iti v rani, v pmtadiitK s. atfflulti 1918 Uhaja vsak tiati zjutraj, tudi ob ueUeijah in praznikih. — Uredništvo: Cllca sv. F:anč!c!:a Asišfcegi 5t. 20. 1. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti1. — Tisk tiskarne „Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 40 - , pol leta K 20 —, tri fciesece K 10 -, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8—, pol leta K 4*—. -------- Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. • miiifc xun. _ Posamezne Številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev In obrtnikov >i ■>/ po 10 vin osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavoJ,. mm po •v, vin- oglasi v teksta Usta do pet vrst K 20.—; vsaka nadalje vr>;.i K 2 Ntali ozlisi po 6 vin. beseda, naj;nanj pa dO vin. Ojlase sprejemna mscratnl oddelek Fdlnosti1, Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi isti. — p? se '"zkliučno le upnvi .Edinosti". — Uprava in loseraini oddcick so nahajata v ulici sv. Frančiška As. Št. -jO. Poštaoliranilnlčnl račun Št. Sll.O&t, __ Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. —- —— ZUEZNA ARMADilA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. avgusta 1918. Italijansko bojišče. — Na planoti Sette Cotnuni smo ponovno zavrnili angleško-francoske Jzvidne sunke. Na Dosso Alto se je posrečilo sovražniku po močnem artilerijskem ognju, da je vdrl v dele naših postojank. — Na črti Fieri Be-rat je sovražnik ponovno ustalil. V zgornji devof-ski dolini smo sovražniku v boju poriniti dalje nazaj. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BlROLIN, 4. (VVolff.) Veliki glavni stan, 4. avgusta 19 IS. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Tekom noči oživi|a|oče artiljerijsko delovanje, ki se ie jugozapadno Yperna in na obeh titraneh Somme od časa do časa povečalo. Na obeh straneh Alberta scio brez sovražnega vmešavanja umeknlH naše postojanke z zapadnega na vzhodni breg. V uspešnih bojih * predozemlju južno potoka Luce in jugozapadno Montdidiera smo zajeli nekoliko sovražnikov. — Armada nemškega cesarjeviča: Nič bojnega delovanja. Ob Aisni (severno In vzhodno Soissonsa in ob Vesli smo v ! lojne m stiku s sovražnikom. — Poročnik .Billlk je priboril svojo 29. zračno zmago. Prvi generalni kvarilrmojster pl. Ludendorff. TURŠKO. CARIGRAD, 2. (Kor.) V severozapdni Perziji so naše čete osvobodile armijsko okolico armen-sko-nestorijanskih, v ozkem stika z Angleži se mahajaiočlh četašev. Naše varstvene čete so osvobodile mesto Urmla. DOGODKI NA MORJU. BLROL1N, 4. (Uradno.) V angleškem zapornem ■kcl'šu je bilo ponovno potopljenih 13.000 ton. Z ZAPADNEGA BOJIŠČA. LONDON, 3. (Kor.) Reuterjev urad doznava, da sc Nemci v okolišu Alberta na fronti 3 do 4 milj krajevno umikajo na vzhodni breg Aucre. Zato misli, da ie sovražnik opustil namen napada v tem okolišu. 15 milijonov Amerikancev pripravljenih. LONDON, 4. (Reutcr.) Pri sprejemu nekaterih kanadskih časnikarjev je izjavil kralj Jurij, da mu ie izjavil neki amerikanski general, da ie armada 15 milijonov pripravljena za napad, če bi bilo po-irebno. Vojaška službena dolžnost v Ameriki. VVASHINGTON, 3. (Rcutcr.) Vojni tajnik Baker predloži nov vojni zakon, v katerem sc vo-laška službena dolžnost določa na dobo od 18. do 45. leta. MIROVNO VPRAŠANJE. LONDON, 3. (Kor.) King je vprašal 2. t. m., v dolnji zbornici, ali bi se sedaj, ker so se hitro zboljšali vzgledi za catento, storili koraki, da bi se izvedelo, ali obstoji inožucst hitrega, častnega mirovnega sklepa. Bonar Law je odgovoril, da je angleška vlada pripravljena za razmotrivanje predlogov z sklep zadovoljivega mirti Morilec girn. Eiclihorna. KIJEV, 3. (Kor.) Morilec jrfm. v on Eiciiliorna izjavlja. da se imenuje Boris Denskoj, kar naj bi bilo ime nekega precej znanega zdravnika, pristaša desnega krila ruske socijalno revolucijonarne stranke. Denskoj. ki trdi, da je bil mornar, pravi, da ie v začetku julija od osrednjega odbora so-cijalno-revolucijonarne stranke prejel nalogo za atentat, ki ga je določil odbor za vojnega maršala "FJchhorna. V Kijev je prišel 29. julija in ni stopil 7. nikomur v stik. Za stanovanje feldmaršalovo je Izvedel po povpraševanju. Oseba feldmaršala mu le bila znana po slikah iz ilustriranih listov. Prihodnja seja parlamenta. DUNAJ. 4. (Izv.) Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila v sredo, 18. septembra. Snide se ^a že prej, 11. septembra, finančni odsek zaradi razprave o davčnih predlogah. POLJSKE ZAHTEVE. DUNAJ. 4. (Izv.) Z najbolje poučene struni sc poroča, da je Poljski klub glasoval za. začasni proračun pod sledečimi pogoji: 1. da vlada sprejme gor.podarski program Poljskega kluba, 2. da se ratifikacija brest-Iitovskega miru odgodi, 3. da se zboljšajo razmere železničarjev v Galiciji, 4. da se upravne izpremembe v Galiciji ne izvršujejo brez sodelovanja Poljskega kluba. Poljsko vprašanje. DUNAJ, 4. (Izv.) Iz krogov Poljskega kluba se javlja, da je rešitve poljskega vprašanja z gotovostjo pričakovati tekom tega leta. Poljaki in Ukrajincu DUNAJ, 4. (Izv.) S poljske strani se zagotavlja, da Poljski klub v pogajanjih z vlado niti z eno besedo ni nastopil proti Ukrajincem, pač pa da se je vedno poudarjalo, da se more izvršiti nova organizacija in administracija dežele edino le tako, da bo zadovoljevala obe narodnosti. VZROKI ODSTOPA GROFA TOGGENBURGA. DUNAJ, 4. (Izv.) Češki Svaz ima v rokah dokaze, da je minister za notranje stvari, grof Tog-genburg, moral odstopiti, ker se je uprl zahtevi nepoklicanih činiteliev po zatiranju slovanskega življa. Branil se ie odstavitvi ljubljanskega župana, dr. Ivana Tavčarja, ker ni imel za to odstavitev dovoljnega povoda. Drugi vzrok,je stvar, ki se sedaj še ne moa^povedati javno. Od nepoklicanih činiteljev :d^HjrpIivaIo tudi na Toggen-burgovega nasIednfj^BBoFcrja, da bi z nasilnostmi vplival na jugoslovanske zastopnike. V konkretnem slučaju ie šlo p^ed vsem proti načelniku Jugoslovanskega kluba, pos!. dr. Korošcu. Češki Svaz da apelira na ministrskega predsednika dr. Hussareka, da naj se ne da zapeljati po neodgovornih vplivih in mu v tem oziru kliče odločen: Stoj! Francoska zbornica. PARIZ, 3. (Kor.) Zbornica je edgodena do 3. septembra. Nemčija brez tobaka. BEROL1N, 4. (Izv.) »Tagcblatt« poroča, da so vse zaloge tobaka v Nemčiji iakorekoč izčrpane. Ob kcncu letošnjega leta ostane Nemčija brez tobaka. NemšKufnrsRa »ztola o Trsta. Dvojna vrsta narodov. — Nemška pesem. — Literat — Moja skušnja. — Otroško čtivo. — Vzorne učne knjige. — Izjeme. — Cerkvena nemšku-tarska vzgoja. — Se sramujejo. — Ti ugovarjaš. — Bo bolje. — Treba šol. — Cilji naših šol. Izvor vsega nemškutarenja pri nas je pač zloglasni avstrijski nauk o narodu — gospodu in narodih — hlapcih. Najhujše orožje, ki se ga država poslužuje v vojni proti Slovencem, jc pač šola;' Nemška šola je naravnost sirup za naše narodno življenje. Oglejmo si pobližje to nemškutarsko vzgojo. « * * V Trstu imamo štiri državne nemške ljudske in meščanske šole, v katere zahaja veliko število slovenskih oirok. V dveh Šolali se je v šolskih letih 1915—18 pela v več razredih pesem ->Mut-tersprache. Mutterlaut«, ki proslavlja materin jezik, toda, ta jezik je kajpada »tajč« in ne drug; ta je tako lep, tako blagoglasen! Tako misli učitelj, tako otroci. — V četrtem razredu je lepo število slovenskih deklic; vse znajo 10 do 15 nemških pesmic, a izmed vseh teh deklic zna Ie ena eno slovensko pesem, in še to napol! In kako vpliva ljudska pesem na otrokovo dušo, na srce! In to je naia velika negativa ... « •» • V Trstu živi srednješolec, slovenskih staršev sin; starši čitajo slovenske časnike in knjige, v družini se govori samo slovenski; sin obiskuje dvakrat na teden slovenski pouk in je zelo talentiran in delaven dijak. A nemškutarski zistem šolske vzgoje ie tak, da je sam priznal, da zna nemški dobro, slovenski le malo. Fant je izredno podjeten in izdaja študentovski literaren časopis. toda v — nemškem jeziku! * >» » P O D L I S T E K. Rotran. Iz francoskega prei ^del A. R. Prav imaš, draga moja; moja skrb mi vzbuja najnespametnejše misli... Oprosti. — Pravzaprav bi ne smela, — je odgovorila Matilda, ki se je silila v smehljanje — ker sem pa že tako dobrosrčna___ — Da, res dobrosrčna, ker uvidevaš, da me opravičuje moja ljubezen do tebe. V ostalem pa ne bom več govoril o tem in ... Vojvoda se ie prekinil. — In? - Zdelo pa se mi je vendarle... — Še vedno dvom, domišljija? Prosim te. povej \ oC. kar misliš. — Torej, ker že zahtevaš, — je nadaljeval vojvoda s prisiljeno ravnodušnosti©, — naj ti povem, kir sem mislil, da sem videl. Trenutek, preden ti js postalo slabo, si stala v kotu zrcalne sobe. kaj j:e? — Da. — Če se dobro spominjam pred eno onih velikih japonskih vaz s cvetlicami? Vpijv uemškutarske vzgoje sem sam doživel in občutil. S starši sem se bil preselil iz Trsta v Gorico; stopil sem iz 3. v 4. razred srednje šole. Ravnatelj goriške srednje šole me je poslal k profesorju slovenščine v svrho informacij glede sprejemnega izpita iz slovenščine, ki je bila v Gorici obvezen predmet. Napotil sem se k profesorju. Na stanovanjskih vratih sem zagledal po-setnico s slovenskim besedilom: :>Josip Žilih, c. kr. profesor t. Pozvonil sera; in veste, kako sem nagovoril gospoda profesorja? Po —• nemško! -Pite her profesor*. Se danes me je- sram. Evo vam zgled, kaj napravija iz človeka nemškutar-ska vzgoja! — V nemški šoli se zastruplja duša slovenskega otroka, polaga se temelj neznačaj-nostl. Ce si je kedo rešil narodno zavest, je to pripisati le narodni zavednosti staršev, ki so skrbeli za protiutež nemškutarski vzgoji. — Mislim, da----toda kam meriš? — Zazdelo se mi je, kakor da bi bil neki gospod, ki je bil skrit za vazo, hipoma raztegnil cvetlice, in da ti je postalo slabo, ko so se nenadoma oči onega gospoda uprle vate____ zdelo se mi je tako, Matilda, in mislim še sedaj tako, kajti----pravkar si zopet pobledela in oči so se ti zameglile. Matilda je v resnici pobledela; kri ji ie izginila celo iz ustnic. Vojvoda, čigar bojazen se je očividno potrjevala bolj in bolj, jo je gledal z bolestno in nekako jezno skrbjo, toda v Matildi je očividno hipoma nastala velika izprememba. Močno je zardela, uprla svoje velike modre oči v vojvodo in vprašala z neko rezkostjo, Id je nI bHo niti v njenem značaju niti v njeni navadi. — AH mi ne zaupaš? — Jaz? — je odgovoril vojvoda, katerega je zbegalo to odločno vprašanje, ki ga ni pričakoval. — Govori odkrito, — je nadaljevala Matilda. — povej, kar misliš, in Če kaj sumiš v svojem srcu, povej naravnost, da mi ne zaupaš, da sumiš o meni, vojvodinji de Latour du Pic. — Ne, Matilda, — je odgovori! vojvoda z glasom trdnega prepričanja: — ne. Bog mi je priča, da ti zaupam, da ne dvomim o tebi-.... veni, Učit. Tovariš članek, ki daja — ako se sme malo primerjati z velikim - koristnega pouka tudi nam Tržača-nom: Tuji greh se maščuje nad narodom! Sovražniki, med nami in iz nas zrasli,so zadušili naše gledališče, a sramota je padla na ves narod: Brez žarišča svoje kulture ste! Kar zovejo drugi kulturni narodi svoj ponos, to reprezentuje pri vas kinematograf, ki kvari okus, zbuja nizke inštinkte in vrhu vsega zastruplja mladino. Tako vizitnico so nam napisali lastni ljudje! Totla sramota, naši skupnosti namenjena, pada na povzročilce nazaj, zakaj ljudstvu so se odprle oči, in ves narod zahteva danes preko volje peščice Abdcritov, da mu zopet odpro hram Modric, ki naj služi poslej narodu samemu, njegovi kulturi in njegovi umetnosti! Toda narod ne zahteva samo, narod tudi de Janjsko hc^e in dela, da se izpolni ta postulat njegovega kulturnega kategoričnega imperativa! Vsi smo danes združeni ob tej zahtevi! Nikoli ni bile tako lepo živeti na slovenski zemlji, nego je to vesela resnica današnji dan! Kako so nas davili in razdvajali, nam odpirali ječe in postavljali vislice — a mi vsi smo, kolikor nas ni osmradi! strup efialstva in nas oglušil žvenket Judeževih grošev, vrgli iz svojih vrst izdajalce in kleveinike pa smo sc strnili v četo treznih in rodoljubnil mož, ki iščemo le to, kar nas druži in jači, in k zametamo in preklinjamo vse, kar nas je dosle: v strasteh napravljalo divje in nerazsodne, kar je brezplodno izčrpavalo naše moči ter nas potiskalo nazaj in na\^dol! Kar ie dobrega v vsej veličastn' večini našega naroda, to smo našli in odkrili, tc dvigamo in negujemo, iz tega in s tem gradimo svojo bodočnost, svojo gmotno in moralno silo. Ta materijal našega bodočega skupnega dom.n je tako trden, da ga ne razmelje nobena sila! Čim hujši je pritisk proti nam, tem očitnejša prihaja resnica, da so sovražniki že ob skrajni Li!! svojih sredstev, rn skoro, skoro pride doba. ko jim ni česar drugega ne ostane nego pene na ustnih, ki jih potisne tjakaj besni, a v zlobnih namenih neuspeli srd nenasičenega egoizma in izgrešene metode narodnega izdajstva! Proklinjali so, pa — evo! — blagoslavljajo! Našli smo sami sebe! Ne slučajno!*Do pasu brodeči v navalu bratske krvi, umirajoči pod ogromno pezo nesreč, ki so prihrumele nad domovino, smo rztezaii roke po rešitvi in rešilcu! In roka še je oprijela roke — brat se je naslonil na brata — vstali smo, stojimo in ostanemo! In med najveličastnejšimi spomeniki, ki jih gradimo sedaj v vekovit spomin prazniku svojega narodnega vstajenja, je naše narodno gledališče — toliko lepše m dragocenejše, ker raste naravnost iz našega trpijenja i« iž našega spoznanja — samega sebe! Učiteljstvo iina s^fcto pravico, da navdušenih src pozdravlja rojstvo našega Talijinega hrama v Ljubljani! Kulturni delavci smo, duševni proletarijat, ki se radostimo vsake pridobitve na našem kulturnem polju, ki se veselimo vsakega pospeševalca našega kulturnega pokreta in ki gledamo v gledališki umetnosti enega naizdatnejših in najmogočnejših faktorjev narodne vzgoje! Premnogo je naših tovarišev in tovarišic, ki so gojili in goje po vsem našem ozemlju gledališko umetnost, da tako tudi izven šole vzgojno delujejo za narod. Na stotine so uprizorili otroških gledaliških predstav. Iz našega stanu, oziroma iz učiteljišč so izšli naši prvi in najboljši gledališki umetniki: Gerbić, Borštnik, Smid. Pogačnik-Na val, Verov-šek, Vrhunceva, Pianecki... V svojem stanu štejemo skladatelje in dramatike. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je dalo izmed vseh stanov slovensko učiteljstvo največ sil za začetek in razvoj slovenske gledališke umetnosti. Mnogotera pot je šla iz skromne gotovosti v sijajno negotovost. Vse je gnala želja po umetnosti- — ta čudovita in nepremagljiva sila — in pa želja, koristiti narodu s kulturo. In oboje je bistveni del našega pokHca: lepota in korist! Po tem, kako se vrše priprave v Ljubljani in kdo vse je udeležen na tem delu. sklepamo, da bodo ob delovanju našega narodnega gledališča mero* daine le umetniško merilo, stvarnost in objektivnost. Gojiti bo treba tudi mladinske In ljudske predstave, na kar mi posebno in izrečno opozarjamo. Mi bomo z živim zanimanjem in s pošteno kritiko pospeševali to delovanje, a svoic organizacije poživljamo, naj se po možnosti tud: materijalno udeleže ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani! ' jj' "ljubezen starca zate težko breme in da me boš inarsikedaj preklinjala, da sem ti jo napriil Toda vdaj se v usodo, Matilda! Ne poslušaj glasu svojega srca, ne poslušaj šepetanja svojih čutov!____čakaj____ potrpi! Ko mene ne bo več, boš svobodna, in zgodi se to kmalu, vem, Čut:m; toda dokler živim, ne ljubi, ne ljubi nikogar, kajti tistega,, ki bi ga ljubila, bi----prisegam ti na svojo dušo____umoril, preden bi umrl, in---- Bog, ki me čuje, naj mi odpusti to grehoto____preden bi te videl v posesti drugega, bi umoril tudf tebe, Matilda. Oovorečemu te besede mu je glas, ki je bil iz-početka proseč, postajal polagoma vedno bolj in bolj grozeč, in klečeč pred Matildo, jI je vojvoda vroče poljubljal roke. Matilda ga je poslušala navidezno mirno, toda v njej je divjal vihar, kakor je bilo spoznati po bornem utripanju srca in skoraj hropečem dihanju. — Torej? — ie vprašal vojvoda skoraj neslišno. — ali mi ne odgovoriš ničesar? — Ničesar ti nimam odgoveriti na vse to, — je odgovorila Matilda in mu podala roko, — ničesar dragega, kot da te obžalujem, ker trpiš, veliko trpiš, ln da ti odpuščam, kar si mi rekel, ker se pač nisi zavedal vsega, kar si mi rekel. Razne politiine vesti. Škof dr. Msihnič o ItigcsiovansKcni vprašanju. Pod naslovom »Svirala velikega Orijenta« }e priobčil krški škof dr. A. ivlahnič v zagrebških »Novinah* članek o jugoslovanskem vprašanju. Povod članku so dala obrekovanja listov »Das neue Oesterreich* ki Šusteršičeve »Resnice«, češ, da jugoslovansko gibanje in žnjim voditelji katoliškega gibanja »marširajo po piščali »Velikega Orijenta« in zapovedi svobodnega zidarstva«. Škof dr. Mahni3 odgovarja: »Mi katoliki na jugu se že davno nahajamo na maršu nasproti Jugoslaviji. Jugoslavija jc Imela v vsakem času svojih odločnih pristašev, svojih voj-ščakov, dočim se je njena vojska še Ie na glas majniške deklaracije začela zbirati in razvrščati. To zbiranje in razvrščanje je začelo pred letom dni in je že pritegnilo v svoj krog vse narodne sloje od najvišjih do najnižjih. Ni trebalo torej čakati na »sviralo« Velikega Orijenta, da nas katoliške stranke pokliče v Prago ter da po navdahnenju svobodnega zidarstva zamislimo in postavimo temdje. V Pragi se je ob tej priliki (razun Husovega slavja, s katerim se kot katolik ne strinja) čulo nekaj, česar se ne more obsojati, in o čemer bi mi želeli, da bi bili gospoda v uredništvu »Nove Avstrije« In »Reichs-poste« energično naglasci: protest proti tlrčeniu avstrijskih narodov od strani nemških imperijalistov. V tem protestu se ;c pridružil Slovanom v Pragi tudi Italijan Conci. Ker je to tlačenje nenemških, posebno pa slovanskih narodov, dejstvo: zato se v tem pogledu ne more obsojati Kramara, niti ne koga drugega, ker so s svojim protestom potrdili dejstvo, torej resnico, zahtevajoč, da se vnebovpijoči rivici enkrat napravi konec. MI voditelji Katoliškega gibanja na jugu da marširamo po »piščali« Velikega Orijenta, ker je stičnih točk med našiin političnim programom in onim »pravo-slavno-srbskih dezerter je v« krfskega pakta?! Ker ti de-zerterji« zahtevajo s svojim programom nekaj podobnega onemu, kar zahtevamo mi: zaradi tega naj bi se morali mi, nemškim imperijalistom na ljubo, odreči svojih pravic, ki jih v polni in prepolni meri uživajo gospoda pri »Novi Avstriji« in >Reichspošti«!J! — Teh možatih besed škofa dra. Mahniča se razveseli — o tem smo uverjeni — naš narod v vseh svojih slojih. Nekaj za slovenske frankovce. Povodom razkrinkaoja frankovcev v hrvatskem saboru piše zadrški »Narofdni List«, kar velja — mutatis inutandis — tudi za slovenske frankovce: V resnici so se ju-stificirali sami, ne bi smeli več živeti v mejah dežel, kjer biva naš narod. Kuga, ki je skozi desetletja zastrupljala naš politični organizem, jc končno premagana. Tudi v Dalmaciji smo imeli slično kugo. AH tako odkritega in ciničnega nastopa vendar nismo doživeli. Tisto malo ljudi na izpostavljenem položaju so delali večji del izpod vode____Ko pa so videli, kako se sodi o njih, so začeli markirali.... nacionalizem .... Čeprav nimamo v rokah za Dalmacijo takih dokazov, kakor j;h ima ban Mihalović za Hrvatsko, vendar ie nekaj siičnega, kajti če bi zidovi političnih oblasti mogli govoriti, bi se mi vsi sramovali, da je naša dežela mogia roditi lakiu pokvarjenih stvorov. Vemo, da so se oh njih sodelovanju sestavljale proskribcije naših ljudi; vemo, da so radi n..i!i'>vin de-nuncijacij mnogi izgubili po ječah zdravje in svoje materijeino stai.je; vemo, da ie na stotine nedolžnih ljudi bilo zapr;ih, mučenih, preganjanih in uničenih. Zato jih je te ovaduhe grof Atteins (namestnik dalmatinski) v svojih poročiliii opisoval na zgoraj kot edino lojalne elemente, kut nositelje velike avstrijske Ideje. Ti ljudje so bili tako drzni, da so ustvarjali ^vuje vrste alijanse za rjMtev države____ Ne samo v karakterju, v osebnih svojstvih, metodah in ciljih so slični frankovcem v banovini, ampak najveća atiaio&ija i«; v podlem rušenju naših ustavnih svoousčin. Mnogi njih so skupno deiali s Susterši-čem. No, ta je doigral svojo ulogo v lastnem narodu, a njego\ i epigoni in nasledniki, videči konec svojega žalostnega yoaje, bi se hoteii sedaj pretvarjati. i\a-rousaku in ma-Ujarskim hsiom »riumei Ujsag« se je vnela ie ani polemika z ozirom na vele — liberalen pretilog reškega zastopnika v ogrsko-hrvatskcin saboru Osojnaka (to je pač pramadjarsko ime, ki sega gotovo nazaj v dobo Atile), naj se Hrvatom na — odlp-crjie volilna nravtaafH i* Stran 11. PtDiNOM* stev. 211 V trstu, one a. avgusta 19ib že predlog sam imeniten, ni pa nič manje imenitno (ker za na? le razveseljivo) njegovo utemeljevanje. Osojnak (sam se piše seveda za Ossoinacka) ie namreč opozarjal Mađare, kako se hrvatstvo na Reki širi in jači in kako bi moglo postati nevarno! Ve namreč, da so Madjari glede duševnega življenja in čustvovanja narodov istotaki slepci kot je on sam ter da si domišljajo, da bodo narodno silo, ki ima koren v svojih rodnih tleh, v naravi, moglo udušiti z nasilnimi sredstvi in s kratenjem političnih pravic. Nič jim ne bo koristilo. Reka stoji na hrvatski grudi in tud tam bo končno zmaga na strani — narave! — Nu ker smo že pri tem, naj podamo mal prispevek o izvirnosti ma-djarskega jezika. Le en stavek bo zadoščal, da vidijo čitatelji, kako so hodili Madjari na posodo v jezikovni zaklad — Slovanov. Stvar je aktuelna zato, ker je ravno te dni neki inadjarski žurnalist — ali, kar je že bil — pripovedoval----ignorantom, koliko narečij da govori narod v Slavoniji, kar naj bi kazal, da ta narod niti nima svojega enotnega jezika!! Ali vrlo slabo mu je uspel ta posel, Kaiti zrcalo, ki je je sestavil velja za — madjarski iezik. To dokazuje le en sam stavek, s Katerim napovedujejo »Primorske Novine« odgovor rečenemu madjarskemu listu: kćrem szepen, kedves baratom es kolega »Fiu-mei Uisag«, pocekalni malko szerda, csiitortok, pentek ili szombat, prije vem lehet«____Sredo, četrtek, petek, ali soboto. Nauzmali so in sedaj se bahajo na pozorišču kot kulturen narod s svojim pristnim kulturnim jezikom ter zro z za-smehom na druge res kulturne narode in njih jezike, pri katerih so — uzmali! - Mnogo, mnogo je bilo v interpelaciji In v ministrovem odgovoru, kar bi v visoki meri zanimalo našo javnost. Toda, kakor rečeno, slavna cenzura stoji $ — svinčnikom pred vrati Jš»ina sna2a w!«arjfcv, Anton JerkiS posluje v Bvojem atelje j * V Trstu. Via delle Poste St. 10. 40 s*:&ro m dražile kupuje po najvl jlh cenah d obroz rana urama In zlatarna A. v Tr£*u Tri; Stare mitnice (;Jar-riera vecchta) Štev. 3. Trst ulica 1 Splrlillons št. 1 (Nasproti Hotel Volpich). izHfa fa- vratov u - jj iktlvav Imi iiSerz.Soigt-te itS. fofo-irstKiia lotrffln- 05 RdjOOihiii tO- varn. teivijasja Ml in imm. ~ [538 - H C. kr. # priv. Avstr. kreditni zrn za trgovino i r. obrt Podružnic* Trst Trg Mrrje Tmip. 2. Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika katera je zavarovana proti ognju in tatvini v Okiopnčm zakladu podružnice c. kr. priv. Avst. zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, irg Marije Terez^te St. 2. „upore mirn" t pratini) so prodaja v vseh lekarnah. loL> Samo no debelo. T.cvi, Tr«t. ulica S Razaovrstno hlago preprodajalce. — Jakob Nicolo 19. 3147 sode od piva, tudi nove,kupuje Hotei Balkan v Trst*?. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čer mak v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogai ulice delle Posie Izdiranje zob;v brsz bo* leein. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE posebne vrsžc. v (i I) prodaje i>o J. Parčina & C. v Dcnizetti ši. 1. sodih isi v stekler cali zinernifi cenah tvr Trstu, skladišče V» G. steklenica Mad- en vsake vrste kupuje in plača po najv šji'i! cenah Fraa Babic v Trstu uL Mcilno n>±e Bi. 20. 2~il'2 Išče se čevljarskega pomočnika. Cink, ulica Oec;lia 12. 52*20 hrana in Stanovanje za poštenega P» k- IJV& iilS tikanta za mesec september, oktobo-in november 191S. Cenjene ponudbe pod -njec" na las. odd. "Cd nosti. B 23 Offrfftni VekoslavK1 eirs.brivec-, dC£ulEK< naznanja, da je arojo br'.vcico i t. Ljubljane preselil v Sežano v hišo g.e Gabršček. 32u6 plačam od 8 do 9 K, bombažev i no od S do 9 K, mešane cnnje po 80 rin. kg, vreče rabljene od cer>;etita po K 2.50 in tlične -iv ri. Ifaii Trst. ul- Acc.nedoito 13 vogal vi. dei • Jelši. . mm stanovanja z razgledom ua moi"jo, tri «obe, kuli inja. kopalna soba, sobica, clo;ec, klet, balkoni. _ največji komfort. električna luč, dvigalo, se odd: j o v na, jem takoj ali z avgustom, bli^u ju2ne železnica , . * -----------------ccac or S. 251-i a SiSilNffllle v polunađstropju, 7 eventueln > 10 s.-b, 2 kuhinji,, kopalne sobe, ubice, 2 cioset, kleti, rajvečji komfort, ele ;tričn-lnč. se odda rakoj aH z avgustom, pod ugoUn m cenami. Poizvedovanja pri upraviteljstvu v ulici Tor S Pie o 12, If. Telefon 15-49 ^514 b Sl^P^flfi^ll^ (mlečni kreosotov sirup) nai-fltll'tUiiJIliii! boljši pripomoček proti kroničnemu kataru in bolezni dihalnih organov. Izdeluje lekarna Codermaz, Trst, Ul. Blbo.-go 17. D 7 mmiM mt amoniaka ter po istem načinu kakor v normalnem času. se dobiva v lekarni Jeroniti, Piaz/ * Caserma št_ H 4 D IT dobroga lovskega psa (i?trijanske nr»«m»», §>lUi starega 2—4 leta. — Več p ve Ivan Vidmar, Crnivrh nad Idrijo. 320» mM 2000 steklenic po K 12* kega izolartskega umorna Umtu) proda takoi tvrdka .!. Parčiaa & C. v Tr- skladišče V. Gaetano Donizt-ui žt. 1. Vsa ;(!qosl2vijei naj pU« od 100 litrov t^olstOjrSKo sIutinDlc Mi\ Siluaur:!8C Proaoiain istrsko in. đalimftlnsKoj ^^'J S, viM> ^ h aa, vino no Broano in cieiifiio. N.r<,«be « r., «..10, A. OSEr, poši-i Uušia Ij, žele.', postnj.i MiM ?iaa Mt 6i?ll(, dL Pg-roiiio l Spodnji Dravograd Koroško). *". -JT I !%rf T: k. t I-: i^stnsk gcstJna je včeraj *rečer, po kratki bolemi. v naročju svojih dr*/h i ukini svqj J dušo. Žalujoča sopros-a Angela, rojena Cotič, sinov. : Josip. Gal I a. Marcel in Maks, mati Margarita, l ratje, se-tre, svakinje iu »vaki. tušča i--, r.e tužno vest v-en prijateljem in z-ancem. Po gre' blagega pokvjcih:. £e b > vrš 1 t poneif ijek «lr.e • t poldne i/ h'-'e žalosti u\. dello Scoglio štev. 106. IliST, 4. avusta 19ib. ijuj-njajo to ob 4 po velja koc direktno obvestilo. Prvo p®j podjetj« Zimola. Trst, Cor»o 41. } v 31 / • i^f ^ ' ■ z. v* Bj^ii za rejo, lepe pnsme. štiri me«pcn k r se pr daste. Tobakarna Flego Lttks Š cc inju. učiteljica tiči nemščino in francoš i»*o j 12 K meiečuo. Ulica Bacchi 3, IT. n j sre»loja vrata. 2!*?5! Zagrsbu, |e o ~2fsa c" -mata zavarovalnica cd vo^ll MS Zlsfornfco Pin© v Trstu se Je preselila na Corso 5t. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowitz & FJglio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Ustanovljena leta. CENTR^l.3: Z3-»rsbf v rastni palic , rovske in Prersdaviieve P^družršlc^ v TrsSu, ul. la a.oio 1, 31 Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanji: r ~ r rli žasrnitn škoefism- 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospo larskih zgr , t >v; F Mira M Laroo Sarforlo 15 2 9 v'-Ilčriti) I I »I« - pSižM sandalov is po^latoiii našitkov prodaja usniate in platnene sandale, us-njate in železne pedpiatne nr-bitke najboljših tovaren, gumijeve podpetnike, bele, črne in rumene gumbnice, kmetske žrebljc, papir za pisma, razgiednice. vojne UopiSk.ice (Feidpost), črniio itd. . i:2te» ia M Pcii^afe/ m dcisla &J Kron 1G3 — Kpitj. Pfasna^o n3jbi?!il8 Pijfil? (samo na vagone) razpečava tvrdka mmrn m! mm Imm efe M Žarniirt ŠkOđ33»- l. Zavarovanje zgraao {ms, gospo iarsKin 7gr , i >>a c. 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodaptnišicjgi blaga, go po .u-ki h r j., itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) fi2. 3rcw2 « SteklS59=?5 si?*- 212- Na življenje. 1. Redna zavarovanja. < Zavarovana glavnic za slučai doživljenja in smrti, b) Zavarovanje dote c) življenje rente. Zavodovo imetje do 31. 12. 1917:..........K 5.792.993-52 Izplačane odškodnine do 31. 12. 1917:........K 8,3^9.834-1^ l Trst tfia Csssa d! Ris^rmo štei/. 5 (Ustna p Kapsial in rezerva K 23,500.00^.— Filijaike: Dunaj Tegeiiioistrass- 7—9, Dubrovnik Kotor Ljubljana, Metkov^ Opatija, Split, Sibenih, Zadar. Vloge na knjižice 3 \ ° o V>°S© knj!5:te od dneva vloee do dneva vzdiga. Rentn. davek plačije banka od svojega Obrestovanje vloc na tekočem in žiro-ia:unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n i v a tu-in inozemska tržišča. - Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, rente obl,-gaciie, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese ,tJ. Da e oredu me na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladi ah. — Sdie ^ Denosits — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papnjev * moti kurzii izcnbi, revizija žrebanja srećk itd. brezplačno Stavbni kredit, remliours . SeditL— Borzna naročila. - - inkaso. - - Menjalnica - - Eskompt memc j Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA J - Uradne ures od 9 do 1 popoldne - -z j