ...” Naj navedem nelaj imen, za katere se spom nim, ki so se poročili zadnje čase: Slana Janez z Mici Škrlj, Jože Meden z Nado Slapšak, Mehle z Majdo Rapuš, Valant z Sonjo Rapuš, Alojz Jelnikar z Francko Mrvar, Resnik z Anico Naglič. S to slednjo pa je dramski odsek zgubil dobro moč, saj je doslej sodelovala pri vseh dramskih prireditvah, kar bo sedaj gotovo težje, ker bo morala skrbeti za moža. Saj pravi pregovor, da gre ljubezen tudi skozi želodec. Seveda pa upamo, da se bo še kaj pokazala med nami.
Vsem novoporočencem želim mnogo sreče in božjega blagoslova in da bi prihodnje leto teta štork/ja imela veliko dela in za njo pa g. dr. Kolarič, ko bo sprejemal male pogančke v cerkveno občestvo. In s tem se bo čimprej dosegli svoj cilj, j povečala tudi slovenska skupino imeli lahko prireditve na; saj pričakujemo, da bo tudi
novi rod še slovenski, ker žalostno je, če že prvi rod — otrok slovenskih staršev ne zna materinega jezika.
S željo, da bi se naši rojaki kaj bolj pogosto oglašali v časopisju, pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širnem svetu. —Torontčan.
Narodna noša naprodaj
Naprodaj je lepa slovenska narodna noša, ročno delana v stari domovini; mere okrog 16. Sestoji iz sledečih delov: ročno delana avba, krilo z modrčkom iz spreminjajoče svile, črn svilen predpasnik z velikim čipkami, rokaci ali jopica, svilena ruta z franžami, kovinast pas, robček, torbica in doma pletene nogavice z bobki. Cena za vse to je $50, dočim je stala doma mnogo več. Vsa obleka je skrbno ohranjena. Naslov dobite v uradu tega lista.	—(l10)
Ledenice po $50!
Rabljene električne ledenice v dobrem stanju zdaj samo $50. Pridite ponje, dokler jih je kaj.
Norwood Appliance & Furniture
6202 St. Clair Ave.
(110)
For your VACATION Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers, Central dining room, with American Slovenian cooking, All sports, private beach, boating and fishing, Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, Prop. P.O. Edwardsburg, Mich.
Phone 9126 F5


Prevarani detektiv
(ROMAN)
“To se prav lahko razume, gospod.”
Sodnik vstane.
“Dovolj je te prevare! Na vsak način ste zahtevali od vaše ženske, da molči, zato ste izgovorili dotične besede. To je pribito. Zakaj ste to storili in kaj nam vaša žena lahko pove? Kaj mislite, da policiji ni znano o vaših odnošajih z Lacheneur-jem — o vašem pogovoru z njim, ko je čakal v kočiji na samotnem mestu, in od katerega ste pričakovali dobiti celo bogastvo? Dam vam dober nasvet; odločite se, da priznate vse, dokler je čas; nikar ne hodite po poti, ki vas zapelje v skrajno nevaren položaj. Človek je lahko sozarotnik na več načinov.”
Te besede so precej ohladile
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA, NIKOLI POZABLJENEGA OČETA, SINA, BRATA
Joseph Rozmana
ki je bil ubit na bojnem polju dne 6. junija, leta 1944
Žalujoči ostali:
DANIEL, sin LOUIS, oče
MARIJA, ZOFIJA, ŠTEFANIJA, sestre RUDOLF, brat
Cleveland, O., 6. junija 1950.
Pilotovo nesramnost in drznost. Bil je videti zmešan, kajti povesil je glavo in mrmral nekaj sam za sebe.
Toda kljub vsem nadaljnim opominom je molčal, in sodnik, ki je pravkar porabil svoj najboljši argument, ni vedel več kako naj najdaljuje. Segmuel-ler pozvoni in naroči pazniku, da odpelje jetnika in da odredi vse potrebno, da ne pride v stik s svojo ženo.
Ko je Polit odšel, se je prikazal Vernier. Bil je videti zelo obupan.
“Jezim se,” ponavlja neprestano, “ker nisem izvlekel iz te ženske vsega, kar je vedela, ko sem imel tako ugodno priliko. Toda mislil sem, da boste čakali na mene, gospod, zato sem jo vzel s seboj in pripeljal sem. Mislil sem, da je najbolje, kar morem narediti—”
“Ne skrbite preveč, nesreča se lahko popravi.”
“Ne, ne, gospod! Od te uboge ženske ne zvemo niti besede več. Odkar je videla svojega moža, ne izda ničesar več. Ljubi ga s slepo in blazno ljubeznijo, in on ima silovit vpliv nad njo. Zopovedal ji je, da mora molčati, četudi pri tem umre.”
Strah mladega detektiva je bil dobro utemeljen! O tem se je prepričal tudi sodnik v trenutku, ko je Toinon zopet stopila v sobo.
Sirota je bila vsa obupana. Očividno je bilo, da bi dala svoje življenje, če bi mogla vzeti nazaj besede, katere je izgovorila v svoji sobi v podstrešju. Pogled Polita jo je prevzel z grozo. Ker ni razumela v kakšni zvezi je mož s to zadevo, je priznala sama sebi, da pomeni njeno pričevanje smrtno obsodbo za njenega moža.
Odgovarjala ni torej ničesar druzega kot “ne” ali pa “ne vem”, in to na vsa vprašanja. Vse, kar je prej izjavila, je zanikala. Prisegla je, da se je zmotila, da je niso pravilno razumeli. Prisegla je pri živem Bogu in pri vseh svetnikih, da imena Lacheneur še nikdar slišala ni.
Končno pa, ko so preveč silili z vprašanji v njo je začela tuliti in stiskati jokajočega otroka

V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN SKRBNE LJUBEČE MATERE
Frances Stibler
ki je zaspala v Gospodu dne 6. junija 1949
Preljuba soproga in mati, ali res je vse to mogoče, da že eno leto je minilo, kar počivaš pod zemljo.
Spavaj mirno v tihem grobu, rešena trpljenja in skrbi, predraga soproga in mati, na svidenje nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
Večni Bog ti daj plačilo, ko svetu si že dala slovo, draga soproga in skrbna mati, spavaj v grobu zdaj sladko.
Cvetja ti na grob prinašamo, ž njim grob ti krasimo, to cvetje v tugi neizmerni zalivamo pa z našimi solzami.

MIKE STIBLER, soprog JULIA poročena TOMINŠEK, in FRANCES poročena URTEL, hčeri
VNUK in VNUKINJE
JOSEPH TOMINŠEK in JOHN URTEL, zeta West Allis, Wis., 6, junija 1950.
k svojim prsom.
Ka naj človek naredi s tako brez pametno trdovratnostjo. Segmueller se obotavlja. Po kratkem premišljevanju pa reče:
“Sedaj lahko oditete, žena,” reče prijazno. “Toda zapomnite si, da vaš čudni molk več škoduje vašemu možu kot pa če bi povedali vse, kar veste.” Toinon zapusti sobo, ali bolje— divjala je iz nje. Sodnik in detektiv se pomembno pogledata.
“Tako sem rekel že prej,” premišljuje Goquet. “Jetnik razume zakaj se gre. Sto proti eni stavim, da jetnik ne bo dolgo v ječi.”
Osemindvajseto poglavje
Preiskovalni sodnik v Franciji ima gotovo oblast in moč in ni odgovoren nikomur drugemu kot postavi in svoji vesti.
Nihče ga ne more ovirati, nihče mu ne more dati povelj.
MAKE
one1a|day
JESflHRHHBHBH&SHSSSHOHHHHIBHI
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD
When you want vitamins that ara Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to take. . Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Each capsule contains the full, basic daily needs of the five vita- ! mins whose requirements in human nutrition have been established. MILES LABORATORIES, INC — Elkhart, Indiana
Mestna uprava, policija, vojaštvo. vse je njemu na razpolago. Na njegove povelje začne stotine detektivov iskati po Parizu, kar zahteva sodnik.
Ako je sodnik mnenja, da bi ta ali ona oseba lahko posvetila v to ali ono zadevo, naroči, da dotično osebo pripeljejo pred njega. In priti mora, magari če je stotine milj oddaljena.
In osamljen za mrežami, mogoče v samotni celici, je pa jetnik, ki je obtožen zločina, odrezan od vsega sveta. Nobene novice ne dobi od zunaj v celico, kjer živi po skrbnim očesom paznika. Kaj se govori in kaj se godi zunaj, o tem ničesar ne izve. Katere priče so bile zaslišane in kaj so povedale, tega nikdar ne izve, niti ne ve pravzaprav česa je obtožen, kaj ima policija proti njemu in kakšne dokaze zbijajo okoli njega.
Tak je položaj jetnika. In kljub temu, da sta oba nasprotnika, sodnik in jetnik, tako različno oborožena, pa se dostikrat zgodi, da jetnik v celici zmaga.
pade proti sebi.
In tak je bil trenutno položaj, v katerem se je nahajal May, tajinstveni jetnik.
Gospod Segmueller in detektiv Vernier sta morala to priznati in to se precej kislim obrazom.
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
ZULICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH. agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 1-4221
18115 NEFF ROAD
j’1 « « '« « •	.
Mi pripravimo ZDRAVILA
Ako je jetnik gotov, da ni pustil za seboj nobenih dokazov o zločinu, tedaj lahko zanika vse in odbija najbolj krute na-
f------
za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
Dependable Maytags last for years. Three models—$119.95 to $174.95. Liberal trade-in, easy terms. See them today!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK


Prihranite $50 na ODIN “u
BEAUTYRANGE na PLIN pri
W. F. Harm and Sons
Regularno $179.50
prodajna cena $12950
2 električna stika
Električna ura in časovnik
Pripravna svetilka
Vrata iz stekla na peči Luč v peči
Universal burner ji udobno razdeljeni
Na debelo insulirana
Brezdimni broiler
Robert Shaw kontrola peči
Polna 38 inč. peč
Odobrena od
American Gas Association
•
Kupite z majhno gotovino takoj in
lahka tedenska ali mesečna odplačila
“Kuhajte s plinom”
Mario Kolenc
SLUŽIMO GREATER CLEVELANDU OD 1907
GOVORIMO SLOVENSKO
Louis Planinc
Oba sta upala, da bo podal Chupin ali pa njegova žena rešitev tega zapletenega problema — toda upanje je sedaj popolnoma zginilo.
Indentičnost jetnika je bila enako skrivnostna kot na prvi dan zločina.
“In vendar,” vzklikne sodnik ves razburjen, “prepričan sem, da ti ljudje vedo nekaj o tej zadevi, in če bi hoteli—”
“Pod nobenim pogojem.” “Kakšen vzrok imajo za svoj molk? Predvsem moramo dognati ta vzrok. Kdo ve s kakšnimi sijajnimi obljubami so kupili molk tega lopova! Na kakšno odškodnino računa, ker je pripravljen na skrajno nevarnost s svojim molkom.” Vernier ne odgovori ničesar, toda njegove trepalnice so kazale da je globoko zamišljen.

MESTO EUCLID
VABI NA


SKUPNI
0KNIK,
v Euclid Beach Parku *
i
%
k’
v sredo 7. junija
g
3
g
Piknik bo popoldne in zvečer. Lokalni trgovci dajejo zastonj listke za proste vožnje in nagrade. Pridite in zabavajte se! Vršile se bodo igre, tekme in razne druge zabave.
O
Pridite s svojimi prijatelji v sredo v Euclid Beach Park!
. I
unrm.annnjT_rmrm_ri,aHJTTLrTri njirurrunJ]
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR (lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se nm glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije piiite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
u UTJTJTJTJTjrmJTJTlJTJTJTri^^	1