19. štev. poštnina piat»n»» aotovini. V Ljubljani, sobota 9. maja 1925. Leto V. en.Amo NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. [ Uraoatttv« te uprttvuilt*«: I 0r*4ttd* ŠL J, km«. izhaja vsako soboto. Rar*čn!n«: s« hiscmstvo 6 Din, za inozcmtv« * Din. Imvratl se računajo po voHkostl. Cen« v oglasnem golu. ■o urade*« Pozdravljeni! Iz raznih krajev Slovenije in iz Hr-vatske bodo v soboto in nedeljo prihiteli zvesti poborniki narodno-socijali-stifne ideje na strankina zborovanja. Prišli bodete vsi brez izjeme z navdušenjem in globoko zavestjo, da bodete munifestirali za pravično in pošteno ref. Pozdravljeni! Posebno vi funkcionarji strankinih organizacij, ki stojite v prvih vrstah in vršite težavno delo, posebno vam veljaj pozdrav. Vemo, da sc vas pogosto po krivici preganja, vemo, da se imate dnevno boriti z najtežavnejšimi življenskimi prilikami, in vendar stojite kot skala neomajani v boju za svete Klofafeve ideje. Ničesar vas ni premotilo iu prestrašilo, zvesti ste ostali stranki, ki je edina, ki zagovarja resnični socijalizem, nacijonalizem in državotvornost. Pri tej priliki pa bodite pozdravljeni tudi vsi oni, ki sicer ne bodete prišli na naša zborovanja, ampak bodete vendarle v duhu z nami. Pozdrav in hvala vam, ki ste mogoče manj znanega imena, ampak zato nič manj zaslužni, da je naš pokret vzdržal vse srdite napade nasprotnikov, rast vam, ki tvorite armado vojnikov okrog našega ueomadc-ževauega prapora! Najprisrčneje pozdravljamo končno naše brate iz Čehoslovaške. V vas ne vidimo samo svoje najboljše tovariše, ampak tudi svoje učitelje. Na Čehoslo-vaškem je vzklila ideja narodnega so-cijalizma in tam se lahko prepriča vsakdo, kakšna tvorna sila je narodni soci-jalizem. Ponovno smo bili v Pragi- in bratje Čehi v Ljubljani. Med nami so nastale iskrene bratske vezi, ki nas spajajo v nerazdružljivo enoto. Živel narodni socijalizem! Živeli bratje Cehi! Živeli vsi naši tovariši in tovarišice! Pred strankinim zborom. V soboto, dne 9. in v nedeljo dne 10. maja se vrše v Ljubljani zborovanja Narodno-s j realistične straaue, na katerih bomo položili obračun za preteklo strankino poslovno leto in določili smernice za prihodnje leto. Obračun .o strankinem delovanju ne bomo sprejemali šablonski m s praznim entuzijazmom, ampak premišljeno in z največjo resnostjo. Fazno bomo premo-trili vse urankino udejstvovanje, tako vrline kot napake naše organizacije. Kar liomo našli dobrega, bomo sprejeli ludi v program bodočega leta, kar se bo nam pa zdelo slabo, bomo skušali odstraniti. Pri vsem našem razmotrivanju strankine bilance nas bo pa vodila izključno le ljubezen do narodno - soci-jalističnega pokreta. Kajti v naši stranki nima mesta negativni kritik, ampak le oni, ki s kritiko ustvarja in ima prav vedno v mislih le splošen iuteies. Če bi to ne bilo, bi ne bili socijalisti, ampak zastopniki osebnih razpoloženj. Največja vrlina stranke je, da smo se pri vsaki priliki zavedali, da smo eden za vse in vsi za enega. Na temelju te brezpogojne 1 solidarnosti bomo gradili tildi naprej, prepričani, da uspehi našega smotre-nega dela za dobrobit delovnega ljudstva ne bodo izostali. predvsem vera v pravilnost naše poti vera v pravičnost našega boja, nam daje moč, da navzlic neprilikam še do danes nismo položili orožja in ga ne mislimo položiti tudi v bodočnosti. Vera v Kloiačove nauke nam daje sile, da ne oklevamo, ali obupujemo, ampak smo vedno — močnejši in pogumnejši. Računati moramo z dejstvom, da je socijalizem v naši državi, ponajveč vsled krivde delavskega razreda samega, trenotno politično potisnjen ob stran. Kakšno socijalno in gospodarsko škodo trpi s tem delavno ljudstvo, nam ni potrebno posebej povdarjati. Preokret na boljše se ne bo zgodil preje, dokler se delavno ljudstvo ne strne v eno fronto. NSS ne bo prenehala s propagando za enotno fronto delovnega ljudstva. Če ne bo šlo drugače, se bo morala izvršiti koncentracije proletarskih sil preko onih, ki koncentracijo danes zavirajo. Socijalistični poaret je preslaboten, da bi se v doglednem času osvojil politično moč. Iskati se bo moralo zato stik z onimi strankami, ki sporedno s so-cijalitičnimi strankami zagovarjajo ljudsko demokracijo in upravičenost teženj delovnega ljudstva. Socijalistične stranke ne smejo ostati izolirane od državne politike. Ravno v tem pogledu bo NSS lahko igral važno vlogo posredovalca v korist delovnega ljudstva. V strokovno-socijalnem pogledu jje pa naša prva zahteva, da preidejo vse javne delavske ustanove in zavodi v izključno upriavo delavskih Zastopnikov. ^ Ne moremo si misliti pravilnega izvajanja socijalne zakonodaje, če je vsa eksekutivna moč v rokah pridobitnih kast, ki gotovo nimajo interesa na uspešnem in doslednem izvajanju zakonitih določil. Gotovo pa je, da se ta naša zahteva ne bo izpolnila, če se ne izpolni predpogoj, to je, da je ukinjena politična izolacija delavskih množic. Upravičeno se pričakuje že tekom prihodnjih mescev bistvenih sprememb v naši državni politiki. Ideja sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci dozoreva in mogoče ni daleč čas ko bo postala dejstvo. S tem trenotkom bo konsolidacija političnih razmer v naši državi znatno napredovala in potrebna bo taktična preorijentacija vseh političnih steank. Tudi za socijalistične stranke bo nastal ugodnejši položaj. Seve samo v tem slučaju, če se bodo socijalistične stranke znale zagotoviti svoje pozicije. Za NSS ne dvomimo, da se zaveda svoje naloge in dolžnosti do države in delovnega ljudstva. Sobotna in nedeljska zborovanja NSS bodo dalekosežnega pomena ne samo za razvoj stranke same, ampak za socijalistični pokret sploh. Prepričani smo, da bo zbor izpolnil vse nade, ki jih stavijo v zaključke zbora somišljeniki in prijatelji narodnega socijalizma. Žrtev politične maščevalnosti. Prosvetni minister je na predlog ministra dr. Žerjava izposloval preme-stitveni odlok za profesorja Frana Bračuna iz gimnazije v Mariboru na gimnazijo v Nišu. Tovariš Bračun je naš odličen pristaš in se je vedno javno in odločno zavzel za načela narodno-soci-jalistične stranke. Tovarišu Franu Bračunu v političnem boju niso mogli do živega, prav tako ne v privatnem in službenem. Kot profesor je tov. Bračun vršil svojo službo z največjo točnostjo in očetovsko vnemo za vzgojo mladine. Toda politični sovražniki so hoteli za vsako ceno udariti tov. Bračuna. Ker drugače ni šlo, so izposlovali njegovo premestitev v Niš, da ga udarijo materijelno in obenem odtegnejo s torišča njegovega javnega udejstvovanja. Premestitev tov. Bračuna smatramo za politično persc-k mrijo najgrše vrste in kot akt osebnega političnega maščevanja. Vera, cerkev, klerikalizem. V javnem mnenju srečujemo često enačbo: cerkev je vera in >la je torej človek, brez cerkve tudi brez vere. Klerikalci pa so napravili drugo enačbo: klerikalec je pravi katolik, da torej človek, ki ni klerikalec, ludi ni pravi katolik. Potrebno je, da vnesemo nekoliko jasnosti v ta vprašanja in raztrgamo nepravilne enačbe. Kaj j« vera? Vera je notranje čustvo, ki uravnava razmerje človeka do sočloveka in boga. Kdo je ta bog? Človeštvo se je od pradavnini srečavalo s pojavi in vprašanji, katerih si'ni moglo pojasniti; v pradavnem prebivalcu naše zemlje je vzbudil n. pr. blisk bojazen in ker si tega pojava nikakor ni mogel razlagati (danes ga razloži vsak ljudskosolski olrok), ga je pripisal vplivanju višjih bitij, bogu, katerega je treba častiti, da se ne odvrne od njega in pošlje nadenj strele. Danes, ko poznamo vzrok tega in drugih pojavov, se čudimo naivnosti prvotnih ljudi; ati pa je danes kaj drugače? Stalno še moramo reči o mnogih in mnogih stvareh »ignoramus« (ne vemo). Znanost do danes še ni prispela tako visoko, da bi mogla zadovoljiti raz-iskajočo in vprašujočo misel človekovo in prepušča jo sami sebi. Vprašanje bitnosti ali nebitnosti duše, njen posmrtni delež, problem življenja in smrti, tajnost vesoljstva, to vse se danes še izumika znanstvenemu raziskovanju. Tukaj je meja znanstvenega poznanja, tukaj konča vlada razuma in nastopa vlada čustev, človek pa hoče imeti jasnost, mora imeti javnost, če naj se počuti notranje zadovoljen in miren. Išče torej sam ali pa sprejema nazore drugega. Tako nastaja vera duševni svet človeka, ki < dopolnjuje znanstveno spoznanje. .1 c-li vera nujna? Če gledamo na vero iz tega stališča, če razumemo pod vero posebno razlago raznih pojavov, ki so še danes zaviti v meglo tajnosti, če je ne zožujemo le na razmerje človeka do boga (one poosebljene neznane sile), potem je vera nujna in ni človeka, ki bi bil brez tega čustva; če pa zožimo vero le na razmerje človeka do gotovega namišljenega nadnaravnega bitja, potem pa lahko rečemo, da vera ni potrebna, potem lahko govorimo tudi o ateistih (brezbožcih), to je osebah, ki bivanje takega nadnaravnega bitja zanikajo. Vera v onem prvem smislu je torej lastna vsakemu človeku; ali je individualna, če vsak posameznik zase stvori na temeljih znanstvenega spoznanja svojo lastno vero, ali pa je kolektivna (skupna), kadar gotova skupina ljudi sprejme nazore kakega človeka za svoje. Taka kolektivna, skupna vera poraja cerkve. Cerkev ni torej nič drugega, nego družba ljudi, ki imajo skupne nazore, bodisi že lastne, bodisi sprejete od drugih in ki se ravnajo po istih moralnih zakonih. Taka cerkev še ni nikako zlo, ker' dovolja-va revidovati- spremeniti nazore in program, če, znanost dokaže, da so bili dose- danji napačni; postane pa reakeijonaren stvor, če proglaša gotove verske članke In predpise za dogmo, za nekaj neizspremen-Ijivega in nezmotljivega. S teni se postavi proti znanstvenemu spoznavanju in vuasa zmedo v miselnost vernikov. Vsled tega stojimo proti cerkvam, ki zanikajo svobodo prepričanja in odločevanja, v odkritem boju. Mnoge cerkve, posebno te, ki štejejo veliko število vernikov, so postale sčasoma klerikalne. Zlorabljale so in zlorabljajo vero v posvetne svrhe, v utrditev in pridobitev posvetne oblasti in napravile so iz vere predmet javne špekulacije. Izkoriščajo vdanost vernikov, da v njihovem imenu izvajajo dejanja, ki so v popolnem nasprotju z vero. Proti temu klerikalizmu je treba nastopati kar najodločneje. Fot, ki vodi k odstranitvi klerikalizma iu cerkve, je pot človeškega sjioznavanja. Proti klerikalizmu cerkvi ni mogoče delati z agitacijo, temveč treba je privesti poediuce do tega, da sami razmišljajo o teh vprašanjih in sami določijo svoje razmerje do njih. To se dosega z razširjanjem njihovega obzorja. K lastnemu verskemu čustvu in o tem zanikanju dogmatične vere se da priti le po lastnem prepričanju, ne pa z golim nerazmišljenim sprejetjem tujih, j>a čeprav svobodomiselnih nazorov. Iz pojasnjenih razlik izhaja: vera je notranje čustvo, osebno naziranje na vprašanja, katerih veda še do sedaj ni rešila, brez ozira na to, če obstoji med temi vprašanji vprašanje eksistence boga ali ne. Tako vero,, notranjo, osebno, ima vsak človek; ta vera, ki je posledica svobodnega raziskovanja in prepričanja posameznikovega je v ostrem nasprotju z cerkvami in klerikalizmom, ki pomenjajo omejitev svobodnega odločevanja posameznikov in oviranje splošnega napredka. Iz tega pa izhaja nadalje tudi nepravilnost enačbe: člo- vek brez cerkve (veroizpovedi) je človek brez vere, ker cerkev in vera sta dva popolnoma različna pojma. Pravilno je dejal Masaryk, da necerkven človek ni treba da je neveren, in nasprotno, da človek, ki pripada cerkvi, ni vedno tudi veren. In resnično ‘ srečujemo, posebno med znanstveniki, globoko verne ljudi, ki stoje izven vsake cerkve, pa žive mnogo moralneje, nego sami duševni voditelji cerkve. Verska etika, ki se je opirala v vero na plačilo in kazen se nadomešča z etiko razuma (posvetno), laično moralo, ki ute, melju je svojo sodbo v dobrem in zlu na svobodnem razumstvenem razmišljanju; moderna etika temelji na znanosti ne na veri. Vsak posameznik mora delati na tem. da fji ustvari v razmišljanju svojo lastno vero, svojo pozitivno vero, vero ne nadnaravno, temveč naravno, ki naj predvsem uravnava razmerje posameznika do celote, in mu daje zakone moralnega življenja. ČehoslovaSki gostje na strankinem zboru. V petek, 8. t. m. se pripelje delegacija bratske čehoslovaške narodno socijali-stične stranke na naš strankin zbor. Med delegati so poslankinja in podpredsednica bratske stranke sestra Z c m i n o v a, poslanca Emil Spatny in J indica Trnobran-sky, glavni tajnik br. Anton Sole ter pod- župan Kraljevih Vinogradov Jiri Pichl. Nuše goste pozdravijo zastopniki naših krajevnih organizacij v Mariboru in v Celju. V Ljubljani pa jih sprejmejo zastopniki načelstva, jzvrševaluega odbora in ljubljanskega okrajnega odbora, Delegati se udeležijo vseh naših zborovanj ter bo med drugimi nastopila na glavnem zboru tudi poslankinja sestra Z e m i n o v a in poročala o ženskem vprašanju. Samostojni demokrati imajo sicer polna usta besedi, kadar se govori o demokraciji in svobodi političnega prepričanja. Res je pa, da ni bilo ined Slovenci stranke, ki bi bila bolj nedemokratična in ki bi bolj kratila osebno politično svobodo, kakor je ravno SDS. Kot največje junaštvo smatrajo nekateri voditelji SDS, da se lahko osebno maščujejo in materijelno ubijajo človeka, nad katerim imajo trenutno službeno oblast. Toda vsaka reč je na svetu minljiva in tako bo tudi glorije in maščevalnosti SDS konec. In še eno! Samostojni demokrati zelo radi govore o enotni napredni fronti. Po njih mnenju bi morala NSS podpirati SDS. Mislimo, da so si vsi pristaši SDS lahko na jasnem, da pri metodah mladinskih voditeljev v enotni napredni fronti ne more biti niti govora, vsaj o taki fronti ne, v kateri bi se nahajala tudi SDS! m ' .z.‘V, f „ ... ,' - Strankin zbor. Iz sporeda: Večinoma vse naše krajevne organizacije so prijavile delegate za delegatski m glavni strankin zbor ter kakor je opažati iz prijav, je zanimanje za letošnji zbor zelo veliko. Razpored zborovanja je sledeči: Seja osrednjega izvrševalnega odbora se bo vršila v soboto ob il. uri popoldne v spodnjih strankinih prostorih v Narodnem domu. Vsi člani so dobili pravočasno vabila z dnevnim redom ter jih ponovno pozivamo, da se seje zanesljivo udeležijo. Na seji se bo razpravljalo predvsem o predlogih za strankin zbor ter o resolucijah. Delegatski zbor se bo vršil v soboto ob 7. uri zvečer v bivših restavracijskih prostorih Narodnega doma. Pristop imajo le delegati strankinih organizacij in veljajo vabila kot izkaznice. Prosimo vse delegate, da se v razpravah strogo držijo dnevnega reda in poslovnika zborovanja. Za delegate so preskrbljena prenočišča in naj se vsak delegat za prenočišče javi pri tov. Mirku Hafnerju, ali pa v strankinem tajništvu. Glavni strankin zbor se bo vršil v veliki dvorani >Uniona« ter se prične točno ob 9. uri. Pozivamo vse udeležence, da so točno na mestu ter se ravnajo po navodilih rediteljev. Vsi udeleženci naj pridejo s strankinimi znaki. Na zboru govorijo zastopniki bratske čehoslovaške narodno socijalistične stranke ter strankini referenti. Tiskovine, brošure in strankini znaki se dobijo na zboru ter naj se v svrho nabave vsakdo javi na licu mesta. Skupen obed se vrši v dvorani »Uniona« ob 1. uri. Kdor je priglašen za skupen obed. naj se istega brezpogojno udeleži. Naknadne prijave se sprejemajo še v soboto zvečer. Shod mladine se bo vršil v nedeljo ob 4. uri popoldne v bivših restavracijskih prostorih Narodnega doma. Pozivamo tudi zastopnike krajevnih organizacij, da se shoda udeležijo. Družabni večer na Čast češkim gostom se vrši v nedeljo ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Tivoli. Pozivamo vse udeležence, posebno one, ki se s popoldanskimi vlaki ne odpeljejo, da »e tega večera polnoštevilno udeležijo s svojimi rodbinami. Vstop prost in je dobrodošel vsak naš somišljenik. Vse delegate in zastopnike naših organizacij pozivamo, da se ob priliki strankinega zbora zanesljivo javijo v strankinem tajništvu, da dobijo vse 'tiskovine, kii jih rabijo pri organizatoričnem delu. Na ta način se izognemo precejšnjim poštnim stroškom ter se o vsaki stvari lahko točno in potrebno dogovorimo. V nedeljo bo tajništvo poslovalo od 8. do 9. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Med glavnim zborom v dvorani »Uniona« pa bo tajništvo poslovalo na licu mesta. Majski tabor narodno - socijalistične stranke v Pragi na Staromestnem trgu. Majska proslava bratske narodno-sod-jallst. stranke v Pragi. »Ne Rim, ne Moskva, ampak Praga«, pod tem geslom se je vršila majska proslava bratske čehoslov. socijalistične stranke. Obisk proslave je bil veličasten. Sprevod je bil mnogo številnejši, kot pa sprevod socijalnih demokratov in komunistov. Na čelu sprevoda po praških ulicah je korakal senator Klofač v spremstvu ruskih socijalnih revolucionarjev. V sprevodu so bile zastopane razne strankine organizacije. Posebno invalidov in železničarjev je bilo na tisoče. Sprevod se je ustavil na Staromestnem taboru. — Tabor se je otvoril s fanfarami iz Libuše, nakar je govoril senator Klofač, viharno pozdravljen od tisočer in tisočev somišljenikov. V svojemu govoru je senator Klofač predvsem povdarjal, da današnja majska proslava ni več samo manifestacija delavstva, ampak vsega naroda. Dalje je rekel senator Klofač: Ravno vsled tega, ker nismo marksisti, smo z vso dušo socijalisti. Mi smo stranka dela, ne pa stranka špekulacije. Predvsem moramo paziti na to, da ne bo nihče razbil naše strankine enotnosti. Naša socijalistična politika je najbolj narodna izmed vseh političnih stremljenj. V svojem govoru je senator Klofač tudi najostreje nastopil proti komunizmu in klerikalizmu. H koncu govora se je senator Klolač spomnil velikega prezidenta ČSR Ma-saryka, kateremu so množice priredile viharne ovacije. — Vsa Praga je na dan 1. maja živela pod mogočnim utisom veličastne manifestacije bratske češkoslovaške narodno - socijalistične stranke. JPMHTHGNH 0mjcz£& POLITIČNI POLOŽAJ. Ker se cel teden ne vrše seje narodne skupščine, je večina poslancev zapustila Beograd. Glavni interes je še vedno posvečen izključno le razgovorom radikalov s HSS. Samostojno demokratsko časopisje bi rado zmanjšalo važnost teh razgovorov in ustvarilo javno mnenje, da je vlada UR nemogoča. Prizadevanja sam. demokratov pa dnevni do-godljaji sproti desavuirajo. Dejstvo je, da se radikali resno prizadevajo stvorih s Hrvati sporazum in sta bila v zadnjem času ponovno sprejeta, na dvoru voditelja HSS Pavle Radič in dr. Nikič. želja krone je, da se sporazum doseže. Seveda pa ni pričakovati zaključkov sporazuma preje, dokler ne bodo vsi mandati HSS verificirani in dokler ne bo končan proces proti Štefanu Radiču ter ukinjena internacija- ostalih voditeljev HSS. Hrvati izjavljajo, da pa lahko sklenejo sporazum samo z radikali m da je vsaka zveza s Pribičevičem izključena. Radikali upoštevajo zahtevo HSS in je zato velika nevarnost za samostojne demokrate, da bi ostali s sestavo nove vlade popolnoma izolirani. Samostojni demokrati spoznavajo resnost situacije in se zato z vso silo trudijo preprečiti izolacijo. Zadnje dni je sam. dem. časopisje lansiralo vesti, da bodo samostojni demokrati vstopili v radikalno stranko, še predno se doseže sporazum med radikali in HSS. Večina radikalov je precej hladno sprejela ponudbe samostojnih demokratov. Radikalni listi so neoficijelno povdarili, da o kaki fuziji med SDS in RS ne more biti govora, ker radikali niso voljni dovoliti nobenih strankarskih koncesij m si hočejo obdržati izključno pravico od-ločevanja o politiki svoje stranke. Ne-oficijelni - radikalni glasovi povdarjajo le eventuelno možnost, da se v radikalno stranko sprejme posamezne osebe samostojnih demokratov in že v naprej povdarjajo, da je pa velika težkoča sprejeti v radikalno stranko Svetozarja Pribičeviča. Vsekakor imamo tekom prihodnjega tedna pričakovati važne politične dogodke, ki bodo v marsikateri, danes še teman kotiček, prinesli veliko več jasnosti ter možnost nadalj-nili kombinacij. Definitivno rešitev od-nošajev med radikali in Hrvati pa ni pričakovati pred jesenjo. NOVA VLADA. 'Volilna vlada se je izpopolnila, ker je bilo več mest nezasedenih in ker sta morala odstopiti oba Hrvata dr. Drin-kovič in Šurmin, ker nista bila pri volitvah izvoljena. Sedaj je vlada sestavljena tako-le: Predsedstvo: Nikola Pušic; sod ja) no politiko: Marko Gjurine; prosveto: Svetozar Pribičevič (sam. demokrat); zunanje: dr. Ninčic; vere: M. Trifunovič; pravdo: dr. Edo Lukinie (sam. demokrat); zdravstvo: dr. Slavko Miletič; javna dela: Uzunovič; polje- delstvo: Krsta Miletič; pošte: Velja Vu-kičevic; šume in rude: dr. Žerjav (samostojni demokrat); izenačenje zakonov: dr. Srskic; finance: »ir. Stojadino-vič; agrarna reforma: Simonovič; trgovina: dr. Grisogono (sam. demokrat); vojno: general Trifunovič; notranje: Boža Maksimovič in promet: Anton Radojevič. Vsega skupaj imamo 18 ministrstev, gotovo polovico preveč za našo državo,. Značilno je, da je iz neznanih vzrokov izpadel iz vlade dr. Križman, ki je bil za ministrstvo trgovine in industrije. NARODNA SKUPŠČINA. I V pondeljek je zasedala narodna skupščina, na kateri je bil izvoljen na mesto odstopivšega podpredsednika Uzunoviča, ki je sedaj minister, dr. Nikola Srskič. Na seji se je obravnaval incident glede klubovega napisa SLS, nakar se je po izvolitvi članov raznih parlamentarnih odborov zaključila seja. Prihodnja seja se vrši zopet v pondeljek. Med tem so bili v parlamentarnih odborih izglasovali stanovanjski zakon (proti kateremu je glasovala cela opozicija) in zakon o kmečkih kreditih. V Zagreb je odpotoval anketni odbor, ki naj na licu mesta prouči niate-rijal glede verifikacije ostalih mandatov HSS. OBČNI ZBOR SKS. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Samostojne kmetijske stranke, katerega so se udeležili tudi zastopniki Slovenske republikanske stranke. S tre-notkom, ko je Radič začrtal nove smernice svoji' stranki, je nastala možnost, da SKS in SRS složita za skupno delo. Na občnem zboru so tako zastopniki SKS kot SRS izjavili, da morajo slovenski napredni kmetje prenehati z medsebojnimi boji in da je združitev obeh strank nujno potrebna z ozirom na nastali po- m mmuH litični položaj. Resolucije, sprejete na občnem zboru SKS so razveseljiv korak k konsolidaciji političnih razmer v Slovenji in jih je v tem pogledu najsim-patičneje pozdravljati. Po razopoložeuju v SKS in SKS sodeč bo gotovo prišlo do fuzije obeh strank. Kmečki blok bi na ta način razpolagal v Sloveniji s štirimi poslanci, ki so dobili pri zadnjih volitvah v narodno skupščino 33.000 glasov. Pdlitičua resolucija, sprejeta na občnem zboru SKS se glasi: 1. Občni' zbor izjavlja, da vidi rešitev sedanjega neznosnega političnega in gospodarskega položaja Jugoslavije do katerega je privedlo šestletno vla ,danije kapitalističnih strank, , edino v lojalnem bratskem sporazumu vseh ju-goslovenskih plemen in veroizpovedanj na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in socialne enakopravnosti vseh državljanov, spoštovanje zakonov ter priznanje absolutno narodne suverenitete in široke zakonodajne samouprave posameznih pokrajin ter najširše samouprave okrajev in občin. Smatra, da je verska in plemenska nestrpnost največja zapreka za konsolidacijo države in glavni vzrok sedauje gospodarske krize. '1. SKS izjavlja, da hoče spoštovati in čuva,tli verski čut našega naroda, zato odklanja izrabljanje vere v strankarske in politične namene. Narodno mišljenje mora biti prosto vsakega vpliva. 3. Povdarja potrebo, da se kmetske stranke in politične skupine v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji združijo v enotno fronto za dosego skupnega cilja --vlade kmetske demokracije ter pozdravlja vsled tega z zadovoljstvom resolucije zborov zaupnikov Slovenske republikanske stranke mariborskega in ljubjanskega okrožja, v katerih le-ti pozdravljajo potrebo sodelovanja. ‘ 4. V ta namen se izvoli danes šestčlanski odbor, kateremu se daje popolno pooblaščenje, da stopi v stik v svrho sodelovanja z vsemi- omniini strankami in grupami, ki se strinjajo z načeli, izraženimi v tej resoluciji. 5. Poživlja delovno ljudstvo Slovenije, da se združi v vrstah SKS, ki je vedno in povsod zastopnica političnih, gospodarskih, socialnih in naprednih kulturnih njegovih interesov. Ona tvori močan socialen pokret ter hoče v svojem boju za dobrobit malega človeka delovati v popolnem skladu z načeli splošnega sodobnega socialnega gibanja. V državi, zgrajeni v duhu sporazuma, bratskega sožitja, enakopravnosti in kmetske demokracije vidimo našo boljšo bodočnost in zgradbi take držaje hoče posvetiti vse svoje moči. PRINC GJORGJE INTERNIRAN. Uradno je bilo razglašeno: »Ker je zdravstveno stanje Nj. Vis. princa Gjorgja postalo tako, da je potrebno spremeniti način njegovega življenja in ga staviti pod stalno zdravniško nadzorstvo, to je na podlagi čl. 13. pravilnika za člane kraljevskega doma, je Nj. V. kralj določil Gjorgju mesto bivališča, ki odgovarja tem pogojem in mu dodal posebnega zdravnika.« Na podlagi tega sklepa je bil princ Gjorgje pod strogim nadzorstvom prepeljan iz Beograda na Belje, kjer bo moral odslej bivati. Točnejši vzroki Gjorgjeve internacije še niso popolnoma pojasnjeni. Verjetno je, da Gjorgje ni zdrav in da razna njegova dejanja v zadnjem času kažejo znake slaboumnosti. Toda to ne bo edini vzrok internacije. Iz Beograda se poroča, da je tudi politično udejstvovanje princa mnogo pripomoglo k temu, da je bil interniran na Belju. Že pred mesecom se je poročalo, da je Gjorgje v najt,/.jih stikih s srbsko republikansko stranko, katero je baje tudi financiral. Vodstvo republikanske stranke je te trditve sicer ostro zanikalo, vendar je možnost podana, da je bilo na stvari le nekaj resnice. Zadnje dni se je Gjorgje naselil pri svojem bivše: -i učitelju, vpokojenemu polkovniku Angjelinovtču. Na dan Gjorgjeve internacije je policija pregledala stanovanje Angjelinoviča, kjer je našla plombirane zaboje, last princa Gjorgja. V zabojih je bil baje materijal za spomine, katere je hotel izdati Gjorgje. ^ l/ I T JV| KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg KONFERENCA MALE ANTANTE. V soboto, nedeljo in pondeljek se vrši konferenca Mitle antante v Bukarešti. V programu sestanka oficijelno ni ničesar drugega znano, kakor da je bit objavljen razpored raznih dinejev. Seveda se pa na konoierend ne bo samo pilo in jedlo, ampak predvsem raztovarjalo in sklepalo o stališču, katerega naj zavzame Mala antanta k političnim dogodkom v Evropi. K izvolitvi Hindenburga v Nemčiji bo morala Mala antanta zavzeti svoje stališče, kakor tudi o tein, ce je že prišel čas, da se priključi Mati antanti tudi Poljska. Dalje bo konferenca razpravljala tudi o komunistični propagandi v Srednji Evropi. Med najvažnejša vprašanja, ki bodo predmet razgovora na konferenci Male antante, je pa gotovo problem Avstrije. Vedno bolj realno se razmotriva v evropski politični javnosti možnost priključitve Avstrije k Nemčiji in o federaciji podonavskih držav. Saint-Ger-mainski dogovor je sicer rešil nacijo-nalni problem Srednje Evrope, ni pa rešil gospodarski problem. Na razvalinah Avstro-Ogrske so nastale nacijonal-ne države, ki so se hitro umislile v nanovo nastali položaj in se gospodarsko osamosvojile. Drugačen pa je položaj za Avstrijo. Gosto naseljena država, z močno razvito industrijo, mora najti za svoje proizvode tržišča, ker je drugače njena eksistenca resno ogrožena. Kot tržišče prihajajo v poštev za Avstrijo predvsem države Male antante in Poljske. Vse te države pa se v zaščito svoje lastne industrije branijo avstrijske konkurence. Avstrija za vse to dobro ve in je zato pričela iskati izhod iz neprijetnega položaja v tem, da se nasloni, oziroma priključi močnejši Nemčiji. Za te svoje inspiracije ima v sedanjem času tudi precej izgledo-v, ker je z ojačenjem nacijonalizma, z Hinden-burgovo izvolitvijo, tudi v Nemčiji nastalo večje razpoloženje za sprejem Avstrije v državno zvezo. Gotovo pa ni v interesu držav Male antante, da dobe za svojo sosedo močno Nemčijo. Na konferenci v Bukarešti bodo zato sprejeli sklepe, kako naj Mala antanta v evropski politiki uravna svoje odnošaje do Avstrije, da ne bo oškodovana pozicija nacijonalnih nasledstvenih držav. Resnica je': profaleni Avstrije, je problem Male antante. i BULG ARIJA. Najbolj zanima trenutno bulgarsko javnost proces, ki se vrši pred sodiščem po prekem sodu proti sofijskim atentatorjem. Proces bo kmalu zaključen in bo več obdolžencev gotovo kaznovanih s smrtjo. Poročajo, da se bo usmrtitev izvršila pred sofijsko katedralo, tani, kjer se je izvršil atentat. Ves proces vodi bolgarsko sodišče z očiviclno tendenco, da zaplete v sofijski atentat tudi Jugoslavijo. Namera bul-garskih sodišč je naravnost zločinska z ozirom na ohranitev mirnih odnošajev na Balkanu, tembolj zločinska, ko je več kot dokazano, da Jugoslavija ni imela prav ničesar skupnega z sofijskimi atentatorji. — Te dni odpotuje bul-garski zunanji minister Kalfov v Pari*, kjer hoče opravičiti nasilni (Jankov režim in zagotoviti vladi pomoč velevla-sti. Kalfov namen je tudi zainteresirati velevlasti na obširni akciji proti ruskim komunistom, katere dolži Cankov režim kot glavne povzročitelje nemirov v Bolgariji. Na poti v Pariz se bo Kai-fov ustav il tudi v Beogradu, kjer bo konferiral z zunanjim ministrom Ninči-čem. Predložiti hoče načrt o skupnem postopanju Jugoslavije in Bulgarije proti komunistom. FRANCIJA. Y Franciji so se vršile pretekli teden občinske volitve. Desnica si je od volitev veliko obetala, ker je računala s tem, da bo pri volitvah poražen vladni blok. Nade reakcijonarne desnice se pa niso uresničile. Pri volitvah je zmagal na celi črti vladni blok in je s tein Painlevčjevo stališče znatno utrjeno. SOVJETSKA RUSIJA. V Moskvi zboruje vseruski sovjetski kongres. Sovjetska vlada bo predložila kongresu spremembo ustave. Med ostalim bodo dopolnila k ustavi dovoljevala inozemcem, ruskim državljanom in delniškim družbam privatno inicija-tivo na gospodarskem polju. Namera sovjetske vlade se splošno smatra kot popuščanje komunističnih načel. Sovjetska vlada hoče s spremembo ustave doseči predvsem to, da bo omogočila inozemstvu večjo gospodarsko aktivnost v Rusiji. Pri majski proslavi bratske narodno-s oeijulistične stranko v Pragi. Pogled na govorniško tribuno, kjer go vori br. senator KlofaP. VESTNHHi * Bratstvo v Zagorju naznanja, da se oni elani, ki poselijo strankin zbor v Ljubljani, zberejo v nedeljo zjutraj ob pol šestih pred gostilno Dolinšek. Odhod z vlakom ob gostilni »Novak« v Spodnji šiški. Radi važnosti dnevnega reda sc prosi sigurne in mnogoštevilne udeležbe. — Odbor. Tamburaši« zbor »Bratstva* v Celju. Vsi tisti člani in članice, ki želijo sodelovati pri tamburaškem zboru in redno prihajati k tambuniškiin vajam, ki se bodo določile, odnosno, ki se želijo učiti tamburanja na kateremkoli inštrumentu, so naprošeni, da to sporočijo tov. Predsedniku Kavsu ali pa se pri istem kadarkoli oglasijo osebno. Stvar pa je treba urediti hitro, ker smo v pomladi oz. pred poletjem ter bode treba zboru nastopati pri raznih prilikah. OBleke na OBroke O. Bern ato vič LJUBLJANA, MESTNI TRG Gospodarstvo • Koliko je vreden dinar? Ta teden Prejšnji teden dinarjev 100 švlc. frankov stane 1197-— 1195"— 100 franc, frankov » 322-50 322 25 100 laSkih lir » 25375 252-67 100 Čeških kron » 183- 182 50 100 avst. kron > 00869 0.0863 100 ogrskih kron » 00869 00865 100 bolg. levov » 45*186 44-82 100 dolarjev » 6170 — 6138-— 100 angl. funtov » 2998850 2984C-- Curiška borza, 6. maja 29. aprila švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 8375 8-35 100 franc, frankov » 27-05 27 07 100 laških lir » 2117 21-26 100 čeških kron » 15-30 15-85 100 avst. kron » 0-0073 0-0073 100 ogrskih kron » 000725 000726 100 bolg. levov » 3-775 3-775 100 dolarjev 9 516-25 507-10 100 angl. funtov » 2498 — 2509 - Premog trbOV|rnonialj8kt^kl drva, koks, oglje, šlezijske brikete dobavlja » Iliriisa« LJUBLJANA, Kralja Ilirijo. Petra trg 8« tel. 220 Plačilo tudi naobrok«. Štev. 19. Stran 3. tZ JTMME Ljubljansko okrožje. Kranj. Tukajšnja krajevna organizacija NSS je priredila 1. maja dopoldne članski sestanek v hotelu »Nova Pošta«. Na sestanku je poročal tov. Jelnikar i/, Ljubljane. — Popoldne se je vršil izlet v Okolico, ki je dobro izpadel. Žiri. V nedeljo 3. t. m. se je vršil v gostilni tov. Jereba v Kačev i redni občni zbor krajevne organizacije NSS, kateremu je prisostvovalo jako lepo število članov. Občnemu zboru je predsedoval tov. Vinko Mlakar, ki je podal tudi predsedniško po- ročilo, tajniško poročilo je podal lov. Mohorič in blagajniško tov. Soštrk, nakar je na predlog člana nadzorstva bil soglasno izglasovan absolutorij odbora in so se vršile volitve novega odbora. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik tov. Jakob Loštrk; podpredsednik Ivan Mohorič; tajnik Jernej Peternel; blagajnik Vinko Mlakar; odborniki: Ivan Cigale, Ivan Kavčič, Pavle Vehar, Ivan Jereb in Filip Kovač; njihovi namestniki: Anton Mlakar, Blaž Kavčič in Franc Kavčič; nadzorniki: Ivan Gantar in Anton Dermota. Po volitvah odbora so bili voljeni zaupniki in sicer za Itačevo Ivau Jereb, za Žirovski vrh Matevž Mlinar, za Ladrovc Ivan Hazmnožnik, za Dobračevo Ivan Bačnar, za Ledinco Ivan Jakomeli in za Podklanc Franc Lapajne. Nn to je v daljšem govoru razložil politični položaj zastopnik stranke iz Ljubljane, na kar se je razvila živahna in prisrčna debata, ki je pokazala, da ima NSS v Zireli in njeni okolici močan kader /neustrašnih borcev. Občni zbor je potekel nadvse mirno in smo lahko ponosni na našo žirovsko postojanko. Novemu odboru želimo mnogo uspeha. Ljubljansko somišljenike pozivamo, da se polnoštevilno udeležijo glavnega strankinega zbora, ki se vrši v nedeljo ob 0. uri dopoldne v Unionu, kakor tudi, da se udeležijo s svojimi rodbinami družabnega večera, ki se vrši ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Tivoli«. — Okrajni odbor. Mariborsko okrožje. Majsku -proslava v Št. Pavlu pri Preboldu. Proslava 1. maja v Št. Pavlu se je vršila na veličasten način. Ob 9. uri zjutraj je bil v tovarniški obednici otvorjen majski shod ,ki so se ga udeležili delavci in delavke iz tkalnice v častnem številu. Pred shodom in po shodu je sviral tovarniški lamburašlii zbor pod vodstvom kapelnika tov. Setorja. Shodu je predsedoval tajnik podružnice NSSZ tov. Derea. Slavnostni govor pa je imel tov. llrandncr iz Maribora, ki je obrazložil pomen 1. maja in slikal celokupni delavski položaj iz pretekle in sedanje dobe. Na neštetih primerih je dokazoval, da je dolžnost vsakega delavca, da stoji na razrednem stališču in da se čim tesneje združi v organizaciji, ker nima pričakovati, da bo postal kapitalizem ;;ocijahio upravičen in uvideven, (lovoru je sledilo burno odobravanje. Na tozadevno vprašanje lov.' Derea je še pojasnil, da so glasovali za davek na ročne delavce tisti samostojni demokrati, ki hočejo sedaj v Št. Pavlu ustanoviti demokratsko takozvano delavsko >1111110«. Tovariš predsednik je na to lepo uspelo zborovanje zaključil. — Popoldne so bile vaje gasilcev, katere so istolako lepo uspele. Zatt m se je vršil Izlet k Savinjskemu mostu, kjer se je vršila do večera prijetna zabava, pri kateri je sviral rudniški tamburaški zbor, mladina pa so je tudi nekoliko zavrtela. Dasi je grozil dež v temnih oblakih, je vendar celi dan vzdržalo vreme tako, da se je mogel program v polnem obsegu izvršiti, kakor je bil zamišljen. Na zadnjem mesečnem sestanku v Mariboru se je razpravljalo v glavnem o strankinem zboru v Ljubljani in so bili določeni delegati za zbor, oziroma je bil potrjen tozadevni sklep odbora krajevne organizacije. Delegati se odpeljejo v Ljubljano v soboto ob 1.20 uri popoldne, ker morajo biti ob 7. uri zvečer v Ljubljani, ko prične delegatski zbor. Med potjo se jim pridružijo delegati iz Ptuja in Savinjske doline. Vsi ostali pa, ki se udeležijo glavnega zbora v nedeljo, se odpeljejo iz Maribora v sobolo s predpolnočnim vlakom, tako da bodo zjutraj pravočasno na mestu, kajti strankin glavni zbor se prične točno ob 9. uri zjutraj. i 1. maj v Mariboru praznovala kraj. org. in »Bratstvo« pri Puntigamu. Govoril je o pomenu 1. maja tov. Iv.. Roglič. Sviral je tamburaški zbor »Bratstva«. Prireditev je pozdravil tudi načelnik stranke tovariš Ivan Deržič. Kljub temu, da se je vršila ob istem času tudi 15 letnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, ki se je je udeležilo mnogo naših tovarišev, je potekla naša n>ajska proslava v vsakem oziru zadovoljivo. Celjsko okrožje. } *V' mai — praznik proletarcev nam je deževno vreme sicer precej pokvarilo. Vzlic temu se je zbralo ob 2. uri popoldii' dokaj pogumnih tovarišev z rodbinami in prijatelji, ki smo pohiteli v Tremerje ter se tam na vrlu gostilne starega znanca Štefana Bancona prav izv.rstno zabavali. Klel in kuhinja ter ljubezniva postrežba gospe Banconove in njenih pomočnic so nudile vseh dobrot za želodec v izvrstni kakovosti ter je vsakdo prišel na svoj račun. Soseda Čehovina, po domače Kovača, in njegovo neolikanost pa smo si dobro zapomnili ter so ga tudi došli orožniki primerno navili za ušesa. Škoda, da se taki ljudje tudi imenujejo Slovenci! Ofirijelna proslava 1. maja se je vršila v soboto, dne 2. maja v dvorani hotela »Balkan« ločno po naznanjenem vzporedu. Uvodoma je govoril pokrajinski organizator, naš tovariš Bradner, ki ga vselej z največjim veseljem pozdravimo v naši sredi v zbranih besedah in dovršenem govoru o pomenu majniške proslave kot praznika proletarcev ter o neprecenljivi važnosti mladinskih organizacij. Nato se je vršila veseloigra »Vse naše-, burka v enem dejanju, ki je nudila obiskovalcem obilo zabave in smeha ter so vsi igralci tov. Kavs, Bernardi, Gobec iu Zupanc dobro pogodili svoje vloge. Mali gledališki oder v Bernardi jevem hotelu Balkan je kakor nalašč pripravljen za take prireditve in se ga bodemo gotovo radi pogosto posluževali. Na novo oživljeni iu pomnoženi tamburaški zbor »Bratstva« je tokrat zopet prvič nastopil ter vztrajno sviral, za kar je žel vsestransko zasluženo priznanje in zahvalo. Med odmori so se vršili šaljivi nastopi, šaljiva pošta, gledali smo senčnate slike ter se je mlado in staro izvrstno zabavalo, /a prireditev in trud prisrčna hvala predsedniku »Bratstva-;: tovarišu Kavsu in hotelirju Birnardiju, ki nam je šel v vsakem oziru na roko. Obisk je bil mnogoštevilen ter je bila dvorana in stranski prostori hotela nabito polna. »Bratstvo« je prišlo v moralnem in gmotnem oziru na svoj račun in smo se v poznih urah razhajali z zavestjo, da je prireditev uspela ter s trdnim sklepom, da ostanemo zvesti idejam in načelom Narod-no-socijalistične stranke. Našlo se je ob priliki veselice »Bratstva« pri Balkanu dne 2. t. m. steklo za očala ali morda ščipalnik. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri predsedniku tovarišu Kavsu kadarkoli. Strankin davek. Vse zamudnike in vse one, ki so članske izkaznice že prejeli, pa prispevkov še niso plačali, ponovno vljudno prosimo, da to nemudoma storijo, da bodemo lahko ta neprijetna dela vendar že -enkrat končali. Tovariš blagajnik je za sprejemanje vsak čas na razpolaganje. Naročnina za »Novo Pravdo«. Enako prosimo vse dolžnike, da plačajo zaostalo naročnino v roke nabiralcu lov. Vidmarju, ki ima od blagajnika nabiralno polo z natančnim seznamom vseli onih, ki lisi prejemajo ter z natančnim predpisom do keda.j je naročnina plačana oz. od kedaj je ista na dolgu. Ne pustite se vendar kar naprej opominjati. Glavni strankin zbor. Določeni dele-gali odidejo jutri, v soboto dne !). maja s popoldanskim vlakom ob tri četrt na 4. uro v Ljubljano ler so naprošeni, da pridejo točno, vsaj četrt ure pred odhodom vlaka na postajo, da se oskrbijo karte in vse potrebno dogovori. Znak vsi na prsa; manjkati ne sme nihče izmed določenih. Ker se vrši zborovanje delegatov že ob 7. mi zvečer v Narodnem domu. Ostali udeleženci pa se odpeljejo ponoči spoštnim vlakom in pridejo v Ljubljano v zgodnjih urah v nedeljo zjutraj tako, da bodo točno ob 9. uri lahko pri glavnem zborovanju v »Unionu«. Naj ne manjka nihče. Vsakdo mora imeti znak. Nataknite si tudi rdeče-bele nagelj-čke. Oskrbite si legitimacije za polovično vožnjo. Članski sestanek se bode vršil zopet prihodnjo sobolo dne IS. maja 1925 ob 8. uri zvečer v gostilni pri Jelenu. Pri istem bodemo poročali o zborovanju delegatov in-o glavnem strankiuem zboru ter se bodemo tudi dogovorili radi potrebnega izvan-rednega občnega zbora ter o našem poletnem delovanju, ker v istem ne sme biti prevelikega prestanka in še manje kakega zaostanka. Vrste so razčiščene in obzorje sedaj vedro in jasno. NOMCE m. j. p. češki ženi. Pozdravljamo te žena češka! Praznična in vesela te sprejema slovenska zemlja. S teboj prihaja k nam dih dela. Ti si naš vzor in kažipot. * V milosti svoji odgajaš deco, s pridnostjo svojo podpiraš hiši troje oglov, pozornost svojo širiš izven doma, sočustvovanje gojiš, do bližnice se sklanjaš in ji prožiš roko v pomoč; z delom, trudom svojim povsofl blagoslov rosiš; z ljubeznijo ves češki svet napajaš; z besedo, s svetom svojim podpiraš roko moško, ki naj vlada, toda ne sama. Ljubezen, delo naj se druži, miloba, moč naj skupaj vlada, ljubezen sama pomehkuži, a moč — je sama — strahovlada, le medsebojno se podpira, oboje se v celoto zbira. Rajše meč skrhajmo, kot da obvez bi bilo treba. Po načelu tem ravna se češka žena in zemlja cvete, bogati, ker pravico-ljubnost blagoslov rosi. Moč sama, ta je kruta, brezobzirna, malenkosti, ki včasih važne so, ne vidi, užaljenih, ponižanih, krivicnoprizadetih ne more čutiti, saj čustvo in stremljenje je v prvi vrsti polje naše, pri moških vsem razum prekaša. A, kdor popolnosti se bliža, obojo združevati mora. Tako v življenje, politiko in pravo donesti čut pravilnosti, poštenosti je treba. — To bodi delo naše . Seve, tu konmj koreninice rasto, pri Vas je vaše delo že drevo, ki bohotno se razpleta. Pri nas zaspan in tužen zimski dan, pri Vas poletje vroče,.dela polno, a tudi rok vse polno voljnih ga sprejeti. Pa res, zamenjale smo sever z jugom. Tu je podnebje neugodno, zato stopiti, kakor ve na plane ne moremo in včasih — o sramota — nočemo, ker trud nas staši, ker je tradicija, ta misel, živeti, kakor naše mamice, pri nežni deci se stiskaje, sma-traua, kol edinole pravilna. In tudi, ker moški svet vzgojen po starem, se čudi, smeje ženi, ki hoče šele pogledati v življenje družbe in države. Zavesi imamo, da čez običajni prag stopili, je najtežje. Pri nas je še razvoja treba, preuslvaritve sebe in okolice, potem pa pojdemo za Vami, na pot za češkimi ženami. Odpreti hočemo srce, razum, uspehi *Vaši bodo vlivali pogum. (Op. ured.: Članek je naslovila tovarišica M. J. P. na naslov poslanke Zeminove, ki se udeleži letošnjega strankinega zbora). — Občinske volitve v Zagrebu se bodo vršile v nedeljo 10. t. m., kjer nastopi naša stranka z lastno kandidatno listo. — Sprememba pri okrožnem uradu. — Ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Kocmur je premeščen k ravnateljstvu v Zagreb. Na njegovo mesto pa je imenovan baje dosedanji podravnalelj. — Po Ljubljani se govori še o nadaljnjih spremembah pri ravnateljstvu okrožnega urada. Imenovan bo baje za predsednika ravnateljstva g. France Svetek, urednik Korunovega vSocijalista«. — — Volitve v institucije delavskih zavarovanj, ki bi se imele letos vršiti, so tudi kratkomalo odložene s famoznim zakonom o proračunskih dvanajstinah. Zakaj to, ni težko uganiti. — Zato, da gospodje še naprej delajo, ker hočejo in izrabljajo zavode v svoje nam ene 1 Toda pridejo drugi časi! 111 — Persekudje. Poleg profesorja Bračuna sta istočasno prestavljena profesor Jarc in Remec, oba iz Ljubljane; prvi gre v Tuzlo, drugi pa v Jagodino. Ta dva sta pristaša SLS. — Tudi pvoti temu protest, ker osebno politično prepričanje ne bi smelo imeti za posledico perse)-ucije. — Demagoški »Slov Narod« je napisal ta leden notico o slabih cestah v Sloveniji ter zvalil to krivdo na naše cestne odbore in »nemarne«' cestarje, ki samo lenarijo. Povedal bi naj bil raje, kje je tista Mojzesova palica, ki dela čudeže, da bi cestni odbori z njo udarjali po cestah in nasipalo bi se kamenja, jarki očistili itd. Ali ne roma ves naš denar v Beograd in nazaj ne dobimo ficka. — Zato naj »Slov. Narod« molči in nikar lie denuncira. — Sicer pa vemo, kam pes taco moli. Nove cestne odbore, nove sinekure, lo je sredstvo za gotov namen! — Čekoslovaški poslanik Šeba tV v par dneh odpotoval iz Beograda, ter nastopi drugo službo v svoji domovini. — G. Ivan Mohorič, bivši kandidat pri zadnjih volitvah v Ljubljani, je odšel v Beograd kot pomočnik ministra za šume in rude g. dr. Žerjava. To mesto doslej ni obstojalo, ampak je bilo kreirano špecijelno za gospoda Mohoriča. — (Veljavnost stanovanjskega zakona. V smislu odredb v zakonu o proračunskih dvanajstinah ostane sedanji stanovanjski zakon v veljavi do 15. maja. Do takrat pa dobimo že nov stanovanjski zakon. —- Neustrašeni koroški Slovenci. — 30. aprila se je v Celovcu vršil občni zbor političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence, na katerem so padalo trpke in neustrašene besede zavednih slovenskih mož na račun nemškega režima, ki vihti brezobzirni bič nad našim nezaščitenim ljudstvom. Človek bi si komaj mislil, da so zamogli sprejeti tako oslro resolucijo glede našega šolstva in pa zadnjega ljudskega štetja. — Čast našim rojakom! To nam pa naj daje tudi vzpodbudo za primerno koro-lansko delo v naši državi. Vzdramimo se iz spanja! — 0 prevratnih komunistih tudi pri nas vedno strašijo, zlasti vladni listi. Res je, da se je komunizem razpasel pred leti po vseh državah. Toda komunistična ideja je zgubila tla povsod, zlasti pa pri nas. Sicer je tudi res, da še po nekod laki prena-peteži poskušajo na razne načine za komunizem delati »štimungo z raznimi nasilnimi metodami, čudno je, da naslaja ta strah pri nas ob gotovih momentih, med tem ko se drugače na komunizem ne zmeni živa duša. Gotovi krogi ga celo podpirajo in včasih tudi kličejo na pomoč. — Gnezdo koriiunizma je baje na Dunaju. Zato pravijo, da bo Mala antanta pri avstrijski vladi storila primerne korake, da' se to zlo izruje. To pa je malo verjetno, ker Češka uspešno ruje komunistične korenine sama. — Smrt češkega umetnika. — Preteklo soboto je umrl v Pragi prvak kiparske umetnosti, profesor Jan Štrusa, star komaj 40 let. Štrusa je ustvaril številne umetnine, ki bodo najbrž v moderni galeriji šele poznejšim rodovom kazali velikega genija umetnosti, ki je -legel s Štrusom v prezgodnji grob. Žal, da je pustil tudi še veliko nedovršenih del. — Štrusu je bila človeška usoda kruta, kar mu je pretrgalo nit življenja v lepi moški dobi, v velikem delu in načrtih. Češkemu narodu je ta simi prizadela težko izgubo. — Jugoslovanski tobak, ki ga deli državljanom SHS naša monopolska uprava, je menda oni, ki sjiada med najbolj ordinerne vrste, katerih nihče v Evropi ne mara. — Tobak je tak. da se celo čikarjem upira. Razlike menda ni nobene več — v tobaku namreč — kvaliteta se loči samo še po ovojnem papirju. Tudi v naši tobačni tovarni se menda vse vrste tobaka spravljajo na en kup, od tam pa se potem zavije tobak v papir, natisnjen z raznimi napisi. — Zahtevamo, da za primeren denar dobimo tudi primerno blago in da se našega ljudstva ne odira. Nakupovalne komisije pa naj v bodoče pazijo, kaj nakupijo. Gnoj iu smeti spadajo na gnojišče!!! — Fi^ol namesto kruha. — Fižol je letos razmeroma zelo poceni, ker zanj ni izvoza. Ker je fižol za zdrave ljudi izborna, tečna in tudi redilna hrana, bi bilo dobro, tla se ga malo bolj poslužujemo in tako malo bojkotiramo moko, ki ne dobi pravih, pravičnih cen, dasi je moke zlasti od zunaj dovolj. Na ta način si pomaga ljudstvo samo,ker mu državna oblasl pomagati noče. — 5. številka »Preroda« s prilogo »Zdravje« je ravnokar izšla; vsebina je pestra, zanimiva in aklualna. Ljubljančane bo še posebno zanimal uvodni članek v »Zdravju«: »Vrtno mesto Ljubljana . — Lisi izhaja mesečno na 32 straneh ter stane letno samo 25 dinarjev. — Naroča se pri upravi: Ljubljana. Poljanski nasip 10. — Zakon o proračunskih dvanajstinah. »Uradni list« št. 30 za ljubljansko in- mariborsko oblast Je 28. aprila prinesel zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. | Dobro in interesantno je* ogledati si ta zakon podrobneje, da drobimo sliko o državnem gospodarstvu in pa tudi o tem, kako se pri nas zakonari. Zanimive so v zakonu postavke raznih ministrstev in to glede do- nosa in porabe državnega denarja. Zanimive so razne postavke, iz katerih se dobi sliko o porabi, deuarja po pokrajinah, sliko, ki pokaže, knko malo se ozira nas prečane. Zanimiva je odredba glede --davkov in ca- rin , zlasti pa glade neposrednih davkov, potem poglavje o »drugih odredbah in pa o »pooblastivah raznih ministrstev«, kjer so skrite zelo važne in delikatne stvari, o katerih mi navadni zemljani niti ne sanjamo. Tukaj čitamo razne fermane, n. pr.: »minister za prosveto se poblašča, da uvede enoten učni načrt iu program za vse šole svojega resora v celi kraljevini itdj« — Kaj je s teni povedano, nam ni potreba še posebej povdarjali in tolmačiti. In takih fer-maiiov je nešteto. Vse zgleda tako, da se z /'zloglasnimi dvanajstinami sistematično uvaja nad našim ljudstvom absolutizem, kakoršnega druge države ne poznajo. Zgleda tako, da se namenoma zavlačuje uveljavljenje rednega proračuna, samo da se gospodje poslužujejo predragocenih dvanajst in,v katere se na »brzo ruko« utiho-tapljajo tako važne stvari, o kalerih bi morali temeljilo razpravljati in odločati ljudski zastopniki —■ narodni poslanci. — Dvanajstine so takorekoč na našem državnem organizmu rakrana, ki ima za posledico nezadovoljstvo, gospodarski zasloj in degeneriranje upravnega aparata. — Zadostuje naj samo lale primer: Z dvanajstinami je uveljavljen tudi novi delavski davek, katerega bo plačevalo naše delavstvo v iznosu 2% od svojega zaslužka. — Davek se prične pobirati s t. aprilom 1925 in sicer ga bodo morali pobirali in odplačevali delodajalci. ^ Zakon o dvanajstinah pa je zagledal luč sveta 28. aprila. Davek se bo plačeval torej za nazaj. Sedaj pa je nejasno še lo, kdo bo davek plačeval, kaj spada vse v kategorijo »telesnega delavstva, ali spadajo uradniki, kmetijski delavci, razne služkinje, strežaji, hlapci itd., ali so mišljeni samo delavci v industrijah, 'obratih, tovarnah in raznih stavbinskih strokah. Kdo ve, kako in kaj? Nihče, čakali moramo na pravilnik, ki bo mogoče izšel čez nekaj mesecev. Kako naj potem delodajalec naknadno odteguje davek celo za one, ki so že odšli iz službe, kako pride delavstvo do lega, da bo moralo plačevati. Kako naj naša davkarija izterjuje? Ali mogoče tako, kakor je navajena, strogo birokratsko. kakor ji to pač narekujejo suhi paragrafi, brezobzirno? — Poleg tega ima zakon še to nejasnost, da ne pove, če se s tem avtomatično ukine dohodninski davek pri onih, ki bodo morali plačevati novi davek. Če se to ne zgodi, bi bila krivica še tem hujša, kajti pomisliti moramo, da se zvale na delavstvo še drugi davki, kakor izredni državni p ril) it ek, davek za vojno priprego in invalidski davek, kar se bo pobiralo sedaj v še enkratni izmeri. — Kaj takega bi se v urejeni in kakor pravijo — v demokratični državi — ne smelo ponavljati. Zato enkrat za vselej proč z dvanajstinami! — Razpisane službe. — V »Uradnem listu št. 40 je razpisano mesto 'višjega pisarniškega oficijala pri okrožnem sodišču v Celju ali pa ^110 mesto kakega drugega pisarniškega uradnika, ki bi postalo prazno z zasedbo tega mesta. — Prošnje je vložiti do 1. junija t. 1. pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju. — Dalje je zasesti mesto pisarniškega pomočnika pri okrožnem sodišču v Kozjem. Prošnje je vložiti do 25. marca t. 1. tudi pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju. — Nadalje jevrazpisano mesto pisarniškega uradnika v 3. skupini lil. kategorije pri okr. sodišču v Višnji gori. Prošnje se vlagajo do 1. junija t. 1. pri predsedstvu okrožnega sodišča v Novem mestu. — Sol še podraži! Tako je ukrenil g. finančni minister in izdal naloge monopolski upravi, da kirije deficit, ki so. ga prav za prav v proračunu lepo skrili. Podraženje soli bo' precej težko ter bo močno zadelo naše ljudstvo zlasti revne sloje, med katerimi so družine najštevilnejše. Torej zopet nova davščina, katero bodo v največji meri plačevali ravno ubogi, ki rabijo največ so- li. — Dobro se dela! Kje so ljudski zastopniki, oni ljudje, ki so se ob volitvah tolikanj širokoustili, kako bo dobro, ako zmaga in vlada nacijonalni bloki lAKAJTAkO TEČETE« KO DOBITE VENDAR UfiSSSS ZUTOBOG MILO V VSA5KI TRGOVINI! potrebščine za OPALOGRAF (Preservat »n Fixat) dobiš samo pri Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., I. nadstr., vrata št. 10. Ljubljana. NAŠIM LJUBLJANSKIM V0L1LCEM! Volilni imeniki za ljubljanske občinske volitve so razgrnjeni do vštetega 10. t. m. Vse naše volilce opozarjamo,