Gospodarske stvari. Dva važna razglasa. (Iz celjskega okraja.) Po svojem »Uradnem listu« (štev. 13) je c. kr. okrajno glavarstvo celjsko dne 7. marcija 1897 št. 10360 priobčilo: >Odredba gledi'; napoberanja storžev«, ki zasluži, da jo zvedo vsi posestniki »črnih gozdov«. Nastala je bila v novejšem času prav živahna barantija s srarekovimi storži (češarki ali bickami). Videli smo jih po južni železnici polne vagone prevažati. Popraševali smo se, bode-li to brez Skode za naše hirajoee gozde ? Zato se nam je c. kr. okrajno glavarstvo prav ustreglo, da je o tej kupčiji spregovorilo modro besedo. Po tej odredbi je pobiranje storžev v obče dovoljeno, a le lastniku gozda kot postranska poraba gozda, a ta je dolžan paziti, da se drevje ne poškoduje. Zato se s kaznijo žuga vsem, ki bi plezali po drevju z železnimi kremplji (»krempižarji«), ki bi drevesom vršiče ali le veje lomili ali drugače poškodovali. Prodajati pa storžev ne sme niti lastnik niti pobiralec, ako nimata poverila (legitimacije) od občinskega urada. To poverilo mora izpričevati lastniku, da ima »črni gozd« t. j. smrečje, borovje ali hojčje, prodajalcu pa, da je lastnik »črnega gozda« mu dovolil v njegovem gozdu storže pobirati in jih potem prodajati. Občinskim uradom se je naložilo, ta odlok tri nedelje zaporedoma pri župnijski cerkvi razglašati ter nadzorovati, da se bo po njem ravnalo. Ob enem se je c. kr. poveljstvom žandarmerijskih postaj naročilo, nadzorovati izpolnitev določb tega odloka. Drugo za naše gospodarje enako važno naznanilo razpošilja z dne 29. marcija 1897 št. 365 c. kr. gozdno nadzorništvo celjsko. To opozoruje posestnike gozdov, da jim je do konca meseca junija 1897 podaljšan čas, se pritožiti. ako nimajo toliko gozdov, kolikor se jim je bilo pri zadnjem pregledovanju davčnega katastra odmerilo. . Mnogo posestnikov se je baje pritožilo, da se jim je mnogo parcel vpisalo raed gozde, ki pa ne spadajo med gozde. To se da sedaj še popraviti. Treba pa dobro paziti, da sl gospodar s lem ne škoduje, ker pašniki so više obdačeni, kakor gozdi. Če zamore gospodar izkazati, da so mu nerodovitno skalovje ali grmovje uvrstili med gozde, v tem slučaju mu bode njegova pritožba davčno breme gotovo poslabšala. Naj torej vsak gospodar še enkrat pregleda svoje posestne pole, (ki se sedaj po novi meri na novo sestavljajo), da bo iz njih spoznal, če rau niso njegovih zemljišč v prav napčno vrsto uvrstili ali spisali. Kedor letos zamudi se pritožiti, bo moral dolgih 15 let nositi krivico, katere si bo sam kriv. Kolikor nam je znano, je c. kr. centrolni komisiji za pregled davčnega katastra v Gradcu najmanj pritožb došlo iz celjskega okraja, največ pa iz mariborskega. Kako je neki to? Ali ni naša malomarnost tega kriva? Z diniom naj zabranjujejo slano, opominja »vinorejsko društvo« viničarje in posestnike vinogradov in sadunosnikov v gornjeradgonskem okraju. Vsled zgodnje spomladi vinogradi močno ženejo in drevje je že v cvetju. Za tri tedne smo pred drugimi leti naprej. Bati se je torej slane ali mraza. V ta namen naj bi imel vsak posestnik ali viničar pripravljenih več ali manj širokih, nizkih, lončenih ali železnih posod po velikosti goric. Posode naj se nalijejo s terom. Zraven naj bo mokro listje, ali veje, mokra suhljad, smudje ali žagovina; sploh snovi, katere tleee napravljajo mnogo dima. Posode morajo biti razstavljene po goricah. Ako torej pride mrzla .in jasna noč in se je v jutro bati slane, mora posestnik dve uri pred solčnim vzhodom žgati ter v posodah in nanj nalagati zgoraj omenjenih mokrih snovij; da se zavijejo vinogradi v dim in zemlja ohrani svojo toploto. Kilo tera stane 3—4 novčiče. Sejmovi. Dne 10. aprila v Št. Ilju v Slov. gor. in v Koprivnici. Dne 12. aprila v Trbovljah, Kamnici in Sevnici. Dne 13. aprila pri Sv. Križu na Slatini. Dne 14. aprila na Zdolah. Dne 15. aprila v Konjicah, na Laškem, v Reichenburgu in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 16. aprila v Spielfeldu.