Poitnfaa |U(ui V (otorlaL Izhaja vsak dan zjutraj ra z ven T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din P—. lanskoletne 2*—: mesečna naročnina Din 20-—, za tujino BO-—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva R0-70. 30-69 tn 30-71 1 r. Gr- eena Din 1*—• ■-.a.. Jugoslovan Rokopliov o« tratam* Oglasi po tarifi In dogovora. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-08. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St 24, tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. 5f>k. rnč.i LfnbUana 15 621. St. 140 Ljubljana, nedelja, dne 21. junija 1931 Leto H. Amerika za gospodarsko sanacijo Evrope Poseben načrt predsednika Hooverja za pomoč Nemčiji - Trileten moratorij za vojne dolgove in reparacije - Vest je napravila globok vtis po vseh prestolnicah Kran^ois Ponect Francoski državni podtajnik Francois Poncet je baje najresnejši kandidat 7,a izpraznjeno mesto francoskega poslanika v Berlinu. Poljski novinarji banu dr. Marušiču Ljubljana, 20. junija. AA. Ob koncu svojega potovanja po Jugoslaviji so poslali poljski novinarji banu Dravske banovine z Bleda to-le brzojavko: »Globoko ganjeni nad prisrčnostjo, ki nam (je bila izkazana, v dragi Ljubljani in na lepem Bledu, Vas prosimo, da izvolite biti odličnikom in zastopnikom združene Jugoslavije tolmač teh naših občutkov. ŽiveliI — Gieržynslci, Pilarz.« Polet brata romunskega kralja Bukarešta-Beograd Bukarešta, 20. junija. 1. Listi javljajo, d& bo orat kralja Karla, princ Nikolaj, ki je zelo dober pilot, odletel na svojem letalu iz Bukarešte v Beograd. To bo prva letalska pot princa Nikolaja v inozemstvo. Princ misli, da bo izvrSil polet med Bukarešto in Beogradom v ipoldrugi uri. Listi pristavljajo, da bo ta poset princa Nikolaja v Beogradu popolnoma zasebnega značaja. Francija za pomoč srednji Evropi Pariz, 20. junija. AA. Te dni so se mnogo komentirali sestanki francoskih gospodarskih krogov, zlasti industrijcev in bankirjev, ki so se vršili pod predsedstvom finančnega ministra Flandina z drugimi gospodarskimi ministri. Iz poučenega vira smo izvedeli, da je bil v nasprotju s temi komentarji namen teh pogajanj samo ta, da se v podrobnostih prerešetajo namere industrijcev glede proučitve položaja v državah osrednje Evrope, da bi se na licu mesta uverili, ali bi se tam mogla ustanoviti rentabilna podjetja, pri katerih bi v prvi vrsti sodelovali francoski industrijci. Ti sestanki, kakor tudi ves ta načrt, potekajo iz zasebne ini-cijative, ki pa ni nasprotna intencijam vlade, ker ima vlada nalogo podpirati industrijo pri njenem delu. Spor med Rusijo in Finsko Ženeva, 20. junija. A A. Finska je naprosila Društvo narodov, naj posreduje v njenem sporu 7. Rusijo. Spor je nastal zaradi zatiranja finske manjšine na meji ingermanlandske. pokrajine. Društvo narodov je prošnjo finske države odklonilo, češ da Rusija ni članica Društva narodov. Odgovor najbrže ni zadovoljil Finske, ki bo storila v tem vprašanju nadalj'ie korake. Podaljšanje trgovinske pogodbe z Madjarsko Bukarešta, 20. junija, n. Začasna trgovinska pogodba med Madjarsko in Jugoslavijo preneha veljati 30. t. m. Sedaj se bo provizorično podaljšala za tri meso«. Zaključek avstrijsko-madjarskih pogajanj Dunaj, 20. junija. AA. Korbiro poroča, da so se včeraj končala trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madjarsko. Delegati bodo besedilo pogodbe predložili svojima vladama v odobritev. Podmornica »Nautilus« izgubljena London, 20. junija. AA. Poročajo, da je podmornica »Nautilus«, ki je oddaljena 280 milj od Queensto\vna, izgubljena. Kapetan ameriške vojne ladje »Wyoming« poroča, da je »Naulilus« tako poškodovan, da ga ne bodo mogli popraviti sredi Oceana. Ker je posadka v nevarnosti, so jo nocoj prekrcali na vojno ladjo »Wyoming«. Polet veleletala »Do X« Pori Natal, 20. junija AA. Velelelalo »Do X« je moralo med poletom v Bahijo pristati 11 a jezeru Lago Grande. Po obnovi pogonske zaloge je letalo nadaljevalo pol v Rio de Ja-neiro. London, 20. junija. AA. Ameriški predsednik Hoover je objavil v Washingtonu poročilo, kjer pravi, (la se je včeraj pri povratku s srednjega zapada posvetoval s politiki oboli strank o ukrepih za gospodarsko sanacijo v Ameriki in v inozemstvu. V teh razgovorih se je posebno razpravljalo o gospodarskem položaju v Nemčiji. Zaenkrat na teli sestankih ni prišlo do definitivnih zaključkov. Vendar so razprave pokazale, da voditelji obeh strank toplo pozdravljajo Hoovrov načrt. Angleški časopisi poudarjajo, da bi bilo zaenkrat prezgodaj izvajati iz tega poročila kake zaključke. Priznavajo pa njegovo važnost, ker so Zedinjene države s tem prvič zavzele stališče do politike, ki lahko pod nekimi pogoji privede do revizije ameriškega stališča do vprašanja medzavezni-ških dolgov in reparacij. Listi spravljajo omenjeno poročilo v zvezo z razgovori a-meriškega zakladnega tajnika Mellona z ministrskim predsednikom, zunanjim ministrom in guvernerjem angleške narodne banke Normanom. Splošno menijo, da so državniki razpravljali o finančnih in gospodarskih razlogih sedanje krize v osrednji Evropi in da je Mellon v polni meri obvestil Washington o poteku teli razgovorov. Angleški politični krogi pozdravljajo Mel Ionov prihod v Anglijo. Vendar včerajšnje uradno poročilo zatrjuje, da angleška vlada ni predlagala Mellonu razprave o vojnih dolgovih ali pa o kaki drugi zadevi. Prav tako ni stavila washingtonski vladi nobenih predlogov. Ameriški krogi zelo ugodno komentirajo naglo pomoč angleške narodne banke Avstriji, kjer se je Seiplu pravkar posrečilo sestaviti novo vlado. London, 20. junija. AA. Ameriški finančni minister Mellon je imel številne razgovore z vodilnimi angleškimi finančniki. Sodijo, da se bo Mellon pred odhodom iz Londona na evropsko celino sestal z an- gleškim ministrom financ Snowdenom. »Daily Express« pravi, da vlada Združenih držav ne nasprotuje novi razpravi o vojnih dolgovih in reparacijah. Pogoj pa je, da se evropske države* pridružijo Ameriki z bojkotom ruskih proizvodov. Ruski dumping z živili je povzročil pravo krizo ameriškega poljedelstva. Nadaljni pogoj je efektivna razorožitev evropskih narodov. Ti narodi izdajajo ogromne svote. za oborožitev, čeprav pritiska lnida gospodarska kriza. Newyork, 20. junija. AA. Ameriški poslanik v Bruslju Gibson se je danes vkrcal na parnik, ki vozi v Southamptnon. Bil je 5 tednov v Wasliingtonu. kjer se je razgo-varjal s člani vlade o razorožitvi. Washington, 20. junija, n. Državni tajnik Stimson je v svojo privatno vilo povabil poslanike tujih držav in zastopnika odsotnega nemškega poslanika in z njimi razpravljal o novem stanju, ki je nastalo sedaj zaradi izjave predsednika Hooverja. Na koncu te konference je naglasil Stimson, da upa, da bo moral svoje potovanje v Evropo odgoditi samo za kratek čas. Ameriški listi pripisujejo Hooverjevi izjavi veliko važnost. Naglašajo, da Amerika ne more več iti mimo splošnega težavnega gospodarskega stanja in da mora Nemčiji pomagati z dolgoročnimi krediti. »Evening Standard« je doznal iz parlamentarnih krogov, da smatra ameriška vlada položaj, v katerem se nahaja Nemčija, za zelo resen. Zalo je sklenila, da bo vkljub svojemu lastnemu velikemu primanjkljaju pomagala Nemčiji na ta način, da odgodi zaveznicam dolinicam plačevanje dolgov pod pogojem, da one za ta čas ne bodo zahtevale od Nemčije nobenih reparacij, razen plačila obresti za posojila po Davesovem in Youngovem načrtu. Isti list naglaša, da je ta zgodovinski korak, s katerim Amerika prekinja svojo tradicijonalno politiko in s katerim spravlja v zvezo vprašanje zavezniških dolgov z vprašanjem reparacij, tem važnejši, ker Amerika tudi sama trpi pod težko depresijo. »Baltimore Sunday« je etoznal iz zanesljivega vira, da je predsednik Hoover v vprašanju dolgov prevzel inicijativo in predlagal, da zavezniki 3 leta ustavijo plačila Ameriki pod pogojem, da v tem času ne zahtevajo plačila reparacij od Nemčije. Pariz, 20. junija. AA. Poročilo Hoovra, da je pripravljen pomagati Nemčiji, je napravilo na francosko javnost velik vtis. Tudi nacionalistično časopisje poudarja, da je treba nekaj storiti v olajšanje mednarodnega gospodarskega položaja. Zelo razširjeni list »Liberte« prinaša uvodnik, kjer pravi, da so inozemske investicije v Nemčiji zelo velike in poudarja veliko nevarnost, ki bi nastala, če bi se inozemski kapital odtegnil Nemčiji. Berlin, 20. junija. AA, Razen ekstremnih radikalnih listov vse nemško časopisje soglasno pozdravlja obvestilo predsednika Hooverja, da so Združene države pripravljene pomagati Evropi in posebno Nemčiji iz finančnih težkoč. Ker pa ni še znano, do kolike mere bo Amerika pomagala, je le malo časopisov komentiralo njeno inicijativo. »Vossische Zeitung« meni, da je Hooverjeva izjava najvažnejši dogodek po začetku svetovne gospodarske krize. »Berliner Tageblatt« pravi, da ni še povoda za prevelik optimizem. Vendar, če bo Amerika res uredila vprašanje mednarodnih dolgov, bo včerajšnje Hooverjevo obvestilo odločilni trenutek v zgodovini Amerike in Evrope. »Borsenzeitung« trdi, da so reparacije in medzavezniški dolgovi dve popolnoma različni stvari. Zato zahteva, naj Nemčija ne veže ti vprašanji, ker so zavezniški dolgovi pravne obveznosti, dočim so reparacije posledica svetovne vojne. »Borsencourier« piše, naj Nemčija takoj ustavi reparacijska plačila, ki uničujejo njeno finančno stabilnost. Vedno bolj zamotan položaj v Avstriji Misija dr. Seipla se je popolnoma ponesrečila - Mandat poverjen dr. Burescliu slučaju neuspeha bo imovana uradniška vlada - V Dunaj, 20. junija, d. Kakor sem Vam že včeraj javil, se je misija dr. Seipla ponesrečila. Dr. Seipel se je včeraj pogajal najprej s socijalnimi demokrati in jim predlagal koncentracijsko vlado, v kateri bi bili socijalnim demokratom rezervirani 4 ministrski portfelji. Na drugi strani pa je dr. Seipel vztrajal na kandidaturi dr. Kien-bocka za finančnega ministra in Vaugoina za vojnega ministra. Po večurnih posvetovanjih so izjavili socijalni demokratje, da glede na sedanji težki položaj sicer ne odklanjajo misli na koncentracijsko vlado, vendar pa ne morejo sodelovati v vladi, ki bi se držala starega kurza. Tako je ostal Seiplov poskus brez uspeha. Dr. Seipel se je potem še do tričetrt na 2 ponoči trudil, da doseže sporazum z Vele-nemci in kmečko zvezo in da sestavi vlado na podlagi stare meščanske koalicije. Pogajanja so se končno razbila, ker je dr. Schober odločno odklonil vstop v vlado, v kateri bi bil dr. Kienbock finančni minister. Razen tega so Velenemci odklonili predloge designiranega zveznega kancelar-ja glede na uradniške zakonske načrte. Ob tričetrt na 2 so se pogajanja brez uspeha zaključila. Zjutraj je odšel dr. Seipel k zveznemu predsedniku dr. Miklasu, s katerim se je več časa razgovarjal, Potem pa je zopet poskusil pregovoriti dr. Schobra, a tudi sedaj zaman. Proti poldnevu je dr. Seipel vrnil svojo misijo v roke zveznega predsednika dr. Miklasa. Zvezni predsednik Miklas je nato poveril sestavo nove vlade nižje-avstrijskcinu deželnemu glavarju dr. Bureschu. Zvezni predsednik je pri tej priliki izjavil, da hoče napraviti še zadnji, kratkoročni in po urah odmerjeni poskus, da se sestavi parlamentarna vlada večine. Če se ponesreči tudi ta poskus, bi zvezni predsednik postavil uradniško vlado. Dr. Buresch je popoldne začel posvetovanja s strankami. Naraščajoča zmešnjava na Španskem Protesti episkopata — Revolucionarno gibanje med sindikalisti Madrid, 20. junija, r. Izgnani kardinal Segura je poslal ministrskemu predsedniku Zamori pismo, v katerem protestira proti grdemu postopanju napram njemu, v pismu naglaša, da ne protestira kot španski primas, temveč kot navaden španski državljan. Madridski nadškof je s svoje strani pose-til predsednika republikanske vlade in mu izročil protest, podpisan od vseh španskih prelatov, proti raznim odredbam novega režima, katere kršijo pravice cerkve, ki jih je ta poslednja od nekdaj imela na Španskem. Ko je nadškof odhajal iz vladne palače, je izjavil, da zadržanje vlade onemogoča vsako podpiranje vlade s strani duhovščine. Iz raznih krajev dežele javljajo o naraščajoči agitaciji med delavstvom. V' Gojo-nu se nadaljuje stavka pristaniških delavcev. V Galiciji je nastal skrajno ne- prijeten položaj vsiled stavke železničarjev. V Geroni so delavci proglasili splošno stavko vsled aretacije nekega sindikalista. V Madridu je splošna delavska zveza sklenila na svojem kongresu, da bo nadalje izvajala politično abstinenco. Sindikati bodo nastopali proti ustavodajni skupščini in se bodo organizirali za revolucijonarno borbo. Francoska finančna pomoč Španiji Madrid, 20. junija. A A. Pogajanja za najetje Španskega posojila v Franciji se bližajo k ugodnemu zaključku. Poročajo, da je »Franco banka« sedaj pripravljena dovolili španski Narodni banki !J00 milijonov frankov posojila. Poslednja bi jamčila s svojo zlato rezervo. Dalje so se francoski bančniki obvezali pomagati emisiji španskega stabilizacijskega posojila, ki bi bilo razpisano na pariškem denarnem trgu takoj po sestanku nove španske zbornice. Eskadrilja francoskih vojaških letal nad Ljubljano Ljubljana, 20. junija. Eskadrilja 10 francoskih vojaških letal bo pod poveljstvom polkovnika de Launey-a, junaka 8 solunske fronte, prispela v ponedeljek ob 7. uri zjutraj nad Ljubljano. Eskadrilja bo krožila nekaj časa nad spomenikom Ilirije, nakar bo nadaljevala svojo pot, ki vodi iz Bukarešte preko Beograda, Zagreba proti Zapadu. »Echo« pride šele ob 20. uri Glasbena Matica v Ljubljani je dobila sinoči brzojavno obvestilo, da pride moški zbor »Echoi Jz Krakovega danes šele ob 20. v Ljubljano. Zakon o Narodni banki Beograd, 20. junija. 1. Nj. Vel. kralj je 17. t. m. podpisal zakon o Narodni banki kraljevine Jugoslavije in zakon o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarju kraljevine Jugoslavije od lt. maja 1931. Oba zakona sta danes stopila v veljavo. Predavanje o Jugoslaviji v Washingtonu Dr. Clyne je govoril po radiju o naši državi — Važnost kulturnih in gospodarskih zvez med obema državama fubilej pairijotfizma Petdesetletnica »Beograjske trgovačke omladine«. »Beograjska trgovačka omladina« slavi dane« nad vse pomembno slavje, petdesetletnico svojega nad vse plodonosnega dela. V času, ko se je komaj pričelo razvijati «rbsko narodno gospodarstvo, ko si je mala Srbija s trgovinskimi pogodbami ■/, drugimi državami ustvarila šele prve pogoje, da se reši avstrijskega gospodarskega pritiska, v tistem težkem času je nastala organizacija »rbskih trgovcev in takoj postala prava narodna ustanova. Ni bila v tistih časih ustanovitev osrednjega društva srbskih trgovcev lahka stvar in dejansko je bilo treba premagati mnogo ovir, predno je prišlo do »oglasja med ustanovitelji »Beograjske trgov a ok e omladine«. Toda ti začetniški boji so bili organizaciji le v korist, ker so tako vsestransko razbistrili pojme, da so bili postavljeni temelji nove organizacize na tako solidno podlago, ki edino more omogočiti tako sijajen razvoj, kakor ga je doživela Beograjska trgovačka omladina. Samo nekaj številk! Ob svojem nastanku ije štela organizacija beograjskih trgovcev 01 rednih in 22 podpornih članov. Ob svoji petdesetletnici pa šteje 2650 rednih, 1112 podpornih, 1600 dobrotvorov, 27 velikih do-hrotvorov in 46 častnih članov. A ne samo to. Ob svojem nastanku je bila B. T. O. samo organizacija beograjskih trgovcev, danes pa je osrednja organizacija vseli srbskih trgovcev in skoraj ni mesta v Srbiji, lijer ne bi bila njena podružnica. Ni pa se dvignilo samo število članstva, temveč vse delovanje društva. V prvi vrsti je v tem pogledu omeniti trgovsko šolo, ki jo vodi društvo, marsikatero leto edino z lastnimi sredstvi, že 4:5 let in ki je dejansko vzgojila ves srbski trgovski naraščaj. S svojo tepo knjižnico in čitalnico in s predavanji pa je še izpopolnila svoje prosvetno delo. Zasluga B. T. O. je, če je bil srbski trgovec vedno na glasu kot sijajno kvalificiran trgovec, ki se je znal uveljaviti tudi v najtežjih prilikah. Seveda pa B. T. 0. ni pozabila tudi na svoje socijalne dolžnosti. Osnovala je bolniško blagajno, skrbela ja bolne člane, skrbela za one, ki so prišli v stisko in zlasti pa se tudi trudila, da je z dobro zakonodajo napredovalo srbsko gospodarstvo. Toda še večje in naravnost zgodovinske zasluge si je stekla B. T. O. s tem, da je vse srbsko trgovstvo naravnost prepojila z najplemenitejšim narodnim duhom. Zasluga te nacijonalne vzgoje je, da je bilo vedno samo po sebi razumljivo, da je bil srbski trgovec vedno v prvih vrstah narodnega boja in naravnost vzgled nacijonalne požrtvovalnosti. Pravi mecen svojega naroda je bil vedno srbski trgovec in tako univerza, ko Akademija nauka, invalidi ko reveži, nacijonalne ko kulturne ustanove, vse so bile deležne dobrote srbskega trgovca. Zato pa tudi današnji praznik Beograjske trgovačke omladine ni le praznik srbskih trgovcev, temveč jubilej najplemenitej-iega nacijonaliznia ljudi, ki so bili vedno ponosni na to, da so postali dobrotvori svojega naroda. Ta duh nacijonalne požrtvovalnosti, ki je vedno živel v srbskem trgovstvu, naj bi se udomačil v vsem jugoslovanskem trgovstvu.Kakor že spada med srbskim trgovstvom skoraj že v bon ton, da vsak trgovec uveljavi svoj spomin z velikim legatom v narodne in občekoristne namene, tako naj bi to naziranje zavladalo med vsem jugoslovanskim poslovnim svetom. V tem je ono visoko pojmovanje gesla: iz naroda za narod, ki edino vodi narod k mogočnemu ^napredku. Iz naroda je prejeto blagostanje, v narod naj se tudi vrača to blagostanje in iz tega krojenja naj nastane ona množitev narodnega imetja, ki edino ustvarja splošno blagostanje. Naj bi našle naše kulturne institucije sličnih mecenov, kakršni so bili svojemu narodu vedno srbski trgovcil Naj bi tudi |)ri nas s svojo narodno požrtvovalnostjo trgovina in obrt ustvarila tako silne kulturne in občekoristne vrednote, kakor jih je ustvarilo od Beograjske trgovačke omladine vzgojeno srbsko trgovstvo. To je naša iskrena želja ob petdesetletnici najzaslužnejšega srbskega trgovskega društva in naj da jubilej B. T. O. pobudo, da nastanejo tudi med nami slični meceni. Beograjski trgovački omladini pa k petdesetletnici njenega plodonosnega dela i« napredek svojega stanu, za blagor svojega naroda in za dvig narodnega blagostanja, pa naše iskrene čestitke in tudi naše občudovanje k že doseženim uspehom. Jf»J živi in procvita patriotična in za vse dobro in lepo vneta: Beograd sk a Trgovačka Omladina! Beograd, 20. junija. 1. J>r. Julij Clyne, pomočnik trgovinskega ministra v Zedinjenih državah, ki je med najbolj znanimi in popularnimi govorniki, je imel na radiju v Washingtonu zelo zanimivo in uspelo predavanje o kulturnih in ekonomskih zvezah med Jugoslavijo in Ameriko. Dr. Clyne je dobro znan v naši kraljevini, ker je lani poselil našo državo, da se informira o njenem kulturnem in gospodarskem razvoju. Takrat je odnesel s seboj izredno ugodne utise o napredku v naši državi v zadnjih letih. Dr. Clyne je napravil naši državi že velike usluge. Med drugim je ob priliki publikacije informativne knjige o Jugoslaviji, ki jo je napisal bivši ameriški konzul v Beogradu g. Paton, napisal nekoliko simpatičnih vrst o naši državi in knjigo priporočil ameriškemu trgovskemu in industrijskemu svetu. Pariz, 20. junija, d. V socijalističnem »Populaire« izjavlja Lčon Blum, da ima polno vzrokov misliti, da je francoska vlada glede na demaršo bivše cesarice Zite, o kateri je bilo javljeno iž Budimpešte, pred nekaj dnevi notificirala vsem prizadetim državam, da popolnoma vzdržuje svoje stališče v vprašanju restavracije Habsburžanov. Francoska vlada je baje iz- Naše morsko ribarstvo v lanskem letu Beograd, 20. junija, o. V prometnem ministrstvu so kakor preje tudi letos izdelali statistiko o morskem ribarstvu 1. 1930. Po tej statistiki je bilo ulovljeno na morju skupaj 6 milijonov 834.000 kg rib, kar predstavlja vrednost 50,205.000 Din. Od ulovljenih rib so izvozili v inozemstvo v svežem oz. v konzerviranem stanju 993.000 kg. Pri lovu je bilo zaposlenih 17.180 ribičev. Uporabljenih j« bilo pa 5500 ladij na jadra in na vesla ter 82 motornih ladij v skupni tonažii 11.500 ton in skupni vrednosti 25,540.000 Din. Orodje in druge priprave na našem morju predstavljajo vrednost 47,710.000 Din. Od ulovljenih rib so predelali v olju ali na drug način v 14 domačih tovarnah 545.000 kg, od katerih so izvodili v inozemstvo 21.300 kg. Nasoljenih je bilo 672.000 kg rib, od katerih so izvozili v inozemstvo 297.000 kg. Posebno panogo ribarske ind«strije predstavlja lov morskih gob, s katerim se bavijo ribiči iz Krapnja. Gobe so lovili z raznimi pripravami in pa s potapljači. Nalovili so jih 94.000 kosov, na razpolago pa jih je že 72.000 kosov. Razvija se tudi produkcija Školjk. Prodanih je bilo za 600.000 Din. V poletnem ribolovu je bilo ulovljeno skupaj 3,230.000 kg, od katerih je bilo prodano v svežem stanju 1,800.000 kg, v predelanem stanju pa 1,400.000 kg. Iz te statistike se labko vidi, da je bilo na vsakih 100 Din vloženega kapitala v ladje in ribarsko orodje kosmatega zaslužka okrog 75 dinarjev in da vsak ribič zasluži povprečno 3.520 dinarjev. En kg rib je bil prodan povprečno po 7r39 Din. Če primerjamo te Številke s podatki iz 1. 1929., vidimo, da je bilo lani ulovljenih za 192.000 kg več rib, kakor leta 1929., da pa skupna vrednost lova znaša za 380.000 Din manj. Število zaposlenih ribičev in uporabljenih ladij je bilo skoro isto kakor leta 1929. Čeprav se lahko ugotovi porast v modernih ribarskih pripravah in se je vrednost ribarske-ga orodja 1. 1930. zvišala za preko 2,100.000 dinarjav, se prometno ministrstvo vseeno trudi, da se ribarstvo modernizira in da se inventar in priprave zboljšajo in usposobijo za boljšo produkcijo. V tem oziru daje ministrstvo podpore zlasti ribarskim zadrugam. Sporedno z raz-vitkom ribarstva kot važne gospodarske panoge se postavlja problem plasiranja ribarsldh produktov na trgu, tako v svežem kot' v kon-serviranem stanju. Treba je spremeniti sedanje metode dela, da se zadovolje okus in navade konsnmentov. Žrebanje srečk državne loterije Beograd, 20. junija, t. Pri žrebanju srečk I. razreda 22. kola državne razredne loterije je zadela premijo 200.000 IMn srečka 49.360, dobitek 80.000 Din srečka št. 51.767, dobitek 60.000 Din srečka žt. 54.814, dobitek 40.000 Din srečka št. 45.949, 80.000 Din srečka št. 29.812, 20.000 Din srečka št. 62.601 in po 10.000 Din srečki št. 44.094 in 68.823. Oproščeni »atentatorji« na Gustava Perčeca Dunaj, 20. junija, d. Kakor znano je državni pravdnik dr. Schwarz vložil ničnostno pritožbo proti oprostilni razsodbi v razpravi proti trem Hrvatom. Sedaj pa je državni pravdnik to pritožbo umaknil in tri Hrvate so izpustili iz sodnega zapora ter jih odpravili na jugoslovansko mejo. Zagreb, 20. junija. Danes je mariborska policija spremila v Zagreb Cvergerja. Baloševiča in Tomljenoviča, ki jih je avstrijska policija izgnala čez mejo, potem ko so bili oproščeni obtožbe atentata na Gustava Perčeca na Dunaju. Zagrebška policijska direkcija jih je kaznovala, ker so šli brez potnega lista čez mejo, in zato, ker so se posluževali ponarejenih potnih listov, sodišču pa Jih je izročila le zaradi prevare In falzifikacije javnih dokumentov, zaradi tihotapstva, ki jim Je dokazano, pa Jih Je Izročila finančnim ©blastvom V svojem predavanju, ki ga je imel v Washingtonu, se je dotaknil vseh važnih elementov iz kulturnega in gospodarskega napredka Jugoslavije in opozoril amerišKi svet na njeno izredno neizčrpno prirodno bogastvo. Istotako je pokazal tudi na vlogo, ki jo ima naša emigracija v kulturnem in gospodarskem življenju Zedinjenih držav. Posebno simpatijo goji dr. Clyne za Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ga je imel čast posetiti lani v Beogradu, in o katerem pravi, da je popolnoma vdan interesu svojega naroda in da. goji za bodočnost svoje države vzvišene težnje. Ker ima to predavanje dr. C)yne-a velik pomen v propagandnem oziru za našo državo, se bo ponovilo v našem jeziku v ponedeljek 22. t. m. ob 9. zvečer na beograjski radijski postaji. javila, da se drži obvez, ki jih je prevzela madžarska vlada leta 1921. napram veleposlaniški konferenci in ki so bile registrirane v Društvu narodov. Ce je ta opis resničen, kakor misli, je dejal Blum, in če je londonska vlada, kakor bi želel, na enak način postopala, poleni smemo v bodočnost ali vsaj v bližnjo bodočnost gledati z manj skrbi. Popoln uspeh razstave slovenskih slikarjev v Beogradu Beograd, 20. junija. 1. Umetniška razstava slovenskih slikarjev Gojmira Kosa in Franca Pavlovca in kiparja Lojzeta Dolinarja je bila snoči zaključena. Razstavo je v teku dveh tednov, kar je bila otvorjena, posetilo zelo veliko število Beograjčanov in se mora zato smatrati, da je popolnoma uspela. Kupljenih je bilo tudi veliko število del. Tako je beograjska občina odkupila Dolinarjev avtoportret, Kosovo »Zeleno listje« in Pavlovčevo »Okolico Ljubljane«. Pa* tudi privatniki so kupili več del, tako Dolinarjevo » Vpričakovanju«, skico za spomenik padlim in »Senco«, dalje Kosovo »Vrt«, »Jez«, »Školjke«, »Voda«, »Sava nad Ljubljano« itd. in Pavlovčevo »Rumeno listje«, »Kmečka cesta« in »Tabor na Savi«. Pravilnik o zaposlitvi invalidov Beograd, 20. junija. AA. Na podlagi čl. 24 do 28 invalidskega zakona je s soglasjem ministrov za notranje zadeve, za finance, za trgovino in industrijo ter za kmetijstvo je minister za socijalno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o zaposlitvi ljudi, zaščitenih po tem invalidskem zakonu. Prepovedane publikacije Beograd, 19. junija. AA. S sklepom g. ministra za notranje zadeve št. 18.906 z dne 13. junija 1931 je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi lista »BuHetin des Bundes Freier Balkan«, ki izhaja v Berlinu. Mednarodni mlekarski kongres v Kodanju Beograd, 20 .junija. AA. Od 14. do 17. julija bo v Kodanju mednarodni mlekarski kongres. Prirediteljski odbor je povabil tudi naše mlekarske organizacije na udeležbo lega kongresa. Po končanem kongresu bo več izletov v razna danska mesta. Litvinov poseti Berlin Berlin, 20. junija, d. Kakor poročajo listi, namerava ruski zunanji minister Litvinov, ki se mudi sedaj na Češkoslovaškem, ob povratku proti sredi julija posetiti Berlin. Letalska nesreča v Italiji Pariz, 20. junija. AA. Iz Rima poročajo, da je tam strmoglavilo na tla neko izvid niško letalo. Dva pilota sta našla pri tem smrt. Kirn, 20, junija. AA. Blizu Bnindisa sta trčili dve bojni letali. Eno se je rešilo na kopno, dočim je drugo padlo v morje. Od šesl oseb se je rešila samo ena. Dva drzna Nemea Pari*, 19. junija. AA. Iz Strasbourga poročajo, da je policija aretirala in izgnala dva mlada Nemca, ki sla se vozila na motornem kolesu, na katerem sta razobesila staro nei. ško cesarsko zastavo in Hitlerjevski znak. Žrtve »St. Philiberta« Pari*, 20. junija. A A. Po vesteh iz St. Na-zaira so našli še dve trupli ponesrečencev pri katastrofi parnika Saint Philibert. Z letalom brez motorja čez Rokavski preliv London, 20. junija. AA. Včeraj je inženjer Beardmore prvi z letalom brez motorja preletel Rokavski preliv. Natakarico je umoril Dunaj, 20. junija. AA. Korbiro poroča, da so v Gradcu aretirali nekega Josefa Siikovca iz Maribora, osumljenega, da je v Leutscbachu umoril neko natakarico. Svoje dejanje je najprej tajit, potem pa ga je priznat. Peklenska vročina v Ameriki Newyork, 20. junija. A A. V vzhodnih pokrajinah je pritisnila peklenska vročina. Mnogo oseb je umrlo od kapi. Na mnogih krajih je znašala temperatura v senci 100 stopinj F. <$©feel«fvc> Posebni vlaki na zlet sokolske župe Celje Z ozirom na ogromne prijave udeležencev na župni zlet celjske sokolske župe, ki bo v Celju 28. in 29. t. m. je izposlovala župa poleg ojačanih rednih vlakov, še posebne vlake. V naslednjem podajmo približne podatke in navodila, po katerih se bodo morala vsa društva brezpogojno ravnati, članstvo naj se že sedaj obvesti, da bo na dan odhoda vedelo, kako se mora ravnati, ker le na ta način bo mogoče vzdržati disciplino in zagotovilo, dano železniški upravi. Posebni vlak Brežice—Cellje. Odhod iz Brežic ob 4'55, prihod v Zidani most ob 6'15, odhod iz Zidanega mosta ob 630, prihod v Celje ob 7. V ta vlak morajo vstopiti vsa društva na progi Brežice—Celje, vključno Radeče, Zidani most, Rimske Toplice in Laško. Poraba drugih vlakov ni dopustna. Posebni vlak Velenje—Celje. Odhod iz Velenja 5'20 (vozi pred rednim vlakom), prihod v Celje ob 6'50. V ta vlak morajo vstopiti vsa društva, vključno Polzela dalje, v vlaku bo prostora za 600 do 700 oseb. Sokolska društva Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Gornji Grad, Mozirje, Rečica ob Savinji itd. se poslužijo lednega osebnega vlaka, ki vozi za izrednim. Posebni vlaki za vrnitev. Celje—Zidani most— Zagorje—Brežice. Ob 2230 vozi vlak št. 585 do Zagorja. Udeleženci proti Brežicam imajo v Zidanem mostu zvezo na izletniški vlak št. 919, ki ima postanek tudi v Dobovi. Celje—Velenje. Ob 21'30 vozi proti Velenju kot drugi del rednega potniškega vlaka še vlak št. 9136-11. Društva ob progi Zagorje—Hrastnik vstopijo v redni potniški jutranji vlak, ki bo primerno ojačen. Istotako bodo ojačeni vlaki na progi Kouatec—Grobelno—Celje. ozirom na velik naval pri rednih vlakih v smeri nazaj, naj pošljejo društva le deco in naraščaj, med tem ko se naj ostali udeleženci poslužujejo le posebnih vlakov. Natančen vozni red za vse postaje bodo društva pravočasno sp’ e jele. 2upa je vložila prošnjo za polovično vožnjo za vse udeležence in je prepričana, da bo prošnja ugodno in pravočasno rešena. V zadnjem slučaju naj si kupi vsak udeleženec cel vozni listek na izhodni postaji. S potrdilom, da se je udeležil župnega zleta, bo veljal nato tudi za povratek. Potrebne legitimacije dobijo društva na podlagi prijav od zletnega odbora sokolske župe v Celju. Zdravo! Uspeli prvi zlet mirenskega sokolskega okrožja Pod vodstvom okrožnega načelnika br. Huberta Tomšiča. V nedeljo, dne 14. junija je priredilo Sokolstvo iz Mirenske doline zlet v St. Rupert, ki je uspel nad vse pričakovanje. Vreme je bilo Mio ugodno zato je privabilo na prireditev mnogo ljudi iz domačih in sosednjih krajev. Telovadci iz vse Mirenske doline so se radi slabe železniške zveze pripeljali z vozovi; telovadci iz Ljubljane pa z avtobusom. Izleta so se udeležila društva iz Trebnjega, Mirne, Mokronoga, St. Ruperta, št. Janža, Krmelja in št. Lovrenca. Po prihodu je goste pozdravil brat Zupančič iz Rakovnika. Nastop se je pričel ob pol 16. uri v naslednjem redu: Proste vaje. 1. Proste vaje moškega in ženskega naraščaja so izvajali telovadci iz Trebnjega in iz Mokronoga in so bile izvedene zelo dobro. 2. Proste vaje članov. Člani so nastopili s selskimi vajami, določenimi za vsesokolski zlet v Beogradu leta 1930. Nastopilo je okoli 70 telovadcev iz vseh društev mirenskega sokolskega okrožja. Vaje so bile izvedene enotno v splošno zadovoljstvo gledalcev. 3. Proste vaje članic, članice so nastopile z vajami, določenimi za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Vaje so bile izvedene zelo dobro, še večji efekt pa je povzročilo veliko število telovadkinj, ki jih je bilo nad 30 tudi iz vseh društev Mirenske doline. 4. Posebna točka trebanjske dece je pokazala, kako naj se goji moderna telovadba. Orodna vaje. Orodne vaje članov iz domačih društev so bile izvajne dobro, vendar se vidi, da primanjkuje našim društvom telovadnega orodja in časa telovadcem, da bi mogli pose-čati telovadbo. Na zadnje pa je nastopila I. vrsta Sokola I. s Tabora (Ljubljana) na bradlji in na drogu pod vodstvom mednarodnega tekmovalca brata Porente, ki je izvajala vaje na obeh orodjih brezhibno. V mrzličnem razpoloženju so gledali nastop in vsak telovadec je žel dolgotrajen aplavz. Po orodni telovadbi Je bila nagradna tekma ženske dece vseh društev mirenskega okrožja. Vsako društvo je postavilo 7 tekmovalk. Tekmovale so v igri z žogo. Zmagala je vrsta sokolskega društva St. Rupert, sledi ji vrsta iz št. Janža, potem pa še ostala društva. Mnogo smeha in zabave pa je povzročil šaljivi štafetni tek moške dece. Vsako društvo je zopet postavilo 7 tekačev. Toda vsak je imel kako oviro: prvi je moral preplezati 1 m visok plot, drugi je moral teči po eni nogi, tretji je tekel s hrbtom naprej, četrti skozi ležečo lestev, peti po štirih, šesti v vreči in sedmi pod 30 cm nizko oviro. Tudi pri tej tekmi Je zmagala vrsta iz St. Ruperta, sledi ji St. Janž, Mirna, Mokronog in Trebnje. S tem je bila zaključena telovadba, ki je pokazala velik napredek Sokolstva v naši dolini. Po tekmi je bila prosta zabava s plesom. Igral je trio »Magistri« iz Medvod v splošno zadovoljstvo. Prireditev je tudi v materijelnem oziru dosegla uspeh in smo dobili novo podporo ta sokolski dom v št. Rupertu, ki ga nameravamo graditi v bližnji bodočnosti. Telovadba je sedaj odvisna od lepega vremena. Prireditev Je poetkla mirno in v najlepšem redu. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 20. junija, d. Najbrže jasno In vrolfe. na^iienje k nevihtam. Restavracija Habsburžanov in Francija Pariška vlada je ponovno notificirala vladam svoje odklanjajoče stališče Skladatelj Davorin fenka Njegov* plodno delo med brati Srbi Na Vidov dan, v nedeljo 28. t. m. bo vzidala Glasbena Malica v počasiitev odličnega glasbenika Davorina Jenka na hiši v Cerkljah pri Kranju, ki je bila dolgo let njegova last, spominsko ploščo po osnutkih mojstra Plečnika. Odkritje plošče bo popoldne ob pol treh. Pri odkritju bosta govorila g. Ivan Hribar in dr. Vladimir Itavnihar, zbor Glasbene Matice pa bo zapel tri njegove skladbe. Davorin Jenko je bil rojen 10. novembra 1835 v gorenjskem potu pod Krvavcem v prijaznih Dvorjah pri Cerkljah. Že kot majhen deček je kazal veliko nadarjenost, zato ga je peljala mati v mestne šole v Kranj. A preden se je vrnila mati iz Kranja, je bil mali Davorin že doma, tako se mu je tožilo po gozdih in pašnikih, ki se razprostirajo okoli njegovega rojstnega kraja. V Kranju je dovršil prva dva osnovna razreda, nato je bil v Ljubljani do četrte šole. Višjo gimnazijo je delal v Trstu. — Glasbe se je začel učiti že v Ljubljani pri Gašperju Mašku in Gregorju Riharju. Nadaljeval pa je svoje študije v Trstu in pozneje od leta 1859 tudi na Dunaju, kjer je študiral pravo. Na Dunaju se je pečal z zborovodstvom — takrat so ustanovili tam Slovensko pevsko društvo, za katero je začel pisati tudi prve svoje zbore. 16. maja 1860 je napisal v ogorčenju radi nekega članka koračnico na Jenkovo besedilo »Naprej zastave slave«. V dunajskem slovenskem pevskem društvu so se zbirali vsi Jugoslovani, med njimi tudi Vuk Karadžič. Prirejali so besede, peli zbore in samospeve, katere je po večini pisal naš slavljenec. Tu sta se sešla ludi s Kornelijem Stankovičem, prvim srbskim komponistom. Ko je razpisala pravoslavna občina v Pančevu mesto zborovodje, je Kornelij Stankovič nagovoril Jenka, da je prevzel to mesto. Januarja leta 1863 je prišel v Pančevo, ostal tam dve leti in leta 1865 ga najdo mo že sredi največjega dela v Beogradu, kjer je prevzel zborovodstvo Beograjskega pevskega društva, ki je pred kratkim slavilo 75-letnico svojega obstoja. V Beogradu se je začelo za Jenka novo delo v obširnem področju. Najprvo je bil zborovodja, nato pa kapelnik in skladatelj srbskega Narodnega gledališča (1871). V Beogradu je oral ledino, delal je v zvezi s Stankovičem, Stojanovičem, Mokranj- LJUBLJANA. OKUINA IN ZDRAVA Kje OLINSKA KAVA! I Pismo iz Šmartnega pri Litiji Zadnji naliv z viharjem in točo v ponedeljek 15. t. m. je naredil občutno škodo po naši fari, osobito vinogradi so docela uničeni. Vaš dopisnik si je ogledal te kraje, ki nudijo žalostno sliko. Islo je z Jablanško dolino. Najbolj je toča pa prizadela Ceravico in Ljubež. Tudi po Polšnikovi občini je veliko škode na pridelkih in sadju. Še preteklo nedeljo je Vašemu dopisniku izjavil prejšnji župan gosp. Leopold Hostnik, kako bo letos dobra vinska letina, da bo kar iz vrha v zidanco vlival vino ali mošt, a glej drugi dan mu je ves up šel po vodi. Pomoč bo vsekakor potrebna, osobito poljedelcem jablanške doline, ki so morali žito mesto ma kar pokositi. S priključitvijo vasi Jablance. Jablanške Laze. Bukovca in Selšek k naši občini ostane do pregrupacije drugih občin zaenkrat pri starem. Zavedni ljudje so začeli na stavbeni parceli za novi Narodni dom z kulukom. Tega prostovoljnega kululca se udeležuje več naših odličnikov, kakor g. Gruden, g. Kovačič in drugi pridno vozijo samokolnice. Upamo, da bomo z zidanjem še to poletje začeli. Za letno telovadišče je pa že sedaj vse zravnano. Za nedeljo na Vidovo 28. I. m. se pripravljamo na jubilej 45-letnega dela naših sauiaritanov-ga-silcev; Duša priprave je zopet naš agilni Makso Kovačič. Na večer pred soboto bo na trgu pred cerkvijo razsvetljava in godba, v nedeljo pa služba božja ob 10. in sprevod popoldne. Tudi knez Windischgraelz se je te dni vrnil na slavni Wagensperg, kjer je ob nedeljah v grajski kapeli ludi od nedelja zopet služba božja ob 9. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih’ slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo Cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve« grenčiee s tem, da jo izpijemo kozarec predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, in špecerijskih trgovinah. 471 Sv. Jurij pod Kumom Običajni kres. Dne 23. t. in. to je na večer, pred kresom, bodo žgali na Kumu velik kres. Izletniki so vabljeni, Fot skozi Šklenerovec in Sv. Jurij je dobro popravljena in položna. Novo gostilno je odprl g. Joško Bostič pri »Vojetu- v Četežu, trgovec Leopold Knez je pa v tej hiši opustil svojo trgovino in se preselil, v Složice pri Ljubljani. Šentjurci, naročile se na »Jugoslovana«. Naj’ ne bo hiše in gostilne, kjer ne bi bilo lega lista. Naročnina 20 Din mesečno. Stolp iu cerkev popravljajo pri podružnici Sv. Jakoba v Podežu. Škocijan Velika škoda po toči. Sele sedaj se prav vidi, ’ kako veliko škodo je naredila v ponedeljek v • našem kraju toča. Posebno proti Telčam je, tako pobito, da se skoraj ne pozna, kaj je kje raslo. Največ škode je po vinogradih, ker je sedaj bilo ravno vse v cvetju. Velike so težave tudi radi tega, ker ni modre gasilce za škrop- • ljenje. Kdor je ni naročil, je sedaj sploh ne more dobiti, tako da bo to, kar bi se še lahko malo poboljšalo, tudi odletelo. V bodoče bo pač potreba, da se to zlo na kak drug način ‘ odpravi. Kajti da ni dobiti ne domače, niti inozemske galice, je več kot čudno. Splošno se govori, da so veletrgovci zadržati namenoma galico na skladišču, da bi jo potem v sili prodajali dražje. Ker je imelo vino tako slabo ceno, so nekateri posestniki grozili posekati trte, no sedaj jim pa tega ne bo treba. Zlo. pride pač samo in ni potreba zanj še prositi. Nesrečen padec. Posestnik Franc Smarekar iz Stare Bučke ima na kozolcu tako urejeno, da' se pod lahko odstrani, da se potem seno lažje spravi pod streho. Tudi pred dnevi so sprav-. Ijali seno na kozolec in ko so zgotovlll, so fantje pomotoma pozabili namestiti nazaj pod, in so še na isto mesto nametali krme. Ponoči * je šel gospodar sam spat, ker vsled poletne * vročine raje spi na kozolcu, kot v vroči sobi. in ni mislil na to, da niso tla zavarovana. Ko, je prišel do tja, mu je na mah zmanjkalo tal' in padel je na tta ter se precej poškodoval. Ker ‘ že preje ni bil posebno trden, je tem večja nevarnost, da se rane ne bodo kmalu zacelile. Prepeljali so ga v Novomeško bolnico. Umobolen sin ubil svojega očeta Obupna borba med sinom i Trebuje, 19. junija. Včeraj popoldne je Trebuje in okolico pretresla vest, da je sin ubil svojega očeta, uglednega posestnika Janeza Kamina iz Gorenje vasi, občina Velika Loka. Ljudje so celo govorili, da je ubil tudi svojo sestro in da je zažgal gospodarsko poslopje. Ljudje so ostro obsojali morilca in požigalca. Vse te vesti so bile pa nekoliko pretirane. Po dosedanji preiskavi smo izvedeli, da se je posestnik Janez Kamin iz Gorenje vasi mudil popoldne pri g. Urbančiču na Čatežu, kjer se je nekoliko okrepčal ter še pri dnevu odšel proti domu. Ko je prišel v hišo, ga je doma čakal njegov nekoliko slaboumen sin Alojzij ter zahteval od očeta denar. Seveda je možak, poznajoč svojega sina, zahtevo odklonil ter je odšel v sobo. Sina je to tako razkačilo, da je skočil za njim ler ga napadel. Obdelaval ga je s pestmi in nekim topim predmetom. Udarci so bili strahoviti in je ubogi starček po nekaj n očetom zaradi denarja udarcih padel v nezavest. Sestra, ki je prizor videla, se ni upala očetu na pomoč, ker se je bala pobesnelega brata, ki je že večkrat grozil njej in očetu, da bo oba ubit. Obupno je zakričala na pomoč, ali bilo je že prepozno. Starček je izdihnil po nekaj udarcih. Ubitemu očetu je zverinski sin vzel denarnico z 280 Din, nakar je pobegnil. Na obupen jok hčerke so prihiteli vaščani, ki so takoj obvestili o dejanju orožništvo v Trebnjem. Pri obdukciji, ki je bila včeraj popoldne, so ugotovili, da je nesrečnež umrl zaradi poškodb, ki so mu bile prizadete v borbi s slaboumnim sinom. V komisiji so bili sodnik okrajnega sodišča v Trebnjem g. Karel IMci-weis, banovinski zdravnik dr. Ciril Dcreaui iz Trebnjega ter dr. Ropaš iz Novega mesta, zapisnikar sodni uradnik Vid Frančič. Po zaslišanju so ubijalca izročili sodišču v Novem mestu. Koncem meseca julija bo potekel odpovedni rok kolektivne pogodbe, ki je bila koncem meseca januarja rudarskemu delavstvu odpovedana. Kolektivna |>ogodba sicer ni pomenila bogve kake socijalne sigurnosti za rudarje, vendar mu je pa jamčila vse do sedanje rudarske krize pridobljene socijalne pridobitve. Odpoved kolektivne pogodbe bi naše rudarje ne zadela tako težko, ko bi prišla v dobi povoljne konjunkture v rudarski industriji, ko bi delavstvo normalno delalo. Toda naši rudarji delajo že skoraj poldrugo leto v skrčenem obsegu — komaj 3 do 4 dni v tednu — dolgovi pri naših trgovcih in obrtnikih so pa narasli v težke milijone, katerih poravnava postaja vedno dvomljivejša. Jasno je, da pomeni odpoved kolektive pogodbe s strani podjetja namen, rešiti se obveznosti, ki jih podjetju pogodba nalaga. Težke slutnje, ki so se lotile naših rudarjev že o priliki odpovedi kolektivne pogodbe, so se pojačile z vedno se ponavljajočimi govoricami, zadnji čas pa tudi s časopisnimi vestmi, da se bodo mezde in plače znižale. Kdor pozna življenje in trpljenje naših rudarjev, mora priznati, da je vsakršno znižanje dosedanjih prejemkov absolutno nemogoče, kajli zaradi praznovanja delavstvo ne sčine. Treba bo najprvo vzpostaviti normalne delovne razmere in ko se bo delavstvo s svojimi družinami zopet najedlo do sitega ler izpolnilo svoje obveznosti do trgovcev in obrtnikov, potem šele se lahko načnejo vprašanja o ureditvi mezd. Povsem razumljivo je, da je sedanja dolgotrajna rudarska kriza zadela poleg rudarskega delavstva v občutni merj tudi podjetnike. Toda zguba podjetij, ki je le moralna, se pač ne da primerjati s trpljenjem delavstva, ki trpi telesno in duševno, kajti pogled na družino, kateri ne more nuditi niti najnujnejšega, je žalosten. Treba je predvsem pomislili, da so tudi rudarji naši bratje po rodu in krvi, sinovi naše velike majke Jugoslavije. Vse rudarske strokovne organizacije se neumorno posvetujejo, kaj naj se ukrene, da se dosedanje socijalne pridobitve delavstva ohranijo. Med organizacijami prevladuje prepričanje, da se naj dela na to, da se do nadaljnjega že odpovedana kolektivna pogodba podaljša. Če bo to zastopnikom delavstva pri pogajanjih s podjetjem uspelo, bodo priborili delavstvu velik uspeh. katastrofa v Tržiču Preprečena požarna Ogenj v tovarni »Peko«, katerega so delavci sami v pravem času udušili Položaj v naših rudarskih revirjih zasluži niti za najpotrebnejše življenjske potreb- Jz Dravske banovine d Cenjene naročnike, ki še niso poravnali narotuino za ta ali prejšnji mesec, prosimo, naj to fimpreje store. S tem si zagotovijo redno prejemanje lista, upravi pa prihranijo mnogo nepotrebnega dela. * d V torek 23. t. in. g. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer ne bo sprejemal strank. ker bo ta (lan zadržan. d Vsa p. n. narodna društva vljudno opozarjamo, da v proslavo narodnega praznika na predvečer Vidovdana prižgejo umetne ognje v narodnih barvah in slikah. Potrebno naročite pri Prvi jugosl. tovarni raket »Pyrota« v Celju. Zahtevajte takoj cenik s slikami. d Ali bo ponižanja konec? V štev. 137 Vašega cenj. lista ste se v lepih besedah spom-fiili nas bednih in od celega sveta pozabljenih staroupokojencev, za kar Vam bo sleherni sta-roupokojenec, ki je to bral, od srca hvaležen. Ne trpimo samo materielno, ampak tudi moralno. Saj se čutimo ponižane, zavržene kot manjvredna bitja, ki ne zaslužijo tistega prizadevanja kot njiliovi tovariši, in sicer za to, ker so imeli nesrečo, da so nekaj let' ali mesecev prej na svet prišli kot oni. Ali je pa upanje, da bo kdaj tega ponižanja konec V I. K., Celje. d Izredni obrili zbor Učiteljskega Ferijalne-ga, Saveza. Sklicujem izredni občni zbor UFS za nedeljo 21. junija ob 14. uri v Slovenjgra-dec v restavraciji g. Cajnkota (hotel Balkan, pri postajališču) z glavno točko dnevnega reda: Izprememba pravil v smislu čl. 76 in 345 uradniškega zakona. Z UFS Slavko Mrovlje, učitelj, 1. r., glavni pov. in poverj. Dravske banovine. d Idrirani! Ker smo v Jugoslaviji prejeli le pičlo število izvodov knjige. M. Arko: »Zgodo-vina Idrije«, naj se vsak rojak čimpreje potrudi, da knjigo kupi. Vsebuje prav zanimive podatke iz zgodovine našega mesta, zlasti rudnika 111 stane samo 35 Din, luksuzna izdaja 125 dinarjev. Knjiga ima 250 strani. Dobi se v vseli knjigarnah v Ljubljaui, Celju in Mariboru. d Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili prvi učiteljski diplomski izpiti poti predsedstvom ministrskega odposlanca gospoda Dtagoslava Djordjeviča, načelnika ministrstva za prosveto za osnovne šole v Beogradu od 3. do 20. junija. Kandidatov je bilo 37, izpit jih je napravilo 27, 9 kandidatom pa je bil dovoljen popravni izpit v septembru, 1 kandidat bo nadaljeval radi bolezni izpit v jeseni. Izpit so napravili: Andoljšek Ivan, An-dolšek Ludvik, Bajde Janko, Binter Marijan, Debelak Rudolf, Ferjan Maks, Golob Edvard, Grum Adolf, Ilameršak Emil, Kožorok Josip, Kožuh Josip, Lampič Ivan, Lunvbar Bogomir, Malec Pe-ler, Mazgon Dušan, Petek, Andrej, Rajner Alojzij, Rottmann Ervin, Rupnik Janez, Štrukelj Andrej, Terček, Alojzij, Tomšič Ivan, Trden Anton, Uratarič Bogdan Vahen Mihael, Viltan Henrik in Železnik Ignacij. Čestitamo! Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke ild. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo 085 tovarna Jos. Reich. VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač 915 LJUBLJANA, CelovSka cesta 0 d Jugoslov. kongres treznosti v Beogradu. Prometni minister je dovolil 75°/o znizano vozno ceno za udeležence treznostnega kongresa od 30. junija do 9. julija 1931. Vozni listek za brzi vlak iz Ljubljane stane 15250, iz Celja 148-50, iz Maribora pa 157 Din v Beograd in nazaj. Kongresisti bodo stanovali v Študentskem domu. Prenočišče stane za tri dni 30 Din, hrana 20 Din dnevno, torej 60 Din skupno. Kongresna prijavnina stane 30 Din, ki nudi cetrtinsko vožnjo in brezplačen vstop v vse kongresne prireditve. Kdor je treznik, ali pa ima v Beogradu sorodnike, naj porabi ugodno priliko in naj se pridruži izletnikom na Zidanem mostu dne 2 julija ob 21. uri. Kdor je vnet za treznostno gi banje v Dravski banovini, naj se kongresa udeleži. Prijavnino po 30 Din pošljite prof. Pavlič Al. v Celju do 24. junija ali pa naravnost kongresnemu odboru treznosti v Beogradu, poštni predal 138. d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Za jec, optik, Ljubljana, Stari Jrg 9. 420 d Državna meščanska šola na Viču priredi danes in 28. t. m. šolsko razstavo risarskih, ročnih in pismenih izdelkov ter šolskega zoa. Odprta bo oba dneva od 9.—12. in od 15.—18. Ravnateljstvo vljudno vabi starše in prijatelje šole k obisku razstave. d Vozne ugodnosti za člane Zveze PD za izvidnike in planinke. Iz generalne direkcije državnih železnic je prispelo obvestilo, da smejo člani Saveza planinskih društev ter izvidniki in planinke uživati vozne ugodnosti po § 12 potniške tarife v skupinah po 10 oseb brez vsake omejitve glede razdalje. (Dozdaj je veljala omejitev na najmanj 51 km.) Uporaba brzovlakov je dovoljena skupinam po 10 oseb na razdaljo od najmanj 51 km (dozdaj 101 km), a skupine so morale šteti najmanj 15 oseb). Člani Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza uživajo te ugodnosti po § 12 v času od 15. novembra do 30. aprila. Ostale določbe § 12 so ostale neiz-nremenjene. Te ugodnosti veljajo le od dane«. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbici P d Ka>'ly Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stan trg 12. 600 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 763-5, termometer 17-6, relativna vlaga 72%, tiho, jasno. V Mariboru je kazal barometer 762, termometer 18-6, relativna vlaga 83B, smer vetra SSW, jasno. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 296 (14-8), v Mariboru 24 (12-4), v Mostam 34-5 (17), v Zagrebu 27-3 (17-2), v Beogradu 27-4 (191), v Sarajevu 30-3 (153), v Skoplju 252 (154), v Kumboru 298 (19 7), v Splitu 30-5 (20 9), na Rabu 29’2 (204) in na Visu 294 (17-8). V oklepajih je označena najnižja temperatura. £>itthljama Nedelja, 21. junija 1931, Alojzij. Pravoslavni, 8. junija, Teodor St. Ponedeljek, 28. junija 1931, Pavlin. Pravoslavni, 9. junija, Sv. Kir. Ap. Nočno službo imata danes lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. Jutri v pondeljek pa imata nočno službo Trnkoczjr na Mestnem trgu in Kamor na Miklošičevi cesti. * ■ Razglas. Podpisana uprava ljubljanskega pokopališča pri Sv. Križu si dovoljuje pokopališče obiskujoče občinstvo ponovno opozoriti na sledeče: 1. Pokopališče se bo v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) brezpogojno zapiralo ob 9. uri /.večer. ‘2. Vožnja z bicikli po pokopališču ni dovoljena. 3. Pse voditi na vrvici! — Ti predpisi so pametnim in poštenim obiskovalcem pokopališča sami po sebi umljivi. Kdor se ne bo pokoril, bo imel opravka z oblastjo. — Uprava ljubljanskega pokopališča pri Sv. Križu, 20. junija 1931. v 1483 ■ Druga javna produkcija gojencev drž. konservatorija ob sklepu šolskega leta bo v torek 23. t. m. Spored obsega predvsem instrumentalne točke. Ta produkcija je v Unionski dvorani. ■ Jutri v ponedeljek 22. t. m. točno ob 20. uri zvečer koncertira v Filharmonični dvorani sloviti moški zbor »Eelio« iz Krakova na Poljskem. ■ Ljubljanski in okoliški pevci! Pridite vsi k sprejemu odličnega poljskega zbora »Echo« iz Krakova ob tri četrt na 2. popoldne na glavni kolodvor, v ponedeljek pa na koncert v Filharmonijo ob 20. uri. Hubadova župa. ■ Zaupniki za bolniški sklad Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino so v Ljubljani: 1. Viktor Uischof, rač. insp. finančne direkcije, odsek za računovodstvo. 2. Hočevar Josip, rač. insp. na banovini. 3. Markič Viktor, rač. kontrolor, viš. drž. sod. 4. Kobal I., slrokovni učitelj, UJU, Frančiškanska ul. 5. Banovec Ivan, poštni kontrolor, Ljubljana 1. ■ Tekmovanje kmetskih fantov in »škricev« v Beričevent Danes popoldne ob pol 3. uri prirej Zveza (molskih fantov in deklet v Reriče-vem pri Ljubljani veliko in zelo zanimivo tekmo koscev. Poleg glavne tekme, kjer bodo tekmovali kmetski fantje iz cele naše banovine, se vrši tekma ikoscev-škricev -. Za prve in druge bo pripravljena zelo lepa darila, s katerimi so počastili tekmovalce in Zvezo ban dr. Marušič, Zveza slovenskih zadrug, Kmetijska družba iti še mnogo drugih. Po tekmi se vrši kmetska veselica. Prepričani smo, da bo tudi Ljubljana posvetila temu kmetsko mladinskemu prazniku vso svojo pozornost. Za posetnike iz Ljubljane zelo ugodna avtobusna zveza v Bel ičevo izpred Mestnega doma (Krekov trg). ■ Kresovanje v Trnovem. Kakor vsako leto, tako namerava tudi letos trnovska fara dostojno praznovati kresovanje. Kakor v vsem ostalem, tako hoče biti v tem oziru prva in — Ljubljančani, privoščimo ji, saj s tem slavi svoj cerkveni god. Ves aranžma slavnostne prireditve je poverjen g. Slavku Markiču, želimo mu iz srca popoln uspeh! Ob 10‘15 slavnostno zvo-nenje vseh zvonov v bajno razsvetljenih stolpih Cerkev sama bo tudi razsvetljena. Ob 20‘30 do 22 promenadni koncert priljubljene godbe »Zarje« pod vodstvom g. kapelnika Franceta Dolinarja. Med koncertom se bodo spuščale v zrak rakete, prižgal kres in umetni ogenj. Da pa bo vse popolno, se bo od časa do časa oglasil tudi pok malega trnovskega topiča, ki ima morda enako zgodovino kot turopoljski top ali pa zagrebška helebarda. Toda te zgodovine Trnovčani nočejo izdati nikomur, pa je tudi nas niso hoteli. Morda bo kdo drugi bolj srečen. Kar povpraša naj, saj prijazni so pa, Trnovčani. Da ne bo kdo rekel, da ne ve, kdaj se vse to vrši, mu povemo, da v torek zvečer, na predvečer patrona sv. Janeza Krstnika. Koks za kovače in centralne kurjave iz angleškega premog« 75 Oin za IOO kg 52? Iranko olinarnti nudi Ljubljanska mestna plinarna. ■ Nov način gradnje cenenih hiš. Obl. kotic, »tesarski mojster g. Pavel Pavčič y Mostah je razstavil na svojem tesališču v Mostah poleg go stilne »Pri sedmick model enodružinske hiše po posebnem stavbnem načinu, ki ga je dal patentirati pri upravi za zaščito ind. svojine v Beo gradu. Vrednost njegove iznajdbe je v tem, da se cela stavba izdela na tesališču in jo je mo goče v enem dnevum postaviti v surovem sta nju, kompletno izvršiti pa v 14 dneh — tiajkas neje v 3 tednih. Radi posebne konstrukcije je stavba te vrst* zelo odporna proti elementar- nim nezgodam, bolj higijenična kot zidana, popolnoma obvarovana pred mrčesom in kar j-.j glavno za malega človeka — mnogo cenejša od zidane. Slog ji je naroden. Zanimanje je veliko in pozdraviti je uspeh domačega obrtnika-iz-najditelja. Izumitelj je dovolil, da si vsakdo lahko ogleda model na licu mesta v ponedeljek, torek in sredo popoldne. I Najboljši liker sveta »Gromozovka« Maribor, Maistrova. ■ :s>MOTOH< KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Izvršujem gojzerje, smučarje itd. Sprejemam čevlje v barvanje Škraba Franc, Ljubljana, Novi trg — Turjaški št. 2. 1442 I Na angleški način pere in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisli obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. 1300 I Mestno kopališče v Mednem bo otvorjeno danes. Mestno načelstvo odda okrepčevalnico v mestnem kopališču v Mednem. Natančnejši podatki se dobijo pri ekonomatu mestnega načelstva. I Dolenjska cesta bo radi popravila železniškega križišča zaprta za promet od Češno-varja do policijske stražnice v ponedeljek 22., v petek 2. in soboto 27. t. m. Promet se bo v teh dneh vršil po Orlovski in Ižanski cesti. Vozovi cestne železnice bodo prihodnji teden vozili po Dolenjski cesti samo do železniškega križišča. ■ Vse barve, lake, iirnež najceneje pri ust ra«, Gosposvetska cesta 12. 1480 ■ Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeciranje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kasfrin, Ljubljana, Karlovška cesta 22. 1489 V poEetai vročini Luhajtfe s plinom! 458 Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni F. Fajdiga sin Zaloga pohištva in tapet iških izdelkov Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 Ustanovljena leta 1879 317 Rojinovi za stanarino, hrano in električno razsvetljavo 13.920 Din, gostilničarki Ivani Kalanovi v Srednjem Bituju pa za hrano njegovih pomočnikov 6175 Din. Skupna škoda znaša 23.077 Din. Rakovca zasledujejo. Neznosen smrad iz Ljubljanice. Iz Ljubljanice med Frančiškanskim in Šentpeterskim mostom že več dni in noči neznosno, smrdi. Vode ne spuščajo več, iz kanalov pa vsak dan teče gnojnica, ki pa se ne more odtekati, čeprav so naredili v strugi jarke. Ta smrad ni v čast Ljubljani. Da smo o tein že pisali, pa odločilnim činiteljem očitno prav nič ni mar. H Mala tatvina — huda kazen. V včerajšnji številki smo pod !em naslovom poročali o neki tatvini žarnic. Da ne bo napačnih sumničenj, ugotavljamo, da imenovani Leon ni črkostavec niti ni iz Ljubljane, pač pa je to splošno znani L. L. z Gline. I Tatvina. S hodnika I. nadstropje v Prečni ulici št. 3 je bilo ukradeno magistru Josipu Logarju kolo ,>Bianchk, vredno 3000 Din. — V kopališču »Ilirije« je bilo ukradeno dijaku Ervinu Fritschu, stanujočemu v Stritarjevi ulici st. 7 kolo »Anglon«, vredno 1500 Din. Kdo je kolo ukradel, se ni moglo dognati. — Vratar tovarne Saturnus Ivan Ježek je prijavil policiji, da mu je neznan tat odnesel iz kuhinje zimski površnik., vreden 800 Din. Tatvino je izvršil neznan kolesar, ki se je odpeljal po tatvini okoli 19. ure v smeri proti Dev. M. v Polju. Gelfe ■ Velikodušen dar. Naš slovenski goslar g. M. Mušič je tudi koncem letošnjega šolskega leta daroval ljubljanskemu konservatoriju za darilo vrednemu gojencu eno izmed svojih dragocenih violin, ki jih je v zadnjem času napravil in je vredna okoli 5000 Din. To violino je določil učiteljski zbor drž. konservatorija Piane c k e in \i Zoranu, marljivemu učencu prof. Karla Jeraja na violinskem oddelku drž. konservatorija. ■ Izpit na kouservatoriju. Včeraj so naredili diplomske izpite na konservatoriju v Ljubljani z odličnim uspehom gdč. Herla Arkova, gdč. Melanija Mlekuševa, gdč. Anica Mezetova in g. Pavel Šivic. Čestitamo! ■ Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani, poziva vse pekovske pomčnike, da se udeleže zborovanja, katerega namen je razložiti vsetn, da je nočno delo nehigijenično in nepotrebno. Radi tega bomo izdali poziv na vse oblasti, da se nočno delo odpravi in uvede dnevno delo. Zborovanje se vrši danes ob 14. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta št. 22. — Uprava. ■I Modras na ljubljanski ulici. Pred dnevi je odšel na Dolenjsko krojač g. Knol Leopold iz Litije. Na Dolenjskem je ujel modrasa in ga zapili v steklenico, ki jo je zamašil. Steklenico je spravil v aktovko in tako hodil ž njo po Ljubljani. Mimogrede se je oglasil tudi v trgovini Škaberne. Ko je vse potrebno v mestu opravil, je odšel k svojim prijateljem v šiško. Ob tej priliki jim je tudi hotel pokazati svojega modrasa. Odprl je aktovko, pa steklenica je bila prazna in modrasa nikjer. Med tem je modras namenjen za špirit, že storil nesrečno smrt Ubil ga je Skaberaetov sluga. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl je Karol Andlovič, 26 let star, trgovski pomočnik, Aškerčeva cesta. Blag 11111 spomin, žalujočim naše sožalje! B Avtomobilist povozil kolo. Šofer Mirko je na Tržaški cesti tako neprevidno obračal to vorni avto, da je podrl na tla kolo trgovskega sotrudnika Mirka Hrasta, ki ga je ta pustil na hodniku ob cesti, povozil ga in popolnoma zmečkal, tako da trpi Krušič 2400 Din škode, ker ni kolo več uporabljivo. ■ Nesreče. V bolnišnico so pripeljali več po nesrečencev. 32-letnega davca Ivana Šušteršiča, doma iz Gameljnov, je po nesreči ustrelil neki delavec v levo nogo in mu zadal težke poškodbe. — Zasebnica Albina Likerjeva, 76 let stara, stanujoča v Ulici stare pravde, je padla in si zlomila levo nogo. — 22-letna delavčeva žena Ivana Boltežarjeva iz Sarskega, občina Želimlje, je padla z lipe in si zlomila desno roko. — 62-letni zidar Primož Vreček je padel v Trnovem s senika in si zlomil desno roko in nogo, poleg tega pa je dobil hude notranje poškodbe. ■ Sleparski mizar. 26-lelni Josip Rakovec, mizar iz Spodnje Besnice, občina Sv. Jošt pri Kranju, je pregovoril v Ljubljani Marijo Prošek iz Drulovke št. 8, občina Mavčiče, da mu je zaupala raznega železnega in steklenega bla ga v vrednosti 3000 Din, ki ga je nakupila za dovršitev svoje hiše, češ, da ji bo dostavil !o blago na 'dom. Rakovec, ki je nazadnje stanova pri posestnici Mariji Rojinovi v Srednjem Bit-nju, občina Stražišče, Je z blagom neznanoka 111 pobegnil. Rakovec je tudi ostal dolžan Mariji * P. Hugoliu Sattner pride danes v Celje. Snočnji vokalno orkestralni koncert Celjskega pevskega društva je dosegel velik uspeh. Danes popoldne ol) 17. se koncert ponovi. P. Hugolin Sattner, v katerega proslavo 801etnice se koncert vrši, bo današnjemu koncertu osebno prisostvoval. Sivolasi jubilant se ni ustrašil zanj težavne poli iz Ljubljane v Celje. Celjani in okoličani, zlasli pa mladina in di-jaštvo, pokažimo, kako da ljubimo in spoštujemo svojega skladatelja: napolnimo dvorano do zadnjega kotička! * Sokolski zlet in zastave. Bližajo se veliki dnevi Sokolskega zleta v Celju, ko bo nekaj tisoč tujcev zagrnilo celjske ulice. Mesto bo tedaj v zastavah, zlasti ker bo ob istem času proslava Vidovega dne. Ali ne bi bilo primerno, da bi celjski hišni posestniki pregledali svoje zastave, ki jih hočejo izobesiti. Smo skoraj že vajeni, da visijo raz nekaterih hiš zastave, ki niso niti hiši sami v okras, tem manj pa mestu. Zato, stare preperele zastave itran ter nove in lepe na njih mesto! * Višji tečaju i izpiti na gimnaziji so bili v petek končani. Predsednik izpitne komisije je bil g. Svetislav Petrovič, profesor višje pedagoške šole v Beogradu. Prijavilo se je 24 kandidatov, od katerih sla dva radi obolelosti tik pred izpitom odstopila. Ostali kandidati so napravili vsi izpit. Pismeni izpit i« trajal od 111. do 13. junja, ustni pa od 16. do 19. junija. Napravili so izpit sledeči gg. in gdčne.: Božič Zvonimir, Fink Marijan, Gorinšek Helmut, Marek Ivan, Mastnak Martin. Miklič Radoslav, Osojnik Edvard, Peterman Josip, Petriček Viljem, Potočnik Ljudevit, Praunseis Alojzij, Pre-koršek Alenka, Radič Nada. Reddi Oskar, Ser-nec Eza, Šemrov Ivan, Valenčič Dušan, Ve-hovc Mirko, Zabukovšek Marija, Drolz Giinter, Zupanc Albin. Čestitamo! * Prošnja usmiljenim srcem. Stoodstotni invalid 1. je bil med svetovno vojno težko ranjen v hrbtenico. V novembru 1930 so mu ustavili invalidnino, ker je bil pred petimi leti nekaj kaznovan. Kljub temu, da je bila kazen po zakonu izbrisana, še vedno ne dobiva invalidske podpore. Je družinski oče z malimi otroki in živi s svojo rodbino v najhujši bedi. Usmiljena srca se naprošajo, da mu pomagajo v tem težkem položaju dotlej, da bo zopet prejemal invalidnino. * Treznostmi razstava v Celju. V celjskem Narodnem domu bo 24. in 25. junija treznost-na razstava v veliki dvorani ves dan odprta, vstop je zastonj. Dne 24. junija ob 20. predava prof. Pavlič Lojze o treznostni akciji v naši Dravski banovini in nato bo ustanovili občni zbor treznostnega društva »Jutranja zarja« za celjski okraj. Vse prijatelje resnične treznosti vabimo k sodelovanju in pristopu v prepotrebno društvo. Zlasti naj si šolska mladina ogle la treznostno razstavo. * Razporedi zn pridnhniiio za leto 1931. so na vpogled na mestnem načelstvu, na kar se opozarjajo davkoplačevalci. * Celjska streska družina ima danes popoldne ob 15. otvoritveno streljanje na strelišču v Pečovniku. Člani se naj zbero na strelišču, ker ne bo skupnega odhoda. * Pevsk« društvo »Oljka« ima danes zvečer kot zaključek vaj in koncertov družabni večer v gostilni »Pri mostu«. Začetek ob 20. uri. * Akrobat Aleksič je prišel tudi v Celje in razpel svojo vrv od strehe starega okrožnega sodišča k mestnemu načelstvu. Snoči je izvajal svoje vratolomne umetnosti, ljudje so se pa bali, da se bo trhlo staro okrožno sodišče po-,irlo. * Prvenstvena nogometna tekma. Danes popoldne ob 17. se vrši na igrišču pri Skalni kleti nogometna tekma za prvenstvo Dravske banovine med SSK Maribor ter Atletik SK Celje. * Pleskar padel z lestve V pel-ik. popoldne je 381etni pleskar Paradiš Anton iz Gaberja, kt je za p 'slen pri obnovitvenih del h na Obrtnem domu, padel z lestve tn nezavestmi obležal Z rešl nim avtom so g« prepeljali v javno bolnico, kjet se je pa izkazalo da sd njegove poškodbe 1» lažjega značaja. * Nezgode. Kovaškemu vajencu Višnerju Albertu v Vitanju je pri delu padel kos žarečega železa na desno roko in mu jo poškodoval. — 171etni čevljarski vajenec Ogrizek Ivan od Sv. Roka pri Šmarju je stopil na koso, ki mu je razrezala levi podplat. — 181etni brivski pomočnik Kvas Karol iz Gaberja si je pri padcu zlomil levo roko. 29!etna dninarica Marinšek Amalija iz Zreč je padla z drevesa in si dvakrat zlomila desno roko. — V»i ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Kmeiska mladina zboruje Danes se vrši ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Lloyd« občni zbor ./.veze kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani. Popolnoma prav se mi vidi, da ob tej priliki napišem nekaj vrstic o pokretu kmetske mladine. V vrsti vseh pokretov in organizacij, ki so ge rodile iz resnih in stvarnih potreb, je bil pokret kmetskega ljudstva eden poslednjih, ki se je pričel uveljavljati v človeški družbi ler kot tak tudi stvarno dokazal svoje življensko upravičenost. Mislim namreč na pokret v vseh smereh: predvsem v gospodarski smeri, kjer se skuša kmetsko-delavski človek gospodarsko osvoboditi ter s tem doseči potrebni minimum blagostanja, ki je predpogoj uspešnega kulturnega napredovanja; v družbi si pridobiti vpoštevanje in veljavnost brez ozira na vrsto dela, ki ga kmetsko-delavski človek opravlja; v kulturnem oziru po postati eden prvih in najmočnejših tvorcev narodove kulture in vsega, kar je v kulturni smeri zaobseženo. Ker ni pokret le za sedanjost, polaga vso svojo pažnjo izgraditvi čim boljše bodočnosti celega naroda ler vsled lega združuje v svoje vrste mladino, ki je neposredni most v bodočnost ter bo od nje tudi ta bodočnost v vsej meri odvisna. Vsa naša današnja mlada generacija se mora tega dobro zavedati; in kmetska mladina ni med poslednjimi, ki stremijo za čim širšo in globljo izobrazbo in vzgojo, ki sta v današnji dobi nujno potrebni pri uresničenju zastavljenih si ciljev, ki težijo za tem, da postane ves narod zdrav in gospodarsko močan ter res ustvarjajoč kulturne dobrine, ki jih bodo vsi deležni. Kmetska mladina se te svoje naloge dobro zaveda. Težke gospodarske in socijalne razmere, v katerih ta mladina živi, ji nalagajo nešteto nalog, preko katerih ne bo mogla, ne da bi zastavila zanje svojega duha in delavne roke. Naloge pa zahtevajo celega moža. To pa je skrb posameznika. Usposobljenost naj mu pa nudi organizacija, oziroma možnost, da se izobrazi in usposobi, da se duševno osamosvoji, dvigne in šele nato aktivno deluje v javnem življeriju; zakaj zelo mnogo Je odvisen ves naš gospodarski dvig in napredek ravno od dejstva, ali bomo imeli dovolj izobraženih, prevdarnih in predvsem samostojnih gospodarjev na vasi. In pokret je začel pri korenini: pri mladini! Njo je treba vzgojiti, jo združiti ter jo usposobiti v vršenju vseli nalog, gospodarskih, socijalnih in kulturnih. In to ni težko, kajti naša kmetsko-delavska mladina je obdarjena s prirodno inteligenco in bistrostjo, ki je last in znak našega naroda. Šolana inteligenca pa naj pri tej vzgoji pomaga in deluje roko v roki s kmetsko-delavsko mlad iti o. Šele potem bomo kdaj izravnali tisti vedni prepad med mestom in vasjo ter ne bo niti podrejenosti f>cicvczz2|e p© zvezdi vcčcrnici m. Po pustinjskih pašnikih so se sprehajale njihovi spremljevalki podobne or- IaŠke postave. Bile so mnogo večje ka-;or sorodni jim noji na naši zemlji. Dasi sicer precej plašne, se Dušana, Danice in čučiruči niso zbale. Nasprotno, ena izmed njih se jim je celo približala in jih opazovala. »Joj,« je dejala Danica tedaj, »ko bi Imeli tudi pri nas na zemlji tako velike ptice. To bi bilo nekaj!« Na nadaljnjem potovanju so popotniki našli med gosto travo gnezdo ptice moe, v katerem sta bili dve velikanski jajci. Ker že dva dni niso okusili jedi, so naglo navrtali eno in se naužili dobre beljakovine in tečnega rumenjaka. Tako je bila srečno potolažena tudi lakota, vsaj za nekaj časa. Med tem pa, ko so popotniki jedli jajce, je ptica kivi neopaženo izginila. niti nadrejenosti. Pokret je organiziran v »Društvih kmetskih fantov in deklet«. Mlada je še organizacija, dasi je ideja sama že dolgo prej vzniknila. Danes polaga organizacija obračun svojega dela v najbližji bodočnosti. Nič ne bom poudarjal, kaj Vse je organizacija storila za vzgojo in izobrazbo naše kinetsko-delavske mladine; vsi uspehi se bodo sami v bodočnosti pač najboljše izražali ter pokazali, da so zdrave vrednote. Želim le, da se pokretu pridruži še več šolane inteligence, ki bo voljna storiti kaj tudi za napredek naše vasi in našega kmetsko-delavskega človeka, da se temu človeku pridruži in mu po-maga ])rj do,segi ciljev, ki so splošni in obči: riaftidni in državni. — France Gerželj. 45-letnica litijskega pevskega društva »Lipa « Skoro bo praznovalo litijsko pevsko društvo »Lipa« 45-letnico svojega obstoja. Da ji damo vsaj nekoliko zadoščenja za njeno narodno in kulturno delo, priobčujemo te-le vrstice: Ustanovljeno je bilo 1. 1885. Društvo je prvotno imelo samo 12 članov moškega zbora. Vodil jib je takratni predsednik nadučitelj Josip Capuder in njega naslednik učitelj Ravnikar. Ker je pa mnogo članov pobrala svetovna vojna, je takratni pevovodja pritegnil v društvo k sodelovanju tudi ženske in tako je nastal zbor, ki je lakoj priredil več nastopov, ti. pr. v Kamniku in Št. Lampertu. Največ zaslug za društvo pa ima vsekakor pevovodja g. Peter Jereb. Saj je v največji meri njegova zasluga, da je »Lipa« obstala do danes. Društvo bi se pa skoro razšlo zadnje čase, ker je g. Jereb večkrat obolel in ni imelo pevovodje. V tej sili sta priskočila v pomoč učitelj g. Tavželj in g. Lajovic, brat komponista Antona Lajovica. Sedaj je prevzel vodstvo učitelj g. Pertot. Društv6 šteje zdaj nad 70 članov. »Lipa« je preteklo leto ustanovila tudi salonski orkester, ki se je že večkrat izkazal. Ustanovil ga je g. Darko Brilli. Njegovo delo za orkester lahko vzporedimo z delom g. Jereba za društvo. »Lipa« bo priredila v kratkem turnejo na morje, kamor ponese našo lepo slovensko pesem. Ob njeni obletnici pa ji želimo še mnogo uspehov. — O. Dr. m m Od leve ria desno so sedanji pevovodja g. Pertot, bivši zaslužni pevovodja g. Jereb, predsednik društva g. Jagodic in vodja salonskega orkestra g. D. Brilli. Aretacija lučanskega roparskega morilca Ropar Jožef Likavec star znanec poli Maribor, 20. junija. Kakor smo včeraj poročali, je neznan moški, o katerem so že takoj sumili da je Mariborčan, umoril in oropal 55-letno Josipino Magdaleno Helmbacherjevo, gostilničarko na gradu Trautenburgu pri Lučanah v Avstriji. Kopar je svojo žrtev napadel z nožem in se najbrže boril ž njo več časa, ker ji je izruval cele šope las, naposled pa ji je zadal smrtni udarec z nožem v desno stran vrata ter ji tako prerezal žilo odvodnico. Po izvršenem dejanju se je oblekel v ukradeno obleko, svojo pa je pustil na kraju zločina. Prav tako je pozabil tam tudi palico. Vse to je bilo zanj usodno. Lučanski orožniki, ki so bili o zločinu obveščeni, so lakoj odposlali v Maribor kurirja z roparjevo obleko in palico ter z onimi bežnimi podatki, ki so jih mogli v naglici zbrati. Tukajšnji policijski organi so na podlagi tega materiala uvedli poizvedovanje in kmalu doznali, da je palica last nekega morilčevega sorodnika, pri katerem si jo je pred odhodom preko meje izposodil. Tako so spoznali, da ne more biti kriminala — Uspeh mariborske cije ropar nihče drugi kakor leta 1895. v Mariboru rojeni in sem pristojni Jožef Likavec, ki je bil doslej radi raznih zločinov že enajstkrat kaznovan. Prvič je bil kaznovan na 5 let ječe že leta 1919., potem pa na 2 leti, 16 mesecev, eno leto itd. Iz zaporov tukajšnje moške kaznilnice je prišel zadnjič šele dne 31. marca letos. Naša policija je izročila avstrijskim orožnikom natančen opis in sliko Likavca, obenem pa je obvestila o njegovem zločinu tudi vse naše obmejne varnostne organe, ker se je domnevalo, da bo ropar skušal pri 1 i nazaj v Jugoslavijo. To se pa ni zgodilo, kajti že včeraj dopoldne ga je neka avstrijska orožniška patrulja izsledila v bližini Ivnika v Avstriji in ga aretirala. Pri zasliševanju je Likavec po kratkem tajenju dejanje priznal in izpovedal tudi, da ni imel pomočnikov. Po zaslišanju so roparja odposlali v sodniške zapore v Gradec, kjer bo tudi sojen. To je po umoru Kanclerja in Mohorkovih že tretji roparski zločin na jugoslovansko-avstrij-skem obmejnem ozemlju vzhodnega Kozjaka. Požar pri iovem mesiti Novo mesto, 20. junija. Sredi noči je turobno zatulila novomeška sirena. Izza šole na Grmu se je svetilo. V nekaj minutah oddaljeni Kotni vasi je gorela stanovanjska hiša znane rodbine Štinglove. Kdo je zažgal, še ni dognano. Ugotovljeno je le, da je posestnik že več noči zaporedoma preganjal neznanca, ki se je sumljivo potikal okoli hiše. Novomeški gasilci hiše niso mogli več rešiti. Sesula se ji je že slamnata streha in ogenj je grozil bližnjim gospodarskim poslopjem. Požrtvovalni sosedje so pridno pomagali pri reševanju in z gasilci so rešili marsikaj, kar bi bilo sicer postalo žrtev plamenov. V ognjenem boju je prasketalo in pokalo kot na fronti in ljudje so trdili, da so to skriti patroni proslulega Štin-gla, o katerem smo že večkrat poročali. Ogenj je bil kmalu vdušeu, vendar je pogorelo mnogo pohištva, obleke i ti živeža. Ubogo rodbino kar naprej preganja nesreča. Obsojen iai in razbojnik 15 let ječe za tatvino Novo mesto, 20. junija. V petek se je pred novomeškim okrožnim sodiščem v 6 letih že osmič zagovarjal radi tatvine 24 letni Janez Legan iz Dolnjega Glo-bodola pri Mirni peči. V zadnjih dveh letih je bil posebno delaven v novomeški okolici, kjer je v tatinsik družbi z nekim Francetom Kmetom in podobnimi tovariši okradel 20 ljudi. Vse mu je prišlo prav: obleka, obutev, živež, živila, posoda in pijača. Nad 7000 Din škode je prizadejal. To mu je že v krvi, ker krade od svojega 18 leta dalj« in prihaja iz zapora le toliko, da napravi nov greh in vsak je težji. Za svoja razbojništva, tatvine in prestopke za varnost lastnine je prejel sedaj od 5 članskega senata pod predsedstvom sodnika okrožnega sodišča g. Kudra 15 let robije. Novo mesto Velika matura na novomeški gimnaziji. V osmi šoli je bilo letos 18 dijakov in dijakinj. K maturi je bilo pripuščenih 14 kandidatov. Od teh aprobiranih 9, 3 poskusijo srečo čez 2 meseca, 2 pa šele čez 1 leto. Mala matura se konča v ponedeljek. Vitanje Huda nesreča. V sredo 17. t. m. zvečer je šel tukajšnji trgovec in posestnik Pavel Strasser z enovprežnim vozom po seno na svoj travnik, ki ga ima v bližini Vitanja. Ko je prišel z vozom v Vitanjo vas, se je pripeljal mimo posestnikov sin Roland Vodušek na motornem kolesu. Tega se je konj ustralil in se splašil. Strasser je padel z voza tako nesrečno, da si je pri padcu razbil lobanjo in se vrh tega tudi poškodoval na levi roki. K ponesrečencu takoj poklicani okrožni zdravnik dr. Goričar iz Konjic (Vitanje je namreč za tri mesece brez zdravnika, ker obiskuje tuk. okrožni zdravnik dr. Stanko Silan higijenični tečaj v Zagrebu) ga obvezal in odredil, da ga takoj odpelje v bolnišnico v Celje. Nov trgovec. V našem trgu se je pred kratkem naselil trgovec g. Vinko Narat in odprl v hiši št. 20, koder se je že preje nahajala trgovina, trgovino z mešanim blagom. Izborno letino imamo letos pri nas glede sena. Trave so goste in bomo sena pridelali veliko več kot v lanskem letu. Tudi vreme je ugodno za sušenje, tako da se v tem pogledu nimamo pritoževati. Gasilski delovni praznik šaleškega okrožja Slovenjgradec, 19. junija. »Šaleško gasilno okrožje« je hotelo v nedeljo 14. 1. m. preizkusiti gasilstvo v svojem okrožju in je priredilo veliko vajo brez napovedi ure. »Požar« je nastal po požigu na treh straneh, in sicer je gorelo Gtušičevo gospodarsko poslopje, rudniško poslopje v Velenju iu Vrabičevo poslopje sredi vasi. Obstojala je velika »nevarnost«, da pogori cela vas, kakor tudi rudniška kolonija, in sicer zato, ker rudnik nima gasilskih priprav. Točno ob 5. uri je rudniška sirena dala znamenje za »požar«. V 10 minutah je prihitelo rudniško gasilno društvo z avtom, ki pa ni moglo »požara« omejiti, ker nima gasilnega orodja. Nemogoča je tudi napeljava hidrantov; zelo je potrebna mečna motorna brizgalna, ki bi ubranila uspešno na griču ležečo kolonijo iz mimo tekoče Pake. Komisija smatra umestno, da to nevzdržno brezbrižnost, ki ne ogroža samo velike rudniške kolonije, ampak celo vas Pesje, z okolico, javi sreskemu načelniku s prošnjo, da potrebno ukrene v svrho omejitve velikih nesreč v slučaju resničnega ognja. Vaja, katere so se udeležila gasilna društva iz Šoštanja, Velenje, Družmirja in rudniška iz Velenja in tovarne Woschnagg je uspela vzorno. Po vaji je nagovoril vse gasilce župni načelnik g. Kopač, poudarjajoč njihovo agilnost in človekoljubno delo i>i župni podnačelnik g. Volk. Nato se je vršil sestanek, kjer so se razpravljale društvene zadeve. Lepo uspela župna gasilska vaja je dokazala, da se gasilna društva »Šaleškega okrožja« zavedajo svojih dolžnosti in da bodo znala ob požaru pomagati človeku v nesreči! Slovenjgradec V znamenju brezposelnosti. Tukajšnja tovarna usnja F. Potočnik je odpustila 15 delavcev, ker nima zadosti naročil v zadnjem času. Inšpekcija. Tukajšnje sresko načelstvo je nadzoroval okrožni inšpektor g. dr. Schaubach. Godbeno gibanje. G. Katzianer, lastnik pekarije na trgu kraljeviča Andreja, bo preuredil iu olepšal svojo liišo. — V Starem trgu pri Slo-venjgradcu je občina v bližini cerkve uredila zelo potrebno kanlizacijo in pešpot v bliži»i županstva in cerkve. — Tudi starotrška in slovenjgraška cerkev sla lepo izpremenili svojo zunanjost. • Trebnje Semenj v Trebnjem. Preteklo soboto je bil pri nas prvi letošnji semenj. Prignano je bilo lepo število živine, kupca pa ni bilo. Tudi kramarji so bili nezadovoljni. Semenj se je vršal na novem sejmišču pri g. Hubertu Tomšiču. Plemenska živina. Pred dnevi je obiskala naše kraje zopet nakupovalna komisija za plemensko živino iz Cetinja. Ljudstvo se je tudi tokrat živahno odzvalo in pripeljalo na trg svojo plemensko živino. Izbirna živinorejska zadruga na Veliki Loki je pokazala svoje prve uspehe, ker je komisija predvsem upoštevala živino članov zadruge. Nabori v Trebnjem. V ponedeljek se je vršil v Trebnjem nabor za občino Trebnje, Velika Loka, in Mirna. Naborniki so v letošnjem letu napravili na komisijo kar najboljši vtis, ko so prišli k naboru vsi trezni. Komandant komisije se je zelo pohvalno izrazil ter je županu k uspelemu naboru cest ital. Komisija je bila porazdeljena med 'tukajšnje gostilničarje na hrano in stanovanje in ni mogla prehvaliti dobre m cenene postfjžbe. Licitacija zaplenjenega orožja. Dne 24. t. ni. bo v sobi 21 sreskega načelstva javna dražba zaplenjenega orožja. Licitirajo le oni, ki imajo dovoljenje za nabavo orožja. Stavbeno gibanje. Posestnik Alojzij Žorž ;e dokončal svojo stavbo in se bo te dni že vselil. Tudi stavba mizarskega mojstra Ivana Pun-gertnika je dograjena. Te dni je pričel s pre-zidavanjem gospodarskega poslopja Franc Zurc v Trebnjem.S to prezidavo bo odstranjena iz sredine Trebnjega poslednja slamnata streha. Prcdnjaški izpiti. Danes se vrše v Trebnjem ob 10. uri društveni prednjaški izpiti. V komisiji so br. župni načelnik Papež, društveni načelnik iz Toplic br. .lesih, okrožni načelnik mirenskega sokolskega okrožja br. Tomšič. Trebnje, prosvetar br. Tratar Trebnje in starosta br. Novak, Trebnje. Silen orkan. Po prvi toči je divjal v naših krajih zopet silen orkan s središčem jugoza-padno od Trebnjega. Silna nevihta in grmenje je zopet prinesla v našo dolino točo, ki je ©pustošila še to, kar je bilo ostalo po prvi toči. Ljudstvo je obupano in ne pomni tako hudega razdejanja po toči kakor letos. Žgan jeku lia. Vsi točilci alkoholnih pijač, ki želijo kuhati žganje v nastopni proizvodni dobi 1931/32 iz lastnih snovi, morajo to najpozneje do 15. avgusta t. 1. prijaviti pri pristojni občini. Opozorilo. Vsi občani se opozarjajo na razglas, ki je na vpogled v občinski pisarni, kateri razglaša, da se morajo tudi ob glavnih progah opustiti zatvornice, ako je to mogoče. Mesto zatvornic se na križiščih postavijo znaki v obliki križa sv Andreja. Seja davčnega odbora. Včeraj je zasedal davčni odbor za politično občino Trebnje, ki je sklepat o došlih davčnih prijavah za leto 1931. Seji je prisostvovalo tudi nekaj interesentov, ki so ugovarjali proti previsoki odmeri davčne osnove. Odbor je uvidel nujnost in resničnost navedenih dokazov ler je upošteval stvarne primere. Sploh je davčni odbor imel pri razpravi pred očmi ne samo interes države, kako dobiti čim več dohodkov, ampak je upošteval tudi težko gospodarsko krizo obrtnika in Irgovca, ki bi ga preobcutni davki lahko uničili. Seji je prisostvoval kot zastopnik občine župan g. Josip Zupančič in odbornika g. Josip Miklič in g. Josip Žafran. Prispevek za popravo pokopališča. Prihodnji teden bodo prejeli vsi davkoplačevalci politične občine Trebnje in kat. občine Sv. Štefan plačilne naloge za 24% prispevek za pokopališče v Trebnjem. Skupna vsota stroškov za popravilo znaša :J5.000 Din, ki bo krita s 24% doklado na vse direktne davke. Stran 6 JUGOSLOVAN Nedelja, ‘21. jmiija 1031. žlfczz?ifc©2? ra Sprejem ieškoslovškth Kokolov. K sprejemnemu pozdravu češkoslovaških Sokolov, ki potujejo na »Zlet na Jadranu« v Split in prispejo v Maribor jutri, v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 14. uri popoldne, bo prehod na kolodvor prost. Zato je vabljen k sprejemu vsakdo, kdor se more za eno uro odtrgati od dela ter čuti v srcu prijateljstvo do bratskega češkoslovaškega naroda, s katerim nas veže neomajna zvestoba v sreči in nesreči. in Diplomski izpiti na državnem moškem učiteljišču. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca Todorja Vidojkoviča, profesorja na III. državni realni gimnaziji v Beogradu so se vršili v času od 1. do 19. junija na državnem moškem učiteljišču v Mariboru prvi diplomski izpiti po novem zakonu o učiteljiščih. Prijavljenih kandidatov je bilo 41, diplomski izpit jih je napravilo 31, reprobiranih za 3 mesece jih je pa bilo 10. Izpit so napravili: Agrež Franc (odlično), Arko Milutin, Bežan Viljem, Brumen Vinko (odlično), černec Adolf, Erniša Josip, Kavčič Janko, Kavčič Maks, Kerhlanko Franc, Kolar Vilibald. Kosi Ludvik, Kuharič Martin, Napast Anton, Oman Ignac, Pachner Leopold, Pepelnjak Ivan, Polič Branko, Rutter Ivan Schmidt Vladimir (odlično), Senegačnik Adolf, Senekovič Alojzij, Serajnik Ivan, Šiftar Janez, Švajger Viktor, Tominc Milan, Tušek Bogdan, Ulaga Emil, Valenčak Anton, Zličar Franjo in Zurman Janko. m Telovadni nastop Sokola Maribor I. Drugi javni nastop Sokola Maribor I danes popoldne ob 16. uri na prostoru pred inženirsko podčastniško šolo bo otvorila vojaška godba, na kar se bodo izvajale že objavljene telovadne točke. Nastopi deca, moški in ženski naraščaj, člani, članice, vojaki-dijaki in vojaki 45. pehotnega polka. Med odmorom bodo dijaki zabavali občinstvo s predstavo »Rabota«, ob koncu pa bo tekma v »odbojki« med člani in vojaki. Vabljeni vsi! LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst m Otvoritev letnega telovadišča na Pobrežja. Na novem letnem telovadišču na Teznu bodo nastopili danes ob 16. uri mladi pobrežki So-količi in Sokoličice. Neumornemu trudu in železni volji tamkajšnjih voditeljev in vaditeljic se je posrečilo zbrati to razposajeno pobrežko deco in danes jih bomo videli pri izvajanju vaj tako »disciplinirane, da se Jim ne bomo mogli načuditi. Prav tako so vadili prav pridno tudi naraščajniki in člani. Mnogi Pobrežani pa žal, stoje še ob strani In tem naj bo današnji nastop prva velika vzpodbuda za pristop k Sokolu! m Maribor in slovenski radio. Preteklo je že nekaj let, kar imamo v Domžalah svojo radio-oddajno postajo, ki pa Mariboru, ki je v tako-zvani »mrtvi coni« prav malo ali nič ne koristi. Posledica je, da moramo neprestano poslušati po javnih lokalih in privatnih stanovanjih samo Dunaj, Budimpešto itd. Svoječasno se nam je obetala relais-postaja. Kaj je ž njo? Nekaj bo treba tu na vsak način ukreniti, da bo tudi Maribor imel korist od slovenskega radia. m Kadi kvalitete ia ceue — sauio »Kar« č e v I j ek 983 m Nehajte! V Mariboru imamo dva jazz-banda, ki igrata po naših javnih lokalih in se pri petju »šlagerjev« skoraj dosledno poslužujeta nemškega besedila, če je že neobhodno potrebno, da se ti »šlagerji« prepevajo, potem naj se besedilo vsaj prevede, saj imamo dovolj ljudi, ki bi to Izvrstno napravili. Zato zahtevamo, da se nemško prepevanje enkrat za vselej neha in pozivamo tudi merodajne oblasti, da storijo svojo dolžnost. Nemška pesem v kinu, nemška pesem v radiu in še pri jazz-bandu — je menda le že preveč! ni Moderne kopalne obleke in kopalne čevlje itd. — 11. J. Turad, Aleksandrova c. 7. 1411 m Gasilska tombola v Studencih. Danes ob 14. uri bo na robu studenčnega gozda tombola gasilskega društva v Studencih. m Otvoritev čolnarne. Danes popoldne bo pri Treh ribnikih slovesna otvoritev nove čolnarne in veselica. m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom m vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9. 1492 m Iz gledališča. »Echo Krakowskie«, ki je eden izmed najboljših sodobnih poljskih zborov ter je že absolviral več zelo uspelih koncertov po naši kraljevini, bo koncertiral v torek, 23. t. m. v mariborskem gledališču. Zbor odlikujejo izredno lepi in uglajeni glasovi ter brezhibno izvajanje zanimivega sporeda, ki pomeni nekako revijo sodobne poljske zborovske glasbe. Dirigent zbora je eden izmed najboljših sedanjih poljskih skladateljev Boleslav Wallek-Walewski. m Pijte original »CHABICSO«. 1114 m »Vazdušna pošta«. Na tukajšnji glavni pošt. so te dni namestili nabiralnik za zrakoplovno pošto, ki pa ima samo srbskohrvaški napis »Vazdušna pošta«, katerega občinstvo ne razume ln meče vanj kratkomalo navadna pisma. Smo kot Jugoslovani za unifikacijo, ali samo dotlej, dokler ne škoduje javni upravi in občinstvu. Napisi, katerih naši ljudje ne razumejo, ne koristijo nikomur, zato bi bilo želeti, da se’ čimprej zamenjajo z razumljivimi. m Prodaja zaplenjenega blaga. Pri tukajšnji glavni carinarnici bo jutri, v ponedeljek ob 9, uri dopoldne javna razprodaja raznega zaplenjenega blaga. m Lekarniška služba. NoCno lekarniško službo bosta imeli od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Konig »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Albaneže »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici. m Trg v »obuto. Na včerajšnji trg so pripeljali okoličani 4 voze s 30 vrečami krompirja, katerega so prodajali po 1’50 do 2 Din kg. Čebule so bil ■ 4 vreče po 6 Din kg. Ostale cene so bile: zelje, glava 1 do 6 Din, k um aro e ena 2 do 8 Din. fižol, 2 do 2’50 Din liter, fižol v stročju 8 do 12 Din kg. grah 5 do 6 Din, hren 16 Din, cvetača 1 do 10 Diu, česen 18, čebula 8, ohrovt, lava 1 do 3, presno zelje 1 do 6. kislo zelje 5, i*la repa 2, buče 4 do 5. paradižniki 16. glavnata sal n ta 050 do 1'50, špinača, kupček 1, gobe 1, Srešnje 3 do 8 /.a kg ali 2 do 3 liter, suhe elive 9 do 12 kg; sui >vo maslo 36 (lo 40, čajno 44, kuhano 44 do 48, sir 3 do 5 hlebček, mleko 2 do 3 liter, smetana 12 do 14 liter, jajca 0'75 do 1 l)iii komad, med 12 do 20 Din, kokoši 30 do 45 komad. piščanci 25 do 00, race 15 do 25, gosi 30 d 40, ribe morske 20 'o 24, kunci 8 ;lo 50. Sena je bilo 25 voz po 50 do 70 Din, »lame pa 1 voz i>o 1-50 skop. Mesne Cdfte: svinjina s kostmi 14 Din lig, izJuSrena 18 Diji, riba 24 do 26, raje 18, salo 16, slanina 14, pljuča s srcem 10 Din, jetra 14, rebrca 16, glava z jezikom 12, ledvice 3 do 4 Din kos, noge 1 do 3 Diu. m S sejma r.a prašiče. Na sejmu za prašiče v petek jebilo 194 živali, kupčija je bila zelo dobra in je bilo prodanih 170 glav. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari prašiči 50 do 85 Din, 7 do 9 tednov 95 do 130, 3 do 4 mesece 160 do 250, 5 do 7 mesecev 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev 450 do 500 Din, enoletni 600 do 850 Din. Meso: kilogram žive teže 7 do 8 Din, mrtve teže 9 do 10 Din. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Smrt. V Hotinji vasi je umrl včeraj tamkajšnji župan in veleposestnik g. Franc Pišek. Pogreb bo jutri ob 10. uri dopoldne v Slivnici. m Poškodba. Včeraj popoldne je neki šofer na trgu Svobode v prepiru napadel svojega tovariša 24-letnega Rafaela Mohoriča in ga tako udaril s kosom železa po kolenu, da je moral poiskati pomoči na rešilni postaji. m Padec s kolesa. Včeraj popoldne je 24-letnl Maks Schauperl iz Peker padel s kolesa in se pobil po levem stegnu in desnem ramenu. Prvo pomoč so mu nudili na rešilni postaji. m Napad. V petek zvečer so fantje v Framu napadli 19-letnega viničarja Franca Votolena in ga s koli tn noži tako obdelali, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnico. m Vlom. Včeraj zjutraj je neznanec vlomil v stanovanje bančnega uradnika dr. Erinina .lettniarja v Maistrovi ulici št. 5 in odnesel 60 Din gotovine in zlato brošo. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Nezgoda. V petek dopoldne je peljal posestnik Josip Žiberna iz Gornjega Dupleka svojo ženo v bolnišnico. Na Meljski cesti je ženi nenadoma postalo tako slabo, da se je onesvestila in so jo morali z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico. m Karambol. Na oglu Tattenbarhove in Vetrinjske ulice je hlapec Henrik Horvat v petek zavozil z enovprežnim vozoin v ročni voziček mlekariee Antonije Neratove. Voziček se je potrl in razlilo se je tudi mleko. 111 Aretacije. V petek so bili v Mariboru aretirani: Anton V. in Josip B. radi beračenja, Štefan F. pa zaradi prepovedanega povratka. ni Nesreča delavca. Pri kopanju temeljev za neko hišo je plaz zemlje zasul in poškodoval delavca Andreja Korotaja. Odpeljali so ga v bolnišnico. Marenberg Renoviranje lurne cerkve. "Ve dni so pričeli s prenavljanjem farne cerkve. Lansko leto so jo v notranjosti lepo preslikati in preuredili, sedaj pa jo bodo popravili tudi zunaj. — Skoro vsi Iržani v sredini trga so lelos na novo prebelili svoje hiše, lako da ima trg sedaj zelo prijazno lice. Prav je, da gledajo tižani tudj na zunanjost trga. posebno sedaj, ko so že začeli prihajati letoviščarji. Kaznovani morilec. Jurij Džebelan, ki je pred meseci ubil znanega lesnega trgovca iz Vuzenice Lorenci jo Franca v Perlezu, je bil obsojen radi uboja pri sodišču v Pančevu na 8 let ro-bije. O tragičnem dogodku, ki je vzbudil po vsej Dravski dolini loliko razburjenja in čustovanja, je takrat obširno poročal »Jugoslovane. Ptuj Srednjeveške razmere. Po Ptuju se širijo govorice, da so na nekem veleposestvu v okolici Ptuja srednjeveške razmere. Pritožbe so prišle tudi na ušesa oblastem, lako, da so uvedla preiskavo, ki je potrdila v polnem obsegu tamkaj navedena dejstva. Dalje se tudi govori o nekem podkupovanju. Zadeva ima sedaj višja oblast v rokah. Zaenkrat toliko. K stvari se še povrnemo. Priključitev okolice. Mestna občina forsira priklopitev okoliških občin Mestni vrli, Krčevina, Rogoznica in Breg k mestu. Toda te občine se krčevito branijo tej priklopit vi iz jasnega razloga. Načrt je sedaj tak, da se prve tri občine združijo v eno občino, ki bi štela 2000 irebivatcev in ki bi odgovarjala popolnoma do-očilorn tozadevnega zakona. Občina Breg pa ima itak sama že čez 2000 prebivalcev in tudi ni razloga za priključitev k mestu. Lovska sreča. Izredno lovsko srečo je imel te dni v Hubergu tamkajšnji upravitelj g. Viktor Kegl. V teku ene ure je ustrelil jazbeca, kuno in jastreba. Poslednji je imel premer v perutih 1-48 m. Prejšnjo nedeljo pa je g. Kegl vpili-nil življenje divji mački. V okolišu ustreljene divje mačke ni bilo že od lanskega leta niti zajca niti fazana. Nikdo si ni mogel tolmačiti, odkod to manfkanje divjačine in šele sedaj se vidi, kdo je uničeval te živali. Prekmurje Dobrovnik. Radovriiško predavanje bo pri nas v nedeljo 21. t. m. Obenem bo tudi ustanovni občni zbor za rodovniški odsek. — Vsi vljudno vabljeni. Presenečenje. Tatovi so vlomili v pisarno odvetnika dr. Vadnala, a so našli blagajno prazno. * Mlekarska predavanja. Kr. banska uprava pošlji? strokovnjaka, da bo predaval o mlekarstvu po Prekmurju. Predavanja bodo v zvezi s propagaudo o izdelavi domačega sira. Predavanja bodo v nedeljo 28. t. ni. ob pol II. uri dopoldne v osnovni šoli v Murski Soboti; v ponedeljek 29. t. m. ob pol 1. uri dopoldne v osnovni šoli v Dolnji Lendavi. Uradi občin Murska Sobota in Dolnja Lendava, se naprošajo, da skrbijo za številen obisk. Obe vodstvi osnovnih šol pa, da preskrbijo primeren prostor. Ostala šolska vodstva se pa naprošajo, da se predavanja udeležijo učne moči vseh okoliških šol. Bogojina. Zelo pridno se pripravlja osnovna šola, da čim slovesueje zaključi šolsko leto. — Pripravlja se razstava slik in ročnih del, z« zabavo pa igra in deklamacije. 0 stvari še poročamo. Divji lovci v liiijslii ol*oiici Litija, 20, jmiija, Uspehi dvelelue zaščite sr« so se pokazali tudi pr.i nas posebno v revirjih »Litijskega lovskega društva«. Pretekli teden je našel lovski čuvaj Miha Kokalj na Mravtjjšah ustrefjeno srno, rav-uotako tamošnji kmetje posestnik Bratuu lepega špičaka in Jaka Hribski, posestnik, krasnega šest era ka. Srne so obstrelili divji lovci, ki jih kljub vestnosti 4 lovskih čuvajev in majhnega prostora, na katerem so našli srne, niso mogli izsledili. Pred dnevi so našli srno celo blizu cerkve Šl. Jur, ki so jo ujeli psi. Srna je bila obstreljena, ker sicer je nemogoče, da bi dveletno srno ujeli psi. Kako nesmiselno bi bilo še nadalje ščitili srno, vidimo že v tem, da je v dveh tednih padlo od divjih lovcev kar 6 komadov srnjadi. Kaj takega se ne spominjajo niti najstarejši lovci. Cigani - vlomilci Ljutomer, 18. junija. Preteklo noč s» vlomilci poselili trgovino g. Viktorja Zadravca v Vigričevcih. Trgovec je zaslišal ropot in šum ter je s streli iz samokresa pregnal zlikovce. Misleč, da je nevarnost minila, je zopet zaspal, toda vlomilci se niso pustili kar tako odpraviti. Poskusili so svojo srečo vdrugič iu »daj jim je uspelo vdreli v trgovino, odkoder so odnesti za približno 25.000 Din blaga. Medtem se je že danilo, kosci so šli na travnike, opazili vlom in vlomilce ter jih začeli lovili. Enega iz tolpe so ujeli, bil je cigan Kokaš Ivan iz Str.igove, drugi pa so odnesli pete. Trgovec je dobil že nekaj ukradenega blaga nazaj, cigan •pa čaka sodbe v ljutomerskem sodnem zaporu. Morda se bodo pojasnili sedaj tudi vlomi v Irgo-vino v Ljutomeru in okolici, ki so lani razburjali prebivalstvo. Med pobeglimi vlomilci so štirje cigani z imenom Horva, eden se piše Kovačič, eden pa Kokaš Matija. Vsi so iz okolice Murske Sobote. Trbovlje Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode že širi svoje obzorje. Po uspelem koncertu v Trbovljah bo nastopil z Premrlovimi skladbami povečanim sporedom na Petrovo 29. junija v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Zborov pevovodja učitelj g. Šuligoj Avgust nam jamči, da bo prireditev uspela. Posnemanja vredna dobrosrčnost. Soproga uradnika podjetja Ing. Dukič in drug ga. Marija Babič je kupila hčerki rudarja Marka Tr-žan, Tereziji k prvemu sv. obhajilu novo obleko in čevlje. Starši in hčerka se s tem plemeniti dobrotnici iskreno zahvaljujejo. Predavanje in občni zbor proti tuberkulozne lige. K našemu včerajšnjemu poročilu o predavanju o Jetiki nas obvešča tukajšnje vodstvo protituberkulozne lige. da to predavanje ne priredi Sokol marveč liga. Po predavanju, ki bo v ponedeljek ob pol 7. uri zvečer v Sokolskem domu, se vrši istotam občni zbor protituberkulozne lige z volitvijo novega odbora. Vabijo se tudi oni rudniški nameščenci, ki so v zadnjem času pristopili k protituberkulozni ligi. Rajhenburg »Težke ribe« na Senovem. S »težkimi ribami« je menda Prostovoljno gasilno društvo na Senovem zaključilo letošnjo gledališko sezono. Rudarjeva nezgoda. Pretekli leden se je zopet pripetila v rudniku na Senovem težja nesreča, koje žrtev je postal Dragotin Sader. Kako je prišlo do nesreče, zaenkrat še ni točno ugotavljam). Ponesrečenec je dobil zelo težite poškodbe na glavi. Zdravi se v javni bolnici v Brežicah. Letos se v našem rudniku vrste nesreča za nesrečo, vendar je pa skoraj vedno krava nesreče ' neprevidnost. Odprta noč in dan so groba vrata. Pretekli leden je umrl v »natri vinski gor-i Sremiču 82-letni Anton Omerzo. Pokojnik je bil med ljudstvom zelo priljubljen kar je tudi pokazat izredno lep pogreb. Vse svoje življenje je bil vnel gasilec in je bil odlikovan s častno kolajno. Na zadnji poti so ga spremili tovariši-gasitci, iki so bili zastopani iz vseh posavskih krajev. Gasilska godba iz Krškega mu je za slovo zasvirala par lepih žalostiink. Naj v miru poziva blagi mož, a mi ohranimo mu časten spomin! Dolenjske Toplice Nevihta. V torek 9. t. m. je topliško dolino obiskala nevihta, ki se je posebno razbesnela okoli Soteske ter uničila vinograde in vse poljske pridelke. Ljudstvo v prizadetih krajih je že itak revno, nima mnogo polja ter je navezano le na zaslužek na žagi v Soteski, zato je še bolj obupano. Kopališka sezija se v zadnjem času lepo razvija. Dnevno prihajajo kopališki gostje, večji dotok kopaliških gostov se pričakuje ob sklepu šolskega leta. Gasilno društvo bo letos proslavilo 50-letnico svojega obstoja, na kar najslovejši način v nedeljo 26. julija. Na pomembno slavje je gasilno društvo prav marljivo pripravlja. Št. Jurij ob južni železnici Nesreče. V sredo 17. t. m. je nekemu motociklistu lik pred gostilno g. Mastnaka pri lem, ko se je izognil na cesti stoječemu vozu, spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je izpahnil roko v rami. Njegovi sopotnici se ni, razen male praske, zgodilo ničesar. Vozaču je nudil prvo pomoč tukajšnji zdravnik g. dr. Svetina. — Zasebni uradnik g. F. R. se je v četrtek tako nesrečno zaletel s kolesom v kup kamenja na cesti, da se je ves opraskal in raztrgal. Podružnica CMD v št. Vidu pri Grobelueni priredi danes popoldne pri g. Naratu veliko vrtno veselico s srečolovom. Ob slabem vremenu bo veselica v gostilniških prostorih g. Narata. Preureditev mlekarne. Tukajšnji mlekarnar g. Jerlež bo v svoji mlekarni uredil parni obrat. Ureditev «esle. V petek so začeli z dviganjem cesle od trgovine g. Adama Kincla do železniškega prelaza. Cesta je v zelo slabem stanju iu je »krajni čas, da se jo uredi. Kamenje voaijo iz kamnolomov v Šibeniku. Jesenice Popravek. V članku »Zanimiva najdba« priobčujemo z Jesenic v pptkoyi izdaji »Jugoslovana« čitaj »nemogoče« mesto »mogoče« in naj bo s tem smisel stavka popravljena. Ram danes? Danes priredita deška in dekliška osnovna šola na Jesenicah razstavo ročnih del, pismenih šolskih nalog in drugega. Učiteljstvo in deca prosita za obilen po&et občinstvi*. Starši in prijatelji mladine iskreno vabljeni. Razstava je odprta od 9. do 18. ure. Popoldne se vrši na Koroški Beli sokolska tombola tamkajšnjega sokolskega društva. Danes teden bodo obiskali Jesenice koroški Slovenci iz St. Jakoba. Na jeseniškem sokolskem odru bodo vprizorili znano »Miklovo Zalo*. Narodna zavest zove vse Jesenice, da počaste naše brate s Koroške v čim večjem številu. Ameriški Slovenci so na potu v domovino Na praznik sv. Petra in Pavla bodo šli skozi Jesenice, kje' se jim pripravlja prisrčen sprejem. V nedeljo, na Vidovdan bo blagoslovljena prenovljena jeseniška župna cerkev. Cerkvene obrede bo izvršil ljubljanski škof dr. Gregor Rožman. Poziv društvom na Jesenicah. Narodni izseljeniški odbor vabi vsa društva na razgovor <• sprejemu ameriških izletnikov, ki bo v ponde-ljek ob pol 20. uri v občinski posvetovalnici. Predsedstvo sprejemnega odbora na Jesenicah je prevzel g. dr. Fračišel; Kogoj, okr. zdravnik na .lesenicah. Sestanka se udeleži tudi tajnik Narodnega izseljeniškega odbora iz Ljubljane g. Kravos. Društva prosimo, da gotovo odpošljejo na ta razgovor svoje odposlance. Zagorje Izpiti za strojevodje. Ozkotirne rudniške železnice ni več. Nadomestila jo je nonnalnotir-na, iz Hrastnika pa so poslali stroj, ki opravlja sedaj sam lo. kar je prej vršilo ■»»£ malih strojev. Nadeli so mu ime, »ramparska smrt«, ker je sedaj odpadlo vse nakladanje na tako-zvanih rampah na kolodvoru. Za strojevodje se je zhtevalo izpit, ki se je vršil iia topliški šoli. V izpraševalni komisiji sla bila gg. ing. Fine. šef kurilnice drž. železnic v Ljubljani in Jenko. Izpit je obsegal praktični in teoretični del ter so ga prav dobro napravili gg. Šober Franc, Grčar Rudolf, Kovač Konrad, Hitler Franc, Vidic Ivan in Rus Hinko. Izpit je položilo tudi šest zaviračev. Čestitamo! Vročina in kopanje. Vsak je prepričan, kako zelo je potrebno naši dolini javno kopališče, toda zgane se nihče. Sava ni neprimerna za nas samo vsled oddaljenosti, temveč posebno za lo, ker je silno nevarna in zavratna. Zatorej bi bilo skrajni čas, da se začne misliti vsaj na ureditev zasilnega kopališča. Nogomet. Popoldne oh pol '8. uri bo prijateljska nogometna tekma med SK Zagorje in SK Hrastnik. Kolesarska dirka. Start ob pol 6. uri zjutraj pri gostilni Ernejc, cilj istotam. Teliko je zanimanje za polževo dirko, ki bo ob 10. — Sla rt pri rudniški restavraciji. Braslovče Odprta noč in dan s« groba vrata. V nedeljo je po Ježki bolezni preminul g. Matija Puncer v 77. letu starosti, oče pokojnega Srečka Puncerja, ki je prvi daroval življenje za komaj nastalo Jugoslavijo na koroški fronti. Pokojni je bil tudi soustanovitelj mozirskega sokola. Pokojnika smo pokopali v torek in prav lep pogreb je pokazal, da je bil pokojni prav priljubljen. Ohranimo ga v spominu žalujočim iskreno sožalje! Obdarovane!. Ob zaključku obrtne šole v’ Braslovčah sta bila obdarovana kot najboljša učenca Ivan Baš, krojaški, vajenec pri g. Strožerju Konradu, krojaškemu mojstru v Braslovčah, in Marica Rojsekova, šivilja pri ge. Ivanki Robida, šivilji v Braslovčah. Od obrtne banke sta dobila hranilno knjižico z vlogo 100 Din. želimo posnemalcev pri denarnih zavodih. Na banovinski cesti iz Polzele v Braslovče je pri križu velika jama. Želeli bi, da jamo zopet zasurjejo, da ne bo nezgode. Litija sokolski nastop 5. julija se vsi oddelki pridno vežbajo ter se že sedaj vsa bratska društva opozarja na to prireditev, za to pa po-setite danes bratsko društvo v Trbovljah, kjer se vrši letnt telovadni nastop. Železniške zveze so prav ugodne. Za tolarje jim je šlo... Pred kratkim je šla K. Micka iz Potoške vasi k svoji stari materi v bližnje Retje na obisk. Ob tej priliki je prejela v dar več zlatnine in nekaj zlatih tolarjev »križevcev«, kar pa ni bilo všeč njunim tetam, ki so pri vratih prisluškovale. Nastal je spor, ki je končal s tem, da so preteple Micko in 1i vzele že podarjene stvari, pa tudi mati, ki jo je branila, je zadobila med ruvanjem nekaj poškodb. Razgreti naborniki. Te dni se je pripeljalo v Litijo nekaj nabornikov. Po končanem naboru so se kot običajno napili iu potem divjati kot blazni s konji po Litiji. Ker so pri tem tudi nečloveško pretepali konje, so jih orožniki aretirali. Šolska razstava. V nedeljo 21. junija bo odprta ves dan od 7. do 19. ure zvečer razstava risarskih in ročnih del na litijski osnovni šoli. Ker je ta razstava prva te vrste v našem okraju in prva na tukajšnji osnovni šoli. bo ta prireditev gotovo vzbudila zanimanje vseh sta-rišev in prijateljev šolstva. Vljudno vabljeni vsi. Škofja Loka Vol ga je pobodel. Mesarskemu pomočniku Bogataju Anionu, uslužbenem pri mesarju Matevžu Hafnerju, se je pripetila v ponedeljek popoldne nesreča. Pomočniku je zdivjal vol, žival je sunila z rogom Bogataja pod levo oko. Zaradi precejšne rane je moral pomočnik k zdravniku. Nekateri napisi v Loki niso povsem pravilni! Olepševalno društvo bi tablice z napisom »k kopališču« lahko brez težav popravilo v »h kopališču«; cirilski napis »zabranjen putt pri Sori tudi ne odgovarja pravopisu. V cirilici je 7.a črki »nj< le ena oznaka, ne pa dvoie. Nov prevoznik za tovor. G. Oron Ravnihar si je nabavil za prevoz tovora lep tovorni avto znamke Ford. Novi prevoznik bo vozil v vse smeri, redno pa v Ljubljano PeiJeseile^nica beograjske fagovslte omladine Ljubljana, 20. junija. Jutri proslavi beograjska trgovska omladina 50-letnico svojega ostanka in plodonosnega dela. Pred petdesetimi leti se je v takratni mali prestolici vzbudila med pridobitnimi krogi zamisel ustvariti strokovno organizacijo s ciljem socjalnega, prosvetnega, gospodarskega in kulturnega snovanja. Kot vzgojna matica trgovske -omladine kraljevskega Beograda, se je prvotno skromna institucija postopoma razvila v mogočno stanovsko organizacijo, ki poseduje bo gate fonde in številne humanitarne in kulturne ustanove. Posebno pažnjo je organizacija posvetila mladini. Ustvarila je svojo trgovsko šolo, ki jo posečajo beograjski trgovski pomočniki; nižji tečaj s štirimi razredi in višji z dvema razred. Dvatisoč učencev poseča la zavod in preko SO nastavnikov vrši pouk. Pouk je prilagoden modernemu strokovnemu šolstvu in se vrši tudi ob nedeljah in praznikih ter ob večernih urah. Tz te šole je beograjski pridobitni svet zajemal najboljše moči in ta institucija je veliki meri doprinesla, da je srbsko trgovstvo tako odlično zastopano v našem narodnem gospodarstvu. Pač ne samo doma pač pa tudi v širšem svetu so se poznali vplivi beograjske trgovske institucije. Po vseh mestih Srednje Evrope, kjer se je srbsko trgovstvo tako uspešno uveljavljalo, zlasti pa v obmorskih lukah, je la institucija žela priznanje. Stanovska zavest je čedalje globlje prodirala med beograjski trgovski svet in uspehi niso izostali. Samostojni trgovci so se vedno in vedno in ob vsaki priliki spomnili svoje matice in ji dovajali novih sredstev za kar največji razmah. Pričeli so se ustvarjali fondi, dobrodelnost se je širila v taki meri, da je bilo organizaciji omogočeno že v kratskem času njenega obstoja misliti na razširjenje svojega poslovanja. Ustanovila se je velika čitalnica z bogato knjižnico, ki je seveda v vojnem času bila izropana najdragocenejših spisov in knjig. Knjižnica pa se sedaj prav pridno obnavlja in spo-polnjuje. Bolniška blagajna beograjske trgovske omlSt-dine je sedaj priključena kot mestni organ OITZD. Obstoji pa tudi znatna zbirka za gradnjo lastne bolnišnice, ki se bo pričela graditi že v najkrajšem času. Zelo važna institucija organizacije je posredovalnica za službe, ki odlično posluje in nudi posebno v sedanjih kritičnih časih obilno pomoč svojim članom. Za časa brezposelnosti plačuje tudi brezposelne podpore. Gospodarski oddelek skrbi za nameščen je de-ce pri trgovcih, obrtnikih, malih industrijcih, poljedelcih i. dr. Za splošno narodno gospodarstvo in tudi našo politiko pa je velike važnosti glasilo »Trgovinski glasnik«, ki je bilo ustanovljeno leta 1891 in izhaja od leta 1900 kot dnevnik. Pri ureditvi naših gospodarskih prilik gre znatna zasluga Trgovinskemu glasniku, ki je naš najboljši gospodarski dnevnik in v katerem najdejo mesta odlični gospodarstveniki naše države. Za petdesetletnico svojega plodonosnega de’a je beograjska trgovska omladina izdala posebno spomenico v obliki knjige velikega formata na ‘270 straneh. To delo je posebne važnosti za gospodarskega zgodovinarja, ki najde v njem ves historijat gospodarskega razvoja Srbije od srednjega veka pa do današnjih dni. Kako odlično vlogo igra ta institucija v naši prestolici in naši državi sploh, najbolje ilustrira dar Nj. Vel. kralja, ki je organizaciji poklonil svojo sliko z lastnoročnim napisom: »Beogradskoj Tr-govačkoj Omladini za priznanje starijima i pod-strek Omladini — Aleksandar, 1931. g.«. Pridružujemo se neštetim čestitkam z željo, da bi organizacija, ki je žela že toliko uspehov, tudi v bodoče delovala z vso prirojeno pridnostjo in delavnostjo v procvit ne samo trgovstva, pač pa vsega našega gospodarstva. Želimo pa obenem, da bi našla tudi v drugih krajih dosti posnemovalcev in da bi njih uspehi bili tako blagoslovljeni, kakor so bili uspehi jutrišnje slavljenke! Gnojenje z nitrofosfatom v dravograjskem srezu v letu 1931 Nitrofosikal je umetno gnojilo, ki vsebuje vse snovi, ki jih potrebujejo rastline za dober razvoj. V dravograjskem srezu se je tega gnojila naročita precejšno količino, in sicer iz Ivornice za dušik v Rušah pni Mariboru. To umetno gnojilo so kmetovalci prejeli po znižani ceni, kor je k nabavi umetnega gnojila prispevala vudi kr. banska uprava v Ljubljani. Kmetovalci luikajšnega sreza, ki so to umetno gnojilo naročili, se kr. banski upravi toplo zahvaljujejo, ker je pckrenila tako važno kmetijsko akcijo. Daines se kesa mnogo kmetovalcev, kd niso posegli po omenjenem gnojilu. Našemu kmetu se odipirajo oči z dokazi v praksi, saj ni čuda, premnogokrat so bili opeharjeni od raznih špekulantov. Pred kratkim je poselil tukajšnje siesko načelstvo gospod inž. Tržan. Ob navzočnosti gospoda sreskega načelnika dr. Dionizija Maraža in sresk. kmet. referenta Zdolšeka se je vršil ogled travnikov in pašnikov gnojenih z nitrofoskalom v občini Mežica, ki je tega gnojila precej naročila. Uspeh gnojenja je v resnici lep. Travnik, ki je bil malovreden, bo dal letos naravnost bogat pridelek. Na travnikih ee je pokazala gosta ruša. Pri tem je hilo opaziti, da bi bil uspeh še boljši, ako se na travnikih posejejo tudi visoke trave, kar se lahko zgodi v gornji spomladi. Seveda je treba travnik pred setvijo ostro pobranati in šele nato izvršiti setev. Na ta način bo innelo gnojenje z nitrofoska-lom še večji uspeli. Za>poninimo »i, da nitrofo-skal ne more delati čudežev brez podlage t. j. dofore ruše, sestoječe ia nizkih in visokih dobrih trav. Pri uporabi travniških semen se mora ozirati kmetovalec tudi na tla (zemljo). Ako si kmetovalec ni na jasnem, kakšne vrste trav naj poseje, naj se obrne pismenim ali ustmenim potom na kmet. referenta, kjer prejme vsa tozadevna pojasnila. Gnojenje z nitrofoskalom se -pozna ved let. Tudi pri žitaricah se je izkazal učinek tega gnojenja izvrstno. Gospodarske vestf X Novi rudarski zakon. Vsa pripravljalna dela novega rudarskega zakona so dovršena. Zakon bo že v naslednjih dneh predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Novi zakon predvideva znatno večjo državno kontrolo nad delom v rudarskih podjetjih, ter posveča prav posebno pažnjo zavarovanju rudarjev in vprašanju bratovskih skladnic. X Medbalkanska trgovinska zbornica. V Beogradu se še več časa proučava vprašanje osnutka medbalkanske trgovinske zbornice s sedežem v Atenah. Posebna komisija strokovnjakov zbira predloge interesentov ž vseh balkanskih držav. V splošnem se smatra, da bo julijska konferenca, ki se bo vršila v Atenah to vprašanje definitivno rešila. X Francoska sanacija Krediianstalta. »Dai-ty Telegraph« zatrjuje, da je Francija stavila sledeče pogoje za sanacijo Avstrije, oziroma Kreditanstalla: 1. Avstrija se mora odpovedati osnutku carinske unije z Nemčijo; 2. sanacija »e mora izvršiti preko Društva narodov, potom njegovega fin. komiteja ali pa potom Evropskega komiteja; 3. Avstriji mora dovoliti Popolno kontrolo svojih financ. Dunajski listi Je strahovito pritožujejo nad temi pogoji, pri j«n> pa popolnoma pozabljajo, da je njihova •'nančna plitika tako falitna in zavožena, da je v*ak drugačna solucija gospodarsko nemogoča. X Ameriška ietev ogrožena?! Radi velikesu-ki nastopa v ‘zadnjih tednih, pričakujejo •meriški žitarji izredno slabo žetev v pšeničnih Predelih severozapadnih držav severo-ameri-Unije. V splošnem se napoveduje, da se bo lanska katastrofa letos razširila na mnogo večje žitne komplekse. Tudi v srednjem zapadli in v zapadni Kanadi je pšenična žetev radi pomanjkanja padavin ogrožena. Dobave Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave bakrenih cevi; do 25. junija t. 1. pa glede dobave kaučuk cevi, kaučuk platna, kotalnih obročkov, tesnil in kaučuk zagostk. (Predmetna oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Direkcija državne železarne Varefi sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede dobave telefonskega materijala, 7000 kg tračnic, 1000 kg mi-nija, 500 kg firneža, 100 kg repnega olja in 5 kg zlate bronze. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave 120 kub. metrov hlodov, 10 komadov dežnih plaščev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg negašenega apna, 10 m jermen za električni pogon in 500 kg ceresita za izolacijo. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Prodaja. Dne 1. julija t. 1. se bo vršila pri Glavni carinarnici v Subotici prodaja ca 95.000 metrov polsvilenih trakov za klobuke. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede dobave železne žice. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 2. julija I. 1. ponudbe glede dobave par-ketov in hrastovih okvirjev za parkete, glede dobave usnja in lesa. Borzna poročila dne 20. junija 1931, Devize ,Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se v Ljubljani imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22-74, Berlin 13-4075, Bruselj 7 8644, Budimpešta 9-784, Curih 10983, Newyork 56-38 Dunaj 793'54, London 274'8, Pariz 221-28, Praga 167-32, Trst 205-61. Dunaj, 20. junija. Amsterdam 286-50, Atene 9-23, Beograd 12-6025, Berlin 168'74. Brusel. 99‘02, Budimpešta 124-19, Bukarešta 4-223. London 34-6075, Madrid 70, Milan 37"255, Newyork 711-20, Pariz 27-875, Praga 21-0625, Sofija 5-133, Stockholm 19080, Kopenhagen 190'50, Varšava 79-64, Curih 138-15. Curih, 20. junija. Beograd 9-11875, Pariz 20-1625, London 25‘0525, Newyork 515'05, Bru selj 71-68, Milan 26-955, Madrid 49-75, Amster dam 207-30, Berlin 122-175, Dunaj 72-37. Sofija 3"73, Praga 15'20. Varšava 57'70, Budimpešta 90-025. Bukarešta 306. Vrednostni papirji Dunaj, 20. junija. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adria 13-75, Prioritete 9350, Trbovlje 29-19, Leykam 2-40. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 20. junija. 7% Blaire 79-50—80. Newyork, 20. junija. 8% Blaire 89-50—91, 7% Blaire 79-50—80-50, 7% pos. drž. bipot. banke 78-25-79. Žitna tržišča Novi Sad, 20. junija. Koruza: baška, sremska okolica ludjiju 95—97"50, baška ladja Dunav. Sava 98—100, baška ladja Tisa 99—100, sreni-sk okolicji ftid 99—100. baška okolica Sombor 96—98. Promet: pšenica 9 vagonov, koruza 27 vgonov. moka 1 vagon, otrobi 3 vagone. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta, 20. junija. Tendenca: prijazna. Promet omejen. Pšenica: junij 1447 (14-47 do 14-48). Koruza: julij 13-25—13*28 (13-28—13-29), avgust 13-42—13-45 (13-43—13-45), maj 1160 do 11-70 (11-68-11-70). Speri prvenstvena tekma mladine ISSK Maribor s SK ftapid. Ob 10"30 v mestnem parku: Otroška olimpijada. Ob 14. na Mariborskem otoku: Plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol. Ob 21. na verandi pivovarne Union: Mednarodne rokoborbe. ‘Radie Danes ob 17 30 Ilirija — Concordia Vsi jugoslovanski časopisi brez izjeme komentirajo potovanje Concordie kot lahko pot za povečanje točk. Istega mnenja sta beogradska »Vreme« in »Sportista«, ki na koncu pristavljata besede, katere naj sl zapomnijo belo zeleni igrači, ki bodo danes zastopali slovenski nogomet napram državnemu prvaku. Omenjajo časten nastop Ilirije v prvih dveh nastopih in nato oba poraza. Oba članka sta edina v tem, da bo ilirijansko moštvo v boju s Concordijo zopet dobilo potrebno samozavest in bo, kakor v prvih dveh nastopih, igralo s tisto voljo in energijo, ki jo je dolžno renomeju kluba. »Sportista« pristavlja še, naj ne bo Ilirije strah poraziti državnega prvaka. Pisca obeh člankov sta govorila iz srca vsem slovenskim prijateljem nogometa, ki pričakujejo, da bo ostala Ilirija zvesta svoji tradiciji. Njeni sedanji igrači naj se spomnijo na njihove prednike, ki so nad vse častno zastopali belozelene barve. Tekma se vrši pod vodstvom g. dr. Planinška ob vsakem vremenu. Pretekma Jadran — Ilirija rez. ob 16. Razpis distančne dirke za »Prvenstvo Triglavskega pododbora« katera se vrši v nedeljo, dne 28. junija t. 1. Proga: Ljubljana—Grosuplje—Krka—Stična— —Višnja gora—Grosuplje—Ljubljana. (Proga Grosuplje—Krka—Stična—Grosuplje trikrat). Glavna dirba: 152 km, nagrade: prvi, drugi in tretji srebrne kolajne, četrti in peti kolajne. Časovne kolajne 30 minut za prvim. Juniorska skupina: 72 km, nagrade: prvi, drugi in tretji srebrno kolajno, četrti in peti bronaste -kolajne. Časovne kolajne 15. minut za prvim. Start: Ob 5'30 uri zjutraj na Dolenjski cesti pri km 3, (restavracija Jelačin). Cilj: istotaih. Splošna določila: 1. Tehnična izvedba dirke se ravna po dirkalnem pravilniku Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije. 2. Dirka je obvezna zav se člane klubov »Triglavskega pododbora«. Dirkači se morajo izkazati z veljavno licenco Koturaškega Saveza. Pozor! Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije razglaša sledeče: Pravico nastopa na »Državnem cestnem prvenstvu«, katero je razpisano na 12. julija t. 1. na zgoraj omenjeni krožni progi, imajo samo verificirani vozači, kateri so se udeležili dirke za »Pododborsko prvenstvo« svojega Pododbora. 3. Vsak dirkač se mora strogo ravnati po cestno policijskih predpisih, kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzroče dirkači med dirko ter vozi vsak posamezni dirkač na lastno odgovornost. 4. Točno izpolnjene pismene prijave sprejema tajništvo kluba ter se iste brezpogojno zaključijo v četrtek, dne 25. junija ob 18. uri. Na poznejše došle prijave se nikakor ne bo oziralo. 5. Prijavnina en dinar. Prijavo brez prijavnine in navedbe lic. številke so neveljavne. 6. Zakasnenje vozača na startu, ali neupoštevanje predpisov glede prijave, izključuje Istega od tekmovanja. 7. Odredbam vodstva dirke se Je najstrožje pokoriti. 8. Eventuelni protesti se imajo vložiti 10 minut po izvršeni dirki z vlogo 30 Din, katera vloga zapade v prid »Triglavskega pododbora«, ako se protest ni uvaževal. V nasprotnem slučaju so vrne. 9. Upravni odbor si pridržuje pravico razpisano dirko preložiti ali pa vsled nezadostnih prijav preklicati. 10. V slučaju slabega vremena se vrši dirka dne 29. junija t. 1. Upravni odbor Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije. »Triglavski pododbor« v Ljubljani. Hitrec odhaj na Dunaj. Popularna desna zveza Haška in standard napadalec naše državne reprezentance odhaja iz Zagreba. Odpotuje na Dunaj, kjer bo nadaljeval svoje študije. Hitrec je nastopil v tekmi z Ilirijo zadnjikrat za Haška. Vsi, ki smo ga videli pri tekmi, srno dobili vtis, ki nam ostane neizbrisen Take popolnosti posameznika nismo videli niti od renomiranih profesijonalov. Hitrec se je vsekakor poslovil od Haška z galo predstavo. Se enkrat bo Hitrec nastopil v Jugoslaviji. Na meddržavni tekmi Jugoslavija — Romunija, ki je za našo državo eminentne važnosti, ker bo odločila o prvem mestu v tekmovanju za bal kanski cup, bo Hitrec zadnjikrat nastopil v reprezentančnem dresu Jugoslavije, še enkrat se bo predstavil tisočerim svojim oboževalcem v Zagrebu in prepričani smo, da bo njegova po slovilnn tekma najmanj enaka njegovemu nepozabnemu nastopu v Ljubljani. Hitrec odpotuje takoj po tekmi na Dunaj, kjer se bo priključil ekipi dunajskega profesi-jonalnega kluba Nicholsona, za katerega se je že prijavil ir se bo udeležil švedske turneje. Jugoslavija : Romunija. Na meddržavno nogometno tekmo, ki se bo vršila dne 28. t. m v Zagrebu, odpelje iz Ljubljane moderen avtobus v Zagreb in obratno. Prijave sprejema trgovina Radio, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5. MARIBORSKI ŠPORT Športni program za nedeljo, dne 21. junija Ob 8*15 v Tomšičevem drevoredu: Pričetek kolesarske dirke za prvenstvo Maribora. Ob 8'30 na igrišču SK Rapida: Mednarodni lahkoatletski miting. Ob 10. »a igrišču ISSK Maribor: Nogometna Ljubljana, nedelja. 21. junija. 9.00 Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, p. dr. Roman Tominec. 10.20, Literarna ura, Jože Pogačnik: »Siri je Ozare« (prof. Kobler). 11.00 Samospevi ge. Nuše Španove. 11.30. Salonski kvinlet. 12.00 Čas, dnevne vesti. 12.15 Plošče. 15.30 Nastop šolske mladine z Mirne peči. 16.00 Saksofon solo. Igra Filip Bernard. 16.30. Schoenlhan Kadelburg: i Gospod senator«, veseloigra (šentjakobski gled. oder). 20.00 Koncert »Kamniškega okteta«. 20.45 Prenos z Bleda. 2.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 22. junija. 12.15 Plošče (Mešani program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.80 Salonski kvintet. 18.80 Dr. Ajnlon Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina. 19.30 Prof. Niko Kurel: Smernice sodobnega ljudskega teatra (Nova odrska tehnika). 20.00 Rezervirano w event. prenos. 22.00 Čas, dnevne vesti, na,poved programa za naslednji dan. I^ubljana, lorek, 23. junija. 12.15 Plošče (Solu instrument, šlagerji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Kresovanje v Beli Krajini, g. Drago Piškur. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. ‘20.00 Dr. Reya: Klima in življenje. 20.30 Prenos iz Zagreba. Zagreb, nedelja, 21. junija. 11.30 Koncert. 12.00 Zvonenje. 12.05 Orkestralni koncert. 12.30 Kuhinja. 15.30 Prosto za športni prenos 18.00 Komorna glasba (godalni kvarlet). 20.15 Poročila. 20.30 Vesela glasba. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Vesela večerna glasba. Zagreb, ponedeljek, 22. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.30 Koncertni večer. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Po tujih postajah. Zagreb, torek, 23. junija. 22.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Predavanje. 20.15 Poročila. 20.30 ičarobna piščal«, opera, Mozart. 22.00 Komorna glasba. 23.00 Novice in vreme, Beograd, nedelja. 21. junija. 9.00 Prenoe iz Saborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.00 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plošče. 20 Proslava Gutenberga. 21.30 Operne arije. 22.10 Poročila. ‘22.30 Plošče. 23.00 Po Evropi. Beograd, ponodeljek, 22. junija. 11.30 Pilošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novdce. 15.30 Otroška ura. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Harmonika. 18.00 Narodne z orkestrom. 20.00 Predavanje. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Komedija. 21.30 Jugoslovanske pesmi. 22.00 Novice. 22.20 Večerni koncert. Beograd, torek, 23. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 N.Trodne melodije (kvinlet). 17.30 Citre. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Zagreb. 22.30 Poročila. 22.50 Radio orkester. Praga, nedelja, 21. junija. 7.00 Koncert. 8.30 Komorna glasba. 9.00 Bratislava. 10.25 Plošče 11.00 Drama. 11.30 Leipzig 12.05 Radio orkester. 15.40 Sokolstvo. 16.00 Moravska Ostrava. 18.00 Koncert. 19.00 Poaninski koncert. 19.30 Brno. 19.50 Koncert orkestra. ‘22.20 Večerni koncert. Praga, ponedeljek, 22. junija, 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 17.20 Plošče. 19.05 Akordeon. 19.30 Brno. 20.00 Jazz glasba. 21.05 Romantične pesm.j. 21,30 Violinski koncert. 22.15 Moravska Ostrava. Praga, torek, 23. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno, 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.16 Pilošče. 19.05 Igra. 21.00 Radio orkester. 22.20 Plošče. Folo apcLvaii foto potrebščine Kosmetika Drogerija Hermes Ljubljana Miklošičeva c. Šl. 50 Pred nakupom žimnic otoman, modernih spalnih divanov »Couch« (ali postelj moderne dobe) itd. se blagovolite potruditi k tapet-niku Avgust Kobilica na DunaisLi c. 25 vhod Dvorakova ul. 3 dvorišče, ki Vas s svojimi izdelki in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji v vseh Vaših željah. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti ljubljenega soproga oz. očeta gospoda f ože Cotiča gostilničarja ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, naša najsrčnejša zahvala. V Ljubljani, 20. junija 1931 Globoko ialujoi« ostali Perdanova in Banovec o naših onkraj morja Perdanova je prva Jugoslovanka, ki je absolvirala sloviti konservatorij v državi Ohio Ljubljana, 13. junija. V kavarni »Emona« po Hoffmannovih pripovedkah smo se sešli: sopranistka in pianistka gdč. Jeanette Perdanova iz Clevelanda, tenorist Banovec in jaz. Gdč. Perdanova ostane v Ljubljani leto dni in zato je bilo razumljivo, da sem jo po tako laskavih kritikah o njenih nastopih, preden je odpotovala v staro domovino, naprosil za par podatkov o sebi. — Študirala sem v znanem muzikalnem mestecu Berei v državi Ohio na konservatoriju Baldwin-Wallace. Berea stoji blizu Clevelanda in je tipiijno študentovsko mestece z okoli 15 tisoč študentov in študentk. Na konservatoriju, ki obsega 14 poslopij, nas je bilo 500—600 gojenk in gojencev iz raznih ameriških mest. Konservatorij sem absolvirala lansko poletje. — In sicer kot Jugoslovanka! je pripomnil Banovec. Njeni učitelji so bili: za piano prof. Carl Scliluer, rodom z Dunaja, za organ prot. Albert Riemenschneider, svetovnoznana kapaciteta, priznana avtoriteta za Bacha. On vam igra celega Bacha na pamet. Na glasu je, da ima najbolj kompletno knjižnico o Bachu na svetu. Star je okoli 50 let. Potem za petje bivša primadona pariške in newyorške Metropolitan opere ga. Rachele Le Prevost. — Zakaj ste se podala čez morje k nam? — G. Banovec me je napotil k Hubadu. — G. Hubad je najboljši pedagog, kolikor jili poznam! je dostavil Banovec. Bil sem na Dunaju, v Pragi in drugod, a nikjer nisem naletel na takega profesorja. Seveda pa je gdč. Perdanova mnogo več absolvirala, kot zalite-vajo pri nas. — Sedaj bi se rad pa še z vami malo po- ■ menil, sem se obrnil k Banovcu. Kako ste zadovoljni s turnejo? — Zelo! Imel sem okoli 85 koncertov v vseh večjih in tudi manjših mestih. — Vaši vtisi o naših ljudeh? — Jako lepi! Gostoljubni so nad vse! Zelo lepo so me sprejeli! Ves čas sem bil njihov gost! Sploh so skrbeli zame bolj ko zase! — V čast smo si šteli, da smo imeli takega gosta! je pripomnila Perdanova. Za Ameriko mnogo pomeni, če nas obiščejo rojaki iz stare domovine. — Sedaj ostanete doma? — Angažiran sem s 1. avgustom! — Kako si zamišljate ustanovitev Zormanovega kluba v Ljubljani? — Ta klub naj bi bil kopija Zormanovega kluba v Clevelandu. Tam obstoji sedaj že tretje leto. V klubu so sami izbrani iuteligenti. Vsako leto meseca aprila imajo časten Zormanov večer. Vsak klubov član mora imeti govor. Govore pa o problemih, ki se sučejo večinoma okoli vprašanja, kako ohraniti naš narod pred potujčevanjem. Z Jakcem sva že 2 leti člana tega kluba. Cez 3 leta odpotuje ves klub korporativno na daljši izlet v staro domovino. — Zanimajo me naše važnejše osebnosti v Ameriki, ki se bavijo z glasbo. Banovec in Perdanova sta mi jih naštela samo v Clevelandu cel kup in jaz sem se čudil. ■ v prvi vrsti je treba imenovati skladatelja, pianista in pesnika Ivana Zormana, njegovega rata pianista Cherlesa, skladatelja, kapelnika in pevovdjo Ivanušo, ki je pred ameriško publiko naštudiral in vprizoril opere »Gorenjski slavček«, »Urh, grof celjski«, in svojo opero »Turjaška Rozamuhda«, potem pianistko Irmo Kalanovo, roj. v Ameriki, in njenega brata violinista Adolfa, ki sta skupaj odprla studio v Slovenskem narodnem domu, mezosopranistko Mery Ivanuševo, sestro urednika »Enakopravnosti« Vatra Grila, glasbenika Primoža Kogoja, dalje pevovodje Rudolfa Perdana, očeta gdč. Perdanove, Ivana Rakarja, Srnovršnika, sopranistko Josipino Laushetovo in altistko Merv Udovčevo, ki nastopata skupaj, sopranistko Mal-či Kozelvjevo, tenorista Lojza Beleta, doma iz Novega mesta, baritonista Pluta, altistko Josipino Milavčevo, ki ima izvrsten, kolosalen glas. Naštevala sta mi jih še naprej in naprej in poudarila, ko sta opazila, da se še vedno čudim, da živi v Clevelandu okoli 60.000 Slovencev, da imajo 8 narodnih domov in da pridno vprizarjajo gledališke predstave. V farno šolo sv. Vida, ki je največja slovenska šola v Zedinjenih državah, zahaja dnevno 1400 slovenskih otrok. Ogromnega pomena je slovenska radijska ura vsako nedeljo popoldne. Zasluga zanjo gre uredniku »Ameriške domovine« Lojzu Pircu in pa zavednim, požrtvovalnim slovenskim trgovcem, ki so jo omogočili s svojimi prispevki. Direktor slovenskega radijskega programa je pianist dr. Villy Laushen, zobozdravnik po poklicu, a silno navdušen glasbenik. — Ali so tudi v drugih mestih tako navdušeni za glasbo? — Prav tako! V Ne\vyorku nastopa v Metropolitan operi sopranistka Grahkova, v Pueblu v državi Colorado tenorist Ivan Germ, v Chicagu baritonist Ivan Skala ... Končno ne smemo pozabiti gdč. Perdanove, ki je bila tudi prva Slovenka, ki je začela nastopati v Clevelandu v ameriškem radiju kot pianistka in sopranistka in je bila kot taka angažirana zadnjih 8 let. — Kako vam ugaja naša opera? sem vprašal gdč. Perdanovo. — Zelo! Le če bi bili večji prostori! V šolskem avditoriju na konservatoriju, kjer sem študirala, je prostora za 14.000 ljudi. Kadar smo imeli produkcije, so se pripeljali ljudje iz najoddaljenejšib krajev. — Med Amerikanci, ki potujejo prihodnje dni v domovino, je najbrže tudi mnogo vaših znancev? , — Večinoma jih poznava in prav rada vas bova seznanila z njimi. A, P. du naše države. Produkcija je v celi državi v polnem razmahu — menda ne zato. da bi se je ne izvajalo! Ako našim pevskim društvom domača produkcija zadostuje za obširne umetniške sporede, bo menda naraščaj tudi moral segati po njej. Visoko stopnjo dospelosti so pokazali Šlajsovi in obeh Ravnikov gojenci, Bajde in fenomenalen glas Golobova. Najboljša in najbolje podana skladba je bila Bachova kro-matična fantazija in fuga, ki jo je kolosalno izvajal Lipovšek. —■ V poročilu o produkciji operne šole sem pozbil omeniti zelo uspel solo-nastop Arkove kot Marjetice v »Faustu«. Slavko Osterc. VII. Javna produkcija gojencev konservatorija Nastopili so pianisti prof. Janka in Antona Ravnika, goslači prof. Jeraja in Slajša, čelist Bajde prof. Berana in solopevci prof. Foedrans-pergove in Wistinghausnove. Spored je obsegal skladbe Alabieva, Bacha, Brucha, Fibicha, Goensa, Grečaninova, Mendelssohna, Musorg-skega, Novaka, Rossinija, Saint-Saensa, Škerjanca, Vycpšlka in Webra. Torej med 15 komponisti le eno jugoslovansko skladbo. Nič ne rečem, ako instrumentalisti za svojo stopnjo dospelosti niso našli nič primernega, da pa bi pevci lahko gojili in morali gojiti domačo glasbo, o tem ni dvoma. Tudi je izven doma, da tako naprej ne more iti, Pri vsej ambiciji pozabljamo na to, da naši bodoči glasbeniki nimajo izgledov na eksport, zlasti na sever in na zapad ne. Oborožite jih torej tako. da bodo lahko povedali kaj doma, pa- tudi na jugovzho- Sest reprodukcij Grohorja, Jakopiča in Jame Minulo zimo je stopila v življenje novoustanovljena umetniška založba »Sejalec« in napovedala ta-le program: »Kultura vsakega naroda se meri po moči njegovih umetnikov in po tem, v koliko se narod zaveda potrebe lastne umetnosti. Da se dobra knjiga razširja med narodom, skrbe mnogi. Da se razširi tudi likovna umetnost med širše plasti naroda, se doslej še ni dosti storilo. Zato smo se odločili, da bomo objavljali pod strokovnim vodstvom izbrana dela slovenskih pomembnih umetnikov v večbarvnih reprodukcijah. Tako bo dobil narod pregled o ustvarjanju svojih umetnikov, da se bo zavedel svoje duševne moči in bogastva. Zakaj le na duševnem področju lahko majhni narodi uspešno tekmujejo z velikimi.« Prva serija razglednic »Sejalca« je obsegala 6 razglednic Groharjevih in Jamovih motivov. Mojstrovine, mimo katerih ne more noben izobraženec z globokim spoštovanjem do njunih ustvaritev. Tudi druga serija razglednic, ki je te dni izšla, vzbuja naše spoštovanje. Zastopani so Grohar, Jakopič in Jama — stara garda in vendar tako nova, tako blizu nam, ki koprnimo po luči in zraku! Komu ne bodo ostali v spominu Jakopičevi »Spomini«, predstavljajoči deklico s knjigo v roki, sedečo na otomani in zročo na cvetlice v vazi na tleh? Tako nam je, kakor da jo čujemo vzdihniti: »Vse mine!« In »Družina«, istega slikarja motiv z oboka mestne palače na Ahacljevi cesti? Nepozabni pa nam ostnejo tudi ostali motivi. Vse reprodukcije so zelo posrečene in za denar, ki jih ponuja založba — serija 6 razglednic stane 8 dinarjev — zastonj! Razglednice se naročajo: Umetniška založba »Sejalec«, poštni predal 357. MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 2. junija: Zaprto. Ponedeljek, 22. junija: Zaprlo. Torek, 23. junija ob 20. uri: Koncert poljskega moškega zbora »Echoc. Agitirajte za »Jugoslovana I » Hranilnita Dravske banovine Ljubljana Celje Maribor Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov Najlepša ugodnost za najemanje cenenih posojil Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo m Ob jubileju Tehniške srednje šole v Ljubljani Valentin Vodnik — ravnatelj obrtna šola - »Tehniška srednja šola v Ljubljank je danes po celi naši ožji in širši domovini zelo znano ime. Precej manj znani pa so zgodovinski začetki le šole in ravno ti začetki so za nas silno zanimivi, pa tudi nad vse častni. Naj starejše obrtno šolstvo Prva država, ki se je bila začela brigati za obrtno šolstvo v Evropi, je bila Francija. V Franciji so imeli posebne obrtne šole že sredi 17. stoletja in samo svojemu obrtnemu šolstvu 6e je imela Francija zahvaliti, da si je priborila prvenstvo v obrti na prvi svetovni razstavi v Londonu in da si je pridobila vodilno vlogo v evropskem gospodarskem življenju. V bivši Avstriji so se začeli zanimati za obrtno šolstvo razmeroma tudi že zelo zgodaj. Prva šola za napredovanje obrti je bila (naravno) ustanovljena na Dunaju (1. 1692.) toda ta šola se je kasneje pretvorila v akademijo vpo-dabljajočih umetnosti ter je s .tem precej izgubila na svojem pomenu za splošno obrt. Za napredek splošne obrtije je začela skrbeti novo ustrojena »normalna« šola in 1. 1797. je izšel dekret, ki naj bi napravil »normalno šolo« za obvezno pripravnico za obrtni pouk in obrtniški vajenci naj bi se sprejemali samo dečki, ki so obiskovali »normalko« vsaj dve leti. Posebno važnost so polagali na risanje. To stanje je trajalo nekako do sredine 19. stoletja. Takrat pa je postara zahteva po izpopolnitvi obrtnih šol zaradi silnega razvoja industrije prve slovenske obrtne šole - Tudi realka fe bila spočetka iacijonalni pomen našega obrtnega šolstva Ivan Šubic, po plaketi, ki bo slovesno vzidana v Obrtno šolo in katero je darovala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vedno bolj pereča. Tej zahtevi naj bi zadostile realke, ki so jih ustanovili kot obrtna učilišča. Namen realk je bil dajati učencem tisto tehniško izobrazbo, kakršno se mora doseči brez globjega tehniško-znanstvenega študija. Po istem pravilniku o ustroju realk naj bi se na realkah ustanavljale tudi obrtne nadaljevalne šole in še posebne strokovne šole za posamezne tehniške panoge. Ti načrti so bili vsi prav lepi — na papirju, ker se niso izvajali, in zato so morali gledati, da se obrtno-šolska izobrazba oprč na nove temelje. Na tej podlagi so kasneje preuredili v bivši Avstriji vse obrtno šolstva. Pri tej priliki naj omenimo še dejstvo, da so 1. 1904. sprejeli predlog »naj višja obrtna šola ostane učilišče z zaključeno srednjo tehniško izobrazbo; zrelostno izpričevalo višje obrtne šole ne daje absolventom pravice za obiskovanje tehniške visoke šole kot redni slušatelji«. Obrtno šolstvo pri nas V Ljubljani je obstojala že od 1. 1778 risarska šola, kakršnih je bilo tedaj v bivši Avstriji že precej. Obisk te šole ni bil obvezen, pristopna pa je bila šola vsem dijakom in obrtnikom. Ko so pa v Ljubljani otvorili na »normalki« še poseben razred — četrti —, je postala risarska šola važen del tega razreda. V dobi francoskega gospodarstva pa so Francozi na novo uredili obrtno šolstvo tudi pri nas ter so 1. 1810 ustanovili tudi v Ljubljani posebno šolo za umetnost in obrt (ecole d’ arts et me-tiers). Valentin Vodnik — ravnatelj prve slovenske obrtne šole Ljubljanska obrtna šola je imela tri oddelke: gradbeni, mizarski in ključavničarski, za ravnatelja pa je bil postavljen Valentin Vodnik, ki je bil tudi nadzornik osnovnih šol in ravnatelj gimnazije. Na tej šoli je imel vsak oddelek svojega strokovnega učitelja. Šolo je obiskovalo 5 zidarskih, 7 mizarskih in 8 ključavničar skih vajencev. Ta šola pa je prenehala že 1. 1812, bržkone zaradi pomanjkanja kredita. Valentin Vodnik je prejel svojo plačo za avgust in september leta 1811 šele meseca marca leta 1812. L. 1815 so pa prišle naše dežele zopet pod avstrijsko upravo. Takrat so k 4. razredu normalne šole pridružili še drugi letnik ki je bil dostopen vsem obrtnikom. Poučevali so ob nedeljah in praznikih, učitelj risanja pa je prejemal letno nagrado v znesku 50 goldinarjev iz mestne blagajne. Nedeljska risarska šola na normalki pa po trebam obrtništva ni zadostovala in zato je ustanovilo »Obrtno društvo« v Ljubljani svojo lastno visoko šolo, ki pa je bila bogato opremljena s tehnološkimi deli in modernimi risarskimi predlogami. Šolo so obiskovali ob nedeljah lahko vsi pomočniki vseh obrti. Ustanovitev realke Četrti razred glavne normalne šole pa je 1. 1849 pretvoril v nižjo realko z dvema razredoma. L. 1851 je bila dovoljena ustanovitev popolne nižje realke s tremi razredi tudi v Ljubljani, otvorili pa so nižjo realko 4. oktobra leta 1852. Ivan Hribar — ustanovitelj šole Po realčnem pravilniku pa naj bi se na vseh samostojnih nižjih realkah otvorile večerne In nedeljske šole za obrtnike. Učitelji realke eo bili dolžni v svojih predmetih poučevati na nedeljski šoli brezplačno. Neposredno nadzorstvo nad šolo je imel ravnatelj realke. To šolo so otvorili 1. 1856. Poučevali so ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. V šolo so sprejemali obrtnike-mojstre, pomočnike in vajence, ki niso bili obvezani obiskovati ponavljalno šolo, potem pa vajenci, ki so z dobrim uspehom dovršili štiri razrede normalne glavne šole. To nedeljsko šolo so imenovali kratko »Obrtno šolo«. L. 1863 je bila nižja realka pretvorjena v višjo realko s šestimi razredi, 1. 1872 pa s sedmimi razredi. Obisk nedeljske »obrtne šole« pa je bil tako številen, da so od I. 1861 naprej vsi merodajni krogi začeli delati na to, da se ustanovi v Ljubljani posebna obrtna šola. Prizadevanje za ustanovitev posebne obrtne šole Ta prizadevanja so rodila uspeh, da se jo let« 1873 ustanovila v Idriji šola za klekljauje čipk kot prva državna obrtna šola v naših krajih. Velikega pomena za razvoj obrtnega šolstva v naših krajih je tudi 1. 1876. Tega leta so namreč podržavili vse obrtne šole v bivši Avstriji, toda Ljubljana je bila izvzeta. Zato se je tega leta pričela velika akcija od strani mestne občine ljubljanske, zbornice za TOI in deželnega zbora, naj se pri snovanju državnih obrtnih Sol vpošteva tudi Ljubljana. Spomenica je sledila spomenici, uspeh je bil le majhen: centralna vlada je sicer priznala potrebo obrtne šole v Ljubljani, ustanovitev pa je odlagala leto za letom. Pomagati si torej drugače ni bilo mogoče kakor s podelitvijo štipendij za obisk obrtnih šol drugod, potem pa s podpiranjem raznih zasebnih učilišč. Kljub vsem težavam pa akcija za ustanovitev državne obrtne šole v Ljubljani le ni mirovala, ampak se je z vso vstrajnostjo nadaljevalo, dokler ni ministrstvo na Dunaju 1. 1887. tozadevnih vlog saj v načelu ugodno rešilo. S tem pa še ni bila izvršena dejanska ustanovitev, kajti v tem vprašanju tedaj ni odločevala le stvarna potreba ampak tudi jezikovno vprašanje, ker so Nemci hoteli imeti le nemščino kot učni jezik. Prvi dve strokovni šoli - Umetno obrtna šola Po dolgi borbi je vlada le privolila, da »e osnuje »Strokovna šola za vezanje čipk« v Ljubljani, potem pa «Strokovna šola za lesno industrijo« (1. 1887.). S tem odlokom je bil položen temelj današnje naše Tehniške srednje šole. Otvorjeni pa sta bili obe šoli 1. 1888. ob priliki 40-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. Obe šoli sta se takoj po ustanovitvi začeli znatno širiti in izpolnjevati z ustanavljanjem vendo novih strokovnih oddelkov. Pomemben datum v zgodovini naše Tehniške srednje šole je leto 1900, ko sta se obe zgoraj imenovani šoli združili v skupno »Umetno obrtno šolo«. Ta šola je imela štiri glavne oddelke, poleg tega pa še prav mnogo posebnih tečajev in pododdelkov. Velikega pomena so bili za napredek naše obrti tudi potovalni učni tečaji skoro za vse obrtne stroke in pa posebui strokovni tečaji za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. Ti tečaji so bili ustanovljeni 1. 1908. Državna obrtna šola je bila velika pridobitev za naš gospodarski in narodni napredek, toda s to pridobitvijo je bil napravljen šele prvi korak. Drugi korak je veljal razširjenju te šole v višje obrtno učilišče v Ljubljani. Začela se je spet stara borba med prijatelji in nasprotniki, ki se je vlekla tja do 1. 1900., ko je ljubljanski župan g. Ivan Hribar lahko načel vprašanje stavbišča in načrtov za novo zgradbo. Stroški so bili proračunani okroglo na 1 milijon kron, prispevali pa so k stroškom država, dežela, predvsem pa mestna občina ljubljanska. Da so se ta dolgoletna pogajanja srečno končala, to je nevenljiva zasluga tedanjega ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja. Na seji ljubljanskega občinskega sveta 23. avgusta 1. 1909 so oddali stavbna dela tvrdki Filip Supančič, ki je takoj pričela z delom. Formalno se je »Umetna« obrtna strokovna šola preosnovala v Državno obrtno šolo z odlokom dunajskega ministrstva za javna dela z dne 29. septembrm 1. 1911. Zavod se je razvijal jako lepo, njegovo plodno delovanje pa je prekinila svetovna vojna. Največjega pomena pa je bila za razvoj naše Tehniške srednje šole njena proglasitev za Sedanji direktor šole Josip Reisncr »Tehniško srednjo šolo«. To se je zgodilo po prevratu 1. 1920, ko je takratna Narodna vlada v Ljubljani izvršila to navidezno samo formalno, stvarno zelo pomembno izpremembo. Pomen Tehniške srednje šole Za razvoj naše domače obrti in industrije je Tehniška srednja šola v Ljubljani neprecenljive važnosti zlasti sedaj, ko živimo v lastni državi in ko more iti vse naše stremljenje za tem, da se ne samo nacijonalno, ampak tudi gospodarsko osamosvoji. Mi imamo dovolj blaga, čegar tehnična predelava se bogato izplačuje; imamo pa, kakor kaže praksa, še mnogo premalo domačih, tehniško izobraženih in sposobnih moči. V tem pogledu smo žalibog še vedno zelo odvisni od tujine. To občutno pomanjkljivost v našem gospodarskem življenju odpraviti — v to je poklicana v prvi vrsti naša Tehniška srednja šola, ki naj da našemu obrtnemu naraščaju tisto znaje, ki ga danes ne more več pridobivati v tujini ali pa le z velikimi žrtvami. Ce bo Tehniška srednja šola tej svoji veliki nacijonalni nalogi kos — in to bo brez dvoma — potem ne bodo nobene žrtve zanje prevelike. In zato želimo ob njenem jubileju najlepšo in najboljšo bodočnost. Iz tega kratkega zgodovinskega pregleda (primeri tudi »Izvestje Tehniške srednje šole v Ljubljani za leto 1926—1927«) vidimo, da glede obrtnega šolstva tudi naša ožja domovina ni bila zadnja, ampak da imamo tudi na tem polju prav lepo in častno preteklost. Bivša Avstrija je za obrtno šolstvo pri nas sicer nekaj storila, čeprav ne posebno rada, zato pa smo dolžni tem večjo zahvalo tistim možem, ki so z jekleno vztrajnostjo in z veliko požrtvovalnostjo vedno pritiskali na merodajnih mefttih, da tudi glede obrtnega šolstva nismo preveč zaostali. Vidimo pa tudi, kako pravilno so preudarni možje polpretekle dobe umevali naš položaj, ko so bodisi zavedno in zavestno bodisi instik-tivno posvečali vso svojo pazljivost razvoju naše obrti sploh. Obrt je poleg kmetijstva za nas najvažnejša pridobitna panoga, kjer se lahko vsak uveljavi po svoji sposobnosti, in obrt je tista panoga, ki ustvarja vedno novo dobrine. Kdor pa ustvarja, je neodvisen, je svoboden; in na naš gospodarski in še bolj za naš politični razvoj je neizmerne važnosti kolikor mogoče velika gospodarska neodvisnost in samostojnost. Ta pa je v veliki meri odvisna od dobrega, na moderni višini stoječega strokovnega šolstva in mo derne strokovne izobrazbe. Žaljbog pa še ne pojmujejo to velike važnosti vsi, tako kakor bi to bilo potrebno in prav, am- pak gledajo tudi v obrtni šoli ene ali drugo vrste in stopinje le nekak ovinek okoli katerega se da tudi priti do tako silno zaželjene »službe«. To ni dboro in ni prav. Zato pa opravlja silno koristno in pametno delo, kdor opozarja ljudi na važnost in na pomen gospodarske neodvisnosti, ki je pogoj za obstanek ne samo za državo, ampak tudi za posameznika. Ke-dar bo naše mišljenje tudi v tem oziru drugačno, takrat se bo tudi veljava naše tehniške srednje šole dvignila do tiste višine, ki ji po njenem pomenu že zdavnaj pripada. Ivo Raič t Pred dnevi je čisto nepričakovano umrl igra-vec in režiser zagrebškega gledališča in eden nabolj odrskih ljubljencev v evropskem smislu pri nas, Ivo Raič. Smrt ga je doletela tik pred petdesetim letom starosti( rodil se je 23. junija 1881.) in sredi najagilnejšega dela. Kljub temu, da se je rodil v Zagrebu, je vso pravo mladost prebil v Budimpešti. Ko se jo kot trinajstletni dečko vrnil v Zagreb, je začel obiskovati gimnazijo in jo tudi dovršil. Na vseučilišče ni hotel, dasi so ga silili. Mikala ga je dramatska šola, v katero je tudi prišel. Potem je obiskoval recitatorsko šolo Aleksandra Stra-koscha na Dunaju (1899.). Prvič je nastopil leta 1898. na zagrebškem odru. Pozneje je bil angažiran po vrsti za berlinski Neues Theater (1901), praško Narodno divadlo (1902), hamburški Stadttheater (1905), v katerem je delal štiri leta. Pozornost sta obrnila nanj znani Mas Reinhardt in danski prozaik Hermann Bang. L. 1909. se je Raič kljub več zelo ugodnim ponudbam vrnil v domovino, v Zagreb, iu tu mnogo delal do predvčerajšnjim, ko je tako tragično naglo preminul. Ivo Raič je v mladih letih pokazal velik igravski talent. Bil je menda prvi jugoslovanski gledališki igravec, ki se je tako zgodaj plasiral v srednji Evropi in igral v štirih jezikih. Kasneje se je Raič z vso dušo vrgel na režiranje in je v tem dosegel velik uspeh, tako da je veljal za enega najboljših srbohrvaških režiserjev. Posebno pri srcu mu je bil klasični repertoar (Euripides, Sophokles) in pa Shakespeare. Tudi domači narodni komadi so bili v njegovih rokah. Zadnja leta je tudi čisto nova, moderna dela režiral. Omeniti moram, da Raič ni režiral samo v drami, ampak da je z enakim uspehom nastopal tudi v operi. Široki razgled po evropski odrski umetnosti, ki si ga je bil pridobil v mladeniških letih, ga je usposobil za enega najkulturnejših in sodobno orijentiranih jugoslovanskih odrskih strokovnjakov. — T. P. Novosti državne biblioteke v Ljubljani Priobčuje dr. Joža Glonar. (Zvezdica označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.) Alter R.: Judikatenbuch des Verwaltungsge-richtshofes. Wien, 1890. 47.887. Beloševič V.: Agrarna politika. U Zagrebu. 1925. II. 48.249. Borisavljevič P.: Predlog zakona o opštoj carin-skoj tarifi. Beograd, 1929. 47.516. * Deset godina privrede kraljevine Jugoslavije. Izdao Voj. Josipovič. Sarajevo, 1930. II 48.305. Drekonja C.: Pod domačim krovom. Gorica, 1930. 47.793. Forschungen zur Verfassungs- und Verwal-tungsgeschichte der Steierinark. Graz, 1897. „ . 47.550. Gnirs A.: Alte und neue Kirchenglocken. Karls-bad, 1924. 471958. Haring, J. B.: GrundzUge des katholischen Kirchenrechtes. Graz, 1916. 47.992. * Jcremič J.: Razni govori. Sr. Karlovci 193o! r„, , II 48.280. Komgroirh Dalmatien. Praktischer Wegweiser. Zara, 1914. 47.834. Ljubunčič S.: Škola rada. Idejna i tehniška struktura. Zagreb, 1930. II 48.283. Maleš Br.: Ziča. Beograd, 1928. 47.748. * Mojič Sava: Privredni parlamenat. Beograd. 1929. 47.987. Morell B.: A Narrative of four Voyages to the ^ South Sea. New-York, 1832. 48.398. Neuuer C.: Lilerarische Tiitigkeit in der Nord-tiroler Kapuzinerprovinz. Innsbruck. 1929. „ 48.386. I etracič A.: Uzgajanje šuma. Zagreb. 1925. II 48.274. Položaj našeg kukuruza na medjunarodnom tr-žištu. Beograd. 1930. 48.351. Querfurth C. O.: Kritisches Worterbuch der heraldischen Mythologie. Nordlingen, 1872. 47 889 Ribot Th.: Essai sur les passions. Pariš 1910. n , , 47.870. Kosikat A.: Individualitftt und Personlichkeit. , Leipzig, 1911. 47.789. RyMf O.: Dali je naša kraljevina nova ili stara država. Ljubljana. 1923. 47.947. Schelfler K.: Italien. Tagebuch einer lleise. Leipzig, 1916. 48.417. Schcler M.: Voin Umsturz der VVerte. Leipzig 1919. 47.900. Scliriffen, Deutsche, fiir Literatur und Kunst! Kiel, 1891— 47.890. Sčailles G.: Das ktinstlerische Genie. Eine Studie. Leipzig, 1904. 47.986. Simmel G.: Einleitung in die Moralvvissen- i schaft. Stuttgart, 1904. 48.406. Sladovič E.: Stečajno pravo. U Zagrebu 1925. . 47.969. »teenbergen A.: Henri Bergsons intuitive Psy-chologie. Jena, 1909. 47.521. Studicu, Indiscke. Zeitschrift fiir die Kiinde des indiseken Altertums. Leipzig 1849— . m .. „ 48.369. Tarifa, Poštanska, za unutrašnji i medjuna-rodni saobračaj. Beograd, 1930. 48.329. Tomaj Tuminski, Dr.: Slavenski razgovori u glavnim slavenskim jezicima. U Beogradu. 1868. 48,425. lastita mejo kmeta. Posekati jo hočeta in unt Gustav Strniša: Sodnik Mariin Sodnik Martin je bil velik, suhljat gospod brez brade in brk. Sključeno se Je držal. Mrko je gledal izpod svojih zlatih očal. Vendar je bil dober človek. Bil je znan lovec. Kadar je kdo priredil lov, ga je vedno povabil. Sodnik se je rad udeležil lova, čeprav ga še nihče ni videl, da bi ustrelil zajca ali kako drugo divjačino. Medtem, ko so drugi lovci zasledovali uboge živali, je Martin samo opazoval življenje v gozdu. Lazil je za zajci in jih gledal, ko so plošno bežali pred njim. Najbolj se je razveselil divjega petelina. Opazoval ga je v zgodnjem mraku in se veselil njegovega petja in krasnega perja. Da bi ga pa ustrelil, to mu niti na misel ni prišlo. Nekega dne sta prišla k sodniku dva kmeta. Tožila sta drug drugega, češ, da je široka živa meja, ki rase med njihovima poljema, last samo enega izmed njih. Kmet Blaž je trdil, da je meja njegova. Kmet Andraž je pa ugovarjal in dejal, da meja Blaževa še nikoli ni bila, temveč vedno samo njegova. Prosila sta ga, naj jima pravdo razsodi kakor je pošteno in prav. »Bomo pa prišli na lice mesta pogledat!« Je odločil sodnik in ju odslovil. Razpisal je res razpravo in določil dan. Tisto noč, preden je odšel na komisijo, ni dolgo mogel zaspati. Mahoma je videl, da so se odprla vrata njegove spalnice. Na pragu je stal majhen fantiček prijaznega obraza. Sodnik ga je pogledal in se mu nasmehnil. Kako tudi ne? Deček je bil tak kakor drugi otroci. Le ušesa je imel popolnoma zajčja. Gospoda Martina so kar zasrbele roke, tako radi bi zgrabil dečka za ušesa in ga dvignil kakor zajčka kvišku. »I, kaj boš vendar ti povedal, deček dolgouhi?« ga vpraša. »Jaz sem pastir divjih zajcev in njih gospodar. Vsi lovci so moji največji sovražniki. Le tebe imam rad, ker še nisi nobenemu zajcu upihnil življenja. K tebi sta prišla dva kmeta zaradi meje. Usta meja je gosta in zarafičena, da nihče ne more skozi. Zajci se na vsem polju ne morejo tako skriti, kakor v tisti mejlcl. Tam jih Se psi ne dobe, ker je meja pregosto zaraščena s trnjem Zdaj jo hočeta tista dva kmeta zase. Meja pa ni last nobenega izmed njiju. Občinska je. Le poglej prejšnje stare mape, pa boš videl. Poleg polja onih dveh kmetov ima občina kos travnika, ki je podaljšan v tisto živo mejo, katera je zaklinjena med njuni njivi. Merjevec je to prezrl, ko je risal novo mapo. Zdaj si čiti zajcem njih pribežališče in skrivališče. Sodi pošteno in ne bom te pozabil!« Ko deček to izgovori, zgine. Sodnik sam ni vedel, ali je bilo vse skupaj res, ali se mu je samo sanjalo. Preden je odšel naslednji dan na ogled, Je res pregledal staro mapo in se kar začudil: »Vidiš, vidiš! pa je res nekaj na mojih sanjah!« je dejal in odnesel mapo s seboj. Oba kmeta sta čakala na njivi. Vsak je imel svojega odvetnika s seboj, prepričan, da mora zmagati. »Za vas pa slaba kaže!« ju je pozdravil sodnik. S seboj je imel geometra, ki Je Se enkrat pregledal mape in dejal: »Ta vražji županov oče je najbrže molčal, ko je merjevec napravil napako in prezrl, da Je ta živa meja občinska last. Vidva se kar obrišita!« Odvetnika sta se žalostno nasmehnila, saj je šla pravda po vodi. Kmeta sta se jezno pogledala. A sodnik je razsodil v imenu kralja, da je meja občinska last in nimata nikake pravice do nje. Naslednji dan ni bilo sodnika doma. Njegovi kuharici je prinesel majhen deček mladega zajčha, češ, da je za gospoda sodnika. Ko je prišel domov in zajčka zagledal, ga je prijel za uhlje in mu dejal: »Ne boj se dolgoušec! Takoj boš prost!« Že ga je odnesel na svoj vrt. Izpustil ga je, prepričan, da bo zajček pobegnil v polje. Drugi dan se je zgodilo prav tako. Popoldne se je pa šel sodnik na svoj vrt izprehajat. Ko dospe do konca peščene poti, začuden oh stane. Dva mala paglavca se igrata na vrtu. Pred seboj imata v pesku začrtano mrežo in igrta »špano«. Eden ima črne kamenčke, drugi bele. »Kako sta vendar mogla na moj vrt?« ju vpraša sodnik in se jima približa. Dečka sta skočila kvišku in zaploskata z rokami. Tedaj se v pesku zarisana mreža jame večati. Preden se sodnik dobro zave, se spremeni v velik splav, steza pa v široko reko. Splav se zamaje in splava s sodnikom vred po reki. Dečka pa veslata in ga prijazno gledata. Splav obstane pred visoko votlino. Vsi trije vstopijo. Gospod Martin se znajde pred malčkom z zajčjimi uhlji. Deček ga tako prijazno pozdravi in se dobrodušno nasmehne, da mu še uhlji vztrepetajo. »Čakal sem te. Kaj zahtevaš za svoje plačilo?« vpraša deček. Sodnik se brani: »Ničesar ne maram! Dolžnost sem izpolnil!« Deček ga pa kar presliši in pripoveduje: »Tu imam čašo zdravilnega vina. če ga iz-piješ ne boš nikoli bolan. Morda si želiS raztrgani klobuk pedenj-možica. Ce ga pokriješ, te odnese veter kamor želiS. A tukaj je škatla izvrstnih smotk. Vedno Je polna, pa če Jih Se toliko popuSiS. Izberi si, kar hočeS! Ne brani sc! Jaz nisem navaden zemljan. Ce ne sprejmeš mojega daru, ne boš srečen!« »Ce je pa že tako, bom pa vzel!« se je odrezal sodnik in modroval: »Čaše zdravilnega vina ne potrebujem. Zdrav sem kakor riba. Da bi me veter nosil okoli tudi ne maram, saj imam urne noge in veselo srce, ki je srečno v naravi! Ampak smotke, tistele smotke bi pač ne bile napačne!« »Sam si izbral!« odvrne deček in mu izroči škatlo. Naslednji trenutek je pa sodnik spet sam doma v svoji sobi. Poleg njega stoji odprta škatla smotk. Takoj si pripali eno. To vam je bil okus in vonj kakor bi vijolice duhal! Zdaj je bil gospod Martin še bolj zadovoljen kakor prej. Veselo je pušil svoje smotke in razsojal pravde, dokler se ni postaral. Pa je zabila tudi njemu zadnja ura. Sam je ležal v svoji sobi. Odprla so se vrata in nekdo je vstopil. Sodnik se je razveselil. Bil je deček z zajčjimi uhlji. »Sam si izbiral! Zdaj bi si lahko pomagal, pa si rajši vzel tiste smotke!« je rekel deček in ga milo pogledal. »Ce je človek zdrav, ne pomisli na bolezen!« ga zavrne gospod Martin. Deček se mu nasmehne: »Samo kapljico čudežnega vina ti smem dati, da boš lažje umrl. Ze dvigne drobno čašico in kane kapljico sodniku v usta. Martin se zadovoljno zasmeje: »Zdrav sem! Zdaj pa popušim takoj še smotko!« Prižge jo in se udobno vsede. Prav tedaj pa pristopi smrt in starček umre tako lahko, da niti sam ni vedel, kdaj Je bilo po njem. Na pogreb so prihiteli sodnikovi sorodniki. Vsi so stikali okoli in iskali njegovo cigarnico, pa je niso našli. Deček z dolgimi uhlji Jo je namreč vzel spet s seboj. Za mrtvaškim sprevodom je korakal tudi on. Ko so se ljudje na pokopališču odkrili, se Je deček spozabil in se tudi odkril. Vsi so videli njegove smeSne uhlje. Nekdo ga Je hotel kar zanje zagrabiti. Pa Je prasnilo in čudni deček Je Izginil. je pricurljala kri in klical, klical, dasi ga je dušilo in ga je hotelo zadušiti: »Posebna izdaja, posebna izdaja! Naši nogometaši so zmagali nad tujo reprezentanco! Posebna izdaja, posebna izdaja«! ( Poprodal je vso svojo zalogo in je zaslužil deset dinarjev. Ko je bil izročil poslednji časnik, so ga jele zapuščati moči. — Lačen je bil in truden, truden do smrti. Stopil je v trgovino in kupil kos klobase in žemljo. Poleg njega je široko razkoračeno stal rdečeličen, zavaljen gospod. — Dekle v belem predpasniku mu je bila pravkar narezala ogromen kup gnjati in drugega mesa. Ko je pla-al, je odšel. Medtem je prebiral posebno izdajo in jo je odhajajoč spustil na tla. Fant jo je pobral. Lahko bi jo Še prodal. — Plačal je svoj kos klobase in žemljo, sedel v temen kot in hlastno iskal po časopisu. Prav v skritem kotičku med drobnarijo, daleč proč od dolgih sestavkov z ogromnimi črkami na vrhu, je našel dve skromni vrstici in ko ju je vedno znova in znova prebiral, so mu črke zaplesale pred očmi in ploha solz je zalila ono solzo, ki se je trdovratno držala njegovega očesa, da je utonila kot v morju. »Ponesrečil se je davi delavec Martin Jug. Zapušča dve nepreskrbljeni siroti.« Solze so padale na dva stavka. Morda ga je ubogi fant edini v velikem mestu prebral. Kdo bi se zmenil za njegovega mrtvega očeta in za njegovo žalost! — Spomnil se je, da mora še dobiti denarja, sicer ne bo večerje za mater, ki se ne gane od mrtveca in za mlajšo sestro. Vzravnal se je, obrisal solze in stopil v tiskarno po nov sveženj časopisov. Par hipov nato je spet klical po cesti: »Posebna izdaja, posebna izdaja. Zmaga naših nogometašev!« Ljudje so hodili mimo, kupovali, prebirali oni sestavek z velikimi črkami na vrbu in potem zmetali Časopis po tleh. Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Railivoj Rehar MARKO PIJE V POSTU VINO Car Sulejmon dal je razglasiti: da ne pije v postni čas se vino. da ne nosi suknja se zelena, da ne paše sablja se kovana, da ne pleše kolo se z dekleti. Marko pleše z deklicami kolo, Marko paše sabljo okovano, Marko nosi suknjo vso zeleno, Marko pije tudi v postu vino. pa še sili romarje in hodže, da i oni pijejo ž njim vino. Gredo Turki sultanu ga tožit: >Car Sulejman, oče naš in mati, •nar nam nisi strogo zaukazal, da ne pije v postni čas se vino. da ne nosi suknja se zelena, da ne paše sablja se kovana, da ne pleše kolo se z dekleti? Marko pleše z deklicami kolo. Marko paše sabljo okovano, Marko nosi suknjo vso zeleno, Marij Skalan: Mlado poletfje V rožnatem vozu se k nam pripeljalo vroče je, vedro poletje in je razsulo čez zemljo prostrano radostno petje in cvetje. Vriskajo dalje vse solnčne in Čiste, žrešnje rdeče zorijo, vrtnice, skrite med listjem zelenim, nladko — omamno dehtijo. Vse razposajeno raja in vriska, nič se za jesen ne meni: daleč še zime tegobni so dnevi, daleč vetrovi ledeni... Danilo Gorinšek: Posebna izdaja Življenje je hrupno in v njegovem trušču tonejo vsi kriki obupa in bolesti posameznih src kot drobcena zrnca v morju. Naj so še tako »Dni, izvili iz najglobljih bolečin pretresenega srca — svet jih ne čuje ... Na glavni ulici velikega mesta je bilo živahno vrvenje. Avtomobili so si z oglušujočim ropotanjem utirali prosto pot, cestna železnica Je z rezkim zvonkljanjem opozarjala pešce, da se naj izognejo, pred izložbami so postajali ljudje in poželjivo zrli v trgovine. Mlad fant se je podil sredi ceste. Mar mu je bilo za zvonkljanje cestne železnice, za ropotanje težkih avtomobilov, mar za lučne pramene reklame in za izložbe bogate, vabeče... Bos je tekel po gladkem asfaltu, razcefrane dolge hlače, ki mu pa niso segale niti dosti čez meča, so ohlapno mabedrale krog suhih nog; suknjiču se je poznalo, da ga je bil fantov oče po dolgotrajni in vestni službi podaril potrebnemu sinu. Pod pazduho je nosil sveženj časopisov in klical mehanično, kot bi posnemal glas stroja. »Posebna izdaja, posebna izdaja«! Ves upehan je že bil in pot mu je curkoma lil z blestečega Čela. Kdor ga je natančneje premeril, je lahko zagledal rdeče podplute oči in solzo, ki se je trdovratno držala očesne votline, kot bi hotela drugim solzam pot in fant je stiskal zobe, vgriznil se v ustnice, da Marko pije tudi v postu vino. Pa če pil bi sam ga, naj ga pije, ali sili romarje in hadže, da i oni pijejo ž njim vino!« Kadar sultan njih besede čuje brž pokliče urna sla dva mlada: »Pojdita mi, urna sla dva mlada, pa povejta kraljeviču Marku, da ga sultan na razgovor kliče!« Urno gresta, urna sla dva mlada. Ko dospeta h kraljeviču Marku, pravkar vino pod šotorom pije, kar iz čebra v grlo si ga lije. Rečeta mu urna sla dva mlada: »Čuj ti naju, Marko iz Prilepa, svetli car te na razgovor kliče, da odideš in se njemu javišl« Razjezi to kraljeviča Marka, pa pograbi čeber poln vina in udari carjeva glasnika. Poči čeber — počita i glavi, da pomeša topla kri se z vinom. Pa gre Marko k carju na razgovor, sede carju k dosnemu kolenu, kučmo svojo na oči potisne, na preprogo buzdovan postavi, bridko sabljo za napad pripravi. Govori mu Sulejman mogočni: j Moj posinko, kraljevič inoj Marko, nisem mar vam strogo zaukazal, da ne pije v postni čas se vino, da ne nosi suknja se zelena, da ne paše sablja se kovana, da ne pleše kolo se z dekleti? Zlo o tebi govore ljudje mi, tožijo te mi, posinko Marko, da ti plešeš z deklicami kolo, da ti pašeš sabljo okovano, da ti nosiš suknjo vso zeleno, da ti piješ tudi v poslu vino, pa še siliš romarje in hodže, da i oni pijejo ga s tabo. Kaj potiskaš kučmo na oči si, kaj na tla mi buzdovan postavljaš, sabljo bridko si za boj pripravljaš?« Odgovarja kraljevič mu Marko: »Poočim moj Sulejmon in car moj, ako pijem v postnem času vino, ako pijem — vera dovolj mi; il »Pa menda niso hudo bolni?« »Na — mama jim samo spodnje hlače krpajo ...« Prijatelj sreča prijatelja, ki kadi debelo •modko. »Ali ti ni zdravnik prepovedal kaditi?« »Jel Ampak zdravnik je včeraj umrl.« svoje agente tudi po drugih velikih mestih, kd so znali najti ljudi, ki hočejo od malega kapitala vleči velike obresti in dohodke. Neki bivši trgovec pa se je vozil z elegantnim avtomobilom od mesta do mesta in prinašal vedino novo blago in pobiral denar za prodano »blago«. Lopovska družba, ki jo je vodil Martini-Mar-kin, je bila mogoče ena največjih te vrste na svetu. Družba je napravila prometa skore za 800 milijonov dinarjev. Po čudnem naključju pa je policija le prišla temni družbi na sled in sedaj si morajo mlada marseille-ska dekleta iskati novega »•boga« za Občudovanje... Proces proti članom te družbe pa se ne bo vršil v Marsedll-u, ampak v Parizu, ker so tam strožji sodniki. Moža umorila, ker ji je izneveril ljubavnika Te dni so izkopali na pokopališču v mestu Le Havre v Franciji truplo trgovca Sobine-a, ker so se bile raznesle vesti, da je umrl vsled zastrupljenja, a zastrupila, da ga je njegova žena. Zdravniška preiskava je dognala, da je bil mož res zastrupljen, policija pa je ugotovila, da je zločin res zakrivila trgovčeva žena. Stvar se je odigrala tako: Nekega dne sta trgovec in njegova žena k sobi na stanovanje nekega mladega človeka. Ni dolgo trajalo in žena se je v mladega moža nesmrtno zagledala. K trgovcu pa se je preselila tudi njegova sestra, mlada in lepa udova. Za udovo se je začel pa zanimati mladi sostanovalec. To razmerje je bilo trgovcu prav všeč, njegovi ženi pa seveda mlada in lepa sostanovalka ni bila posebno všeč. Ko pa je prišlo tako daleč, da sta oba mlada človeka na trgovčevo prigovarjanje skle- nila se poročiti, je sovraštvo trgovčeve žene do lastnega moža narastlo do vrhunca, ker je gledala v svojem možu tistega, ki jo je pripravil ob njen »ideal«. V svojem sovraštvu je žena sklenila kruto maščevanje nad možem; kupila je večjo količino strupa in ga primešavala jedi po malem,, dokler ni mož res umrl, ne da bi bil prej kaj opazil. Zadnjo besedo v tej zadevi bo pa imelo sodišče , Nenavadna oporoka V Newyorku je nedavno umrl gospod Small. Ta človek je bil silno bogat, bil pa je tudi velik čudak. To se je videlo iz njegove oporoke. Ta mož je namreč v svoji oporoki določil, da smejo iti za njegovim pogrebom samo tisti njegovi dediči, ki se bodo za pogrebom smejali; kdor bi se držal žalostno ali bi se celo razjokal, izgubi pravico do dedščine. Tisti pa, ki bi bil za pogrebom tako vesel, da bi prekosil v veselju vse druge, naj pa postane edini dedič. Dalje je določil, da ne sme biti na dan njegovega pogreba niti njegova hiša niti cerkev zavita v žalno črnino in namesto zvonenja naj svira godba za pogrebom vesele koračnice. Njegovo rakev naj nosi 12 deklic, vse oblečene v svilo zelene barve, ki je barva v panju, vsako od teh deklet pa naj dobi znaten znesek kot prispevek za doto. Za svoje služabnike je naročil mož 124 frakov z zlatimi našivi, vsak frak pa je veljal 200 dolarjev. Ko so pa polegali truplo v rakev, se je neka 15-letna moževa sorodnica bridko razjokala. Po oporoki je pa s tem izgubila pravico do dedščine. Prišlo je do tožbe in sodišče prve stopnje je odločilo, da mora dekle kljub določilu oporoke dobiti svoj delež. Višje sodišče pa je to Poljaki ln obramba proti plinom Tudi na Poljskem so organizirali bo primeru drugih držav sistematične vaje v obrambi proti napadom s strupenimi plini. razsodbo razveljavilo, češ da oporoka je oporoka in ta je sveta. Druga čudna oporoka je tale: Kuhar Adam Colin je določil, da se mora njegova oporoka prebrati na glas pred vsemi njegovimi sorodniki in služabniki. To se je tudi zgodilo. Med poslušalci pa je bilo tudi neko 7-letno dekletce, ki se je med branjem komaj vzdrževalo smeha, taji je bila všeč notarjeva lasulja, ki je oporoko bral. Ko pa se je nenadoma pojavila v sobi sobi še mačka, ki je skočila dekletu na rame, se je dekle zakrohotalo na ves glas. Sorodniki so kar osupnili nad tako nedostojnostjo. še ne bolj osupnjeni pa so bili, ko je poslušalcem svečano naznanil, da je tisto dekletce dedič. V oporoki je stala namreč zapisano, naj postane glavni in edini dedič vsega premoženja tisti, ki se bc med branjem oporoke na ves glas zasmejal. Krelja, 21 fuzija .1^ JU&OSLOVAb) Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 3270. 1724 Razglas. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje: 1. 3 nagrade za načrte vzorne podeželske {Ofitilne v merilu 1:200 in sicer 1. nagrada »In 4000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. 2. 8 nagrade za napravo vzornih načrtov C ureditev gostilniških sob v merilu 1:50 sicer 1. nagrada Din 2000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. 8. 8 nagrade za ureditev sob za goste v merilu 1:50 in sicer 1. nagrada Din 2000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. 4. 8 nagrade za vzorne načrte pohištva za tujske sobe in za gostilniške sobe v merilu 1:20 in sicer 1. nagrada Din 2000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. Načrti predvidevajo lahko popolnoma norce stavbe, odnosno opremo v novih stavbah, vendar naj bodo lokalizirani in prila- 5odeni določenim krajem, n. pr. gorenjskim, olenjskim, spodnještajerskim (pohorskemu ali dravskopoljskemu okolišu). Načrti se marajo predložiti pisarni Tuj-gko-pmmetnega sveta Kraljevske banske uprave Dra ške banovine, Ljubljana, še-lenburgova ulica 7/1., pod geslom z zapečateno kuverto, v kateri se nahaja točen naslov natečajnika, najkasneje do 31. julija 1901. Nagrajeni načrti postanejo izključna last Dravske banovine. Vsi vposlani načrti se razstavijo na tuj-»ko-prometni razstavi v jeseni t. L Kraljevska banska upraav si pridržuje pravico, da poleg nagrajenih načrtov odkupi tudi druge načrte v svojo uradno uporabo. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine, v Ljubljani, dne 13. junija 1931. Ban: «lr. Marušič, s. r. kaiov, nakup in prodaja fabrikatov, nakup, najem ali zakup nepremičnin in potrebnega inventarja ter ustanavljanje podružnic v celi kraljevini z istim delokrogom. Družbena pogodba z dne 6. februarja 1928. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 240.000 Din. Poslovodje: 1. dr. Slokar Ivan, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani; 2. Ljubič Josip, ravnatelj, Jugoslovanska banka d. d. podružnica v Ljubljani; 3. Knez Aleksander, veletrgovec v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. Družba ima nadzorstveni svet obstoječ iz treh članov. Za namestovanje upravičen: Dva poslovodja ali pa en poslovodja in en prokurist imata pravico kolektivno zastopati družbo sodno in izvensodno in podpisovati za njo na ta način, da pristavita svoja podpisa pod družbino tvrdko ki je od kogarkoli napisana, natiskana ali s pečatom odtisnjena. Prokurist podpisuje s pristavkom pp. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 28r maja 1931. Firm 465/31 — Rg C II 76/1. * 654. Sedež: Žiri. Dan vpisa: 30. maja 1931. Besedilo: Brata Naglič, izdelovanje in eksport čevljev, Žiri. Obratni predmet: izdelovanje in eksport čevljev. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. maja 1931. Družabniki: Naglič Leopold, čevljarski mojster v Stari vasi 54, Naglič Ignac, čevljarski mojster na Dobračevi 1. Za namestovanje upravičen vsak izmed družabnikov samostojno. Podpis firme: Pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi eden izmed družabnikov samostojno svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931. Firm 493/31 — Kg A VII 61/1. 657. Sedež: Lava pri Celju. Dan vpisa: 8. junija 1931. Besedilo: Kalel Anton in drug. Obratni predmet: barvanje, apretura in pralnica tekstilnih izdelkov. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. Junija 1981. Družabniki: Kafel Anton, tehnični uradnik v tovarni volnenih izdelkov v Škofji vasi in Miohler Anton Franc, barvarski mojster v Celju Benjamin Ipavčeva ulica 12. Ža namestovanje upravičena: oba družabnika kolektivno. Podpis firme: Firmo bodeta podpisovala oba družabnika tako, da pod • štampiljko odtisnjenim, natisnjenim, ali pisanim besedilom firme podpišeta kolektivno svoje ime. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 3. junija 1931. Firm. 286/31 - Rg A III 118/1. * 658. Sedež: Nizka, p. Rečica ob Savinji. Dan vpisa: 8. junija 1931. Besedilo: Jeraj Alojz, trgovina z vinom. Obratni predmet: trgovanje e vinom na debelo. Imetnik: Jeraj Alojz, trgovec z vinom v Nizki št. 17. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 3. junija 1931. Firm. 289/31 — Rg A III 119/1. Vpisale so se tzpremembe ln dodatki pri nastopnih firmah: 659. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. maja 1931. Besedilo: Kastelic in drug. Družbo zastopa in za njo podpisuje odslej vsak izmed javnih družabnikov samostojno. Oblika podpisovanja ostane nespremenjena. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. Firm. 463 — Rg A III 1/2. * 660. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. maja 1931. Besedilo: Kranjske deželne elektrarne. Izbriše se dr. Logarju Francetu podeljena prokura. Kolektivna prokura je podeljena dr. Vončini Francetu, načelniku občega oddelka banske uprave v Ljubljani, Pod tur-nom 3. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. Firm 471 — Rr A II 147/10. »H 661. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. maja 1931. Besedilo: Engl Adolfa sin, podružnica v Ljubljani. Izbriše se prokurist Hrubiany Dezider. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931. Firm 506 — Rg A VII 36/3 # 662. Sedež: Slovenjgradec. Dan vpisa: 3. junija 1931. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradeu. Izbriše se prokura dirigenta Josipa Skaze, vsled premestitve k drugemu obratova-lišču. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 3. junija 1931. Firm. 340/27 — B II 56/12. * 663. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 6. junija 1931. Besedilo: Ivan Perdan, nasledniki. Vsled izstopa komanditistinj je prenehala komanditna družba. Osebno jamčeči družabnik Novak Ignacij Je sedaj edini lastnik tvrdke. Besedilo tvrdke in nje podpisovanje ostane nespremenjeno. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 8. junija 1931. Firm. 516 — Rg A I »4/8. * 664. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 6. junija 1931. Besedilo: Gradbeno podjetje Saksida in drug, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Saksida Rudolf, vpiše pa poslovodja Saksida Olga, roj. Jenko v Ljubljani, Poljanska cesta 91. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1931. Firm. 509 — Rg C IV 258/2. * 665. Sedež: Gaberjc pri Celju. Dan vpisa: 10. junija 1931. Besedilo: Cinkarna d. d. Izbrišeta se člana upravnega sveta: Dr. Lukan Miroslav in dr. Voršič Vekoslav. Vpišeta se kot nova člana upravnega sveta: Dr. Ooričan Alojz, odvetnik in župan v Celju, ter Mihelčič Alojz, posestnik in župan, Breg pri Celju. Okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 10. junija 1981. Firm 301/31 - Rg B II 29/21 Stran 13 •68." Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. junija 1981. Besedilo: Alko, veletrgovina žganja, družba a o. z. Glasom notarskega zapisa z dne 23. maja 1931. redno število 108, se je izpreme-nil 8 8. družabne pogodbe in se glasi odslej: § 8. Družbeni poslovodje so odslej gospodje: Lorant Adolf, Lorant Oto in Kapper Gustav, to pa, dokler ostanejo družabniki. Vsak poslovodja zastopa tvrdko samostojno in se podpisuje tvrdka, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana ali s štampiljo odtisnjena tako, da pristavi vsak poslovodja pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak. Za celokupno podjetje postavljeni prokurist podpisuje tvrdko na isti način, kakor poslovodje, vendar a pristavkom, ki označuje prokuro. Vpiše se poslovodja Kapper Gustav, trgovec v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. junija 1931. Firm 535 — Rg C I 80/24. * 667. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. junija 1931. Besedilo: Rastlinska destilacija »Flori-an« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. Vpišeta se posovodji Lorant Oton in Kapper Gustav, trgovca v Ljubljani, Dalmatinova .ul. 11. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. junija 1931. Firm 534 — Rg C III 37/10 * 668. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. junija 1931. Besedilo: Prometna banka d. d. v Ljubljani. Na podstavi sklepa občnega zbora delničarjev z dne 26. marca i930. posl. št. 8627, potrjenega z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. avgusta 1930. VIII No. 4935/1 in 29. maja 1931. VIII 267P/2 in s tem odlokom potrjenega dodatka pravil se je izpremenil § 2. točka 5. in § 8. pravil in sicer § 2. tako, da se je črtal drugi stavek, glaseč se: Denarji, sprejeti na vložne knjižice, ne smejo presegati dvojnega zneska vplačane delniške glavnice. Vpiše se: a) izvršena znižba delniške glavnice od 5.000.000 Din z zložitvijo 50.000 delnic v 500 delnic št. 22 do 521 prežigosanih od 100 Din na 1 Din in nato zopet od 1 Din na 100 Din nominale na skupaj 50.000 Din; b) nato zopet izvršena zvišba delniške glavnice od 50.000 Din za 4,950.000 Din, skupaj tedaj zopet na 5,000.000 Din z izdajo novih 49.500 komadov delnic, glasečih se vsaka na imetnika in po 100 Din nominale ter znaša delniška glavnica zopet 5.000.000 Din, razdeljenih na 50.000 komadov delnic po 100 Din nominale, glaseče se na imetnika. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. junija 1931. Firm 527 — Rg B II 169/11. Izbrisala se je nastopna firm a: 669. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 6. junija 1931. Besedilo: »Diabolo-Separator d. d.« Zagreb, podružnica v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1931. Firm. 513 — B III 50/6—50. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadrti g e: 670. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 28. maja 1931. Besedilo: Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati mizarsko obrt svojih članov potom skupnega poslovanja. Ta namen dosega zadruga s tem, da: 1. za svoje člane skupno nabavlja siro-vine, v prvi vrsti les, mizarsko orodje in vse druge mizarske potrebščine; 2. postavlja stroje in druge obrtne naprave v skupni delavnici ter jih daje v porabo samo članom; 8. postavi skupno skladišče in prodajalno; 4. prevzema in izvršuje naročila izdelkov in jih razdeli med člane; 5. v dosego teh namenov si oskrbuje potrebne stavbe in tehnične naprave in si pridobiva koncesije, ki bi morebiti bile potrebne. Zadružna pogodba (Statut) z dne 23. aprila 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev B 297/31 1692 Dražbeni oklic. Dne 6. avgusta 1931 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin zemlj. knjiga Vodice, vi. št. 359. Cenilna vrednost: 8.220 50 Din; vrednost pritikline: 165 Din, ki je pa že sapopadena v cen. vrednosti; najmanjši ponudek: 5.481 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-Denem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic,, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 13. junija 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 651. Sedež: Nomenj. Dan vpisa: 23. maja 1931. Besedilo: Josip Ažman. Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Ažman Josip, trgovec z lesom f Nomenju št. 2. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 22. maja 1931. Firm. 480/31 — Rg A VII 60/1. * 652. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. maja 1931. Besedilo: »Povrtnina« Josipina Slamič, Ljubljana. Obratni predmet: Trgovina z zelenjavo in sadjem. Imetnik: Slamič Josipina, trgovka v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 8. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22 maja 1931. (Firm. 481/31 — Reg. A VII 59/1) * 653. Sedež podružnice: Murska Sobota. Sedež glavnega zavoda: Kovor pri Tržiču. Dan vpisa: 28. maja 1931. Besedilo: Peko družba z o. z. Fabrikacija Ja prodaja čevljev podružnica v Murski Soboti. Obratni predmet: Predmet podjetja je: Jabrikacija čevljev vseh vrst in prodaja teh Jabrikatov pod znamko >Peko« nakup za . »•brikacijo potrebnih surovin in polfabri- ' * 655. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 3. junija 1931. Besedilo: S. Rebolj & drug, družba z o. z. Obratni predmet: Prodaja šivalnih siro-jev, koles, motornih koles in vseh rezervnih delov, elektrotehničnih, tehničnih in sličnih praktičnih predmetov. Družbena pogodba z dne 27. maja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: Din 20.000'—. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din. _ Poslovodje: Rebolj Saša, trgovec v Ljubljani, Gregorčičeva 12, Štrukelj Josip, trgovec v Ljubljani, Groharjeva 29. Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta oba poslovodja kolektivno in sicer na ta način, da pod podpisano, tiskano ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita oba poslovodja skupno svoja lastnoročna podpisa. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931. (Firm. 502/31 - Rg C IV 281/1) * 656. Sedež: Celje. Dan vpisa: 3. junija 1931. Vpisala se je v register odd. C vsled prenosa sedeža iz Ljubljane. Besedilo: >Motor iniport Cie«, agentura in trgovina z motornimi vozili, družba z o. z. Obratni predmet: nakup in prodaja motornih vozil in motornega pribora, ter vseh v to stroko spadajočih potrebščin, polizdelkov in surovin. Zastopstvo tuzemskih in inozemskih tvrd te stroke, v tu- in inozemstvu. Družbena pogodba z dne 31. oktobra 1927 in zapisnik z dne 14. maja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 50.000-— Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 dinarjev. Poslovodje: Plavšak Ludvik st., veleposestnik v Št. Jurju ob Taboru; Plavšak Ludvik ml., avtopodjetnik v Št. Jurju ob Taboru. Poslovodstvo družbe obstoji iz enega ali več poslovodij. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno vsak za-se. • Podpis tvrdke, ki je lahko pisana, tiskana ali s štampiljko natisnjena, se izvrši na ta način, da podpiše vsak poslovodja sam zase pod 'besedilo tvrdke 9voje lastnoročno znamenje. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 3. junija 1931. Firm 2.02/31 — Rg C II 58/2. * Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z enkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo z okrožnico ali priporočenim pismom. Načelništvo obstoja iz načelnika, podna-čelnika in treh odbornikov. Člani načelništva so: Lancoš Dimitrije, Wolfova ulica št. 12, načelnik; Lojk Josip, Rožna dolina 9, podnačeluik; Mrak Josip, Glince XllI/5; Praznik Ivan, Zavrti 9; Grčar Stane, Domobranska 1 — vsi mizarski mojstri v Ljubljani. Načelništvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko načelnik ali podnačelnik in en odbornik. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. (Firm. 470/31 Zadr. X 4/1.) * 671. Sedež: Skaručna. Dati vpisa: 28. maja 1931. Besedilo: 'Živinorejska selekcijska zadruga v Skaručni, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen povzdigniti živinorejo svojih članov s smotrom, da doseže čimboljše in čim donosnejše pleme. Zadružna pogodba (statut) z dne 23. marca 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z enkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo s pismenimi obvestili posameznih članov ter po potrebi z oglasi v listih in z razglasi, nabitimi na zadružni deski. Načelništvo obstoja iz načelnika, podna-čelnika in 3 do 5 odbornikov. Člani načelništva so: Podgoršek Andrej, Skaručna 15, načelnik; Debevc Janez, posestnik, Polje 29, podnačelnik; Pustovrh Andrej, posestnik, Povodje 4; Kosec Franc, posestnik, Vojsko 10; Kristan Franc, posestnik, Selo 10. Načelništvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo tako, da se pod njeno tvrdko podpisujeta po dva člana načelništva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. (Firm. 432/31 Zadr. X 1/1.) * 672. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 11. junija 1931. Besedilo: Konzumno društvo za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, podružnica Maribor. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana. Obrat in predmet: Zadruga ima namen: 1. kupovati, pridelovati in predelovati živila, oblačila, stvari za gospodarstvo, kakor sploh blago vsake vrste in razdeljevati to blago proti plačilu med člane; 2. sprejemati v svoj hranilni oddelek denarne vloge; 3. izvrševati gostilniško obrt. Zadružna pogodba z dne 7. decembra 1930. Opravilni delež znaša 300 Din in se mora plačati takoj pri vstopu. Delež se lahko plača tudi v obrokih ali najkesneje v 20 zaporednih mesečnih obrokih. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z enkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujeo z naznaili, razobe-šenimi v zadružni pisarni ali pa z objavo v zadružnem glasilu. Načelništvo podružnice obstoja iz 3 zadružnikov, člani načelništva so: 1. Grčar Viktor, učitelj v Mariboru, (predsednik); 2. Petejan Josip, uradnik OUZD v Mariboru; 3. Kranjc Matko, okr. nadz. Konz. društva v Mariboru. Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik zadruge alf predsednik podružnice. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 11. junija 1931. (Firm. 423/31 Zadr. V 2/1.) * 673. Sedež: Prevalje. Dan vpisa: 11. junija 1931. Besedilo: Konzumno društvo za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, podružnica Prevalje. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana. Obrat in predmet: Zadruga ima namen: 1. kupovali, pridelovali in predelovati živila, oblačila, stvari za gospodarstvo, kakor sploh blago vsake vrste in razdeljevati to blago proti plačilu med člane; 2. sprejemati v svoj hranilni oddelek denarne vloge; 4. izvrševati gostilniško obrt. Zadružna pogdoba z dne 7. decembra 1930. Opravilni delež znaša 300 Din in se mora plačti takoj pri vstopu. Delež se lahko plača tudi v obrokih ali najkasneje v 20 zaporednih mesečnih ohrokih. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z enkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z naznanili, razobešenimi v zadružni pisarni, ali pa z objavo v zadružnem glasilu. Načelništvo podružnice obstoji iz 3 zadružnikov. Člani načelništva so: 1. Topolovec Anion, poslovodja v Prevaljah (predsednik); 2. Koren Pavel, rudar v Prevaljah; 3. Hočnik Franc, rudar v Prevaljah. Pravico zastopati ima: načelništvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik zadruge ali predsednik podružnice. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 11. junija 1931. (Firm. 423/31 Zadr. V 3/1.) Vpisale so seizpreinembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 674. Sedež: Glince. Dan vpisa: maja 1931. Besedilo: Stavbna iti gostilniš. a zadruga »Delavski doni« na Glincah pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelništva je izstopil Jandl Anton, vstopil pa je Pleško Edvard, krojaški pomočnik na Glincah. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljaui, odd. III., dne 22. maja 1981. Firm. 439 — Zadr. VII 101/18. * 675. Sedež: Vodice. Dai vpisa: 23. maja 1931. Besedilo: Kmetijsko društvo v Vodicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelništva je izstopil Erce Franc iz Vodic št. 52, na novo izvoljen pa je bil v načelništvo Novak Janez, posestnik v Bukovici. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. Firm 365 — Zadr. VI 27/43. * 676. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. maja 1931. Besedilo: Društvena nabavna zadruga v Ljubljaui, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelništva so izstopili Voje Ignacij, Jeglič Anton in Vindišar Anton; na novo pa so izvoljeni v načelništvo: Lekan Jože, bančni uradnik, Ljubljana, Miklošičeva ce-sla 10; Žitko Vladimir, profesor, Ljubljana, Pleteršnikova ul. 13; Kermavner Ivo, banovinski uradnik, Ljubljana, Bežigrad 18. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. (Firm. 476 Zadr. VII 116/20. * 677. Sedež: Vrhnika. Dan vpisa: 23. maja 1931. Besedilo: Mlekarska zadruga na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelništva je izslopil Žnidaršič Ignacij, na novo pa je bil izvoljen v načelništvo Žitko Jakob, posestnik na Verdu. Načelnik zaduge je Tršar Fran, tajnik pa Žitko Jakob. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. Firm. 408 - Zadr. III 182/56. * 678. Sedež: Frankolovo. Dan vpisa: 27. maja 1931. Besedilo: Posojilnica na Frankolovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izstopil je iz načelstva: Skoberne Alojz. Vstopil je v načelstvo: Gorišek Ivan, pos. v Globočah št. 1. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 27. maja 1931. Firm. 271/31 — Zadr. I 220/49. * 679. Sedež: Luče. Dan vpisa: 27. maja 1931. Besedilo: Kmetsko konzumno., društvo v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopila sta iz načelstva: Moličnik Jože in Kaker Ivan. Vstopila sta v načelstvo: Robnik Ivan, posestnik v Karnici št. 38, in Voler I«an, posestnik v Raduhi št. 13. Za načelnika je izvoljen že vpisani član načelstva Jež Franc, za načelniškega namestnika pa že vpisani član načelstva Robnik Franc. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 27. maja 1931. Firm. 280/31 — Zadr. I 284/79. •i* 680. Sedež: Cerklje. Dan vpisa: 27. maja 1931. Besedilo: Kmečka mlekarna * cerkljali, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ni izrednem občnem zboru dne 26. aprila 1931 sprejela so se nova zadružna pravila: Besedilo firme odslej: Mlekarska zadruga Cerklje pri Kranju, registrovana zadruga z omejen > zavezo. Namen '/ .druge je, da v župniji Cerklje in Velesovo in okolici pospešuje živinorej-stvo iii mlekarstvo. Vsak zadružnik jamči s svojimi deleži in •še z dvakratnim zneskom istih. Načelništvo sestoji iz predsednika in 6 do 8 odbornikov. Načelništvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko p dpišeta dva člana načelništva. Vpišeš > člani načelništva: Tičar Josip, iz Cerkelj 46; Hudobivnik Ciril, Dvorje štev. 29; Koprivnik Jakob, Pšata 12; Repnik Josip, Požerk 14. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. Firm. 477 — Zadr. IV 17/52. * 681. Sedež: Spoduja Poljskava. Dijin vpisa: 28. maja 1931. Besedilo: Zadružna elektrarna v Spodnji Polskavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Sicherl Engelbert, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Marazzi Adolf, posestnik v Sp. Polskavi št. 9. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 28. maja 1931. Firm 404/31 — Zadr. III 10/8. * 682. Sedež: Horjul. Dan vpisa: 1. junija 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelništva Čepon Anton, Končan Andrej, Ravnohrib Janez in Vrhovec Anton, vpišejo pa se člani načelništva: Čepon Anton, posestnik v Horjulu št. 23, Jereb Tomaž, posestnik na Vrz-dencu 22, Mole Anton, posestnik v Zažarju 12 in Žakelj Franc, posestnik na Samota-rici 4. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931. Firm 489 — Zadr. I 47/67. 683. Sedež: Šmartno. Dan vpisa: 3. junija 1931. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelništva Knaflič Franc in Razboršek Ivan, vpišeta pa se člana načelništva: Gruden Josip, trgovec v Šmarnem št. 32 in Maček Ivan, mesar v Šmartnem št. 21. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., due 30. maja 1931. Firm. 483 — Zadr. IV. 70/57. * 684. Sedež: Itibno. Dan vpisa: 3. junija 1931. Besedilo: Mlekarska zadruga v Ribnem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelništva Toman Franc, vpiše pa se član načelništva Pangerc Miha, posestnik v Bodeščah št. 13. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931. Firm. 508 — Zadr. VII 197/18. * 685. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 3. junija 1931. Besedilo: Ljubljanski velesejem, razstavna registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vpiše se član načelništva Tavčar Ivan, uradnik Delavske zbornice v Ljubljani. Predsednik načelništva je Praprotnik Avgust, podpredsedniki pa so: Bonač Fran, Hribar Dragotin in Ogrin Ivan. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931. Firm. 491 — Zadr. VIII 80/9. * 686. Sedež: Videm. Dan vpisa: 3. junija 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Vidmu, registrovana zadruga z neom. zavezo. Izbriše se član načelstva: Vidmar Franc. Vpiše se-kot član načelstva: Bogovič Pavel, posestnik v Dolenji vasi št. 28. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 3. junija 1931. Firm. 265/31 — Zadr. I 289/31. * 687. Sedež: Sv. Barbara v Halozah. Dan vpisa: 5. junija 1931. Besedilo: Posojilo pri Sv. Barbari v Halozah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Jurgec Franc, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Kranjc Ivan, posestnik v Dolanah. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 5. junija 1931. Firm 492/31 — Zadr. I 103/37. * 688. Sedež: Gorje. Dan vpisa: 6. junija 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Gor- jih, registrovana zadruga i neom. zavezo. isibriše se član načelstva Knific Jož® vpiše pa član načelstva Petrič Gabrijel, župnik v Gorjah. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1931. Firm. 482 — Zadr. I 59/68. * 689. Sedež: Šmartno pri Litiji. Dan vpisa: 6. junija 1931. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načestva je izstopil Drčar Ernest, vstopil pa je v načelstvo Rovšek Alojzij, žandar-merijski podporočnik v pok. iz Šmartna. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani. odd. III., dne 6. junija 1931. Firm. 519 — Zadr. VI 221/21. * 690. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 9. junija 1931. Besedilo: Učiteljski dom v Ljubljaui, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelništva so izstopili člani Lapajne Josip, Arrigler Anton, Malenešk Marija, in Štravs Karl. Na novo so bili izvoljeni v načelništvo: Vrhove Stanko, šolski upravitelj v Logu; Urbančič Anton, učitelj v Ljubljani; Kržišnik Alojzij, šolski upravitelj v Preski, in Ušeničnik Gizela, učiteljica v Mengšu. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, Firm. 517 — Zadr. VIII 292/4. * 691. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 9. junija 1931. Besedilo: Osrednja gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Vpiše se član načelništva šišek Ivan, poštni poduradnik v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 7. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1931. (Firm. 469 — Zadr. IX 199/7) * 692. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 9. junija 1931. Besedilo: Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelništva sta izstopila Gruden Martin in Lilek Ciril; vstopila pa sta v uačel-ništvo: Ferluga Jože, poštni uradnik in Penko Josip, poštni zvaničnik, oba v Ljubljani Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 0. junija 1931. Firm. 520 — Zadr. VII 194/16. Razglasi raznih uradov in obiastev 1734 Razpis. Razpisuje se mesto babice za zdravstveni okoliš združene borjanske občine s sedežem na Igu. Delokrog: občine Tomišelj, Vrbljenje, Iškavas, Iškaloka in Pijava gorica. Letna plača Din 1200-— in Din 100 — za babiško orodje. Prošnje je poslati na podpisano županstvo. Županstvo občine Tomišelj. Razne objave 1726 Vabilo na letno redno glavno skupščino, ki jo bo imela Dolnja Lendavska Hranilnica za mestno okolico d. d. v Dolnji Lendavi dne 11. julija 1931 ob štirinajstih v hiši Gross in Sehwarca v Dolnji Lendavi (Glavna ulica 46). Dnevni red: 1. Volitev dveh overovateljev zapisnika. 2. Poročilo ravnateljstva in nadzorništva za poslovna leta 1923—1930. 3. Predložitev sklepnih računov za leto 1930. 3. Sklepanje o podelitvi absolutorija za poslovna leta 1923—1930. 5. Sklepanje o likvidaciji zavoda. 6. Volitev likvidatorjev in nadzorništva. 7. Slučajni predlogi. Račun bilance z dne 31. decembra 1930. Aktiva: Gotovina Din 1.633-69; terjatve pri denarnih zavodih Din 98.254-40; menice Din 22,273'28; tekoči račun Din 15.524-04; vrednostni papirji Din 16.341-63; hipotekarna posojila Din 1.765; predujmi Din 2.383 75 p; izguba Din 27.672-13; skupaj Din 185.847 92. Pasiva: Osnovna glavnica Din 70.000; fond vrednostnih papirjev Din 750; hranilne vloge Din 108.091'82; vloge na tedenska odplačila Din 3.84175; vloge v tekočem računu Din 3.16435; skupaj Din 185.847-92. Ravnateljstvo. ggm £. ‘M. Ttemarq[iie: 118 ž*©i nazaj Koman (Copyriifht by Vonulis tmli v M. F volni e. Syndicate. izvlečku, prepovedan.) »Prav,« sem dejal, »robec ni tako nujno potreboval. Tega včasih tudi ni imel pri sebi.« »In revolver —« »Ta mu je parkrat rešil življenje, že tri leta ga nosi s seboj. To je njegova navada iz vojne.« »Zdaj ga pa vendar več ne potrebuje. Saj je mir.« Zmignil sem z rameni. »Na to še nismo prav mislili.« Predsednik se je obrnil zopet k Albertu. »Obtoženec, ali si nočete olajšati svoje vesti? Ali ne obžalujete svojega dejanja?« »Ne,« je dejal Albert topo. Tiho je postalo. Porotniki so posluhnili. Državni pravdnlk se je sklonil naprej. Willy je napravil tak obraz, kot da se hoče vreči na Alberta. Obupan sem pogledoval Alberta. »Ampak vi ste vendar ubili človeka!« je dejal predsednik živo. »Ubil sem že več ljudi,« je odgovoril Albert ravnodušno. Državni pravdnik je skočil pokonci. Porotnik poleg vrat je prenehal gristi nohte. »Kaj ste storili?« je vprašal predsednik brez sape. »V vojni,« sem se hitro vmešal. »To je pa vse kaj drugega,« je izjavil državni pravdnik razočarano. Takrat je dvignil Albert glavo. »Kako to, da je to kaj drugega?« Državni pravdnik se je dvignil. »Mar hočete boje za domovino primerjati s tem vašim dejanjem?« »Ne,« je odvrnil Albert, »ljudje, ki sem jih tam streljal, mi niso storili nikdar nič žalega —« »Nezaslišano,« je dejal državni pravdnik vznevo-ljeno ter se je obrnil proti predsedniku, »odločno morem prositi —« Predsednik je ostal miren. »Kam bi pa prišli, če bi vsi vojaki tako mislili, kot mislite vi?« »To je res,« sem dejal, »toda za to nismo mi odgovorni. Ce navadite psa, da popade, potem se ne smete čuditi, če popade ljudi, ki ga ne puste v miru. Ce bi tega tu« — pokazal sem na Alberta — »ne navadili streljati na ljudi, potem sedaj tega ne bi storil.« Državni pravdnik je bil rdeč ko puran. »To vendar ne gre, da bi priče kar samovoljno, ne da bi bile vprašane —« Predsednik ga je pomiril. »Zdi se mi, da tukaj enkrat lahko malo prezremo navado.« Zdaj sem opravil, na vrsto je prišlo tisto dekle. Albert se je zganil in stisnil ustnice. Bila je oblečena v črno svileno obleko, lase je pa imela sveže ondu-lirane. Obnašala se je samozavestno. Opazili smo, da se je zdela sama sebi zelo važna. Sodnik jo je vprašal, kakšno je bilo razmerje med njo in Albertom ter Bartscherjem. Alberta je naslikala kot neznosnega človeka, Bartscherja pa kot zelo ljubeznivega. Na poroko z Albertom ni nikdar mislila, z Bartscherjem pa je bila skoraj že zaročena. »Gospod Trosske je za kaj takega še premlad,« je dejala in se zibala v bokih sem in tja. Albertu je kapal znoj s čela, toda ni se ganil. Willy je gnetel roke. Komaj smo se vzdrževali. Predsednik jo je vprašal o njenem razmerju z Albertom. »Povsem nedolžno,« je dejala, »samo poznala sva se.« »Ali je bil obtoženec takrat razburjen?« »Seveda,« je odgovorila živahno. Zdelo se je, da ji tč> laska. »Kako je prišlo do tega?« »No, tako —« smehljala se je in se nekoliko okrenila — »bil je zelo zaljubljen v me.« Willy je zamolklo vzdihnil. Državni pravdnik ga je motril skozi ščipalnik. »Svinja!« je zadonelo naenkrat po dvorani. Vsi so se vznemirili, »Kdo je to zaklical?« je vprašal predsednik. Tjaden se je ponosno dvignil. Naložena mu je bila kazen petdeset mark. »Poceni,« je dejal in izvlekel listnico, »ali naj takoj plačam?« Na to mu je bilo naloženih Se petdeset mark, in moral je dvorano takoj zapustiti. Deklina je pa postala kar vidno bolj ponižna. »Kaj pa se je dogodilo tisti večer med vami in Bartscherjem?« je izpraševal predsednik dalje. »Nič,« je odgovorila negotovo, »sedela sva tako skupaj.« Sodnik se Je obrnil proti Albertu. »Imate kaj pripomniti k temu?« Z očmi sem prebadal Alberta, toda on je tiho odvrnil: »Ne.« »Navedbe se torej ujemajo?« Albert se je trpko smehljal. Njegov obraz Je bil siv. Dekle je strmelo v Križanega, ki je visel na steni nad predsednikom. »Lahko je, da se ujemajo,« je dejal Albert, »danes jih čujem prvič. Motil sem se.« Dekle se je oddahnilo. Toda prezgodaj. Willy je skočil pokonci. Mami na| grem, kje naj kupim__ Ni izdelovalnlca. izke cene. m Za splošno ključavničarstvo se priporoča KRALJ UUBUtNA Greoorlileva ul. št L Spali imce moderne in vse drugo pohištvo po najnižiih cenah Matija Andlovič Ljubljana Komenskega ulica 34 1115 Proda se ■godn« I Lepa dvonadstropna 6 stanovanjska vili podobna hiša, katera leži v neposredni bližini „Zvezde", na križišču dveh prometnih cest, solnčna lega, lep vrt, obširno dvorišče in garaže. Zraven spada tudi poslovni lokal z dobro idočo zelo rentabilno gostilno. Plin, elektrika, vodovod. kanalizacija, parket!, telefon, sploh je vse v najboljšem stanu. Večje udobno stanovanjc takoj na razpolago. Pusti se lahko večja hipoteka. Proda se radi prevzema večjega podjetja. — Pismene ponudbe na upravo .Jugoslovana" pod „Lepo in rentabilno. 1466 150 do 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! /a odgovor znamko I Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307 988 Vinonoše mlada dekleta, išče Hotel Jekler, Bled 1468 Nogavice, roka-vice, volna in bombaž «68 lajcenejo in t veliki Ubiri pri KARL PSELOG Ljubljana, Židovska nlict In Star) trg Tudi Vas sc Jo tiče! Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higijonič-nega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor Barvamo in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. Koliaš, Kranj 1154 Pralnica likalnica Ljubljana Mestni trg štev. 8 Telefon 3493 1290 Ivan Seliškar Ljubljana GtaJiife iicv. 5 Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila. Ista izvršujem točno in solidno. Cene nizke. 1225 van Mihelčič konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni el. materija! in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmerne ceno. Dulto ličanje in tapeciranje mebilev Martin Mali Domžale 1240 Ferdo ^ erenz stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje lesnocementnih streh fer kritje z lepljenim papirjem Ljubljana 1845 Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68 11 J Ubl Hodno krojaško za dame in gospode najmodernejši kroj. Solidno delol Zmerne cenel Virnak Ludovik Ljublj ana Hrenova ulica 17 Strojno kolarstvo Josip Jemc Ljubljana 1465 Hrenova ulica 19 izdeluje splošna ko-larska dela, autokaro-serije, samokolnice in vse potrebščine za stavbnike. Cene solidne! Fo4omeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 Makulafami papir po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4. Specijalna delavnica tehtnic uteži in drugih meril Ljubljana Pred Prulami 6 Tel. št. 29-97 1363 Turisti! Izletniki! Prvovrstni turistovski provijant samo pri »TURISTU« K. | A R C 1380 delikatesa Ljubljana Dunajska cesta štev. 9 Kolesa, šivalni liroji, gramofoni Avgust Pečnik Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani 1401 T Ustanovljeno I. 1862 Teodor Korn Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopališke in klosetne naprave 792 Klavirje, pianine svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv. Petra cesta 40. 1269 Priporoča se Josip Baide Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše. 1435 Ferdo Primožič ■ninnho in pnlielanlvo Trnovski pristan 4 Ljubljana se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov Delo solidno 1 i«44 Cene zmerne 1 Modroce, otomane, divane, razne fotelje in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolldneje in najceneje Ignacij Maroke flapetnili Ljubljana GospoivefaLa 16 (pri Levu) 1848 Občine! Gasilna društva prodno si nabavite motorne brizgalne ne pozabite si ogledati naš domač izdelek Malija Imt ia si« LJUBLJANA Stari trg št. 2 Delavnica: Sv. Petra c.83 1423 Telelon 2059 Premog S \ suha drva Pogaluilt, Bahoriieva ulita 5 Splošno ključavni -čarstvo, vodovodna Instalacija In kritje lesno-cement, streh J. Košar nasl. D. Cotič Ljubljana, Hrenova 7 se cenjenemu občinstvu toplo priporoča. Sodeč po uspehih naših naročnikov upam, da boste tudi Vi zadovoljni. 1476 JvanJakotnik Mesni tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobaridska ulica št. 45 Telefon interurb. 2379 . Ustanovljeno leta 1880 1488 Izjava. Podpisana tvrdka: Baruffi Gaetano, Im-portazione Legnami, Viale Gorizia, Milano Izjavlja, da g.Valentin Prlvrat ni več njen zastopnik, vsled česar ni upravičen sklepati za podpisano tvrdko nobenih trgovskih poslov. 1486 Baruffi Gaetano, LmportazioneLegnn-ml, Viale Gorizia, Milano. Goiserjje moške od 300-360 Din ženske „ ‘280-320 „ otroške „ 160-240 „ ima vedno v zalogi, izdejuje po meri in sprejema popravilo Zalokar Ljubljana, Mestni 1.19 1447 M 0 & «■ N e & VSEH VRST AKUMULATORJE strokovno polni in popravlja 1473 k lEi||{f| Oblastveno dovoljena akumulatorska delavni«« “ vhod Miklošičeva eesta poleg palače Delavske Ljubljana uborni«« in Kolodvorska 29, Kavarna »Leon« Stran 16 JUGOSLOVAN Nedelja, 14. junija 1981. jaakathhci«' Brzojavni naslovi KREDIT LJUBLJANA Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila DOBAVA irjjPOLAGAHJC Zaradi nesreče inveniuma odprodaja manufakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah Se priporoča MARIU ROGEL), Ljubljana, Sv. Pe portlranje vina, kakor tudi za hrambo. —> Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po naj* nižjih cenah. Postrežba točnat Delo solidno! Franjo Repič, »oJar*U p°