ZAKAJ DVE POLOŽNICI KOMUNALE? / NOVI NA OBČINI Za šolaije je ta podatek od nekdaj ena najslabših vesti, ki pridejo na dan ob koncu poletja. Počitnic je neizogibno konec, profesotji že šilijo svinčnike in prevetjajo nove programe, letos pa so še posebej delavni. V Izoli bomo namreč dočakali prvo devetletko, ki so jo zaenkrat zmogli le na OŠ Vojke Smuč, hkrati pa je "v zraku” kar nekaj idej o tem, kako bo v bodoče na področju šolstva in varstva. Med drugim je slišati razmišljanja o združevanju vrtca na eni lokaciji, kar bi pomagalo reševati prostorske težave na OŠ Livade, usoda vrtca in šole v Kortah pa je bolj ali manj znana, saj bodo učenci deležni kombiniranega pouka za katerega smo bili prepričani, da sodi v prvo četrtino tega stoletja. SPORAZUMA NI BILO (Mef)Prvi poskus podpisa mirovnega sporazuma med Izolo in Piranom ni bil uspešen, vsaj glede tistih zahtev, ki so bile zapisane v pripravljalnem dokumentu za to "zgodovinsko" srečanje. Kljub temu je bilo na obeh straneh videti vesele, dobrovoljne obraze, ki so dali slutiti, da to sporazum prej ali slej sklenjen, medtem pa bo služil kot dobra zabava za udeležence ribiškega praznika. Manj zabavno je dogovarjanje dveh sosednjih občin glede nekaterih skupnih potreb, čeprav je res, da poti, zaradi strankarskega in siceršnjega medsebojnega razumevanja dveh županj, še nikoli niso bile tako odprte. Reševanje problemov s komunalno opremljenostjo Male seve še ni doživelo končne realizacije, tukaj pa je že nekaj novih problemov, ki tarejo obe občini. V prvi vrsti gre za skupni problem odlagališča, saj niti Izola niti Piran nista preveč zagreta za te vrste industrijo, zato se oboji ozirajo proti Kopru, kjer pa živijo podobno misleči občani. Še težje bo pri določanju trase avtoceste, ki se bo prav kmalu končala na vrhu Jagodja. Urbanisti imajo svojo idejo, ministrstvo za ceste svojo, piranska občina pa tudi razmišlja o tem, kaj bi bilo zanje najbolje. Žal so te tri K Banka Koper BTC 26. avgust 1999 ideje med seboj zelo različne, tako da se prav lahko zgodi, da bomo čez dve leti imeli na Jagodju rekordno dolge kolone ob izhodu iz avtoceste, saj naravnega lijaka, kot je zdaj Črni kal, ne bo več. Pogajanja ob figovem topu so bila dober primer, kako bi morali o odprtih vprašanjih čimprej sesti za skupno mizo tudi predstavniki obeh občin. V Ljubljani namreč komaj čakajo, da se bomo med seboj poklali - čeprav s figovim topom._______________________________________- SALON ZA NEGO TELESA Obrtna cona Izola, Zelena ulica 17 Tel.: 644 033, 643 106 SAVNA. - TURŠKA in FINSKA MASAŽA - VODNA In ROČNA SOLARIJ odprto od 10.00 - 20.00 (v ponedeljek zaprto) FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, kalamari, čevapčiči v lepinji, dunajski zrezki, pommes frlttes. Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure. Telefon: 646 333 SPLOŠNO GRADBENO P0D|ETjT PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328,770-728 fax: 066 '770-329 MOTOHOV KOT Adriatic® VAŠA ZAVAROVALNA KABELSKI SPORI V LIVADAH Zgodbe, kijih na svoj račun beremo v Mandraču in kar dvakrat v dnevniku Večer, s tem mislimo na navidezne kabelske spore, terjajo vendarle nekaj pojasnil, kijih, če ne drugim, dolgujemo uporabnikom kabelskega sistema v Livadah. Direktor ELTE d.o.o. Koper g. Aco Kabanica oporeka Društvu Livade legitimnost upravljanja s kabelskim sistemom. Najprej je treba povedati, da je republiška inšpekcija Ministrstva za promet in zveze, ki jo je v Mandraču napovedal g. Kabanica, res prišla, opravila pregled in ugotovila, da z našim upravljanjem »distribucijskega kabelskega sistema v KS Livade« ni nič narobe. Prav tako so ugotovili, da je vse v redu tudi v odnosu uporabniki oz. lastniki CATV omrežja in društvom Livade. Kar zadeva dovoljenje za opravljanje tržnih telekomunikacijskih storitev, je ista inšpekcija ugotovila, daje postopek za pridobitev v teku in daje vsa predložena dokumentacija skladna z zakonskimi predpisi. Inšpekcija je tudi ugotovila, da ima vzdrževalec CATV Livade vsa ustrezna dovoljenja, ki zadoščajo zakonodaji. Postopek je torej v teku in za zdaj ni nobenega razloga za kakršnokoli prepoved opravljanja omenjene dejavnosti. G. Kabanica si dovoli neutemeljeno špekulacijo, ko govori o hipotetičnih namerah »nekaj članov društva«, ki naj bi povzročili »zamenjavo lastništva«. Povdarjamo, da so lastniki kabelskega sistema stanovalci -naročniki in da društvo skladno z njihovimi pooblastili z njim upravlja. Resje, da ima društvo nižjo naročnino (cca 30%) od vseh drugih obalnih operaterjev in to preprosto zato, ker ima po logiki neprofitne dejavnosti društvo bistveno manjše stroške oz. ne stremi za dobičkom. To seveda ne pomeni, da bi bila storitev kakorkoli drugačna ali manj kakovostna od storitev drugih obalnih operaterjev, kajti vsi na tej isti Obali dobivamo isti signal iz enotne sprejemne postaje Telmonta v Kopru. Vsakršna nova ponudba v omrežju je odvisna od ustrezne tehnološke opremljenosti sprejemne postaje v Telmontu, kar pomeni da so je deležni vsi obalni uporabniki hkrati. S podjetjem Telmont imamo sklenjeno pogodbo o dobavi signala in pogodbo o plačilu avtorskih pravic, kar spet pomeni, da kupujemo - plačujemo vse zakonsko predpisane dajatve. Odkar sodelujemo s Telmontom, z dobavitelji posameznih programov ne sklepamo svojih pogodb, marveč to za nas opravlja Telmont. Kar zadeva priklop nove poslovno stanovanjske zgradbe na Kajuhovi ulici (obrtna cona) moramo povedati, daje društvo, kije že zdavnaj predvidelo širitev kabelskega omrežja v obrtno cono, za to pridobilo soglasje Telekoma (j u 1 ij a lani), prav tako tudi soglasje občine za prekop stavbnega zemljišča za povezavo. Kebel smo položili s pisnim soglasjem Telekoma (lastnik cevi je Telekom in ne Elta d.o.o.!). Na Telekomu smo dobili tudi informacijo, da bosta kabel lahko položila oba ponudnika (Elta in društvo), lastniki oz. bodoči naročniki pa naj bi se odločili, s kom bodo sklenili pogodbo o dobavi signala. Dejstvo, da je podjetje Elta društveni kabel odrezalo in izvleklo iz cevi, je nesprejemljivo in protipravno dejanje, ki ga je društvo prijavilo na policijo. Izjava g. Kabanice v Večeru »stanovalci se bodo lahko odločali komu bodo bolj zaupali« je nesmiselna in zavajajoča. Hkrati za zdaj velja, da so stanovalci o domnevnem sporu izvedeli iz časopisov, doslej pa niso dobili nikakršnega obvestila o spremembi dobavitelja signala (o tem g. Kabanica v članku) niti o pogojih, pod katerimi bodo sklepali pogodbe oz. o ceni, ki jo bodo plačevali. IZJAVA ZA JAVNOST s tiskovne konference dne 25.08.1999 Spoznanje, da izobrazba in intelektualno ozaveščeno okolje omogočala razvoj kulture, dvigujeta samozavest in oblikujeta identiteto posameznika in nacije, je že pred skoraj sto leti porodilo zamisel o slovenski univerzi na Primorskem. Novodobno temeljno vodilo evropske politike je čezmejno sodelovanje, ki pa se lahko uresniči le z enakovrednim dialogom sogovornikov, vzajemnim spoštovanjem ter dodočeno mero narodne samozavesti. Temelje omenjenemu lahko postavi le slovenska univerza na Primorskem (preseganje meja), katere nastajanje je že realnost, proces, ki ga ni mogoče več ustaviti. V Slovenskem,forumu nas je nemalo začudila in presenetila ocena slovenskega izobraževalnega sistema, ki gaje na Ministrstvo za šolstvo in šport naslovila strokovna komisija OECD, kjer kar nekaj (preveč) pozornosti namenjajo slovenski univerzi na Primorskem. Ocena izraža neprikrit dvom o smiselnosti njenega ustanavljanja in predlaga, naj bi se na zahodni meji zadovoljili le z visokimi strokovnimi šolami, ker da smo za svojo univerzo premajhni in prerevni. Posebej pa smo presenečeni in ogorčeni nad dejstvom, da takšna ocena prihaja iz vrst tistih, ki naj bi izobrazbeno raven narodov v EU vzpodbujali, in nad njihovimi dvomljivimi kriteriji ocenjevanja šolskega sistema. Slovenski forum opozarja vlado in njene pogajalce v EU naj (tudi za ceno zastojev pri pogajanjih) ne nasedajo določenim vplivnim krogom v EU, saj že skoraj stoletje zavirajo gospodarsko-kulturni razvoj Slovencev v Italiji ter podirajo temelje zdravega čezmejnega sodelovanja. Slovenski forum od vlade pričakuje, da Slovenski Istri (Kopru) omogoči razvoj v tretje slovensko gospodarsko, kulturno, politično in intelektualno središče, ki bo enakopraven sogovornik Italiji (Trstu) pri čezmejnem sodelovanju. Prvi smeli korak na tej poti je ustanovitev slovenske univerze na Primorskem. Izola, 25.08.1999 SLOVENSRI FORUM Predsednik SF: mag. Janez Jug CLCJ računalniške storitve Doran FRANOVIČ s.p. / Izola 9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme RAČUNALNIŠKI PROGRAMI J VABILO DRUŠTVA INVALIDOV Društvo invalidov Izola vabi svoje člane na srečanje s pobratenim društvom invalidov Domžale dne 4.9.1999, ob 13. uri v gostilni »Jasna« Izola. Prijave sprejemamo v pisarni društva invalidov Izola, Kraška 1, vsako sredo od 15. do 17. ure. Za konec pa še to: kabelski operaterji slovenske obale smo podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju v kateri se obvezujemo, da se v javnosti ne bomo diskreditirali, marveč sodelovali, se vzajemno informirali, informirali javnost in naročnike in skupaj uveljavljali skupne interese podpisnikov. Je g. Aco Kabanica pozabil, daje omenjeno pogodbo podpisal tudi on ? Predsednik društva: BAUER Marjan ye tednjk holanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066/600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej/ Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit. Založnik/elektronskiprelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 ■ 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 ■ 603 ■ 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola_______________ MALI OGLASI - ZLATNIK. KUPIM ZLATI KOVANEC, tel.: 601 201 - PRODAM NOV SKUTER-DALEMA, 50cm3, metalnosive barve, tel.: 644 703 - PRODAM MOTOR TOMOS Avtomatik, modre barve z dodatno opremo. Cena 35.000 Sit. Tel.: 066 645-796 - PRODAM DIANO, letnik 80, DOBRO OHRANJENO, reg. do maja 2000, tel.: 644 088 - GARAŽNA VRATA (macesnova) z okvirjem PRODAM, tel. 644-422 - Oddamo MALE MUCE dobri družini, tel. 649-537 po 19.00 -PRODAM MOTOR TOMOS 10 - IZVENKRMNI, dolga os, brezhiben, servisiran maja 99, letnik 86, malo rabljen, tel.: 646 145 -IZOLA-ENOSOBNO IN DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM od 1.9.1999 dalje. CENA: od 18.000 dalje po osebe ( s stroški ), tel.: 645 - 818. - TISKALNIK EPSON LQ 100 in HP, 9 iglčni malo rabljen, ter fax modem -nov, ugodno, garancija, možna menjava, montaža, tel.: 645 818 VSI OBČINSKI LJUDJE V prejšnjem Mandraču smo omenili nekaj kadrovskih sprememb v izolski občinski upravi in namignili, da je kadrovsko kar dobro »pokrita«, saj zaposluje precej več ljudi kot nekatere enako velike slovenske občine s podobnim številom prebivalstva. Vsega skupaj je v občinski upravi trenutno zaposlenih blizu 50 redno zaposlenih delavcev in pripravnikov, seveda vključno z delavci režijskega obrata (parkiriščniki, redarji itd.). O kadrovskih premikih in o zaposlovanju v občinski upravi smo se pogovarjali z županjo Bredo Pečan. - Občina Izola je kadrovsko zdaj kar dobro popolnjena? - Tega seveda ne zanikam, vendar sem prepričana, daje za našo občino taka zasedenost potrebna. Treba je vedeti, da predvsem dopolnjujemo že sistemizirana delovna mesta. Do pred kratkim smo namreč imeli povsem nezasedena tri delovna mesta v Uradu za gospodarske javne službe in tako je letos spomladi prišel k nam na delo g. Šumanski, kije strokovni sodelavec za področje občinskega premoženja, ki ga upravljajo gospodarske javne službe, potem pa smo zaposlili še predstojnika urada. To je Tomaž Umek, ki je magister gradbeništva, delal je diplomo in magisterij na podočju prečiščevanja komunalnih odplak. Dolga leta je delal v Hidru, tako da področje dobro pozna, sicer posebej strokovno plat, medtem ko bomo morali pravno plat urejati znotraj uprave in z odvetnikom, ki sicer opravlja za nas določena dela. Med trajne zaposlitve sodi tudi zaposlitev Zdenke Bolje, kije trenutno sicer zaposlena za določen čas, zasedla pa bo mesto Borisa Milenkovskega, ki je izpolnil vse pogoje za upokojitev. Ko bo mesto dokončno izpraznjeno pa jo bomo seveda zaposlili za nedoločen čas. - Nekaj ljudi imate zaposlenih tudi preko javnih del? - Dejstvo je, da si dodatnega zaposlovanja ne moremo privoščiti, zato si moramo občasno pomagati s pripravniki in delavci na javnih delih. Slednji so lahko zaposleni le na delih, ki niso sistemizirana in niso trajna. Glede na program, da bi ustanovili Mladinski svet s pomočjo katerega naj bi mladina dobila svoje pravo mesto v strukturi odločanja v občini je Tomaž Kovač dobil nalogo izvedbe tega projekta. Na javnih delih bo dokler ta projekt ne bo pripravljen, potem pa se bo zagotovo vrnil k študiju na FDV, saj verjetno nima ambicij, da bi delal na občinski upravi. Zaposlene imamo še tri pripravnice in sicer eno na financah, eno na premoženjsko pravnih zadevah, eno pa na uradu za prostorsko načrtovanje. Vse tri bodo tukaj opravile pripravništvo in opravljale izpit, potem pa si bodo pač morale iskati delo. - Ste zadovoljni z njihovim delom? - Moram povedati, da imamo starejši velikokrat predsodek do mladih, na občini pa imamo ali srečo ali je to slučaj, vendar so vsi mladi, ki so prišli v zadnjem času na delo k nam dobri delavci, da imajo veliko idej in predvsem voljo do dela. Doslej še niti z enim nismo imeli slabih izkušenj. Seveda pa lahko kdo reče, da imamo preveč zaposlenih, čeprav nam zakonodaja to omogoča, vendar moram povedati, da mi ni jasno, kako lahko nam podobna občina, naprimer Logatec, zaposluje vsega 17 ljudi. To je možno le tako, da ne naredijo vsega tistega, kar je treba narediti. Res smo mi v zadnjih letih razrešili precej stvari za nazaj, posebej na področju premoženjsko pravnih odnosov, toda tudi sprotnega dela nam ne zmanjka, saj je tekočih nalog zares veliko. Dejstvo je tudi, da občine z močno organizacijo, kot je Koper ali Ljubljana, imajo veliko zaposlenih, ker drugače enostavno ne gre. SREČANJE PRIMORSKIH UPOKOJENCEV Izolske upokojence vabimo na IZLET in SREČANJE UPOKOJENCEV PRIMORSKE, ki bo v soboto, 4. septembra 1999 v Novi Gorici. Odhod iz Izole bo izpred bivše Lipe ob 7. uri zjutraj. Prijave bomo sprejemali v pisarni društva, Plenčičeva 3, tel.: 648-424 in sicer 23. avgusta (med 9. in 11. uro), 25. avgusta (med 15. in 17. uro) in 30. avgusta (med 9. in 11. uro) do zasedbe avtobusa. Cena prevoza je 1.000 tolarjev,prav toliko bodo za kosilo plačali tisti, ki ga bodo naročili ob vpisu. Pričakujemo vaše prijave in vas lepo pozdravljamo. Društvo upokojencev Izola PRIREDITVE ZA LETO 2000 Čeprav je bilo v zraku še čutiti vonj po ribiškem prazniku se je na prvem posezonskem sestanku srečala občinska komisija za prireditve in v nekoliko dopustniško okrnjeni sestavi razpravljala o pripravi prvega seznama turističnih prireditev za leto 2000. V kratkem bo namreč šel v tisk skupni katalog cen vseh izolskih hotelirjev za naslednje leto in takrat bi k ceniku dodali tudi najpomembnejše turistične prireditve v občini. Gre predvsem za spisek tistih prireditev, ki so namenjene turistom, ki so že v mestu ali jih celo privabijo k nam. Med takšne prireditve gotovo sodita ribiški praznik in praznik občine Izola, poleg teh pa še Eurofest, Mediteran festival, Imago Sloveniae in še nekatere. Dokončen seznam prireditev, ki naj bi jih uvrstili v katalog bodo določili do sredine septembra, potem pa bo kmalu izšel tudi razpis za prireditve, ki naj bi jih sofinancirali iz občinskih proračunskih sredstev (beri turistične takse). Med prireditve, ki bodo posebej obeležile leto 2000 pa seveda šteje tudi silvestrovanje na prostem, ki naj bi bilo lets še posebej slavnostno. - Nekateri imajo pripombe na to, da je zaposlenih premalo Izolanov? - Tukaj je predvsem problem, da Izolanov ne dobimo. Moram pa tudi povedati, da imamo neizdane, ki so bolj Izolani kot smo mi sami. Imamo ljudi ki so Koprčani in so zelo zagreti za Izolo, imamo pa Izdane, ki so zunaj občine na zelo pomembnih položajih pa niti s prstom ne mignejo za korist Izole. Imeli smo takšne Izdane, ki so bili na izjemno pomembnih delovnih mestih v Kopru ali Piranu pa smo šele potem, ko so se odselili, ugotovili, da so Izolani. - V isti stavbi je še en podoben aparat, upravna enota. Ste morda v sporu z njim? - Nikakor ne in velikokrat je tako, da smo za posamezne napake ali zamude sami krivi, vendar iščemo krivce raje drugje. Res pa je tudi, da so postopki pri njihovem delu takšni, da se nam zdi, kako bi lahko marsikaj naredili hitreje, pa se kasneje pokaže, da ne gre kar tako. Branko Andrejašič pravi, da ima raje izdelanih 50 dokumentov, ki mu jih ne more nihče ovreči kot pa 200 dokumentov od katerih bi mu jih večino razveljavili. - Ste torej zadovoljni z delom občinske uprave? - Sem zadovoljnain upam, da bo v bodoče še bolje. ZDRAVSTVENI DOM IZOLA OBVESTILO Z 31.avgustom preneha ordinirati v ZD Izola IVAN GREGORIČ dr.med., kateri odhaja na novo delovno mesto nadzornega zdravnika v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Cenjenega zdravnika in spoštovanega kolega, kateri je poleg svojega zdravniškega dela vrsto let opravljal več vodstvenih funkcij v zdravstvu, bomo v naši sredini pogrešali, ravno tako kot njegovi številni pacienti. Z dnem odhoda Ivana Gregoriča dr.med., prevzema njegovo ambulanto MARINO FERFOLJA dr.med., kateri pričenja z istim dnem tudi redno ordinacijo. Uprava ZD Izola PREJEMNIKOM ITALIJANSKIH POKOJNIN Prejemnike italijanskih pokojnin obveščamo, da bomo na sedežu Društva upokojencev v Izoli, Plenčičeva 3., začeli izpolnjevati izjave v zvezi s pravico do obresti. Pravico do izplačila obresti imajo vsi, ki prejemajo italijanske pokojnine. Tisti, ki so že dobili obresti imajo pravico do obresti na obresti in za tisti čas, ko jim niso bile obračunane, to je od datuma vložitve prošnje do datuma obračuna obresti. Izjave bomo izpolnjevali in dajali morebitne informacije na sedežu društva ob sredah, med 9. in 11. uro, od srede, 18. avgusta dalje. Društvo upokojencev Izola PROMETNA VARNOST PRED ŠOLO (DM)Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu, ki ga je minuli torek sklicala županja Breda Pečan, je največ pozornosti namenil točki "Kako zagotoviti varno pot šolajem v šolo ob začetku pouka". Poleg članov sveta, so na seji sodelovali še predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ravnatelji osnovnih šol, delavci policijske postaje Izola in predstvaniki občinskih služb s področja prometa. Sprejetje bil program akcije, ki je bila v preteklem letu znana pod imenom "none in nonoti za vnuke". To pomeni, da bodo prve šolske dni na najbolj prehodnih prehodih poleg policistov še krajani in krajanke (v vlogi zagotovitve varnejših prehodov predvsem mlajših šolarjev). Očitno se je lanskoletna akcija dobro obnesla, saj v tem času ni bilo_ prometnih nesreč v katerih so bili udeleženi šolarji. Ravnateljica OŠ V. Šmuc, Diomira Tkalčič je opozorila na problematiko (ne)urejenih pogojev za šolarje, ki se v šolo vozijo z avtobusom (beri - neprimerno urejeno parkirišče za avtobuse), Amina Dudine ravnbateljica OŠ D. Alighieri pa je opozorila na manjkajoče talne oznake v ulici Okt. revolucije (nasproti nove šole). Po zagotovilih pristojnih služb občine, bodo talno signalizacijo, kot je bilo dosedaj v praksi obnovili pred pričetkom gouka. Člani sveta so izvolitev predsednika sveta prenesli na naslednjo sejo, izvolili pa so vodjo občinske inšpekcije Silvano Zadel, za namestnico predsednika sveta za varstvo in preventivo v cestnem prometu občine Izola. prejeli smo Kdor ne razume, pač ne razume. Zato bom uporabila pisanje v našem Mandraču št. 327, kije nosilo naslov "Izola - najlepše mesto v Istri" samo kot zelo dobrodošlo iztočnico, ki mi daje možnost povedati, zakaj se mi zdi primerno izjaviti, daje Izola najlepše mesto v Istri. Pa ne le v Istri - tudi za naj lepše mesto na svetu jo lahko razglasimo, pa nihče, ki razume poanto, ne bo začel razlagati, kako taka trditev nima nobene realne podlage. Postavila bom primero: ko katerakoli mamica na svetu pestuje svojega novorojenčka, je prav on zanjo najlepše in najbolj ljubko bitje na svetu, pa čeprav se vsej njeni okolici zdi, da gre za kar se da običajnega, ponavadi nekoliko zgubanega in nakremženega, preveč kričavega in zariplega človeškega mladiča. Katere razumske utemeljitve bi nam navedla mamica, da bi dokazala svoje prepričanje o svojem otroku? NJEN otročiček je in s tem je vse povedano, vse dokazano, vse utemeljeno. In nekaj podobnega je z našo Izolo. Če človek živi v kraju, kjer se dobro počuti, kamor se z veseljem vrača, kadar je nekaj časa odsoten, kjer ima prijazne in prijetne prijatelje in znance, kjer veter nekako drugače - bolj nežno - piha, kjer imajo drevesa drugačen -bolj dišeč - vonj, kjer morje drugače - bolj blagoglasno - šumi, kjer ljudje, kijih sreča med sprehodom ali ko gre po opravkih, vrnejo nasmeh s prijaznim nasmehom ali pozdravom, OBČINA IZOLA ŽUPANJA Številka: 350-05-8/99 Datum: 24.8.1999 OBVESTILO Krajane Krajevne skupnosti Izola II in občane občine Izola obveščamo, da bo A/ javna obravnava osnutka Spremembe zazidalnega načrta »Prešernova - Drevored 1. maja v Izoli - območje Zdravstvenega doma« dne 31.08.1999 ob 19.00 uri v dvorani občinskega sveta na Kristanovem trgu 1 v Izoli BI ter da se do 06.09.1999. podaljša javna razgrnitev osnutka Spremembe zazidalnega načrta »Prešernova - Drevored 1. maja v Izoli - območje Zdravstvenega doma« potem je ta kraj njegov DOM. In tako kot je DOMOVINA vedno najlepša, najbolj prijazna in najboljša dežela na svetu, tako je tudi naš dom najlepši kraj med vsemi. Pri tem njegov dejanski zunanji videz, velikost, arhitektura, zgodovina ali njegova pomembnost v primerjavi z drugimi, sosednjimi ali bolj oddaljenimi kraji nimajo prav nobene teže. To seveda ne pomeni, da smo v vsakdanjem življenju slepi za pomanjkljivosti in napake našega kraja in nas samih, pa tudi naših sokrajanov. Nasprotno, zavedamo se jih in se trudimo dejansko stanje izboljšati tako, da bi ga kar se da približali idealni podobi našega kraja. Saj tudi prej omenjene mamice same pri sebi vedo, da ni vse resnično, kar čutijo, obenem pa tudi vedo, da ljubezen zmore vse - ljubljen otrok in ljubljen kraj sta pač najlepša. In če že nista danes in čisto zares, ju bomo pa naredili, kajne? Če človek sprejme nek kraj za svoj DOM, potem nikoli in nikdar niti ne pomisli, kaj šele, da bi rekel ali celo napisal, da v njem vlada duhovna in materialna revščina. Za slednjo tako vemo, da ni nobena sramota in da človek, ki kaj d? sam nase, pomanjkanje materialnih dobrin največkrat nadomesti prav z duhovnim bogastvom. Zato se mi zdi naravnost neverjetno, predvsem pa poniževalno trditi, daje naša Izola duhovno revna. Pri tako bogati kulturni dejavnosti, pri tolikih dogodkih, ki kažejo na bogastvo, živahnost in ustvarjalnost naših ljudi na izjemno širokem področju ustvarjalne in poustvarjalne (sicer večinoma amaterske) umetnosti in kulture se mi zdi, da lahko kaj takega izjavi samo nekdo, ki ali sploh ne pozna in ne spremlja našega kulturnega utripa, ali je globoko nezadovoljen s samim seboj in z vlogo, ki jo ima v svojem okolju, ali pa v jeseni svojega življenja ugotavlja, da so sledovi, ki naj bi jih zapustil kot svoj pečat za bodočnost v lastnem okolju, nični in ga muči globoka zavist do vseh tistih, ki so soustvarjali in ki še vedno soustvarjajo bogati, živahni in poln življenjski, kulturni, umetniški, predvsem pa ustvarjalni utrip našega kraja. Zelo človeško je, želeti si, da bi se nas naši nasledniki spominjali po čem, kar smo (seveda dobrega, lepega) storili za svoje okolje. Največkrat pa v tem uspejo ljudje, ki se te želje niti ne zavedajo, ker so preveč zavzeti s svojim delom, ki pa pušča za njimi sledove kot neko posebno svetlobo. Pomislimo samo na Franja Sornika: velike večine njegovih »pomembnih« sodobnikov v Izoli se nihče več ne spominja, on pa seje s svojo neverjetno energijo in organizacijsko sposobnostjo, s katerima je mnoge med nami za vse življenje zavezal ustvarjalnosti v umetnosti, nam vsem, ki smo takrat živeli v Izoli, pa smo tedaj bili mnogi še otroci, za zmerom zapisal v spomin. Sama bi nikakor ne mogla živeti v kraju, ki bi me spominjal na Blatni dol ali dolino Šentflorjansko, saj bi se počutila utesnjeno in nesrečno. Izola s svojo bogato italijansko in slovensko kulturo v sedanjosti in preteklosti, s svojo strpnostjo, ki se kaže v sožitju ne le dveh avtohtonih narodov, ampak cele vrste tudi kasneje priseljenih drugih narodnosti, to zagotovo ni. Tudi zato in še zaradi vsega, kar sem že prej napisala, pa vsega, česar ne znam povedati, se tu počutim DOMA in si upam tudi javno reči, da so naše mesto, naša občina, naše vasi in zaselki na podeželju najlepši. Tole moje pisanje je bil majhen poskus, pojasniti moj odnos do domačega kraja. Vsak pa naj razume, kot mu je ljubo, saj gre za področje čustev in ne razuma. Želim si le, da se ne motim, ko mislim, da podobno kot jaz čuti še zelo zelo veliko ljudi v Izoli. Breda Pečan COMUNE DI ISOLA IL SINDACO Numero: 350-05-8/99 Data: 24.08.1999 AWISO Si avvisano gli abitanti della Comunità' locale Isola II e i cittadini del Comune di Isola che Al il pubblico dibattito della bozza delle Modifiche al Piano di edificazione particolareggiato "Strada Prešeren - Viale I Maggio a Isola" - area della Casa di Sanità' avra' luogo il 31.08.1999 alle ore 19.00 presso la sala consiliare, p.zza Kristan n. 1, Isola B/ e che e' protratta fino al giorno 06.09.1999 l'esposizione al pubblico della bozza delle Modifiche al Piano di edificazione particolareggiato "Strada Prešeren - Viale I Maggio a Isola" - area della Casa di Sanità'. Županja: Breda PEČAN Il Sindaco Breda PEČAN DVOJIMI RAČUNI V zadnjih dneh nas je poklicalo kar nekaj bralcev z vprašanjem naj preverimo, kako to, da so prejeli dvojne račune Komunale in še nekaterih javnih služb. Nekateri so namigovali, da gre za igranje s potrošniki, potem pa se je v glavnem pokazalo, da gre za zakonske spremembe pri izdajanju računov, saj je zakonodaja na tem področju naredila precejšnjo zmedo. Plačilo storitev, ki trajajo celo leto (plačilo za grob je tak primer) je pač treba razdeliti na dva dela. Prvi del se obračuna kot avansni račun, drugi del pa kot klasični račun z vračunanim davkom na dodano vrednost. Tudi naročnike Mandrača čaka nekaj podobnega, saj je treba tudi za naročnino, ki je bila plačana v začetku leta za celo leto, izstaviti dva računa: enega za čas do uvedbe davka na dodano vrednost in drugega za čas po uvedbi DDV-ja. Pravzaprav se izstavljalci računov ravnajo vsak po svoje in iščejo najprimernejše rešitve, ki pa v vsakem primeru vnašajo zmedo med plačnike. Skratka, storitve (in tako tudi tiste J.P. Komunala) ne boste plačali dvakrat, enkrat pa jo boste morali prav gotovo. Vendar to ni prav nič novega. V torek, 24. avgusta se je Delamaris predstavil na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer je nastopil z novo grafično podobo embalaže svojih proizvodov. Delamaris je letos prvič poslal svoje izdelke v ocenjevanje in zanje dobil 10 priznanj, od tega dve zlati medalji, 6 srebrnih in dve bronasti. Najvišji odličji sta si prislužili Ribja predjed in Sardine pikant. /k lil ŠIFRA Ivan Konstantinovič s.p. 120 LET IZ MORJA V KONZERVO V petkovem jutru smo se na ribiški barki Jež, zasidrani tik ob tovarni Delamaris, zbrali vsi tisti novinarji, ki vemo, daje 120 časti vredno število. Toliko let je namreč minilo odkar seje v tovarni Delamaris pričelo polniti konzerve z ribo. V rahlem dežju smo pričakali Bruna Volpija Lisjaka, tržaškega raziskovalca in avtorja knjige 120 let iz morja v konzervo, ki je minuli konec tedna izšla kot darilo Delamarisa ribištvu ob priložnostnem Ribiškem prazniku. Ob prihodu sta ga spremljala še Darko Darovec z Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru, kije podal uvodno besedo o knjigi in Vojko Maver, direktor Delamarisa. Po nekaj uvodnih besedah je o knjigi podrobno spregovoril njen avtor. Knjiga, natisnjena v 3000 izvodih, vsebuje zelo zanimivo vsebino in fotografije, razdeljena pa je na pet poglavij. Podrobno predstavlja razvoj ribištva na Slovenski obali, začetek konzerviranja rib, nastanek ribje predelovalne industrije in zgodovino Delamarisa. Strokovne podatke v knjigi Bruno Volpi Lisjak podaja na preprost in zanimiv način. Nekateri dokumenti iz Pomorskega muzeja v Piranu pričajo, da segajo začetki konzervne industrije in s tem Delamarisa prav do leta 1879. Direktor Delamarisa, Vojko Maver, je povedal tudi nekaj podatkov o sedanjem poslovanju Delamarisa. Omenil je dobre rezultate zadnjih let in tudi tekočega leta, v katerem so doslej poslali na trg že 24 milijonov različnih konzerv. Omenil je tudi, da bo tovarna kaj kmalu potrebovala nove prostore, glede na ne preveč vzorno sodelovanje z izolsko občino in županjo pri pripravi urbanističnih načrtov pa je namignil tudi na možnosti selitve v Koper. Izvode spominske brošure bodo podarili vsem slovenskim knjižnicam, muzejem in ustanovam, katerih delovanje je povezano z ribištvom, sedanjim in nekdanjim zaposlenim ter ostalim, ki si jo želije imeti. Vsekakor je zagotovljeno zelo zanimivo branje in obilo novih informacij. (Anja Bajda) Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti HMIMà o ffl» ° HB Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 - 110 NA OBALE PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH J NOGOMET 2.SNL DRUGA TOČKA AUTO PLUSA Avtoplus : Jadran Šapic 0:0 Avtoplus Korte: Bojanič 6,5, Šorgo 6,5, Mamilovič 6, Furlanič 5, Božič 6,5, Karič 6, Bogdanovič 7, Peršič 5,5 (Sredinšek - , Luznar 6), Baruca 6 (Dovžak - ), Gregorič 6, Breznikar 6,5 Oboji so srečanje začeli zelo previdno, domačini morda še bolj kot izkušeni drugoligaši iz Kozine. Tako so imeli več od igre gostje, vendar pravih priložnosti za zadetek ni bilo prav veliko. Še največji sta imela Prašnikar in Vatovec pri gostih ter branilec Šorgo, ki je v prvem delu lepo prodrl do vrat, tam pa mu je zmanjkalo moči za dober zaključek. Trener domačih je skušal poživiti sredino s Sredinjškom a se je ta takoj po vstopu poškodoval, tako da so ga odpeljali v izolsko bolnišnico na pregled izpahnjene rame. Zelo zanesljivo je branil domači vratar Bojanič, to pa je hkrati vse, kar je vrednega povedati o tej, dokaj dolgočasni prvenstveni tekmi. V naslednjem kolu bodo Kortežani gostovali pri zelo dobrem Šentjurju in vsaka dobljena točka bi bila zlata vredna. 3.DNL HUD PORAZ DOMA MNK Izola: Telmont 0:5 (0:1) ---------- Strelci: Lokaš 3, Bizjak in Kvasič 1 MNK Izola: Sirotič 5,5, Dončič 5 (Puzič 5), Cerič 5,5, Gregorič 5, Macolič 5, Božič 5 (Tonejc 5,5), Filipčič 4,5 (Hasanagič 5,5), Zaič 5, Škropeta 5, Božičič 5, Bauer 4,5 Izolani so spoznali nastopanje v tretjeligaškem tekmovanju. Brez zavzetosti v igri in brez dobre kondicijske priprave pač ni mogoče zmagovati niti v slovenskem tretjeligaškem prvenstvu in če ti sosedje s hriba doma nasujejo pet zadetkov je to že mali znak za preplah. Že res, da so Šmarčani dobro moštvo, da so bili lani kandidati za napredovanje in da jih je letos okrepil izvrstni prvoligaški strelec Lokaš, toda to, kar so pokazali v nedeljo Izolani ni bilo niti na ravni primorske lige. V naslednjem kolu igrajo Izolani v gosteh pri Goriških opekarnah, ki so lani izpadle iz drugoligaškega tekmovanja. Kaj si lahko obetajo? Z več borbenosti in organizirane igre je vse mogoče. KAPUČINO VESLANJE - TUL POD PRIČAKOVAN)! Erik Tul na svetovnem prvenstvu v St. therines v Kanadi ni nastopil tako kot si je želel, saj je zaostal za normo za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyu, vendar je nastopil med vsemi najboljšimi svetovnimi skifisti in da so tokrat precej igrale tudi izkušnje. Erik je bil v predtekmovanju najprej četrti, saj se ni želel naprezati, ker je v polfinale vodila le zmaga, v repesažu pa mu žal ni uspela uvrstitev med dvanajsterico, saj je bil v svoji skupini tretji. Glede na zaostanek za najboljšimi in glede na to, da mu letos primanjkuje močnih mednarodnih tekem pa je rezultat dokaj realen in obetaven za lovljenje olimpijske norme na kvalifikacijskih regatah. Brez tega pa jih čaka polna mreža zadetkov. MLAJŠE SELEKCIJE 1. Mladinska državna liga MNK lzola:Media Publikum 8:2 1. Kadetska državna liga MNK lzola:Media Publikum 1:2 olimpi! site norrr VLEČENJE VRVI Od 24. do 27. septembra bo na Reki prvo svetovno prvenstvo v vlečenju vrvi, na katerem bo, po dosedanjih prijavah, nastopilo blizu 30 reprezentanc iz vsega sveta. Med kandidati za medalje so tekmovalci Kube in afriških držav, ter naši sosedje Hrvati. Prav to daje upati tudi Sloveniji za katero bo nastopila ekipa Veseljaki v kateri je polovica tekmovalcev iz Izole. Te dni se že pripravljajo na naporno tekmovanje in iščejo sponzorja, ki bi jim omogočil nakup opreme in plačal stroške nastopa na prvenstvu. ROKOMET Prijateljska trening tekma MRK Izola : RK Jadran 25:1818:7) Izola - Športna dvorana v Izoli, gledalcev 50, sodnik Klavdijo Radojkovič MRK IZOla: Vučinič, Muha, Popovič 5(1), Sovdat 5( 1 ), Vidic 5, Cah 1, Bavčar 1, Čebular 1, Lončar 4, Vukovič 1, Cetin 1, Žeger, Gruičič 1, Radojkovič, Božič, Hodžič, Vončina, Klobas Jadran: Valenčič, Babič, Dimac 2, Uršič 4, Slabe 4, Spasovič 2, Cunjac 1, Kaltnekar, Valenčič 1, Memon, Horvat 4(2), Matijevič, Sarkič, Kastelic, Žnebelj, Hrvatin Izključitve: Izola 2 min, Jadran 4 min 7-m: Izola 5(3), Jadran 3(2) Oba primorska prvoligaša sta odigrala prvo prijateljsko tekmo kar med seboj. Za obe ekipi je bil to prvi stik z žogo po skoraj treh tednih dela na fizični pripravljenosti, zato je bilo veliko število tehničnih napak razumljivo. __________ Vsekakor pa sta oba trenerja, Vojko Lazar in Fredi Radojkovič. bila zadovoljna s prikazanim svojih ekip. Do začetka ju čaka skupaj z igralci še veliko dela in uigravanja. Pri gostih je manjkal GrandiČ. pri domačih pa MatJaŠCViČ. Oboji se bodo do začetka prvenstva verjetno še okrepili s kakšnim tujcem, saj sta obe ekipi zelo mladi in neikušeni. Izolani so tudi preskušali ljubljanskega krožnega napadalca Bačarja. Če se omejimo na prikazano na igrišču, je v pvem delu s pogostimi menjavami, gostujoči trener uspel držati razultatski priključek. V uvodnih minutah drugega dela pa je svoja vrata zaklenil KlO&aS. in Izolani so takrat napravili razliko. Iz izida 8:7 so povišali na 15:7. Na obeh straneh so dobili priložnost mladi igralci, ki dosedaj večinoma niso igrali v tej konkurenci. Lahko povemo da so zadovoljili. Zanimivo pa bo videti, kako se bodo obnesli med prvenstvom. Letos bodo s tem, ko je v zapisniku lahko 14 igralcev, zagotovo več prisotni na tekmah in tudi trenerji bodo imeli več možnosti, da jih dejansko uvedejo v igro. EŠ Par kapljic iz neba, popolnoma le nismo pozabljeni. Dvorana se žal ni nič ohladila, temperatura se dviga. Oboji se že približujejo končni glazuri. Fantje so se preiskusili že v tekmi proti hrpeljcem. Nič kaj posebnega, oboji še zelo daleč od željenega. Veseli zmaga, toda prava slika to le ni. Izolani so se trudili (niso še uigrani), vendar pa Andor trenutno ni "pravi" pokazatelj. Igralo je kar precej igralcev toda ekipa še ni popolna. Če stvar pogledamo malo lepše, po pokazanem smo že pred hrpeljci. Vendar pa, po prebranem (ali tudi verjeti), ostali prvoligaši že pilijo formo. Izolani še vedno računajo na okrepitev na črti, toda čas beži in zopet bo vprašljiva uigranost ekipe. Predvidenih pa je še pripravljalnih tekem, v nedeljo turnir, kasneje pa bo kar nekaj kvalitetnih ekip na obali (tudi reprezentanca ZRJ). Priložnosti za dokazovanje še pa še, komu bo "lažje", Frediju ali igralcem? Tudi dekleta skušajo čim boljše izkoristiti kar so "zaslužile" na treningih. Prva resna preizkušnja jih čaka v tujini (Švica). Sledila pa bo domača "fina obdelava". Največ dela pa je usmerjeno v organizacijo kluba. V kratkem bo občni zbor, okrepiti in "olepšati" bo potrebno zunanjo sliko in zainteresirati javnost za klub. Kar precej želja, toda dekleta z rezultati dokazujejo, da niso slaba "investicija". Vsakoletni problemi se tako ponavljajo in še dodatno dvigajo napetost. Rešitev je prvenstvo, tedaj so v ospredju prvenstvene točke in lažje se pozabi "primankljaj". Torej dobro pričeti, vendar pa še boljše končati. POD BELVEDERJEM ROKOMET: PRIPRAVE MRK Izola Izolani nadaljujejo s treningi. Prva faza, v kateri so predvsem skrbeli za dvig telesne pripravljenosti, gre počasi h koncu. Opravili so tudi drugo testiranje in tudi trener Fredi RadOjkOViČ je bil zelo pozitivno presenečen, saj so vsi dvignili raven svoje pripravljenosti. To pomeni, da so v teh treh tednih res zagrizeno delali in na treningih niso zabušavali. Treningom seje priključil tudi TomažRopotar. Konec tedna pa naj bi prišel tudi tako dolgo pričakovani tretji tujec. Tokrat naj bi izbor padel na 20-letnega krožnega napadalca Cn/GIIB ZVCZdfi in mladinske državne reprezentance Jugoslavije. Več o njem nismo uspeli izvedeti, saj se želijo v klubu res najprej prepričati, da bo igralec v Izoli. Igralci bodo še naprej trenirali dvakrat dnevno, zaradi zasedenosti glavnega trenerja pa bo jutranje treninge vodil Gojko VUČiniČ. S to prakso mislijo nadaljevati tudi v prihodnje, saj je kar nekaj igralcev, ki imajo zaradi umika proste dopoldneve. Tako da se bodo lahko priključili tistim, ki v Izoli samo igrajo rokomet. V naslednjem obdobju se bodo poskušali Izolani čimbolj uigrati, zato bodo igrali čimveč tekem. Prejšnji teden so v prvi tekmi prepričljivo premagali Jadran ÌZK0ZÌI)6 z rezultatom 25:18, polčas 8:7. Že danes v četrtek, 26.8.99, pa bodo v sežanski dvorani testirali ekipo Pral 67. V soboto, 28.8. pa bo v izolski dvorani turnir na katerem bodo poleg domačinov nastopile še ekipe MitOla, Krima in predvidoma COIlVarsana, ki naj bi se v tistih dneh nahajala na pripravah v Izoli. V sredo 1.9.99, pa bodo izolani ponovno nastopili v Sežani proti domčemu Mitolu. ŽRK Bajc Daewoo Izola Tudi dekleta pridno trenirajo že od začetka avgusta. Trener BoriS čllk ima na razplago na vsakem treningu okoli 25 igralk. Tudi one so dosedanje treninge namenile predvsem dvigu telesne pripravljenosti. V naslednjih tednih pa se bodo tudi počasi začele uigravati. Že ta vikend bo kadetska selekcija, letnika 1983 in mlajše odpotovala v St. Gallen v Švici, kjer bodo nastopile na izredno močnem mednarodnem rokometnem turnirju. V predtekmovalni skupini bodo imele za nasprotnice prvakinje Nemčije, Madžarske, Romunije, Francije in Švice. BajC DaeWOO ostaja glavni sponzor tudi v prihodnji sezoni. Intenzivno pa se v klubu ukvarjajo z sestavo nove vodstvene strukture. Že pred prvenstvom želijo imeti občni zbor, kjer naj bi tudi v ženskem klubu prišlo do nekaterih sprememb. Tako naj bi bil formiran upravni odbor, ki bi pomagal pri delu v klubu in dvignil organizacijsko raven izolskega kluba, ter tako tudio pomagal dekletom, do še boljših rezultatov v naslednjih sezonah. S povratkom Davìdele TlČiČ, naj bi mlada ekipa pridobila na izkušenosti, s tem pa bi se morali še izboljšati tudi rezultati. Testiranja mladih izolskih igralk iz kadetske selekcije na Fakulteti za šport so pokazala, da imajo v izoli izjemno sposobna dekleta, ki lahko napredujejo do vrhunskih igralk. Že dogovorjene tekme imajo Izolanke s TreŠnjevKO ìli CaSailO Magnango v Izoli. Odpotovale pa bodo tudi na turnir v Manzano v Italiji. Ker bodo v prvem krogu ponovno v Izoli gostovale PiranČailke, v drugem krogu prvenstva pa potujejo Izolanke na Škofije, bodo verjetno pripravljalne tekme s tema dvema nasprotnikoma odpadle. Za konec lahko omenimo še, da so se dekleta prejšnji teden poslikala in pripravila kolekcijo slik za novo sezono seveda vse na račun promocije glavnega sponzorja. Športna trgovina^nfi^ Kraška 8, Izola, tel,: 645-37501VI ikO ZNIŽANJE CEN -30% OBUTEV IN OBLAČILA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Elvis Štader a\ adidas HIGHROAD AGENCIJA ZA NEPREMIČNINE AqENZÌA irvnviobiliARE posnEÒovANjE: p RO