Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Št. 9* V Ljubljani, torek 12. januarja 1926. Leto I. lzkaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32-— Din. Cene inseratom: Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3— Din. Pri večjem številu objav popust. Boj črni reakciji! Ne, isodrugi, delavci, delavke in vsa napredna javnost; ne kličemo Vais na barikade, ne umiramo 'Prelivati krvi, ne maramo zahtevati Vas, da žrtvujete svojo 'kri, svoje življenje! To mi naš namen. Zahtevamo pa od Vas, da posvetite boju 'za -svoje pravice svoj razum, svojo pamet. To pravico imamo, to dolžnost imamo mi 'in Vsi Vi, ki občutite v življenju posledice težke reakcije, vsi, ki lahko slutite, če imate zbranih vseh pot čutov, da groze nam vsem najtežje razmere, če se reakciji posreči1 namera, da odpravi socialnopolitično zakonodajo in delavsko varstvo. Marsikaj je reakedjonarni režim v naši državi že vzel delavstvu, pripravlja pa -nove atentate, s katerimi hoče občutno zadeti nezaipošle-irje -delavce, vojne invalide, vojne in delavske sirote. Prihodnje leto bomo pa že tudi brez varstva za stari <; vanjsk e naj 01 run i k o. Vlada ne uvede zavarovanja za starost, ne uvede brezposelne podpore, -ne skrbi za organizacijo javnih del, ne pospešuje domače industrije, kjer bi trpeče delavstvo vsaj za silo lahko zaslužilo vsakdanji kruh. 'S svojo zunanjo politiko onemogočal izseljevanje delavcev, doma pa ukinja posredovalnice za delo ter pripravlja načrt, kako bo poslabšala današnje že sedaj nezadostno socdjalno zavarovanje za delavce. Vladne stranke pri nas delajo z -državo tako kakor tisti gospodar, ki hišo sam zažge, ko začne treskati, ker se boji, da mu jo sicer ožge strela. Enako kakor piri vsakem podjetju, tako je treba tudi v državi zlasti glede gospodarske in isocijalne politike pozitivnega konstru k tivoega dela. Demontaža vodi do tega, da se ^troj ustavi, in če se bo državni voz ^Stavil, bodo krivi le tisti, ki debatirajo, namesto da bi gradili, zat n-i dela, treba ga preskrbeti, - uradi, da ga organizirajo, povojnih tdli VSl-ed 'SOfpoch^kih i„L ‘aamer, ima država krvavo dol/no^ , ’lV0(,(1 ndmavite »sloje so. .ialn.0 zavarovanje vseh panog. 10 ,nn8 demontirajo, pa s-i miislijo. Pogj,nj) ,para beraška ! Sodrugi! Ne, to ni 6uia! žaiostuo je, da delavstvo se nima -prave proletarski* rrazrodnozavednu- pameti. Žalostno je, da delavstvo polaga preveč važnosti na lrnjskarijo posameznih agentov provokatorjev . jan., pr t.nk: H e n rik J-V., red E. Opera: 12. jan., torek: Hoftinannovc pri- povedke, red F, 13. jan., sreda: Glumači, Povratek, red B, 14. jan., četrtek: Orfej v podzemlju, red C, 15. jan., petek: »Vihar«. Simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbor. Koncert v vel. dvorani hotela »Union«. Začetek ob 20. uri zvečer. Dnevne novice. Brez naslova. »Narodni Dnevnik« razpravlja v sobotni številki »O trahu za izgubo popularnosti«. Piše na prvi strani v uvodniku: »Eden glavnih vzrokov, ‘da je sedanja demokracija v krizi, je strah političnih voditeljev, da izgube popularnost. Vsled tega strahu postaja vse njih delo neodločno in namesto, da so voditelji naroda, capljajo za instinkti ■mase.« — Prav in lepo. Soglašamo, le čudno se bi zdelo njegovo polemiziranje na drugi strani v isti številki,« ko Delavski Politiki očita, »da se moti, če misli, da ise bo z lažjo in otročjimi neslanostmi izmotala iz zadrege in da ji ne ‘bo treba odgovoriti, zakaj so bivši komunisti izpremenili svoje stališče«, če ne bi »Narodnega Dnevnika« predobro poznali. Zanj namreč velja trditev iz njegovega citiranega uvodnika: »Ce zakriče vded poli- tično pravilno izpeljane stvari demagogi, ne more pravega političnega voditelja niti najmanje preplašiti.« (lentlemani —pa taki! »Narodni Dnevnik« polemizira z nami tako-le: »Delavski Politiki« bodi Povedano, da je cisto navadna laž, ..smo jo prosili za kak nauk. če b.1 rabili kak nauk, ibi si izbrali ‘boljši naslov.« Hm! Res je za gospode »Delavska Politika« malo neugoden naslov. Mogoče pa je, da je za take vrste gospodo bolj pripravna edicija tiskovne zadruge, ki ji je naslov: »Bonton«, ,za doraščajoeo mladino ii\odrasle. Opredelitev napram drugim delavskim skupinam bi radi nekateri brali v »Delavski Politiki«. /n se_ daj in .še za dolgo je »Delavska Politika« opredeljena tak od e: delavci, pošteno delavno ljudstvo skupaj v eno vrsto; neprijatelji delavstva in provokaterji ter plačanci pa stran! Delavstvo bo le iskupno in edino doseglo svoje pravice. Prepirov za otslovo senco pa je bilo že dovolj! Da bi jih meščanski listi imeli še vedno radi, verujemo; delavstvo jih je pa sito. Delavska Akademija. V četrtek ob 7. uri zvečer se vrši 14. predavanje Delavske Akademije v dvorani Mestnega doma. Predava naš popularni sodrug tir. Hinko Tuma: »O organizaciji de- lavske izobrazbe.« Pridite vsi in pripeljite s seboj še ostale sodruge! Titelni in or dni. Ljudje so sila otročji. Radi bi se razlikovali drug od drugega. Pred vojno so uradniki hrepeneli po naslovu »svetnik«; višji ‘gospodje pa po plemstvu. Trgovec je hrepenel da postane komercijelni svetnik. Posebna čast je bil »cesarski svetnik«. Sedaj po vojni so pa v Jugoslaviji odpravili naslove in plemstva, upeljali pa so ordne, rede. Tako imamo rede sv. ‘Save petih stopenj, potem je beli orel, .potem Ved z lento itd. Seveda, ti ordni so bolj za gosposko. Za delavca je kvečjemu zaslužna kolajna, ker razlika »mora biti«. Na Bavarskem pa je vlada za tiste delavce, ‘ki so člani žoltih organizacij, oficijelno upeljala titel »delavski svetnik«. Soči j ali stične strokovne organizacije so se seveda odločno izjavile proti takemu naslovu; nočejo naslovov, marveč izdatno socijalno politiko. Izvoljeni delavski zaupniki so res svetovalci so-(irugov, ali titelnov ne marajo. Glavno je dolžnost in delo. Pozor na. volilne imenike. \tse delavce opozarjamo, da so cel ja-inuar razpoloženi pri občinskih uradih volivini imeniki z n obči n.-k o in državnozborske volitve. Preglejte ■volivni. imenik ter poskrbite za to, da se pravočasno vreklamirajo vsi ‘somišljeniki, iizreklamirajo pa pristaši meščanskih strank, ki iso izgubili isvojo voli vino pravico. Vseučilišča v naši državi ostanejo po tem proračunu še neokrnjena. To dokazuje, da je prosvetni minister zaenkrat pogorel. Vsekakor pa se pripravlja tak atentat za bodoči proračun. »Društvo uslužbencev mestnega dohodarstvenega urada« v Ljubljani se je pritožilo na merodajne oblasti radi prevelike zaposlenosti. Res je, da je ‘delo po 12, mnogokrat celo po 13 do 14 ur na dan (ob nedeljah pa kar 24 ur), prenaporno in naravnost ubijajoče. V interesu uslužbencev in ostalega delavstva pritožbo zagovarjamo, ker v resnici ne gre, da strada na stotine zdravih in močnih ljudi, ki so brez dela, dočim so po uradih, kot zgoraj omenjeno, preobremenjeni. Ge-rentski sosvet bi moral uvaževati zahteve teh uslužbencev, ker je njihovo delo res prenaporno. To je tudi po zakonu o zaščiti delavstva prepovedano, ne glede na to, da se mora tudi naj-prirodnejši čut pravičnosti temu pro-ti viti. Zaposlovanje inozemcev. Inšpekcija Dell a v Ljubljani službeno razglaša: V smislu predpisa Pravilnika o Zaposlovanju tujih delavcev (Uradni list št. 362/108 ex 1925) se bodo izdala vsem onim inozemcem, ki so bili na ozemlju naše kraljevine zaposleni že prodno je stopil zakon o zaščiti delavcev v veljavo, posebna uradna potrdila, da navedeni zalkon zanje ne velja. Zato se pozivajo vsi inozemski delavci, vajenci, uradniki, nameščenci, .gospodarski in drugi uslužbenci, iki so bili zaposleni v maši državi že pred dnem 14. junija 1922, da vlože čim p rej prošnje za izdali je omenjenih potrdil. Prošnjam treba priložiti uradna dokazila, da so bili res zaposleni pred navedenim datumom, dalje dokaze o njihovi strokovni usposobljenosti, o vrsti posla, ki ga opravljajo ter naslov podjetja, oziroma službodajalca, kjer so zaposleni. Prošnje morajo biti predpismo ikolko-vane (Dim 25), ter jih je treba vložiti najkasneje do dne 28. februarja 1926. Teh prošenj ne morejo vlagati delodajalci za inozeonce, ki so pri njih zaposleni, temveč, prizadeti inozemski uslužbenci sami. — Ce bi se po izteku roka ugotovilo, da posamezni inozem-ei nimajo potrebnih uradnih izikaizil, se bo smatralo, da veljajo zanje odredbe zakona o zaščiti delavcev ter se jim ib o madaljno zaposlen je prepovedalo. Obenem se bo uvedlo predpisano kazensko postopanje. — Prošnje treba vložiti pri Inšpekciji Dela v Ljubljani, Dunajsko e- 40. Družinska tragika. Na ljubi j. Gradu se je pred letom obesil brusač in dežni kar Žerbee. V smrt ga je tirala baje beda, tudi stanovanjsko umerijo so navajali kot vzrok. Obesil se je in zapustil 32-letna ženo s tremi majhnimi otročiči. Po smrti se je mati pehala na vse načine isikozi življenje, da je za silo redila sebe in svoje otroke, nakopala si je pa jetiko in pred dnevi umrla v bolnici. Otroci so ina ta način brez starišev. ‘Starejša dva je vzelo vodstvo Marijanišča, najmanjšega pa usmiljena gospa na Gradu. In takih tragedij je danes še mnogo, mnogo! Nepošten krojač. Krojaču J. v Ža-puzah pri Dravljah se je prestudilo delo v svoji delavnici. Že dalj časa ije raje posečal gostilne im sploh sumljive lokale v sredini ali pa na periferiji mesta. Ker mu krojaški dohodki pač niso megli zadoščati za tako življenje, se je lotil sredstev, ki bi ga pozneje privedli v zapor. Svojim naročnikom, ki so mu v delo izročali blago z vsemi pritiklinami, jo ‘blago prodajal in jih odpravljal,češ, čez teden dni bo obleka gotova itd. Ljudje so nekaj časa nasedali, pa so se naveličali in ga naznanili. J. je moral o tem pač slutiti in je pobegnil. Prireditve. * Vabilo na izredni občni zbor dra-matičnigea odseka »Svobode« v Šiški, ki ■se vrši v torek dne 12. t. m. ob 8. v Zadružnem domu. Ker je madaljni razvoj dramatičnega odseka odvisen od izrednega občnega zbora, je udeležba vseli članov dolžnost. Vabijo se tudi somišljeniki ter prijatelji dramatike, ker so novi člani dobrodošli. — Odbor. stavbni urad je s tem pokazal svojo nezmožnost V zadnjem času .se bije med našo in avstrijsko vlado boj za obmejni kolodvor. Avstrijci bi ga radi imeli v Leibnitzu, mi pa seve v Mariboru, a informirani krogi se boje, da se naši merodajni faktorji za stvar premalo brigajo in da obstoji nevarnost, da bo šel iza mnogimi drugimi tudi ta up po vodi. Se menda boje »švabske invazije«, ki bi jo »jugoslovanskemu Mariboru« povzročilo kakih pet avstrijskih uradnikov. Poleg tega pa konkurira z Mariborom v tem vprašanju še nekaj naših obmejnih občin, ki hi rade imele ta obmejni kolodvor v Šeut liju, kar bi ‘bilo pa nezmiselno z vseh vidikov. Če se prisodi obmejni kolodvor Mariboru, kar bi bilo za pozdraviti, potem se bo moralo misliti tudi na zgradbo novega, modernega kolodvora. Tki ne foo zadostovalo, da bi se samo na tisti sedanji, dolgi baraki popravljalo in prizidavalo. Tista grda rampa pred sedanjim kolodvorom bi morala izginiti in ves prostor bi se moral izravnati z Aleksandrovo cesto in asfaltirati, cesta pa vsaj do Tomšičevega drevoreda tlakovati. Vtis, ki ga napravi mesto ,na tujca ko vstopi z kolodvora je odličen. Celje ima uajleipši kolodvorski prostor v Sloveniji. Tista rampa pred našim kolodvorom je pa tudi kolodvorskemu prometu, ki bo vedno živahnejši, velika ovira, Sploh naj se skuša po mestu vse nepotrebne klance in nižine izravnati, da bo kazalo vsaj neki sistem, za Ikar je že skrajni čas, da se izdela nov regularni načrt Trbovlje. Mariborsko pismo. Hvala Bogu! Silvestrova in novoletna zabava je za nami. Tudi Maribor je v novo leto plesal, in ne med zadnjimi delavska društva: »Froh- sin« pri Gambeinu, »Enakost« pri Leniču, »Krilato kolo« nekje v Mlinski ulici, pobreška »Svoboda« pri Bolči-ču, kolesarji pa v Pitzenskem viru. Povsod neko posnemanje meščanov, ki so imeli svojo zabavo pri Gdtzu, kjer je priredila požarna hramba elitni ples za Židane toalete in smokinge, im katerega so poselile vse mariborske Uonoracije s klerikalnim zuipanom na čelu, dasiravno .so se tam nekako norca delali iz pekla, Sokoli pa v Narodnem domu. Pri meščanih banalnost in izzivalna bahanja, pri delavcih pa visliški humor in topost. Edino »Enakost« se je trudila, da bi nudila obiskovalcem tudi kak kulturni užitek in je vprizorila veselo enodejanko, iki pa se je nehote spremenila v plehkost. Prihodnjič naj se dram. odsek bolje pripravi. Prav čedna pa je bila polnočna alegorija. Baje dobimo zopet dve novi kavarni, kakor da bi še sedanjih ne bilo zadosti. Eno v novi palači Pokojninskega zavoda, iki bo v nekaj tednih pod streho, e,no pa v sedanji Šoštaričev! trgovini na Aleksandrovi cesti, kjer se namerava celo vogalno hišo preadapti-rati v hotel « 60 sobami. To bo imelo zopet za posledico povečanje stanovanjske krize, ker če se preuredi hiša v hotel, bodo morale prizedete stranke drugje iskati stanovanj. To je isto ikakor če bi se z gnojnico umival. Modemi hotel, preskrbljen z vsem konfor-tom, je za Maribor res velika potreba, ker se moramo v tem oziru celo pred veliko manjšim Celjem skriti med navadne hribovske vasi, toda ne razumemo, zakaj bi se za tako podjetje, ki bi bilo gotovo rentabilno, ne našlo interesentov, ki naj bi zgradili nov, reprezentativen dom za tujce, na primer tam kjer stoji sedaj tista Vlalio-vičeva podrtija, ki napravi na tujca že pri prvem ‘koraku v mesto dvomljiv vtis, in bi se s tem tam lahko ustvarilo enega najlepših križišč ulic. Ampak ne zopet kak kurnik, kakršnega je Spatzek prislonil tja h Gospodarski banki, ki vsakega človeka, iki ima količkaj zmisla o simetriji, bode v oči. Zakaj se je tam dovolilo staviti podeestni nivo in s tem izkazilo ulico za dolga desetletja! To je naravnost zločin na regulaciji mesta. Sploh je cela tista fronta ponesrečena. Mestni V Trbovljah. V sredo ob 4. uri popoldne v Delavskem domu predavanje Delavske Akademije! Ptuj. Volitve v Del. zbornico zanimajo tudi tukajšne delavce prav živo. V to se mešajo še nekateri gospodje, ki nimajo z Del. zbornico prav nobenega opravka, ker imajo italk isvojo obrtniško in industrijsko zbornico, kjer naj stavijo take predloge, ki bodo delavstvu in narodu koristni. Zadnjo sredo na Treh kraljev dan je bil tukaj gospod Juvan iz Ljubljane im še nek drug gospod, ki so — celo omizje je menda štelo 12 oseb, od ‘kojih je pa bilo le troje volilnih upravičencev — iztuhtali letak, katerega so v soboto razposlali vsem delodajalcem v Ptuju in menda tudi še kam drugam. V jtem letaku delodajalcem nalagajo, da naj oni gledajo, da bodo njihovi uslužbenci volili neodvisno delavsko listo. Dajejo naslednje navodilo: »Ge hočete varovati tudi svoje gospodarske interese in koristiti Vašim delavcem. Vas poživljamo, da zastavite ves svoj vpliv na svoji* nastaVljence, da glasujejo za neodvisno delavsko listo.« Potem sledi [pouk: »Vplivajte na svoje nastavijence, da dvignejo te kuverte najkasneje do 27. jan., ozir. ker se iste dostavi v Vaše roke (mislite1!), da Vam jiih Vaši na-stavljenci zopet vrnejo, in jih izvolite doposlati na popolnoma zanesljiv način najpozneje do 2. februarja 3926 podpisanemu odboru, ki ima svoj sedež v »Narodnem domu« v Ptuju ako ne bi prišel istih osebno pobirat kateri naših zaupnikov, ki se izkaže s pooblastilom podpisanega odbora. Tozadevno kandidatno listo vloži v kuverto tukajšnji odbor sam. Vaša naloga je torej, da Vam nastavijenec izroči prazno kuverto s svojim podpisom na zadnji strani. Varujte torej svoje (namreč delodajalske) interese, da ne bodete trpeli škode.« Ta okrožnica je naslovljena: Delodajalci, pozor!« — Tako, Vi delavci, ali hočete, da bodo delodajalci za vas volili? Za tako omejene vas imajo. Ali si boste pustili to dopasti! Ves čas, ikar stoji svet, delajo delodajalci za vas, zato se vam pa tako dobro godi. Le položite svoje glasovnice njim v roke, boste videli, kako bodo r. njimi za vas glasovali. Saj pravijo: Varujte svoje interese. Toda gospodje, za tako naivne pa svojih delavcev vendar ne boste imeli! Pustite delavcem, kar je njihovega. Ali se je delavstvo kdaj mešalo v vaše volitve v industrijske ali obrtne zbornice? Kdaj ‘ste dali delavcem svoje glasovnice, •da so za vas v te institucijo glasovati! Torej — roke proč od delavskih zavodov, nikdo ne bo volil »neodvisne« delavske liste. Neodvisna — krasno rečeno, pa tudi res pravilno: Delodajalci so neodvisni, nikdo jim ne more ničesar, tudi ne zoper njihovo listo, 'ki je izšla po inioijativi njih samih. Ptujsko delavstvo pozivi jemo: Naznanite nam vsak slučaj, ikjer ho poskušal delodajalec vplivati na vas zaradi volitev. Glasovnice oddajte sami ali na pošto, še boljše pa zaupniku, ki ga poznate, da je res delavski zaupnik. ne da bi imela vsaj eno pomočnico. Dve taki vajenki morata stalno opravljati dela v hišnem gospodinjstvu, morata 'kuhati, prati, sobe sna-žiti itd., dočim v delavnico skoro ne prideta. Ona že ob vstopu vajenk v službo zahteva, da morajo vsa ta dela opravljati, če nimajo njih reditelji denarja, da ji plačajo drago učnino. To je skrajno izkoriščan je gospodarsko šibkejših. Inšpekcija dela bi se morala za to zanimati, če bi hotela prav pojmovati in vršiti svojo nalogo. Celje. Šoštanj. Starši vajencev, pozor! Zadnja •leta se pogostoma opaža, da obrtniki s svojiim vajenci ne postopajo v smislu obrtnega zakona. Po 'teni zakonu •ne sinejo mojstri svojih vajencev uporabljati ,za dela v hišnem gospodinjstvu, na polju, travnikih, gozdu itd. Naši obrtniki pa imajo v veliki meri navado, da silijo vajence k delu v kuhinji, pestovati morajo deeo, vajenke perejo perila, hodijo na trg kupovat itd Da odgovarjajo učni uspehi vajencev in vajenk takemu »učenju«, je jasno. Pri oprostitvi pade mnogo vajencev ali dobi tako slabo oceno, da jih pozneje noben mojster noče sprejeti za pomočnike. Na drugi strani pa tipi pri takem zaposlonju pouk v obrtno-nadaljevalui šoli, vsled česar tudi obča strokovna teoretična izobrazba pada Starši in varuhi otrok naj pazijo, da bodo njihovi otroci zaposleni samo v obrti, ki se je uče. Pod pritiskom slabih uspehov vajencev je izdala celjska obrtna zadruga mojstrom opozorilo na obrtni 'zakon. To pa je seveda samo pesek v oči če se ne bodo starši in varuhi sami brigali za otroke, ki jih zaupajo na slepo mojstrom. Mojstre pa že danes opozarjamo, da ne bodo dopuščali, da nadomeščajo vajence in vajenke za mojstrovo služinčad. Tako že danes pribijemo par takih slučajev: Gospa Marija K., šivilja in trg. v Zavadni pri Celju, je imela 3 leta vajenko, ki po oprostitvi ni znala dru-zega kot postavljati sejmarsko stojnico ter plesti rožne vence. O šivalnem stroju pa ni imela pojma, kajše, da bi znala šivati. — Gospa Ana Š., modisti-nja v Celju, ima kar po 5 vajenk, Tukajšnje delavstvo pozdravlja novi delavski list, ki nam je tako potreben kot kos kruha. Ko je izhajal še »Naprej«, smo se ga navadili, da smo komaj čakali. S tem večjim veseljem pozdravljamo po tolikem času »Delavsko Politiko«, ki nam res ugaja. Gledali bomo na to, da dobimo čim več naročnikov in jo tako podpremo kolikor bo mogoče. Z novim letom smo si marsikaj pridobili, tako bo že s 15. januarjem otvorjen konzum. Glejte, da pristopite kot člani h konz. društvu in začnete kupovati v njem. Konzumna prodajalna je ena najlepših v tem kraju, tako da je človek res vesel, ko vanjo vstopi. Na spomlad bomo pa še dogradili Zadružni dom, česar že tudi komaj čakamo. Dom bo torišče za naše kulturne organizacije, katere se morajo stiskati po gostilniških kotih; s tem si bodo naša »Svoboda«, kakor tudi druge organizacije pridobile v kratkem res svoj »dom«, ker ne bodo od drugih odvisne, kakor so sedaj. Zato sodrugi, pomagajmo drug drugemu, da postanemo močni. Pustimo razne preklarije ob strani, vsak naj bo član vseh štirih organizacij. Ko bomo to napravili, bomo šele lahko rekli, da smo socijalisti in ne, kakor sedaj, da smo metali drug dragemu polena pod inoge. Sodrugi na delo, organizirajmo se! Shod. — Delavci im delavke! Drugi teden bo shod gospodarske orgainiza-cije, ob enem bo pa tudi shod za volitve v Delavsko zbornico. Pridite im agitirajte, vsak delavec naj bo navzoč in naj se ne pusti varati od demagogov, kateri vas poznajo samo pri volitvah. Shod se bo vršil v petek 15. januarja ob 4. uri popoldne v hotelu »Jugoslavija«! Pridite vsi! MALI OGLASI. Službe. Za Hrastnik In okolico iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku. 70 Za Zagorje in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo .Delavske Politike” v Ljubljani. 23 Za Jesenice in Javornik iščemo raznašalce za .Delavsko Politi o*. Ponudbe na upravo lista. 69 Razno Kupim dobro, pristno belo in rdeče 49 vino dolenjskih in štajerskih goric. Ponudbe pod .Vino* na upravo .Delavske Politike*. Vinograd z zidanico blizu Litije se proda Pisma pod .Z.danica* na upravo lista. 48 Sodavičarska naprava se proda. Pisma pod „Soda-ičar na upravo lista. 46 la. premog trboveljski in drva nudim na drobno in debelo po najniiilh cenah si Franc SIobšb, Ljubljano, Kolezijska ulica št. 20. Prekmurske novice. Železniška nezgoda. V petek, 8. t.m. sc je na progi Murska Sobota-Hodoš zgodila železniška nesreča. Vlak, ki vozi ob pol 6. uri proti Hodošu, je med mačkovskim predorom in postajo Stali jovci odtrgal tračnice, vsled česar so stroj de dva voza odleteli s tira. Le pazljivosti strojevodje se je zahvaliti, da se ni vlak prevrnil čez uiasip in da se ni zgodilo kaj hujšega. Železniško osebje namreč dobro ve, da je omenjeni del proge v zelo slabem stanju, zato je pri vožnji prav oprezno. Upamo, da bo ta nezgoda prvi in zadnji opomin železni šiki direkciji ter da bo ta poskrbela, da se proga popravi. Človeških žrtev to pot ‘k sreči ni bilo. Murska Sobota. Število volilcev v okrožju tuk. ekspoziture O. U. Z. D. znaša skupaj 1136, in sicer v splošni skupini 1052, v trgovski pa 84. Ker je v trgovski skupini prišlo med organizacijami nameščencev do kompromisa, ostane torej 1052 volilcev. Obratov z nad 20 volilci je štiri — Novi občinski sosvet v M. Soboti je, ne vemo na čigav predlog, imenoval dva gospoda častnim občanom z ozirom na zasluge pri povodnji. K te-mu sklepu ne rečemo sicer nič, prav pa vendarle ni! Hvala lepa za poklon! Ko je bil postavljen novi občinski sosvet, so bili nekateri mnenja, da so v njem zastopani vsi sloji, češ, da je v odboru tudi, reci in piši en delavec. Mi pa pravimo, da si bo delavstvo o priliki samo izvolilo svoje zastopnike in ida se za »zastopstvo«, ki ga drugi postavljajo, ne da bi delavstvo vprašali, prav lepo zahvaljuje! Volilni imeniki. Tekom meseca januarja se vrši uradna izpopolnitev volilnih imenikov. Delavci v M. 'Soboti in v vseh občinah v Prekmurju naj se pobrigajo za volilno pravico ter naj se osebno prepričajo, ali iso v volilnem imeniku vpisani. Nedeljski počitek v trgovinah. Ko so nekateri trgovci čitali v časopisih, da se uvede v trgovinah nedeljski počitek, so se ustrašili kakor puran, ko zagleda rdečo barvo. Nikar se taiko razburjati gospodje, saj se vendar prištevate k »modernim« ljudem... O izvedbi agrarne »reforme« v Prekmurju po znani maredbi ministra za to reformo, se slišijo raizne govorice, ki pravijo, da stvar ni popolnoma v redu. Posebno ne kar se tiče razvrstitve zemlje v razrede. Ko so bili namreč graščaki in grofi neomejeni gospodarji, so zemlja smatrali za manj vredno ter jo uvrščali v nižje razrede, da so plačevali čim manj davka. Sedaj pa, ko gre za prodajo zemlje agrarnim interesentom, zemljo baje uvrščajo v višje razrede. O stvari se bomo poučili ter po potrebi prišli na dan s točnimi podatki. Sprememba poštne avtomobilske vožnje. Poštni avtomobil, ki je do sedaj vozil čez Martjance-Doibrovnik-Dolnja Lendava in nazaj v M. Soboto, vozi sedaj če« Beltince in Črešinovee v D. Lendavo in po isti poti nazaj. Sprememba se je izvršila, ker so v prvo navedeni smeri ceste slabe. Auto odhaja sedaj iz M. Sobote ob 10., prihaja pa ob 15.30. Z Dravskega polja. Na naslov železniškega ravnateljstva nam či ta tel j našega lista pošilja sledeče: Vlak, ki vozi iz Maribora v Ko to ribo ob 3.35 zjutraj, se na postajali Cirkovce, Sv. Lovrenc na Dr. polju, Hajdini im Vel. nedelji ne ustavlja. Za potnike, ki bivajo v bližini teh postaj je vsled tega zveza zelo nerodna, ako se vozijo iz Maribora, Ljubljane in drugih krajev ponoči. V tem slučaju morajo potovalni na Pragerskem čakati tri in pol ure, ker prihodnji vlak odhaja od tam ob 6. uri. Pisec teh vrstic je imel sam večkrat priliko priti v ta položaj ter slišati druge potnike radi čakanja godrnjati, kar je popolnoma upravičeno. Zato priporočamo direkciji, da to upošteva vsaj, :ko stopi v veljavo nov vozni red, da bodo navedenega vlaka deležni tudi potniki iz gorinavedenib krajev. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega IVANA KNEZA kakor tudi za počastilo ranjkega z udeležbo na njegovi zadnji poti ter posebno cenj. gospodom pevcem in anonimnim daro-uateljem vencev se iskreno zahvaljuje RODBINA KNEZOVA. Kupujte srečke državne razredne loterije pri Zadružni banki v Ljubljani Alehsandpova cesta 5. Glavni dobitek Din 1,900.000. -. Vsaka druga srečka zadene! Cena: cela srečka Din 80”—, polovica srečke Din 40*—, četrtina srečke Din ‘20 —. Naročilo potom dopisnice zadošča. PRODUKCIJA!-** Kupujte le „Produkcija(< „Produkcija“ ,,Produkcija" , »Produkcija1 Lastni Izdelki „ProdukclJe“ osrednje nakupovalne, proizvajalne In prodajalce zadruge v Ljubljani (( kremo M mast " plavilo 1« čistilo Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" tiskarno odgovoren (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani.Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Za Mihael Rožanec.