Uredništvo * uprava, Ljubljana, Kopitarjeva t. telefon «001—«004 M'«ečna naročnina 18 lir, la inozemstvo 31.50 lir. - Cek rač Ljubljana 10.600 ta naročnino ln 10.89« za lnserate. — Izključno ustopstvo za -~taae li Italije ln Inozemstva) DPI S. A M liano. Rokopliov ne vračamo. SLOVENEC Starke Sowjetangriffe in $chweren Kampfen abgewiesen Westlich Narwa feindliches Landungsunternehmen zerschlagen - In sieben Tagen 206 Sowjetflugzeuge vernichtet - Erfolgreicher Schnellbootangriff: fiinf Feindboote vernichtet Močni sovjetski napadi v težkih bojih odbiti Zahodno od Narve razbit sovražni izkrcevalni nastop V sedmih dneh uničenih 206 sovjetskih letal - Uspešen napad hitrih čolnov - Pet sovražnih čolnov potopljenih DNB. Aus dem Fiihrerhanptquartier, 15. Februar. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekaimt: An der Ostfront wiesen unsere tapfc-ren Truppen aurh gestern im Uauin siidostlich K r i w o i Rog, westlich T s c h c r k a s s y . iistlicb S h a s c h-k o f I, bel W 11 e b s k , zwischen 11 -men- und Peipussee sowie im Ranm von N a r w a starke Angriffo der Sowjets in schweren Kiimpfen ab. Eige-ne Angriffe fiikrten in mehrercn Ab-schnitten zur Vernichtung starkercr feindlicher Kampfgruppen. Westlicli N a r w a wurde ein feindliches Landungsunternehmen unter holicn Vorlusten liir den Gegner zerschlagen. Zwei Kannnenboote, mehrero Kutter und Landuugsfahrzcugo wurden dabci rersenkt. lin hohen Nordcn setzten srhnello deutscho Kamplstaffeln ihre Angriffo gegen den Transportverkehr aut der Mur-manhahn tort und beschadigtcn drei Ziigo m bwer. In den Abwehrkampton am nntoren D n j e p r hal sich dio pommerseh-mecklenburgische 258. Intantoric-Divi-sion mit unterstellten Truppen unter Fiihruug des Gcneralmajors Bleyer her-vorragend bewiihrt. In der Zeit vom 8. bis 14. Februar wurden an der Ostfront 206 teindliche Flugzeuge bei 27 eigenen Verlusten vernichtet. In 11 a 1 i e n kam cs auch gestern im Landekopf von N e 11 u n o ausscr lieiderseitiger Spah- und Stosstrupptiitig-keit zu keinen wesentlichen Kainpfhand-lungen. Fcrnkanipfbattcrien nabmen Scliilfsziele iin Iiafen von Ncttnno mit beobachteter Wirkung unter Beschuss und zivangen zwei Zerstiirer zum Ab- drehen. Auf einem Flugplatz bei Nettuno entstanden durch das Wirkungsfeuer un-serer Artillerie Branilo iu Munitious-und Trcibstofflagern. Dio Luftvvaffe griff mit Schlacht-fliegerverbanden ilen Uafcn von A n z i n an, warf mehrero Vorratslager in Brand und setzte bei Aprilia feindliche Itatte-rien ausser Gefecht. Bei C a s s i n o gritt der Feind infolge seiner hohen Verluste nn den Vortageu gestern nicht weiler an. In den Morgenstunden des 15. Februar griffon feindliche Kamplfliegervcr-bfiude die Iiistorischo Abtei C a s s i n o an, ohwoh! sich im Kloster selbst und in seiner niiheren Umgebung kein deu-tseher Soldat befindet. In den Anlagen des weltheriihmtcu Klosters entstanden sclnvere Scliiid n. Ober den italienlschen Raum wur-den gestern 17 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Dcutsche Schnellboote iuhrten in der vergangenen Nacht ein Unterneh-men unter der engllschen K ii s t e trotz feindlicher Zerstorerangriile plan-massig und ohne Verluste durch. Zur gielchen Zeit stellteu dcutsche Vor-postenstreitkraite vor dem hollandlschen Hafen Y m u i d e n britische Schnellboote, versenkten ln hartem Geiecht drei dieser Fahrzeuge und zwangen die iibrigen zum Abdrehen. Die zuriick-kehrenden Schnellbooto griifen diesen angeschlagenen teindlichen Verband an, schossen zwei weitere Boote zusammen und beschiidigten mehrere andere. Der Gegner erlitt hierbei hohe blutige Verluste. Unsere Boote kehrten mit gerin-gen Scbaden vollzahlig in ihre Stiitz-punkte zuriick. Fiihrerjev glavni stan, 15. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: | Na vzhodnem bojišču so naše hrabre čete tudi včeraj odbile na področju jugovzhodno od Krivega roga.,1 /npadno od čerkasov, vzhodno oomi-nja rimski radio. Nov angloameriški napad na Castel Gandolfo Rim, 15. febr. Angloameriški stra-hovalni letalci so dne 13. februarja po-novno Ivombardirali ozemlje piipcškc-ga poletnega bivališča Castel Gandolfo in zraven ležeči park. Nad 15.000 beguncev, ki se nahajajo tam, je imelo ponovno izgube. K pred tremi dnevi ubitimi nad 500 osebami so se pridružile še nove smrtno žrt\c in veliko število ranjencev. Smrtna »tridnevna« malarija v Egiptu Ženeva, 14. febr. Epidemija smrtne »tridnevne« malarijo se širi po dolini Nila vedno bolj proti severu in trenutno ograža ves Egipt. Najsevernejši del ozemlja, ki je že okuženo, leži kakih 2.30 milj južno od Kaira, število žrtev je žn sedaj izredno veliko, ker tavajo cele rodbine, ki jih stresa mrzlica, brez sredstev in brez zaščite okrog po deželi. Ozemlje, naseljeno z več milijoni kmetov, je danes popolnoma zapuščeno, letina pa gnije na polju. Kratka poročila Milan. Po sklepu ministrskega sveta so bili s takojšnjo veljavo odpravljeni vsi redi in odlikovanja bivše savojske kraljevske hiše. Ženeva. Kakor so v ponedeljek zvečer v VVashingtonu javili, nameravajo odposlali Zedinjene ameriške državo v Abesinijo neko tehnično odposlanstvo, ki bo obstaialo iz specialistov za poljedelstvo, rudarstvo itd Tudi Ahesinija naj Ik> torej vključena v izkoriščevalui sistem Wallstreeta. Rim. Pretekla rimske province ie Duce imenoval za podguvernerja mesta Rim. Stockholm. Wendel \Vilkle jo v ponedeljek uradno objavil svojo kandidaturo za republikanskega predsedniškega kandidata. Tudi guverner Bricker iz. Ohla so |K>teguje za predsedniško kandidaturo republikancev. Stockholm. 14 febr. Reuter poroča, da_ je bilo na razne londonske okraje vrženih mnogo razstrelilnih iu zažigal-nih bomb. Napad jc bil težji kot »ba prejšnja. Naše diiaštvo in Homun Ljubljana, 15. felir. Nedeljska dijaška manifestacija proti komunizma jo povzročila, da so so o« i javuosli spet oliruilo ua našo srednjo šolo. V velikem številu so se zbrali srednješolci ter proko svojih zastopnikov izrazili svojo miselno usmerjenost ter duhovno navdušenje za načelno in brezkompromisno delo med najmlajšimi vrstami. V teh treh letih je naša srednja šola na videz stopila v ozadje in o njej ni bilo slišati toliko kakor smo bili to vajeni pred sedanjo vojno. Dobili smo vtis, kakor da se je delo. ki je bilo pred vojno znpočeto temeljito iu s širokimi potezami, za to dobo pretrgalo ter je nasto; ila nekaka duhovna suša. Toda to jc bil samo videz. V resnici pa so jo malo kje toliko storilo v teh letih, kakor prav med srednješolska dijaško mladino To tiho, a neutrudno in tcmelijto delo jo obrodilo bogate sadove. Bilo je tiho, a zato tembolj učinkovito. NadnlJeva'o se jo po nespremenjenih smernicah, ki so bilo začrtane še pred vojno in ki so so pokazale kot edino pravilne. K-iliko rečemo, da je zdrav odpor proti komunizmu zraste) v največji meri in najbolj učinkovito poleg kmečkega elementi tn-ili iz vrst srednješolske in iz srednj!h Sol ie odraslo akademske mladino. I)a bomo to bolje razumeli, moramo vedr>ti, kako je bilo v bližnji preteklosti, pred nastopom sedanjo vojne. Nekoliko smo žo pozabili, da se jo odpor proti komunizmu liri nas za-| —;-y ......'»•" .------,.- čel predvsem v srednjih šolali. Vsi se 1 DraS' Jovanovič v članku, ki ga jeob se spomnimo, d,i jo ob začetku špansko Odkrita komunistična centrala za evropski jugovzhod v Beogradu Upravnik beograjske policije Dragi Jovanovič objavlja podatke o organizaciji komunistično centralo in o vlogi, ki so jo Igrali v njej posamezni člani iz tako zvanlh »boljših krogov« Ne mine skoraj dan, da nc bi beo- . tiča, je razpolaga! v stanovanju s šti-grajsko časopisje po zadnji objuvi o rimi razkošno opremljenimi sobami, imenovanju tuko imenovane komuni-I Prav zanimivo jc tudi gradivo, kuto-stičue in tolovajske »vlude« z »marša- rega jo boograjska policija našla na Ionu Titom, bivšim predsednikom beo- j stanovanju nekega Mate Vidakoviča, zu grajske ustavotvorne skupščine dr. Iva- i katerega je ugotovljeno, da jc »absol-nom llibarjem in lustnikoni ter ravna- j viraN teroristično šolo nn sovjetskem teljem bivšega beograjskega dnevnika »Politike« Vladislavom Ribnikarjem nu čelu, objavljalo podrobnih podutkov, ki jih je zbrulo o slehernem članu omenjene »vlade« ter o njihovem zadržunju in delovanju v bivši Jugoslaviji. Za dobro poučeno politično javnost ta odkritja niso nobeno presenečenje, ker ji je bilo že prej znano, da so se prav vsi člani Titove tolovajske družine žo v bivši državi aktivno udejstvovali v komunistični stranki, ali pn so vsuj njeno delo podpiruli in širili levičarstvo vsak v svojem krogu Kljub temu so pa zelo zanimiva odkritja beograjske policijske uprave, kateri se je v zadnjih letih posrečilo izslediti vsa tajna komu nistična skrivališča, njihova skladišča orožja, tiskarne ter zupleniti velike zaloge propagundističnega materiala. Beograd — središče komunističnega delovanja za evropski jugovzhod. Te podatke o odkritju beograjske policijc v zadnjih letih svoje borbe proti komunizmu je sporočil srbski ™ i javnosti upravnik beograjske policije državljansko vojske, ko so so prav tako pri nas začeli duhovi ločiti v znamenju komunizma in narodnega antil o-munizma, šel v hoj tuili listič »Mi mladi borci«, glasilo slovenskih dijakov. V kratkem jc obrnil ta po obsegu tako majhen list nase veliko pozornost, ker jo začel dosledno in načelno ločiti pojine, opozarjati na komunistično nevarnost, razkrinkava!! komunistična gesla in t.iiuost komunistične akcijo. Javnost je bila nad njegovim pisanjem začudena, vznemirjena, ogorčena. Bolj uvidevni nio/ic pa so so ob njegovem pisanju zamislili in sprevideli, dn jo list le logičen izraz razmer, ki gredo dosledno nevarnemu koncu nasproti. Mnogim so I se začeln odpirati oči. mnogi so ostali ; še naprej zaslepljeni. Velik del dijaške mladine pa se Jo odzval klicu časa ter sc začel vneto pripravljati in vzgajati za bodočo težke naloge, ki jim jih bo nudi hoj s komunizmom. Srednja šola je bila prva. ki jo dvignila svoj svarilen g'as «ib dvanajsti uri pred komunistično re- j volucijo in ki so jo tudi dejansko začela , pripravljati na težak boj. Ni treba po- I sebej omeniatl. da jo bil neutrudni vo- , ditolj, vzgojitelj in organizator teh dlia-kov pokojni profesor Ernest Tomec. Njegovo in njegovih sodelavcev prizade.a-ujo so je kmalu razširilo iz srciln'ešol-sitili vrst med akademike, med dclavre ter nicil intelektualce. Da smo doživeli kljub temu strahoto komunistične revolucijo ni krivila v tem. da koniun;stično nevarnosti nismo stvarno poznali, saj kdor prebira letnike »Mladih borcev«, dobi jasno sliko ne samo o takra'n!h razmerah, temveč tudi o sedanjem razvoju komunizma pri nas. Skoraj vsa vprašanja, ki danes pretresajo naše na- javil v beograjskem dnevniku »Novo Vreme«. V članku uvodoma izjavlja, da je sedaj že »nastopil pravi trenutek, da srbsko ljudstvo dobi prave informacije o vsem tem, kaj namerava Tito in njegova družbu«. V nadaljnjih izvaja- | njih pn navaja podatke o podzemskem | komunističnem delovanju in rovarj?- I nju v Beogradu, kar jc sedaj prepre- | čilo beograjska policija. Po njegovih podatkih so imeli komunisti svojo centralo za delovanje na evropskem jugovzhodu v samem Beogradu. V mestu so imeli velika tajna skladišča za orožje in propagandistični material, za skri- ; vališča so imeli pod zemljo tajne bunkerje, v koterih so bile tudi tiskarne. ' V skrivališčih so bile nadalje zaloge sanitetnega materiala, priprave za po- : narejanjc raznih listin in pečatov ter podpisov. Dragi Jovanovič poudarja, da je beograjska policija v zadnjih dveh letih odkrila marsikatero komunistično celico, ter v zadnjem času tudi samo komunistično centralo. Vsa ta odkritja so morala zaradi nadaljnjih preiskav ostati v tajnosti. Iz zaplenjenega komunističnega gradiva je nadalje razvidno, da so bili na vrhovih komunistično stranke skoraj siuni intelektualci, ki so rnzpolugali z velikimi denarnimi sredstvi za svojo razkošno življenje. Prav tako ti podatki prikazujejo javnosti vlogo posameznih komunističnih funkcionarjev v organiziranju komunistično stranke med posameznimi stanovi. Jud organizira beograjske grafike. Veliko pozornost je komunistična centrala posvečala organiziranju svoje skupine med beograjskim grafičnim delavstvom. To nalogo je zaupala Židu Abramu Hajdušku. Beograjsko časopisje navaja imena vseh njegovih sode- ' vseučilišču Sverdlov. Na tej »šoli« pridobljeno znanje je uporabljal v španski državljanski vojni. Po zasedbi Francije se jc vrnil v Srbijo ter je takoj pričel po navodilih komunistične stranke organizirati teroristične skupine po Slavoniji in Črni gori. V Beogradu se je skrival pri tajnici tnmoš-njega upravnega sodišča Danici Cvet-kovič. Komunistične mreže med beograjskimi zdravniki. Poleg grafikov si je komunistična stranka najbolj prizadevala, da pridobi zase čim več zdravnikov. Za izvedbo te naloge ie smatrala za najprimernejšo osebo dr. Simo Miloševičn, profesorja na beograjskem vseučilišču. Temu , se je res posrečilo, da je za komuni-1 stično stranko pridobil večino svoiih stanovskih tovarišev, ki so ga stalno podpirali ter bili stulno na razpolago komunističnemu vodstvu v samem Beogradu, kakor tudi tolovajskim skupinam na terenu. Beograjsko časopisje imenoma navaja vse znune beograjske zdravnike, ki so bili v komunistični službi. Med njimi so nekatera zelo znana imena. Večina jih jc seveda odšla na »teren« ter se, v kolikor žc ni bila pobita, še danes klati po Bosni aH v ostalih krajih. Vloga beograjskih obrtnikov med komunisti. Važno nalogo je komunistična stranka zaupala tudi beograjskim obrtnikom. Zato jih je hotelu močno povezati med sabo v sVoji organizaciji, za kar so morali poskrbeti Štefan Mitrovič, dr. Nenad Parenta, Vladimir Dedijer, član uredništva »Politike«, Danica Miha j lovič, Čeda Minderovič. Milan Ke-ljanovič, Dragoljub Srctenovič, Vladimir Vitašcvič in drugi. Vsi beograjski obrtniki so morali ostnti na svojih mestih ter so delovali ali v samem Beogradu ali pa v n jegovi okolici. Iz mesta so morali prinašati komunistom na teren zahtevane reči, v mestu samem so Slovenskim delavcem! Slovenski d-Iavci! Slovenske delavke I Slovenski nameščenci! Slovenske nameščenke! Potrebno je, da slovensko delavstvo in natneščenstvo javno obsodi komunistične zločine, ki so v dveh letih in pol s krvjo zalile, v dim zavile in v grozotna pogorišča spremenile sveto zemljo naših pa morali širiti komunistično literaturo, razmnoževati in izdajati komunistične letake, časopise in brošure. j In Se enkrat: Ravnatelj »Politike« Vla- dislav Kibnikur in njegov odnos do Sovjetov iu komunistov. j Med najzanimivejše gradivo, ki ga je sedaj sporočila javnosti o svojih od- I kritjih med komunisti beograjska policija, spada brez dvoma material, ki se nanaša na znano beograjsko osebnost iz tako imenovanih najboljših in najvišjih beograjskih »buržujskih« krogov na glavnega lastnika in ravnatelja bivšega beograjskega dnevnika »Politike«, na Vlndisluva Ribnikarja. Beograjsko časopisje navaja, da jc bil Vla-(lisluv Ribnikar skupno s kiparjem Sre-tenom Stojnnovičeni in književnikom Dragišo Vasičcm pozvan v Moskvo ua svoječasno proslavo desete obletnice sovjetske revolucije. Temu povabilu so sc vsi trije povabljenci odzvali ter so v Moskvi preživeli več tednov. Po vrnitvi v Beograd, sta Vasič in Srctenovič napisala vsak po eno knjigo o razmerah v Sovjetski zvezi. Ribnikar pa celo vrsto člankov v svojem dnevniku. Iz sedaj objavljenega gradiva je nadalje razvidno, dn je Vluaisluv Ribnikar v Moskvi doživel tudi ljubavno avanturo. Čeprav je bil že oženjen. se je v Moskvi »poročil« z neko 17 letno Rusinjo, katero je na svojem potovanju v domovino pripeljal s sabo tudi do Berlina. Tu jo je pustil, ker se je domov ni upal spraviti. V tem neprijetnem položaju mu je priskočil na pomoč tedanji jugoslovanski poslanik v Berlinn, danes že pokojni Zivojin Ba-Inirdžič, ki je to uslugo ravnatelju »Politike« tem raje storil, ker je bil od njega izredno dobro plačan za svoje članke v »Politiki« pod označbo XYZ, razen tega jo pa bil sam levičarsko usmerjen. Objavljeni podatki navajajo, da je imel pokojni Balugdžič precej opravka, preden se mu je posrečilo pregovoriti Ribnikarievo komunistično ženo, da sc je vrnila nazaj v Moskvo. V zvezi s to Ribuikarjevo dogodivščino seduj postavlja beograjsko časopisje vprašanje, kakšne obveze ie moral prevzeti nase Vladislav Ribnikar, da ga je omenjena mladoletna Rusinja, katero je zapeljal, pustila pri miru. Iz objavljenega komunističnega gradiva je končno razvidno, da je imel Ribnikar stike s Titom že leta 1941. Z njim se je že tedaj tajno sestajal. Ko gu je zaradi teh zvez poklicala policija na odgovor, je dal slična zagotovila in izjave, kakor Dušan Sernec in ostali njegovi prijatelji v Ljubljani, da ni bil nikdar komunist, da z njimi nima nobenih stikov ter da obsoja njihovo delovanje ter izreka lojalnost obstoječi oblasti. In na podlagi tukšne izjave je bil tudi Ribnikar izpuščen. Prvo priliko je pa takoj izkoristil, da je pobegnil v tolovajsko taborišče, v katerem je sedaj »maršalov« pomočnik. V zvezi z odkritji beograjske policije. ki se je v zadnjih dveh letih zelo trudila, da razbije komunistično organizacijo tako v Beogradu, kakor tudi v ostalih srbskih mestih in podeželju, beograjsko časopisje sedaj poudarja, da so vsa ta odkritja velik uspeh beograjske policije v borbi proti komunizmu in da jc komunistična stranka v svojem organizacijskem delovanju žo dalje časa zadeta v živo ter se na novo ne bo mogla tako kmalu spraviti zopet na površje. Danes je namreč razbito njeno središče, oblast pa ima v svojih rokah vse niti, ki so iz Beograda vodilo v ostala srbska mesta in v podeželje ter so v rokah oblasti tudi vsi funkcio-| narji, ki so komunistično stranko držali in nosili. Gospodarstvo Nove cene sladkorja. Za sladkor so i rajevn. V Sarajevu je bil ustanovljen določene iiasled. cene: na debelo 1536.5J5 j osrednji prehranjevalni urad za vse lire za 100 kg franko skladišče vključno vso javno dajatve in 18.20 lire za 1 kg franko prodajalna na drobno. Preskrba nemških Čet v Italiji. Uradno poroča agencija Štefani Iz Berlina: Vse prehranjevalne potrebe nemških čet v , Italiji so krijejo z uvozom iz Nemčije. , To velja tudi za prehrano živine. Uvoz žita iz Nemčije Jo dosegel tako višino, da omogoča tudi normalno prehrano civilnega prebivalstva do nove žetve. Angleška prehrana jo odvisna od Amerike. Nedavno je britansko prelira-njcvabio ministrstvo moralo ponovno izjaviti, da prihaja vse meso in mlečni proizvodi za Anglijo iz severnoameriških Zedinjenih držav, če hočejo vzdržati dosedanje obroke. Ker morata Avstralija in Nova Zelandija v veliki meri prehra-l njevati ameriške čele, je treba sedaj pro- rotlno življenje, je profesor Tomec napo- vedal in klical, da se merodajnl »Miri iavcev v komunistični grafični skupini, zganejo in preprečijo usodne posledice. knterft jc izclajala list® >Proleter« in '<■= jo »ker, kar pravijo, da komuni- »Komunist«, kakor tudi vsa komuni- stična navodila pod naslovom »O drža-nju pred klasnim neprijateljem«. Tem podatkom sledi gradivo, ki ga je beograjska policija zaplenila na stanovanju poveljnika prve komunistične udarne divizije, t. j. bivšega nadrealističnega književnika Koče Popoviča. Ta je_ stanoval v Beogradu na oglu Kuradjordjevifeve in Kameničkc ulice. S svojo ženo, hčerko bivšega pomočni- ( ka zunanjega ministra dr. Luja Buko- dedpoVt;rebno je. da slovensko delavstvo ! i^V^tMSŠke " ** ^^ in nameščenstvo javno ugotovi, da brez-, n0v'"v ' Am.erlke- , , vestni komunizem v sebi nima tisi h ' . Največja trgovina v Evropi. L. 1939 prvin, ki bi mogle pravilno rešili socla'- J° bila v generalnem guvernementu no vprašanje In popeljati h gospodarski ustanovljena osrednja kmetijska druz-svobodi slovensko delovno ljudstvo; I ba, katere namen je bil zajeti vse kme-potrebno je, da slovensko delavstvo t'Js.ke Pr°izvode in jih razdeljevati. To hrvatske kraje južno od Save do Jadranskega morja, torej za kraje, katerih prehranjevalna bilanca je bila doslej pasivna. Praktično bo urad skrbel za prehrano približno 50 okrajnih glavarstev, to je skoraj polovico Hrvatske. Novo imenovani voditelj urada jo izjavil, da bo na svojem področju dovolil prosto trgovino z živili kakor tudi prost uvoz, vendar bo preoovedal vsak izvoz živil s tega področja. Enotna navodila za pomočniške izpite. Nemški gospodarski minister je izdal sedaj enotna navodila za polaganje izpitov onih obrtnih pomočnikov, ki niso imeli predpisane učne dobe še • za seboj. K izpitu so pripuščeni le po-' močniki v starosti nad 21 let, ki imajo najmanj 5 let praktičnega dela ki jo j v ozki zvezi s stranko. Pomočnik mora ! doprinesti tudi potrdilo vodje obrata, | da je toliko in toliko časa delal v obratu in s kakšnim uspehom. Izpitna tvarina je ista kot pri normalnih iz-■ piti h. I Katastrofalen gospodarski položaj v francoskem Maroku. Kakor izhaja iz Res jo sicer, kar pravijo, da komunistična revolucija nI lo sad naših slovenskih razmer, temveč je proizvod mednarodne organizacije. Ni pa res. da bi 9e kljub mednarodnemu značaju komuimma Slovenci to preizkušnjo no mogli obranili, če bi naš narodni organizem ostal zdrav. Saj je toliko drugim narodom ! bila prihranjena ta preizkušnja, čeprav jo tuili nad njimi visel Damuklcjcv meč komunistično revolucije. Izgovor o nemoči Slovencev nasproti komunizmu jo lo prazen Rofizem, ki naj upraviči kratkovidnost in zaslepljenost v preteklosti, šo bolj pa brezbrižnost v sedanjosti. Komunistična revolucija pri nas Ima vse do danes značaj skoraj izključno notranjega posega v naše narodno telo, čeprav po tujih navodilih, in bi torej lahko bila preprečena z lastnimi notranjimi silami, če bi se dali o nevarnosti pravočasno prepričati in bi pravočasno segli po protiukrepih. Na (o je opozarjal pokojni Ernest Tomec in njemu jo kot prva sledila srednješolska mladina. Tomčev duh si je na srednji šoli utrl svojo pot In prešel že v tradicijo. Iz njenega duha pa ie zr.islo ic toliko mladih intelektualcev, ki so na- in nameščenstvo nastopi proti komunistični Osvobodilni fronti, ki je v dveh letih in pol pretila morje nedolžne krvi slovenskega delovnega ljudstva, ki Je pahnila slovenski narod, predvsem pa delavstvo in nameščenstvo, v neizrečeno gorje in pomanjkanje; ( potrebno je, da slovensko delavstvo in nameščenstvo samo iz sebe stre boljševiški teror po naših tovarnah in delavnicah! i Zato bo vse zavedno slovensko delavstvo in nameščenstvo prišlo na j javno delavsko, nameščensko 1 _________zborovanje, , ki bo v nedeljo dne 20. februarja 11141 daljevah In še nadaljujejo započeto delo oh pol 10. uri dopoldno v veliki dvorani na najrazličnejših področjih Prešel je Delavske zbornice. j tudi na druge stanove in začrtal program J 1 brezkompromisnega in strogo načelnega : Pridite tudi Vi! Privedite s seboj svo-bo.ja proti komunizmu, če danes govori- jo somišljenike ln somišljenicel Zoper ži- tem, da napovedanih dobav iz Amerike ni bilo, Degaullistična uprava je sicer dosegla, da prihaja na osnovi zakona o naijemanju in posojanju spet ameriško blago v Maroko, toda do novembra so znašale te dobave samo 8% normalnega uvoza ter so sc do konca novembru zvišale na 17%. Največ skrbi povzroča stanje na živilskem trgu, ker zaradi slabe lansko pšenične žetve zaloge ne zadostujejo več za prehrano. Na mo o uspešnosti tega boja, moramo poznati našo bližnjo preteklost, k:er so se položilo osnove našega odpora, iu čo govorimo o tej bližnji preteklosti, moramo ime'i pred očmi delo pokojnega profesorja Tomcn, s katerim ie tako ozko povezana načelna pot srednješolske mladine. Te misli nam pomagajo k več eren razumevanju o usmerjenosti našo srednješolske mladino. v i dovski breznarodni boljševizem postavimo občestvo slovenske delavske enotnosti. Zoper nered in samovoljno nasilje postavimo priznanje in spoštovanje domače slovenske narodne oblasti. Zoper bogoskrunstva, rope, požige in umore postavimo božjo postavo ter pravice pozitivnih zakonov. Dvignimo svoj mogočni glasi Vsi na ta delavsko-nameščenskl zbori je bila"izrazita državna družba z majh-1 severno - ameriškega tiska se no glavnico in katere presežki naij bi se »J123 gospodarski položaj v francoskem stekali v državno blagajno. Na zadnji , Maroku katastrofi. Glavni vzrok je v ...•., v t • „ , - , t n m H n nnrvniinrlnmli HaIib« i« A mori Iro seji jc bilo sporočeno, da je znašal lani njen promet 2 milijardi zlotov in da jc zaradi tega družbo šteti med največja trgovska podjetja v Evropi. Vendar družba noče imeti monopolnega stališča. Za delo v prihodnjih mesecih je bilo rečeno, da bo znašala oddaja mleka 500 1 na kravo letno, oddaja jajc pa 40—50 komadov letno na 1 kokoš. Ustanavljanje novih obratov v Franciji prepovedano. Francoski produk-, „. ., xr ,- . . , , cijski minister je izdal meseca decem- obširnih področjih Maroka je izbruh bra lani smernice, po katerih bo dovo-, nila lQkota. ljcno ustanavljanje novih obratov le v izjemnih primerih, kar velja tudi za razširjanje obstoječih obratov. Tudi za prenos obratov se bo uvedla strožja praksa. I Italijanski denarni zavodi v Dalmaciji likvidirajo. Vsi italij. denarni zavodi in njih podružnice v Dalmaciji,' ki je bila prej zasedena od Italijanov, likvidirajo. Do 15. febr. letos je bilo treba prijaviti Uradu za likvidacijo italijanskih denarnih zavodov vse ob- j veznosti nnpram tem zavodom in sicer pismeno, da se bo mogla likvidacija čimnrej in brez težav izvršiti. | Osrednji prehranjevalni urad v Sa- Hišni starešine protiletalske zaščite v stanovanjskih hišah, uradni in obratni vodje protiletalske zaščite v uradih, zavodih in podjetjih, lastniki in poslovodje gostinskih obratov, trgovin in obratov so dolžni opozoriti vse o znaku letalskega alarma in napotiti ljudi v zaklonišče. Tristo velikih mol (Črtica iz našega polpreteklega časa.) Včasih smo se šli pri nas demokracijo. Demokracija menda pomeni doslovno »vlada ljudstva«. Kdor bi v tistih časih poslušal politične govore in bral časopise, bi nazadnje res utegnil misliti, da je demokracija vlada ljudstva. Koliko se je govorilo o ljudstvu! Ljudstvo sem, ljudstva tja; ljudstvo včeraj in danes; zmeraj ljudstvo in spet ljudstvo. O ljudstvu so govorili ne le tisti, ki so ga naravnost potrebovali, ampak tudi znanstveniki, ki so pisali zgo- , dovino in učene razprave o državi in družabnem življenju. i Ko bi ljudstvo vedelo, koliko so tudi učeni, drugače resni ljudje, govorili o njem, bi se mu dobro zdelo. Toda kaj ljudstvo ve! In tudi ko bi vedelo, toliko neumno vendarle ni, da bi nasedlo takemu govorjenju. Kdaj pa je v tistih časih ljudstvo odločalo o kakšni stvari? Včasih se jc govorilo: Ljudstvo je tega ali onega izvolilo za poslanca « A'i verjamete, da ga je res izvolilo ljudstvo? Eh, bodite no! Ljudstvo ... Kaj je prav za prav ljudstvo? Na videz stoteroglava ali tisočeroglava, v resnici brezglava množica. Tisočeronogo bitje, ki pa sc nikdar ns more sama nikamor premakniti. Tako bitje ne more nikogar izvoliti Kadar smo slišali, da jc koga ifvolilo za poslanca, nam je bilo treba le malo pomisliti, pa smo spzonali, kako ga je »izvolilo«. Volilo ga ni »ljudstvo na sploh,« volili so ga posamični volilci — Janez Zviž-govec, Pcpe Piškur, 2argi 2ane in tako dalje. Toda zakaj so ga volili? Ker so dobili obljubo, da se bo v njihovi vasi zgradil most. Kdo jim je to obljubil? Kandidat na volilnem shodu v gostilni. Kandidat pa je dobil dovoljenje, da sme razsipati z obljubami, ker je tako sklenil volilni odbor na seji v gostilni, v restavraciji aH v kavarni. Tako se je zgodilo, da je »ljudstvo izvolilo« nekoga za po-slanca. O tem so pisali tudi že literati, včasih celo precej ogorčeno. Njihovo ogorčenje pa bi se moglo obrniti proti njim samim. Bog ve, če niso oni največ zagrešili s po- i hajanjem po kavarnah. Evo nekaj dokazov. | Da Vodnik nI bil ravno abstinent, dokazuje Prešernova zbadljivka: Pre'ble£en sem menišič bil in rad sem pel, še rajši pil. Ne ve se pa, ali se ni hotel Prešeren s svojo zbadljivko morda le tolažiti ali opravičevati, saj je vendar znano vesoljnemu svetu, kakšen vinski bratec je bil. Stritar in Levstik sta oba rada zahajala v gostilno. Samo da je Stritar i I Vse niti vodijo v gostilno ali kavarno, Pod tem vidikom bi bilo treba napisati novo zgodovino slovenskega naroda. Treba bi bilo poudariti, da ni za potek naše zgodovine odločilno življenje velikih mož, ne životarjenje ljudstva, ampak da so odločali sklepi kavarniških javnih de-I Iavcev. Drugi narodi bodo pisali zgodovino parlamenta, ml se jim bomo lahko postavili ob stran z zgodovino kavarni-ških posvetov Drugi narodi lahko kažejo niški poklic, v kulturni zgodovini na znamenite lite- | Največji kujon pa )e bil — kakor v rarne krožke, mi jim lahko stojimo na- vseh stvareh — prav gotovo Cankar. Ka-sproti s čvičkarskimi družbami literatov. ko neutrudno sc jo boril proti slovenski Tudi literati so namreč našli, da je naj- narodni napaki, vcseljačenju in popiva-' primernejie torišče za njihov razmah In j nju! Kako je rohnel proti voditeljem, ki za medsebojne stike kavarna. Kavarna, J v gostilnah in kavarnah proslavljajo nato je torišče našega javnega življenja. I rodne praznike! Koliko Črnila je polil po hodil rajši v boljše sobe, Levstik pa v ' slabSe — »med ljudstvo«. Nekoč sta se menda skoraj sprla zaradi tega. Ampak navsezadnje je vseeno, ali greš v prvo ali v zadnjo sobo, če si že v gostilni. Medved je dobival od očeta kar grozilna pisma, češ naj že enkrat neha s popivanjem Pa se vkljub temu ni odpovedal pravicam, ki mu jih je dajal pes- ljudeh, ki ob Štefanih vina in v tobačnem dimu rešujejo narod! In koliko vina je pri tem sam popil... Literarni kritiki pravijo o pisatelju, ki dela take stvari, da »šiba napake naroda«. Sploh bi potem lahko dejali, da človek, ki izdira iver iz očesa bližnjega, bruna v svojem pa ne vidi — da tisti človek šiba napake Cankar jih je šibal vse svoje življenje. Ko je slišal, da je konec strre Avstrije, se je od veselja napil. Hotel je proslaviti narodni praznik, kakor so proslavljali narodne praznike kavarniški rodoljubi. Pri tem pa se je potolkel. Se s svojo smrtjo je šibal napake -- Tole ni napisano v sramotenje literature, ampak v opravičilo javnim delavcem. Če so že namreč literati, ki se imajo za vodnike in preroke v duhovnem pogledu, zakaj ne bi še javni delavci ob vinu pomodrovall o narodnem blagru? Iz tega sledita dve važni posledici. Prvič — tistemu, ki se ga rad navleče, ni težka odločitev za javno delo. In drugič: kdor misli, da bo lahko javno delal in o9tal abstinent ter se vzdržal obiskovanja kavarn, se temeljito moti Stej ko prej bo moral zmoto spoznati in se vdati v usodo, kakor je sUi upor. nosti, zakrknjenosti in neubogljivosti svojega otroka in varovanca. S tem si Starše in varuhe otrok eato najresne-je opozarjamo, da v izogib kazni in v svojem lastnem interesu ter v korist svojih otrok in varovancev skrbe za to, da bodo njihovi šoloobvezni otroci, ki jih sicer mogoče pošiljajo v šolo, tudi res obiskovali šolski pouk. Nekatera šolska upraviteljstva so namreč že prijavila šolski oblasti one starše in varuhe, ki ne izpolnjujejo teh svojih dolžnosti in a —II' Novi grobovi •J" Alojzij Gelze. Za vedno je zatisnil oči gosp. Alojzij Gelze, posestnik v Ribnici. Rajnega bodo prepeljali v Ribnico, kjer ga bodo pokopali iz liiše žalosti na domače pokopališče v Hrovači. Naj počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje! Osebne novice Poročila sta se v trnovski cerkvi gospod dr. Jože Dobovšek in gdč. Linca U1 r i c h. Priči sta bili prof. Marjan Dobovšek in industrijalec Viktor Naglas. Pri poročni slovesnosti je igral radijski orkester, ki ga je vodil D. M. Šijanec. Mlademu paru želimo obilo sreče. Poročila ste se dr. Kambič Jože in dr. Klepee Blaženka. Bilo srečno! Srebrno poroko praznujeta v sredo, 16. t. m. znana delavca naših prosvetnih in športnih društev Jože in Frančiška Hvalč. Prijatelji in znanci iskreno čestitamo in Selimo, da bi v sreči in z božjim blagoslovom dočakala tudi zlati iu še železni jubilej. < oninjo Zgodovinski paberki 16. svečana: 'i.'1824., ee je rodil v Kočah pri Kočevski Re'ki pravnik, geograf in politik Kozler Petor. Prvi pouk je dobil pri Sv. Gregorju, prišel 1831. leta v Ljubljano, kjor je obiskoval normalko in gimnazijo ter odšel nato v Italijo; v Padovi je študiral logiko, v Paviii fiziko. Po dovršenem pravnem študiju na Dunaju jo prakticiral na sodišču in stopil 1849. leta v državno službo, kjer je ostal do 1836. leta, nakar je postal notar v Sežani. Po očetovi smrti je prevzel njegovo trgovino na Dunaju, kupil 1806. leta z brati in sestro od Pagliaruzzijev Cekinov grad v Šiški, osnoval in vodil pivovarno, ki je začela obratovali 1S67. leta, kot največje tovrstno podjetje na Kranjskem. Kot gimnazijec je prišel v Ljubljani v krog Jaenza Krsoiika, pri katerem je več let stanoval, kot jurist je občeval na Dunaju z Miklošičem, Jenkom, Cigaletoin, Dolencem in Hladnikom ter Šo 1814. leta zastopal Slovence v odboru prvega plesa dunajski h Slovencev. — Kozler je bil prvi, ki je opiral svoja izvajanja na statistično gradivo, ki ga je sam sistematično zbiral. Za geografijo ga je pridobil JL Ve-rtovec in najkasneje maja 1818. leta je že mislil na izdajo malega slov. zemljevida Slovenije, statističnega dela o Slovencih ali geografskega leksikona, v la namen je stopil v zvezo z raznimi rodoljubi, da so nabirali gradivo. Preden je mogel lo misel uresničiti, jo nabrano gradivo objavljal v razniih spisih. — Sodeloval je pri Matici, ki ii je daroval večino odtisov zemljevida in veliko knjig. Kot vodja in solastnik pivovarne je zavzel tudi v za- boste prihranili pota na šolsko oblast in obvarovali kazni v zadevi šolskih zamud vašega šoloobveznega otroka. Obenem še sporočamo, da je mestna občina ljubljanska pri vseh svojih ljudskih šolah ustanovila šolske kuhinje, kjer revni učenci vsak dan dobe hrano, če redno obiskujejo šolo. Za danaftnji dan v Koledai Sreda. 16. svečana: Julijana, devica in mučenica; Oneziiu, škof in mučenec; Filipa, dev.; Selevk, muč. Četrtek, 17. svečana: Franc Kle, mučenec; Silvin, škof; debeli četrtek. Lnnina sprememba: 17. svečana zadnji krajec ob 8.42. Ilersehel napoveduje dež ali sneg. Dram«ko aledališče rNamišljeni bolnik«. — Premiera. - Red Prvi. — Olb 16. Operno »ledališče »Melodije srca«. — Red Sreda. - Ob 16. Kino »Matica« »Noč zmešnjave«. — Predstave ob 15 in 17.30. Kino »Union« »Jurista v zakonu«, — Predstave ob 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Rišofsbcrška dekleta«. — Predstave ou 15 in 17. I«ekurniška služba Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Bleiweisova cesta 0; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. felkih i dustrijalizacije vidno mesto, bil je med ustanovitelji Trboveljske družbe, Kranjske stavbne družhe, upravni svet- Zdravstveni tečaji za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu Pozivu mestnega poglavarstva, naj se prijavijo v čim večjem številu pomočni- , ce za hišno prvo pomoč, se jo odzvalo j že veliko število gospli in gospodičen, ki 1 so pripravljeno v potrebi v svojem liro- \ gu nuditi lienudno obolelim in poškodo- Dnevne novice V krlianskt cerkvi bo v sredo. 1«. februarja, ob 7 slovesna zaduSnlca ta umorjonegn duhovnika Ivana Salrnlč« O. T., kaplana na Vinici, Javna dclavsko-nameSčensko protlkomn-nlsltčno zltorovan.e. Olivni odbor Dolinsko protikomunlsllčno akcija sklicuje ra nedeljo, 2(1. februarju, ob 9.30 veliko Javno dolsvsko- vanim nujno prvo pomoč. Mestni zdrav- nnmo,jen,ko' protikomunistlčn0 zborovanje, nikl so imeli do sedaj že 6 tečajev, ki so bili tako dobro obiskani, da je bila sejna dvorana mestnega poglavarstva vsakokrat prenapolnjena. Udeleženke so dobile pouk o prvi pomoči prt nenadnih obolenjih, ki so mogoča ob alarmih pri zračnih napadih, povzročenih po strahu, močnem razburjenju itd. Slišale so daljo tudi o prvi pomoči pri ranah in krvavitvah, opeklinah, zndušenju ild. Z zadovoljstvom so prihajalo udeleženke redno in točno k predavanjem in so le obžalovalo, da niso imele prilike predavanja poslušali šo dalje, ker jim je vsaka ura predavanja nudila veliko novega in zanimivega, kar jo važno no samo za slučaj zračnega napada, ampak tudi za vsakdanje življenje. Udeleženke so bile tudi opozorjene, naj čitajo dobro knjigo »Prva pomoč ob nezgodah in nenadnih Zborovanjo bo v veliki dvorunl Delavske lbornice. — Narodna ln stanorFka dolžnost vsukega delavca ln nameSčenen broz razlik«, nll Je zaposlen v Javni ali privatni slulbi, Je, da so tega zborovanja udeleži in ■ tem dokumentira svojo narodno ln sLauovsko zrelost. »Usodno Jabolko« bomo ponovili ▼ nedo-Ijo, 20. februarja, ob 16. Vstopnice y pred-prodajl v trgovini Sflllgoj od danes naprej, na dan predstave pa pri dnovnl blagajni od 9.30—12 ln od H dalje. Primorci! Edina ta ljudske dole In edin« od oblast! odobrena je »Uoblč, Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je l»Sla T kn.M* parni Klcinmajrcr & llamberg, Miklošičeva 16. Vsa I enkrat letno je nujno potrebno, da se pisalni al| računski stroj očisti ln naoljl, obolenjih«, ki Jo jo spisal šef ljubljnn- klr slcor prmno rjaveti v leiajlh. Posledlou sko zdravstvene protiletalsko zaščite, to(rn dn pl5B po^i, tr(i(, („ neenakomer. OddajnUka skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ta 1(. februar: 7 Porodila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini nik in podpredsednik Kranjske eskompt- j — 9 Poročila v nomSčlul — 9.10 Koračnica, mestni fizik dr. Rus. Kakor smo informirani, bodo pozneje šo nadaljevalni tečaji o prvi pomoči, in to za gospe in gos|Kxlične, ki m> prvi kratki tečaj že absolvirale. Veliko dosedanjih udeleženk so je ludi inlormi-ralo, kdaj se bo pričel obširen ntul 60 predavalnih ur trajajoči samarijanski tečaj, katerega bi so rade udeležilo. Omenili smo že, da sc jo za tečaj za no. Zapomnilo si, dn vsako odlaganje pomeni hote kvariti «1 pisalni stroj. Za vsa tozadovna popravila ln čiščenja pisalnih strojev se obrnite brezobverno na specialno dolavnloo EVEREST SERVIS. katera Izvr, Suje vsa taka popravila vestno, strokovno in ldtro po solidnih connh. Za večjo naročilo zahtevajte preračun od EVEItEST.SERVIS, rre'ernova <4. Oprava polletje v Ljubi lani be prodala ne banke in član konzorcija za zidanje gorenjsko železnice. Deloval je tudi pri Kmetijski družbi. V kranjskem deželnem zboru je zastooal kot kandidat narodne stranko kmečke občino okraja Kočevje, Ribnica in Vel. Lašče, pridružil so je Mladoslovencem in bil delničar »Slov. Naroda«, ko Je rato kot njihov kandidat 1873. kandidiral, jo propadel Umrl je 16. aprila 1879. leta. Peter Kozler 6r»ada med naše najpomembnejšo javne delavco preteklega stoletja. 1. 1915., so nemške čete pod poveljstvom maršala Hindcnburga premagalo Ruse pri Tanncnbergu in jih potisnile proti vzhodu, s čimer je bila kmalu rešena vsa vzhodna Prusija. BBBnBBaBBBBBBBCBEBBBBBBBBB pregled sporeda v nemSčini ln slovonSčlnl, nato koračnica — U Opoldanski koneort — 12.30 Poročila t nemščini In slovenščini — 12.43 Koncert mnlcga orkestra pod vodstvom Stcnovlča St. — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Ncknj ra vsakega — 17 Poročila v nemSčini ln slovonSčlnl — 17.15 OtroSka ura, pravljice pripoveduje Maša Slavčova — 17.45 Komorna glasba — 19 Koračnico — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled sporeda — 19.45 pomočnico za lllšilO prvo pomoč ob lo- , 3 Italijanske »vtokare znamke »Spa. na Jav-talskem napadu prijavilo in ga absolvi- j n, dra;bli M ho ,5 t m. ob ls nB dvorišču ralo že veliko šlevilo gospd ln gospodičen, šo večjo število jih pa manjka. Zato znova pozivamo hišne gospodarje, hišno starešine, kakor ludi jiosamezne družine, da iz svojih krogov določijo primerno osebo ženskega spola, ki bo pripravljena ob jvolrebi nudili svojim sostanovalcem v hiši prvo pomoč. Za nu-denjo take prve pomoči pa je skoraj pri vsaki potrebno, da se udeleži vsaj kratkega tečaja, v katerem dobi najnujnejši pouk o prvi pomoči. Prijavo sprejema mestni fizikat v Mestnem domu, H. nad- Olasbena medlgrn - 20 Poročila v nemSčini slrop|e, vsak dan od 10. do 12. uro. — - 20.15 Skladbe Fr Chopina Izvaja prof. S prijavami pohitite! r-->> SCOVEHEC 17. februarja 1944 7. ČETRTKOVA STRAN bo posvečena zaščiti pred letalskimi napadi. Ureditev zaklonišč. Prenos ranjencev in onemoglih. Zažigalne bombe in njihov učinek. Anton Trost — 20.45 Intcrmczzo — 21 Na-povl It zvočnih filmov — 22 Poročila v nemSčini — 22.10 Nekaj napovov ta l»bko noč. RADIO TRST Opozarjamo radijske posIuSalee na »lo- i . vensko radij,k« odd.Jo. k. Jo oddaja radio "'^.k^vsf^ Jadransko primorje postaja Trst vsak tisa x podobunii , iu preglednim zemljevidom, od 18—18.SI na sredn'em valn tej m. Vse Vez. IOO lir. sprememhe radijskih oddaj bodo vedno Jav- LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI IJcne v radiu to v dnevnem Časopisju. I dr. Frane Jaklič Ignacij Iinolflclinr in njegovi misijonski sodelavci T Osrednji Afriki v prisilni delavnici. Ocler! avtomobilov pot ure pred licitacijo. Iutcresontl avtomobilov vabtlenll Novi strojepisni tečaji pričenjajo K. februar.1«. Vpisovnnje dnovno. Informacije! »ChrlstnfoT učni zavod«, Domobranska IS. Pedlker DekanIS v kopališču pri »Slonu 1 ne sprojema strank do 1. mara« t. L Poizvedovanja Pred Skotijo 5 MiklošiCeva cth'a i Vsa^dama Unbliona no raniskih Jabolka fo flelo 1 Noči no oblačne, vendar mrzlo in tla zju- Prejšnji teden in deloma šo ta teden traJ veiill° P°krila 8 s^1"0 in iviem-so trgovci in prodajalci prodajali jauot- I Pravi vzrok, tla ni beloga vina ka na odrezke živilskih nakaznic za | Poročali smo, da ljubljanski go3lil-mladino do 18 let in za osebe nad 60 let ničarji skoraj nič več ne točijo belega stare. Po večini bo bili ljudjo z jabolki vina, temveč nudijo gostom lo črno vi Drevje žo obrezujejo Ljubljana je vrtno mesto in pridela ludi sama kar znatno količino sadja, ki pomenja v eedanjih prehranjevalnih razmerah prav dobrodošel priboljšek v prehrani. Nekatere mestno četrti kakor Rožna dolina, Zgornja Šiška, Kodeljevo, Bežigrad se ponašajo s prav lepimi, čeprav majhnimi sadnimi vrti. Po večini ti mali vrtnarji goje nizka in hitro rodeča drevesa, ki jih umno goje, tako da prav zadovoljni, ker je bilo blago lepo, ' zdravo in dobro ohranjeno. Včeraj pa so trgovci že pričeli prodajati jabolka za vse, to je vsaka upravičetna oseba dobi po en kilogram jabolk na odrezek navadne živilske karte. Tudi ta jabolka so prav lepa in velika. Ljudje jih prav radi kupujejo in fo zadovoljni z njimi. Jabolka prodajajo tudi branjevci na živilskem trgu. Poleg nekaj cvetače, čebulo in česna so jabolka bila včeraj, ko ni bil tržen dan ln je bilo mrzlo vreme, skoraj edino blago, ki je bilo na trgu. Poledica še traja dalje Ledeno vreme, ki je nastopilo prejšnji teden, postaja še ostrejše. Tla so zjutraj ledeno trda in ljudem polzi pri hoji, no, zraven pa šo ra-li pripominjajo, da bo tudi tega zmanjkalo v najkrajšem času. Seveda v Ljubljani nihče tic verjame, da bi belega vina kar čez noč zmanjkalo in tudi gostilničarji sami tega no trdijo. Pravijo pa, da morajo Črno vino prej potočiti, ker so črno vino rado pokvari. Ta vzrok je seveda izmišljen, zakaj čudno je, da bi bo vino prav letos pokvarilo, saj so prejšnja lela gostilničarji točili črno vino skozi vso leto, pa se le ni pokvarilo. Kesnica je namreč v tem, da je vso vino. ki ga sedaj Ljubljana pije, uvoženo iz drugih pokrajin in zalo morajo imeli uvozniki polrdiio pokrajinsko vlade, kateri morajo predložiti uvozna dovoljenja in fakture. V jeseni so gostilničarji in vinski trgovci Najdena Je bila otroSka rokavica v Dal« matlnovl ulici. Dobi so pri vratarju v Ljudski tiskarni, Poljanski nasip. Izgubila sem večjo vsoto denarja ln nekaj računov, od Kapiteljske ulice do stolnice. ToStencgn najditelja pro«lm, naj odda proti nngradl, na Ime naslovljenca nu stoj. nlci na Pogačarjoveui trgu. Dramsko gledališče Sreda, l(. februarja, ob 16: »Namišljeni bol. nlk«. Prcmiora. Red Prvi. Četrtek, 17. februarja, ob 16: »Namliijcul bolnik«. Red Četrtek. Petek. 18. februarja, ob 16: »Cvetje t Jeseni«. Iivon. Zniiano ceno od 18 lir navzdol. Mollere »Namišljeni bolnik« V njora Jo pokazal dramatik tragikomičen tip nam'S. ljencga bolnika, ki deloma tlranizlra JVoJn okolico, doloma pa jo irtev sebičnosti lu spletk. To Mollerovo delo tokrat rolira prvlS na nnScm odru Jo?.e Kovlč, ki Igra tudi naslovno vlogo. Nndaljo Igrajo »e: llollno — GubrlJelčičova, Angcliko — Vordonlkova, Roralda — Sever, Cleanta — Verdonik, Dia-folrusa — Počok. TomaJa Diafoirusa — Na-korst, Purgona — OorlnSek, Fleuriinla — Raztresen, Ronnofolnja — Hlai, Toinetto — Kraljeva, Lulssono — Svetolova. — Danca jo premiora zn rod Prvi. I Opozarjamo, da ho petkova predstava Tavčarjeve Igre »Cvetje v Jeseni« ena «H-1 njih nprlzorltev tega dela, ln da bodo veljale zan'o tnUane cene, j O^rno gledališče Sreda, 16. februarja, ob 16: »Melodije srca«. | Red Sreda. Četrtek, 17. februarja, ob 16: »Princeska 4n j zmaj«. Mladinska opereto. Izven. Ceno I od 28 lir navzdol. Petek, 18. februarja: Zaprto. Zaradi obolelosti Milice Polatnsrjere .la Vse stoječe vode krog meata so zamrzle uvozili ogromno količne belega ln črne na debelo in delavci nekaterih podjetij ga vina iz Primorsko v LJubljano in hito sedaj s sekanjem ledu, da nadome- , mnogi gostilničarji so so založili z vinom _____________ ne«! urevraa m nu ui„uo stijo to, česar niso mogli v toplih de- najmanj za eno leto, Če no vnč. Izkazalo odložena premiora Foersterjeve opore »Oo dajejo prav lep donos in tak jc bil celo cembrskih in januarskih dnevih. Podjet- ' pa se je, da so uvozniki na Primorskem renjskl slavček« na prihodnji teden. Partijo lani ko ie bila 6adna lelina v splošnem I ja, ki spravljajo led, upajo, da si bodo belo vino cenejo kupili kakor črno, kar - Minke bo nnstudirnla Ksenija Vldalljeva. ^ . J „ — -----.• ----1- -----1—1—tt „ i„i, 1, /tr,„n.iin« je umevno, ker ima črno vino višjo stop-| «-----•------------.-j.--.----- njo alkohola. Oblasti so določile seveda neugodna. Po starem sadjarskem pravilu bo morala biti torej lotos sadna letina prav dobra, seveda če ne bo pozno slane ali kake druge ujme. Sadjarji so že pripravljajo in tako so v začetku tega meseca skoraj po vseh ljubljanskih vrto- mogla preskrbeti v teh dnevih dovoljne količine ledu za poletje. Hvalevredno jo tudi od ljubljanskih hišnih posestnikov, da po večini 6krbno čistijo hodnike, zakaj s toni se tudi Izognejo ne samo belemu vinu nižjo ceno, povprečno za 2 liri manj kakor ornemu. Ljubljančani pa imajo že tak okus, da rajo pijejo belo upravnim kaznim, ki so pač manjše, pač vino, ki ima manj tanina, to je čreslo-vih ti mali pridelovalci obrezovali sadno pa še bolj kazenskim posledicam in raz- vine, kakor črno. Nekateri gostilničarji drevje ter ga ludi drugače pripravljali 1 ni m stroškom, ki nastanejo, aiko se kdo za pomlad. I od pešcev na ledenih hodnikih ponesreči. KULTURNI OBZORNIK so sicer nekaj časa točili belo vino, a največ točijo sedal samo črno vino. Drugod dobito belo vino le zvečer ali morda le za izbrane goste. Nekateri pa sploh ne točijo belega vina. Zlobni jeziki trde. da je belega vina v Ljubljani Opozarjamo na predstavo mladinske ope. rete »Princeska In zmaj«, ki sta jo nnplicnla P. flolovln In J. Oregore. Uprizorjena bo Jutri, ▼ četrtek, ob 11 Izven abonmaja no eeitab od 23 lir navzdol. Cerkveni Glasbenik št. 1-3 I pisal spominski članek z naštevanjem ! njegovih skladb skladatelj Vinko Vodo- i •____ /,1___• Iit>r službenih opravkih v Šiško, na ledeni cesti pa se je kolo prevrnilo in inž. Klcpf.it je padel lako nesrečno, da si jn zlomil nego. Bil je poklican reše- ter navaja seznam njegovih skludb. Oceno njegovega skladutcljskeea dela jo prihranil za prihodnjič. — Urednik St. Premrl je napisal topel nekrolog 92 letnemu Jožefu Lavtižarju, ki je letos preminul v Ratečah nu svojem domu. Poieg napornega dušnopastirskegn dela, je bil pokojni svetovni popotnik tudi skladatelj, ki je zložil več. ljud- cah in Franca Turnška v Tunicali, se številka zaključuje. V glasbeni prilogi so izšle naslednje skladbe: dr. Fr. K. Lukman: Mati žalostna jc stala, Anton Jobst: Gospod je vstal (na besede F. Tcrčelja), Martina Železnike »Daritvena« in Stanka Premrla: Prošnia in Odpcv pri litanijah Jezusovega Srca. Cena Cerkvenemu glasbeniku skih operet ter' napisal mnogo člankov 1 glasbeno prilogo vred je letno 30 lir, , _____________________________ o cerkveni glasbi za Glasbenik. - Oh za dijake 20 lir. (Uredništvo: Zarnikova i t.- mtkWian .luanhAfta t stolctnici rojstva Danila Fajglja je na- ulica 12, uprava Semcniška ul. 2. i NarOCajM rOman »IVan!10e«i pa pela Siivo Mirtičevo, glavno žensko valnl avto, ki je ponesrečenca prepeljal vlogo, ki jo običajno poje M. Mlejnikova, v Slajmcrjev doin. ga. Janja Baukart-Strlcfova. Čeprav Je morala vskočiti prej kot je bilo predvideno, vendar je vlogo zadovoljivo odpela in odigrala. Posebno v igri jo pokazala veliko naravno živahnosti, na občutenih mestih pa toplo čustvenosti. Glasovno še ni dala iz sebo vsega, kar bi jo dovolj vidno dvignilo nad ostale izvajalce in izvajalke, a ko si vlogo po pogostejših nastopih še bolj osvoji, bo tudi ta cilj dosegla. Vsekakor pa ji moramo biti že zdaj hvaležni, da Jo s svojim nastopom tako hvalevredno omogočila predstavo. M. T. človek že zaradi igralcev pričakoval. Šopa prav za prav v vso preveč prisiljenem dejanju, ki nikakor ne daje zndosl-ne slvame snovi za film. Premnogokr.it uveljavljena slluacijska komika, zamonjn-vanje oseb in sob pa končno posili na-rede filmsko komedijo. Planinci, lovci in ljubitelji narave! ob lepi knjigi Črni s vat je boste spet zaživeli kakor včasih. Iz kojige kar diha vonj gora, planinskih rož, snega in borovcev. Kupite knjigo SiovenSeve knjižnicel Nc krvavi pmi nas Danes kuge ve? no poznamo, sal je zdravniška veda tako napredovala. Tudi lakote, ki bi pokončala prebivalce kake dežele, v Evropi žo dolgo ni bilo. Poljedelci goje različno rastline, ki služijo za prehrano. Če je slaba letina za eno rastlino, bo morda druga prav zato posebno dobro obrodila. Tudi ni slabe letine nikdar povsod v istem letu, Železnica in avtomobili brez težav prepeljejo hrano od tam, kjer je je preveč, tja, kjer jo primanjkuje. Kaj pa, če pride do komunistične revolucije na večjem ozemlju? Komunisti govore: Stari svet je treba uničiti. V temelje oboke bombe, ekrazit! Jutri, rdeči pionirji, skozi slavoloke novi svet gradit! Tako poje komunistična pesom, tako komunisti tudi delajo. In v imenu tega novega evangelija uničevanja uničujejo stavbe, mostove, ceste, železnice, kjer lo morejo Zdravniki so buržuji, torej jih je treba uničiti, so si mislili boljševiki doslej narcrcl i šo v vseh prevratih. Tudi kmetu so no zdi vredno sejati, če bo požel komunistični tolovaj. Tako rdeča revolucija ' vedno prinese s seboj poleg strašnega bratomornega klanja tudi lakoto in bolezni. Gorje gosto naseljeni Evropi, gorje izmozgani deželi, če i>i v njej za-j vladal komunizem! Kdor bi ušel pouličnemu klanju, bi podlegel lakoti ali kaki kužni bolezni. I Tudi naslednje leto 1478 je beneško-turška vojska prinesla Slovencem novo gorje. Si'lan Mohamed je oblegal beneško trdnjavo Skadar v Albaniji. Ker kc-ijenikov pri tem podjetju ni potreboval, jih je poslal na Furlansko, da napadejo Benečane na njih domu. Rilo je po žetvi in prebivalci so žo pospravili poljsko pridelke. V Utrjeni Gradiški jih je mnogo našlo varno zavetje. Ko so Turki prebredli Sočo, bi bili radi Benečane izvabili na boj, pa poveljnik Gra-diške so ni hotel z njimi spoprijeti nn odprtem polju. Naskakovatl trdnjavo pa se Turkom ni ljubilo. Krenili so proti Korvinu in 23. julija so so spustili v Kobarid, potem pa Sli ob Soči v Bovec in Log. V bovški soteski 60 Slovenci razrušili Turkom most ln ustrelili njihovega veljaka Hasan-bega Zasedli so tudi bližnje hribe, odkoder so hoteli valiti kamenje na sovražnika. Toda Turki so si znali pomagati. Preplezali so visoke pečine brez steze in pota, po katerih morda preje še nikdar ni hodila človeška noga. Konje so na vrveh vlekli kvišku in jih prav tako spušali od skale do skalo v globočino. Tako so jim je posrečilo priti po ovinkih Predela v Trbiž. Tedaj pa, uboga Koroška! Spet jo trpela Koroška. Že ko se je raznesla vest, da so Turki na Soči, so se zbrali koroški kmetje pod vodstvom nekega Matjaža, da bi varovali svojo deželo. Bilo jih je kakih tri tisoč. Utaborili pa so se pri Kokovi. Tedaj pa so pribežali k njim begunci s Predela s strašno novico, da je Turkov kot listja in trave in da so že na koroški meji. Ta vest je kmete tako preplašila, da jih je v noči od sobote na nodoljo ušlo 2600. Mali četici, ki je še preostala, so jo pridružilo nekaj rudarjev in drugih brambovcev, pa proti tako številnemu sovražniku niso mogli ničesar opraviti. Turki so kmete iznenadili. jih deloma pobili, deloma razpršili. Že v nedeljo zvečer so bili Turki na Vratih. Goreče vasi in hiše so naznanjale njihov prihod. Zlasti sla zdaj trpeli Zilja in gornja Dravska dolina. Trg Smobor je bil zažgan in cerkev sv. Danijela razdejana. Blizu Spita la so Turki prebredli Dravo, zažgali ta trg, potem pa se razpršili po bližnjih dolinah. Povsod so lovili ljudi in živino. Krka, Brože, Strassburg so takrat videli Turka. V Ziljski dolini je bilo po-morjenib tudi mnogo duhovnikov, ki so se s slabo oboroženimi četami ustavljali sovražniku v taborih in drugih utrjenih krajih. Pri Beljaku 60 so roparske čete zopet združile in korakale z naropanim blagom in ujetimi kristjani mimo mesta proti Sv. Mariji ob Zilji, kjer je bil njihov glavni tabor. Beljaška okolica jo takrat silno trpela. Vsakp vasico, vsako duplino po hribih, kjer so bili kristjani skriti, so Turki iztaknili, ugrabili so živino na planinah, ljudi posekali ali pa odvedli s seboj. Pogajanja s turškimi ali rdečimi neverniki. Turški poveljnik je poslal iz svojega taliora nekega ujetega kmeta s krvavo puščico vprašat v Beljak, ali bi ne hotel kdo odkupiti ujetih kristjanov. Mestni sodnik sa je pričel pogajati s Turki za vsoto, ki naj bi jo mesto plačalo kot odkupnino za ujetnike in pa da bi sovražniki prizanesli vasi in cerkvi Sv. Marije ob Zilji. Pobotali so se, da morajo dati Beljačani tovor vina, voz kruha in 20 cekinov. Turški poveljnik se je zaklel pri svoji duši in sablji, da se hoče držati pogodbe. Toda ko so prišli Beljačani drugo jutro v turški tabor, niso našli nobenega Turka več. Se pred dnem so se namreč ti vzdignili, zažgali cerkev in vas ter umorili oba moža, ki sta prišla iz mesta z njim so pogajat. Tudi v spoštovanju dane besede so naši komunistični tolovaji vredni nasledniki divjih Turkov. Kadar je treba koga pridobiti, da bi šel zanje v ogenj po kostanj, mu obljubijo »glavno besedo pri narodnem pokretu OF<, ko pa pomoči več ne potrebujejo, se izkažejo bvaležne, kot so se ruski boljševiki znanemu Mo-rozovu. Komunisti se žele pogajati z vsakomer. Z vsako strujo hočejo skleniti pogodbo. Svojo roko ponujajo katoličanom in svobodomislecem. Vsakemu obljubijo, kar si želi. Poznajo namreč neko silno poučno zgodbo. Nekoč sta sklenila dva družbeno pogodbo in odprla trgovino. A jo prispeval denar, B pa 6kušnje. Minilo je leto in razmerje se je obrnilo. B Je imel denar, A pa skušnje — a zelo žalostne. Take družbene pogodbe sklepajo tudi komunisti. Kdor sklepa pogodbe z njimi, naj se že vnaprej pripravi na to, da bo imel v najkrajšem času žalostno »skušnje«. ?u in rokah. Vsi ]K>nosreČenci se zdravijo v tržaški bolniš-niic. V Trstu so umrli: Anton Glavan, inornariSki stotnik, Avrelij \Velponer, Zofija Let is r. Sindelar, Albert de Peitl, Karolina Veronese, Ana Viola, Kata-rina Orzan, vdova Furlan. Sergij Senjan, Frančiška Kanon roj. Pirot, Karla Pado-vau, roj. Piton in Alfonz Valerio. Iz Gorice Sv. maša zadušnica za pok. inž. Mirka Simčiča, ki je padel v protikomu-nističnem boju, je bila t soboto oh jHJV osmih v cerkvi svetega Ivana ob sptf-mljevanju domačega pevskega kvarteta. ^' Smrtna kosa. V bolnišnici v Palma-jrtlovi je 20. januarja umrl 52 letni zidarski mojster Cvar Franc, doma iz Sodražice. Bil je do zadnjega v Gonarsu. , Zapušča ženo Terezijo in pet otrok. Naj pred 9 eli umrlo soprogo s katero sta počiva v miru! L"?1618 \X 0,r°k- Z,daJ .l,h. ž4lvi go devet< ' . . , I ki so že vsi preskrbljeni ter v najraz- Smrtno ranjen, ker se nI odzva kli- li?nRiših p^jcih. jamnikov ata so tako cu straže ter se ni ustavil, je bil v torek , v zdravju doživeli 8V<)j0 osemdesetlet-ponoči v Gorici neki neznanec Nočna | toda v 0-jem fc kakor ^ si straža so je hotela prepriča i, kdo je, a -el(,H if<) gvoj0 v.e,]ke družine zetov je mo/. skušal zbežali, strelja i so za njim j snah irl vnnUov. K življenjskemu juhi-i:i nekaj kroge ga je tako težko ranilo, | ,eju so pridružujemo s čestitkami tudi da se je zgrudil in kmalu nato umrl Pri m, k, spoSU,jemo de]o žrlve in M,ed njem niso našli nobenega dokumenta in lakjh na5jh 8,aHh ^n^ in častitljivih i?z aSih^alev ^ P&' .slovenskih korenin. _b. . . . I Nova kinodvorana v Tržiča. Kakor Burja Pretekli teden smo imeli budo fft >KSrntner Zeitung« je imel Tržič burjo, katere smo prav veseli, ker lahko ()oslej ,0 skromno in neprimerno kino-upamo na lepo m zgodnjo pomlad, ce ,]v0 kj je Blužila tudi za druge ri_ nih 12 oseb iz Gorice in okolice. Ena od teh je bila celo zaprta. Skušala je podkupovati uradnike. Pri vseh ovadenih so našli znatno množino živil kakor moke, riža, maščob in mesa ter jih zaplenili. Z Gorenjskega Velik uspeh jeseniških smučarjev. '• Minulo nedeljo so bile v Altenbergu, znanem smučarskem središču, smuške tekme za Nemčijo. Namesto tako imenovanega smučarskega maratona na 50 kilometrov so se smučarji pomerili v | vztrajnostnem teku na 40 km. Med 46 tekmovalci so bili 4 znani smučarji z i Jescnic. Prvo mesto je zasedel Vincenc Dematz iz Južne Tirolske. Presmučal je progo v 3:16:35. Ves čas mu je bil pa za petami, ▼ prvi tretjini proge pa je celo vodil Jeseničan Knific, ki je za i njim zaostal največ za dve minuti, pred ciljem pa zmanjšal razliko za eno minuto, tako da je prišel kot drugi skozi cilj v času 3:17:51. Tretje mesto je zasedel smučar iz Inomosta, ki pa je za prvima dvema zaostal kar za 10 minut. Četrto mesto pa je zopet zasedel Gorenjec in sicer Razinger z Jesenic. Celo progo je prevozilo le 28 smučarjev. V ftkofji Loki je praznoval osemdesetletnice rojstva Jamnikov ata, trgovec Valentin Debeljak, ki spada med najstarejše in najuglednejše Ločane. Njegova trgovina pri Jamniku v sedanji Mostni ulici je postala zopet ena najboljših v mestu kot je bila včasih, v njegovih najmočnejših letih, ko jo je vodil še s svojo Iz Hrvaške I Odpovedana nogometna tekma med j hrvatskim in madžarskim nogometnim prvakom. »Deutsche Adria Zeitung* z | dne 14, februarja poroča, da je morala biti nogometna tekina, ki je bila napovedana za prejšnjo nedeljo v Zagrebu med hrvatskim nogometnim prvakom Gradjanskim in madžarskim nogomet- , nim prvakom Nagyvaradi Atletik klubom, odpovedana, ker so tolovaji preprečili prihod madžarskih nogometnih igralcev. Hrvatska radijska postaja je nedeljsko nogometno tekmo zaradi ne-prihoda madžarskih igralcev odpovedala i ler jo naznanila za ponedeljek. Madžar-' ski nogometni igralci so prebili sobotni večer in noč v vlaku z ostalimi potniki na postaji v Brodu na Savi. Zaradi bojev, ki so bili s komunisti zahodno od Broda, hrvatsko prometno osebje ome- j njenega vlaka z madžarskimi nogomet-' nimi igralci in ostalimi potniki ni odpravilo proti Zagrebu prej, dokler ves teren ni bil očiščen in zavarovan. 1ALI OGLASI POSTREŽNICO od '/i2 dalje sprejmem, lavili je od 9 do 10: Dalmatinova 5-III. — desno. SPREJMEM gospodično ali goopo za gospodinjsko pomočnico v zelo miren kraj Primerja. - Ponudijo na upr. »SI.« pod »Poitenost«. 1259 IŠČEMO izpraSanih kurjače* • za parno kode. Ponudbe upravi »Slov.« )>od »Služba v Ljubljani« II. 128). KUHARICO samostojno, iSče go- smemo verjeti staremu ljudskemu pregovoru, ki pravi, da burja okoli sveč-nlce naznanja konec zime. Z burjo so po vedno v zvezi tudi razne nesreče, kot razdrte strehe in seniki, polomljena drevesa, padci raznih oseb, zlasti otrok in starih ljudi, prekucnjeni vozovi in ^colo tovorni avtomobili. Na cesti blizu Sem-pasa je močan sunek burje zadel voz, ki ta ga vlekla dva konja. Burja je vse skupaj dvignila in nesla po zraku več reditve. Krajevni skupinski vodja in žu pan inž. v. Kurz je sedaj iz stare hiše na Skali dal po svojih načrtih urediti in opremiti dvorano, ki je prav sodobna in lepa. Hiša na zunaj ni mnogo spremenjena, pač pa je notranja preureditev ustvarila lepo dvorano z vsemi potrebnimi pritiklinaml in čakalnicami. Na otvoritev je prihitel tudi okrožni vodja iz Radovljice dr. Hochstetner. Ob otvoritveni predstavi so predvajali film »Beli TEL KINO »SLOGA* Daliovita veseloigra po istoimenske« komada Geiharta Hauptmanna »Bišofsberika dekleta« Carla Rust, Hanj Rrnnscwetter, Lina Carstcns, Kiithe DvrUioft. Mai GUI-storff, Joscl Siebet PREDSTAVE ob dalcvnlMb ob 13 In tT: ob nodoliaht 10, 1J.J0, 1S.S0 la ob 17.501 ,EL KINO »UNION* Do tragikomičnih eapleltjaje* pride t zakonu, ko »e vzameta dva zagrizena pravnika, ki izvrSujela odvetniški poklic... »Jurista v zakonu« Magda Schnelder, Wolf Albaefc Rettr, Ilans Olden, Oskar Sima... PBEOITAVE ob delavnikih! 1I.H la 17.111 TEL KINO »MATICA«'™ TltF.O LINGEN kot režiser, kapelnik in ve-liki ljubimec v pikantni muzikalni komediji s petjem » Noč zmešnjave« V ostalih vlogah pojralarna ' MARTE IIARELL in GUSTAV FRUIILICII. ! PREDSTAVE ob delavnikih: It In 17.101 stilna Prijatelj, Moste. Nastop od 15. februarja do 1. marca. UPOKOJEN bančni ravnatelj prevzame u^raviictjslvo stanovanjskih hii. Po-nii.it •• z navedbo honorarja na opravo »Slov.« pod »Administrator« M. 1150. la DRAŽBA Dne IT. februarja 1944 nb 15 bo v tovornem skladiSčn postaje Ljub-Jjuna drn/hn: 1 zaboj elektromotor in razni pribor. — Skladiščno vodstvo. LEPO SOBO s posebnim vhodom s souporabo kopalnice v sredini mesta išče solidni, boljSi gospod. ' •» nie>.i »li za tak I Ponndhe na nprnvo »Slov.« pod »Febru. ar« il. 1193. ts MLAD URADNIK išče sobico pri preprostih ljudeh - po možnosti s posebnim vhodom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1239. DAMSKO IN MOŠKO kolo znamke Steyr iu Adler, skoraj v novem stanju, in 2 motorni kolegi, najnovejši model, za izredno nizko eeno naprodaj. Ogled pri Merkur, Puharjcva 6. FINA SITA. reSela in rete prodaja Gospodarska zveza — Bleiweisova 29. II ISO Stlrtslanovanjsko, pri dolenjskem kolodvoru takoj ogoitno prodam. Tauko, Kapiteljska 3. SKOBELNIK mizarski in ena miza naprodaj. Duniobran-ska cesta 7. Miši, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki pa dobite v dro-geriji Katic, 2idovska ulica I. metrov daleč. Nato pa je s tako silo vse ^ mi d£orane ^ se izkazali skupaj butnila v obcestni zid, da je ene- orenjgki 0£rtnikL mu konju razbilo glavo in je pri priči . B J poginit. Burja je divjala s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro. Prijeti veriiniki. Zaradi prekrškov prehranjevalnih predpisov je bilo ovade- Berite »SMET« t Umrla nam je noša ljubljena mam«, stara mama, sestra iu teiu, gospa Neža Gašperlin Pogreb drage j>okojnice bo t sredo, dne 16. februarja 1944, ob 2 pop. z žal, iz kapelico sv. Marija na pokopališče k Sv. Križn. Ljnhljana, Zagreb, Murska Sobota, Praga, dne 15. februarja I94A Žalujoči ostali VINSKE ŠKAFE in pntrihe razne velikosti dobite pri Gospodarski zvezi, Blci-weisova 29. SPALNICO 2 krat vezano, prvovrstna Izdelava, krasna orehova imitacija, ugodno prodam. Isto tam je naprodaj lepa in moderna kuhinjska oprava. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1250. | ZARADI SELITVE prodam kompletno zakonsko spalnico. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1153. (1 i BREZOVE METLE držaje za lopate, mo. tike in omela, dobite Uri Gospodarski zvezi, leiweisova 29. POSODO z« nasolitev mesa, 1» mehkepa in trdega lesa, dobite pri Gospodarski zvezi, Blchvei-sovu 29. ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom -prvovrstno ohranjen -iz\rstno šiva, zelo pripraven za domačo n-poraho, po zmerni coni naprodaj. - Naslov j>ovo uprava »Slov.« pod 'št. 1251. PROSIMO. da se interesenti__ vagonske količine go- 1 vejega kot konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi. Blciwcisova 29. i KUPIMO: | Jnrčič, Zbrani spisi - I I. izdaja; Stritar, Zbrani spisi, I. izdaja; -Cankar, Zbrani spisi, IV. zvezek; AteSovca Jakoba, Zbrani spisi, I. zvezek. Knjigarna Kteinmavr & Bain-berg, Miklošičeva 16. ZAMA3KE t stare, neuporabne, in vsakovrstne plutovi-naste odpadke kupimo v vsaki količini, bmon ska cesta 2 dvorišče-pisarna. tk KNJIGE I r raznih jezikih — 1 zrtanstvene, medicinske in tehnične, no-vejšega časa, časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno • knjigama Kleininavr & Bnmberg, Miklošičeva cesta 16. PAPAGAJčEK ' rumeno zelen se je zgubil. Gerala Jakob, Gerbičeva ul. 18. Umrl nam je včelaj nai dobri očka France Komar strojni stavec Pogreb bo v sredo, 16 febr. 1944, ob pol petih popoldne iz kapelice 6V. Jožefa z Zal. Sv, mala zadušnica ho brana dne 21. februarja 1944, ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 13. februarja 1944, Žalujoča Jena ANGELA, sinko GOJKO in ostalo sorodstvo Nenadoma nas je zapustil nad vse ljubljeni sin, mož, oče, brdl, stric in svak, gospod aioizij Gelze posestnik v Ribnici Prepeljali ga hotno t Ribnico, od koder bo pogreb iz hiše žalosti ua domače jKfkojiališče v Hrovači. Ribnica, Ljubljana, Clevcland, Les Islets, dno 12 februarja 1944. Globoko žolujočii Marija, mati; Angela roj. Iie, žena; Lojze, Elka, Bogica, Matija. Francek otroci; Marija. Josipina, Anica, sestre in ostalo sorodstvo Zahvala *sem prijateljem in znancem, ki so našega sina in brata INZ. SIMČIČA MRKA spremil! na zadnji poti ali se ga spomnili v molitvi. Zahvaljujemo se vsem, pred vsem pa našim goriškim prijateljem, ki so mu okrasili z venci in cvetjem prerani grob. Ljubljana, dne t5. februarja 1944. DRUŽINA SIMCIC ln sorodstvo Oče se je nasmehnil: »Ali se ti zdi, da bi bil moral o tem premišljati?« »Kaj ni ničesar, oče, za kar bi me mogel potrebovati?« Oče je izpulil travnato bilko in se je poigraval z njo. Nekaj časa je molčal, slednjič pa je povzel: »Dragi moj, tedaj bi moral biti še večji sebičnež, kot sem fe. če bi se midva nekega dne združila in bi zare« proizvedla kaj takega, kar bi moglo spraviti konkurenco s trga — ali meniš, da bi s tem izkazala svetu kako uslugo? Na sto tisoče brihtnih glav se ukvarja s tem, da bi v delavnicah in laboratorijih spravili kaj novega na dan — in kaj to koristi? Ali je človek zato kaj boljši? »Pa ti, oče? Saj se zmeraj ukvarjaš z iznajdbami, ali ne?« Oče se je nasmehnil: »Saj vprav jaz spadam med žrtve. Zagazil sem v to in ne morem ven. Če dob m kako brano v opravilo, pa se zgodi, da odkrijem na stari ropotiji nov problem, in preden se zavem, sem že sredi preračunavanja. A to te Še edini način in izhod, da si ohranim svoj« uboge možgane. Saj brati itak ne ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER morem več.« In pregriznil je bilko in se zastrmel skozi naočnike predse. Čez čas je pogledal sina in je dodal: »In zdaj si pač razočaran? Nemara si več pričakoval od osebe, ki jc tvoj oče?« Lovrenc si je dal za hip roko na čelo »Kaj... kaj bi pa ti, oče, zdaj začel, £e bi bil namesto mene?« Per je čutil, da ga oči mladeniča pazno motrijo in da bo to pot moral dati kak odgovor. »Na tehniko prav zares ne bi šel,« »Kaj pa?« »Povej mi, Lovrenc — ali nimate vi ti in tvoji tovariši — nobenega zanimanja za vero?« To vprašanje je prišlo tako nepričakovano, da se je Lovrenc nehote obrnil k njemu. »Nobenega To se pravi, kar smo se učili na gimnaziji, kasneje pa se z vero nisem bavil.« »Oče se ie začel smejati in tudi sin se je nasmehnil »Pa vsi ti mladi ljudje — ia tvoje družbe?« »Soma politika in šport!« A še preden sta se prav vpregla t voziček, je dodal oče še: »Če bi bil jaz mlad, bi že vedel, kaj bi si izbral.« »Da bi postal duhovnik?« Lovrenc sam ni vedel, da je bil videti ves ogorčen. »Ali se li ne zdi, da je svet tako lep, da te kar izvabi v ta stan? Toda pomni, da to ni bil noben nasveti Rekel sem le: če bi bil jaz na tvojem mestu!« Potem sta speljala voz do hiše. Loviza je videla, kako je bil njen brat zvečer tistega dne čudno molčeč. Slednjič je šel ven in se ni vrnil, dokler niso šli drugi spat, Ko je slišala, kako je tiho stopal po stopnicah v izbo, se je brž ogrnila in odžla za njim. Bil je že pod odejo, ona pa sc je usedla k njemu na posteljo »Kaj te pa preganja, Lovrenc? Ves si zamišljen.« »Aha.,.«, delal se je, ko da bi se mu zdehalo. »V vasi sem bila in sem vse uredila.« »Saj res, jaz bi te bil moral spremljati.« »Ali ti 6i odšel z očetom. 0 čem sta se pa pogovarjala?« »O tem in onem.« »Saj nisem vredna, kajne, da bi zvedela?« »Tiho se je zasmejal, ona pa je nadaljevala: »Odkar sva tukaj se mi odnvkaš bolj in bol; Ali se kaj posebnega dogaja v tebi?« »Hm.« I »Tako je, vidiš, jutri se odpeljem. In nemara bo poteklo precej časa, preden se bova videla.« »Mogoče imaš prav.« »Nemara sva zdaj oba na križpotju.« »Hm.« »Torej si zdaj dobil tu svoj dom in boš prišel v povsem nov svet. Boš videl, slednjič boš le ti bogatejši ko jaz « »Prismoda.« »Stisnila mu je roko. »Čuj me, Lovrenc — ne smeš pozabiti vseh tistih let, ko sva — ko sva imela drug drugega!« Povesila je glavo tn je zaihtela. »Le kaj besedičiš!« »Veš, odslej mi ne bo prav nič lahko V teh tukajšnjih dneh sem postala jako omahljiva. Izgubila sem tako rekoč del ' matere z Bruseta Pravih staršev si pa le še nisem pridobila Nič se nočejo vezati j z menoj. Oče in mati pač vidita, da ni vse v redu s teto, ki je otrokoma naklonila j premoženje, ki ji morata biti hvaležna, a s ki jo hkrati črtita In tebe, Lovrenc sem tudi izgubila. Toda . glej, da ne boš po- I zabil, da imaš v svojem starem domu sestro, ki... ki po tebi hrepeni.« Nato mu je želela lahko noč in je spet I tiho odšla navzdol v kamro. Drug dan se je odpeljala. Oče ji je podaril bič, ki ga je sam naredil. Z njim ga je poščegetala po bradi in se je smejala Mati ji je prinesla majhno škatlo, kjer je bila zapestnica iz jantarja. »To je še od moje matere,« je rekla, »jaz je pa itak ne bom več nosila.« Lovizi so 6e orosile oči in objela je mater. »Zdaj sto pa vidva tista, ki dajeta darila. Moj namen ni bil tak.« I Potem sta bila Per in Merle še enkrat na kolodvoru, ko je vlak odhajal, medtem ko je Loviza mahala skozi okno. Tako je bila odpotovala, ko je bila še prav majhna in mnogo, dolgih let je bilo . vmes. | Saj je bil Lovrenc še pri njima, a čez nekaj dni bo odšel tudi on. Odrasli otroci so zmeraj le na obisku. Prešli so v spomine in v pisma, l Lovrenc je ostal še nekaj dni, ne da ' bi se bil mogel kaj bolj zbližati s starši. Malokdaj so ga vprašali po letih z Bruseta — to je bila pač boleča rana. O svojem življenju v teh letih niso starši mnogo povedali, pa saj ni bilo težko skoraj vse uganiti Te tr. dneve so nekako preživotarili, veselili so se svidenja, vendar so vsak čas nastajali dolgi premori. Lovrenc 6e je bal slovesa Nič ni mogel pomagati tema dvema starima človekoma in tudi on sam je moral nekam v negotovost- i In prišel je ta dan Oče je zgodij vstal in je osnažil njegove čevlje mati je pri-i pravila brašna za v nahrbtnik Oba sta ga nekaj časa spremljala Ko sta se ustavila, da bi se spet vrnila, ga jc mati opozarjala. naj bo previden- da v gorah ne bo zašol in če bo prišel zvečer k ljudem da ne bo pozabil obleči volnenega telovnika Ko je držal očetovo roko v svoji, je motril zgarano obličje, ki ie bilo zdaj razsvetljeno s prekrasnim smehljajesa 'B".j J. J1.. „— ..;. >LtaMt& bkuu< —. Za Ljudsko tiskarno: Jote Kramarič —. Herausgeber, telajatelj: inž. Joče Sodja »— SehrifUeiter, urednik: Janko Hafner.