8554- A 6010021 :EONJA KNJIŽNICA p.P.126 66001 K0P6^ Primorski $$^SN-NSSNSNnN$ nevmk Poštnina plačana v gotovini -, r»/\r» i« Abb. postale I gruppo Lena J\j\j IlF Leto XXXIV. Št. 303 (10.215) TRST, nedelja, 24. decembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Izbira vodilnih kadrov ali pa tudi kaj več? Prepira o izbiri vodilnega kadra Velikih državnih podjetij, ki so nosilna struktura vsakega gospodarskega načrtovanja, ne gre obravnavati samo kot epizodo (lova ra stolčku, čeprav gre tudi za to •8 za vpliv posameznih struj ali strank na tem področju. Preprosta resnica je tudi, da bo ta vodilni kader usmerjal državno gospodarno tudi tedaj, ko sedanje vlade '8 parlamentarne večine ne bo več. Izbira voditeljev IRI, ENI, (NA, EFIM in CNEN pomeni torej tudi odkrivanje kart za bodočnost, v kateri je neizbrisno vpisana januarska kriza enobarvnega An-dreottijevega kabineta in zaenkrat njen zagoneten razplet. Morda je zato iztekanje koledarskega (in političnega) leta do-bra priložnost za okviren obračun storjenega. Italija je sredi marca letos dobila parlamentarno večino, kakršne v svoji zgodovini ne pomni, Saj so v njej zastopane domala vse najpomembnejše stranke. Nekateri so pisali, da Andreotti jeva vlada ni imela opozicije. Seveda ni povsem tako. Opozicija se je oglašala znotraj same večine in v družbi. Njeno teoretično možnost, da v najkrajšem času izvede Oloboko preosnovo italijanske družbe in reši Italijo iz gospodarske krize, so zavirale močne sile, ki Jih lahko poenostavljeno identificiramo v trajno prisotnem terorizmu in neprikritem bojkotu zmernih sil v parlamentu in v sami Vladi. Prvih šest mesecev (torej dobri dve tretjini obstoja) se je vladna Večina tako ali drugače lotevala Predvsem vprašanja udarca, ki so Ba prizadejali teroristi z ugrabitvijo in umorom Aldg. Mora, nato Pa s posledicami -tedaj s težavo Prikritih nesoglasij. - Zadnje trimesečje, začenši z jesenjo, pa je z veliko težavo u-®Pelo enotni koaliciji demokratičnih strank, da je uzakonila dve reformi: zakon o pravičnih stanarinah in, komaj pred nekaj dnevi, Nravstveno reformo. Toda sporazum o novi vladni večini ni predvideval samo teh dveh reform. Zataknilo se je pri nadaljnjih štirih pomembnih reformah: kmetijskih pogodb, policije, univer-*e in višje srednje šole. V teh primerih je prišlo v vladni Večini do ostrih sporov, ker so se Pojavile (predvsem v vrstah KD) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi L PRIMORSKI DNEVNIK zaviralne konservativne sile, ki so le s težavo prebavile prvotno podpisane sporazume. Decembra so se odnosi začeli močno krhati. Glasovanje o vstopu Italije v evropski denarni sistem je pokazalo, da parlamentarna večina ni več enotna in da sta se levičarski stranki prepričali, kako težko je sodelovanje z zmernimi strankami, ko veže (in ne veže) parlamentarno večino zgolj podpis pod nekim dogovorom, a se ta sporazum ne odraža tudi na ravni uresničevanja, se pravi vlade. Dejansko bo Andreottijeva enobarvna vlada opravila zaključni izpit čez teden dni, ko bo morala izročiti parlamentu osnutek «tri-letke* *, se pravi okvirnih rešitev krize italijanskega gospodarstva. Iz branja (triletke* bo postalo jasno, za katere interese se je odločila vlada in z njo KD. Ob tem ključnem vprašanju, ki zaobjema skoraj celotno politično problematiko. Ob tem vprašanju bo kriza Andreottijem vlade skoraj neizbežna, saj bi se tudi ob razmeroma sprejemljivem triletnem programu nujno postavilo temeljno vprašanje, kdo, se pravi kakšna vlada naj ga uresniči. Na to vprašanje skušajo stranke odgovarjati že v teh dneh. Tajnik KPI Berlinguer je že napovedal, da bo ponovno zahteval sestavo vlade narodne enotnosti z udeležbo komunističnih ministrov. Namestnik socialističnega tajnika Si-gnorile je nasprotno mnenja, da bi to ne bilo zelo aktualno in predlaga nekakšno (spolovinarsko vlado*, kjer naj bi KD imela polovico ministrov, drugo polovico pa naj bi sestavljali «izvedencn, ki naj bi uživali podporo ostalih demokratičnih strank. KD se doslej ni izrekla, čeprav je znano, da se Zaccagninijevo krilo stranke zavzema za ohranitev sedanjih političnih odnosov, Bisaglievi in Pic-colijevi dorotejci pa se zavzemajo za sporazum s socialisti, ki naj bi odrinil KPI na rob dogajanja. Končno pa ni mogoče izključiti tudi tretje, zelo verjetne možnosti, da trem najpomembnejšim strankam ne bo uspelo najti skupnega jezika in da bodo v tem primeru potrebne nove volitve, najbrž ob istem času, ko bodo italijanski volivci glasovali za novi evropski parlament. Nihče ni prerok in je torej težko predvideti, kaj vse se lahko še zgodi. Jasno pa je, da se tudi pri izbiri vodilnega kadra državnega gospodarstva krešejo različne strategije in taktike, ki ločujejo struje in posamezne stranke sedanje večine. V teh dneh ustvarjene vezi se bodo obrestovale namreč čez dober mesec dni, ko bo na dnevnem redu vprašanje vlade. STOJAN SPETIČ PREJŠNJO NOC MALO PO POLNOČI V NEPOSREDNI BLIŽINI LETALIŠČA PUNTA RAISI DC 9 strmoglavil v morje pri Palermu in se prelomil 108 potnikov iigubilo življenje in samo 21 preživelih Vzroki tragedije še nepojasnjeni - Reševalci še vedno na delu - Letalo je prevažalo izseljence, ki so se vračali za praznike domov i Izkrcavanje preživelih v palermskem pristanišču (Telefoto ANSA) uiiiiiiiuiitiimiiimiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiittiimiiiiiitiiiiiiinmiiiimimtimiittiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiHuiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii PO NOČNI SEJI, KI JE TRAJALA ENAJST UR Notranji spori preprečili vladi izbiro voditeljev javnih ustanov Andreotti dal pobudo za nova posvetovanja RIM — Celih enajst ur je trajala prejšnjo noč seja ministrskega sveta, ki se je zaključila ob treh po polnoči brez pričakovane izbire vodilnih kadrov državnega gospodarstva, Predsednik vlade Andreotti se je celo noč trudil, da bi vendarle dosegel sporazum med ministri (vsak predstavlja neko strujo v KD) in je v ta namen sprožil tudi najnovejšo kandidaturo Glisentija, bivšega predsednika «Rinascente», še prej «Intersinda» in še prej RAI. Sam Andreotti je nato, ko je spoznal, da dogovor ni mogoč, napisal zaključni odstavek kilometrskega sporočila o vladni seji in v katerem trdi, da se je »ministrski svet strinjal s predlogom ministrov Prodija in Bisaglie», a se skrbno i-zogiba navajanju imen, pač pa »vabi ministra, naj dopolnita predlog in preverita zadržanje vladne večine». Pri tem Andreotti pripominja, da «je tako preverjanje o- bičajno v odnosih med vlado in parlamentarno večino, česar pa sploh ne gre razumeti kot sistem lotiza-cije, pač pa skuša vlada ugotoviti, kakšno bo zadržanje strank v parlamentu, glede na to, da se bodo morale stranke izreči v pristojnih komisijah*. Z drugimi besedami, Andreotti skuša sedaj pridobiti na času, vsaj do Novega leta, . ijti ni verjetno, da bo uspel zbrati mnenja strank parlametarne večine med prazniki. Tudi zato ne, ker se vsaj dve stranki (KPI in PRI) upirata posvetovanjem. Komunisti še posebej, saj so od samega začetka o-drekli sodelovanje pri taki izbiri vodilnih kadrov državnega gospodarskega sistema. Kaj se je torej zgodilo prejšnjo noč v palači Chigi? Osnovna dilema je bila odstranitev Setteja z vodstva ENI, ker bi to moralo pripasti socialistu Mazzar.',.., •„ ki ga podpira tudi minister Bisaglia. *••••!„,...................................................................................iiiiiiiiiiiinimmiiiini.........i.............................................................................n.............. Staro sovraštvo starega Santina Kdor je doživljal dobo Santino-Vega reškega in tržaškega škofo-^anja vse do njegove upokojitve •n do prihoda sedanjega škofa, spremljal njegove polemike s,podrejeno mu slovensko duhovščino in pregledal zadevno dokumentarno gradivo ter po letošnjem škofovskem zborovanju, ki ga je organiziral njegov naslednik, domneval, da se z naslovom nadškofa upokojeni msgr. Santin ne bo več o-Blasil, se je bridko zmotil. Ne leta, rte njegova dobro znana zlo-Olasna, temeljito poražena miselnost s hudo obsodbo njegovega delovanja, mu nista mogla preprečiti, da ne bi — poleg letošnje knjige spominov» (o kateri bomo ®e poročali), objavil v tedniku »LE ste per Trieste» deset «važnih i- *jav* o letošnjem škofijskem zborovanju, izjav, ki jih je naslovil na pet vodilnih tržaških katoIt-•ikih osebnosti: na sedanjega škofa Bellomija, na don Cividina (predsednika zborovanja) na msgr. Škerlja (škofovega vikarja za slovenske zadeve), na msgr. Co-snligha (načelnika tržaških župnikov) in na msgr. Ravignanija (dekana openskega dekanata). Ne nemo. ali bodo vse te ugledne o-sebnosti imele sploh za potrebno rpsgr. Sanlinu odgovarjati, saj od-Oovore na vseh deset «izjav» verjetno vsebuje že obsežno gradivo škofijskega zborovanja samega, katerega objava je baje že predvidena. Naš dnevnik, ki je takorekoč od Snoje prve številke moral o S?7}', tinovem delu mnogokrat poročati Iv ga komentirati, ter obsojali, zaradi česar je branje dnevnika ver- nikom zaman prepovedal, pa se je po dolgoletnem molku o njem, zaradi izgube slehernega Santino-vega vpliva v našem javnem življenju, ob te izjave prisiljen vsaj na kratko obregniti in s tem javnost m njihovo škodljivost opozoriti. Razloga za to sta najmanj dva. Predvsem je potrebno opozoriti na poskus, da bi poraženi škof podprl od vseh ostalih cerkvenih hierarhov v deželi zavrženo pro-tislovensko politiko, katere ostanki pa še tlijo v usedlinah nekaterih pristašev «Liste per Trieste* in desnega krila deželne Krščanske demokracije. Hkrati pa gre za nekatere Santinove trditve, ki st jih niti v svojem najhujšem šovinističnem zagonu pred 25 in vec leti ni upal (ali ni hotel) javno povedati. Poleg teh vsebujejo najnovejše Santinove izjave tudi trditve ,ki jih demantirajo že dokumenti objavljeni v znani knjigi «7L VESCOVO ANTONIO SANTIN E GLI SLOVENI E CROATI DELCE D10CES1 Dl FIUME E TRIE-STE - CAPOD1STR1A*. iz davnega leta 1952. Škofova nepomembna današnja vloga v našem javnem življenju, predvsem pa pomanjkanje prostora, nam ne dopuščata, da bi se spustili v podrobno ob-ravnava vseh omenjenih trditev, sicer pa je tudi dokumentaristič-nost navedene knjige taka, da je v teh 26 letih po objavi ni niti poskušal pobiti ne Santin ne noben njegov pristaš. Zato naj omenimo le nekatere izmed tistih Santinovih trditev, s katerimi dosežejo njegove izjave vrhunec gorostasnosti neresnic in podobne nepoštene *n nekrščanske robote z očitnimi protislovenskimi hujskaškimi nameni. Tako beremo v izjavi št. 4, da je Santin doslovno (»alia leitera*) povsod v cerkvah sledil po stopinjah svojega predhodnika in msgr. Fogarja in ni nikoli popuščal glede pravic Slovencev in branil slovensko duhovščino, msgr. Fogarja, ki je branil pravice slovenski katoličanov. Pri tem pa je Santin pozabil povedati, da so msgr. Fogarja fašisti tudi fizično preganjali, Santina pa hvalili in povzdigovali. Tako zelo jim je bila namreč všeč Santinova hoja po Fo-garjevih stopinjah. Ta hoja je bila namreč taka, da je ravno pri Santinu dobil zatočišče najhujši intrigant proti msgr. Fogarju, preganjalec slovenskih duhovnikov pa bogat kanonikat v Kopru, kot je med drugim zapisal pok. msgr. Jakob Ukmar 6. septembra 1946 v znani spomenici (izročeni Santinu) (GRAVAMINA CLERI SLAVI*. Seveda so fašisti povzdigovali Santina tudi zato, ker je pri Mussoliniju (zahteval za Slovence šole, časopise in pravico do združevanja*, kot je Santin zapisal pod št. 4. Iz objavljenih dokumnetov namreč sledi, da je Santin že leta 1934 pri samem tedanjem papežu grajal duhovnike, ki slovenskih in hrvaških otrok niso hoteli poučevati verouka v italijanščini, na kar ga je celo puljski italijanski škof Pe-derzolli poučil, da vendar v tistih prvih razredih osnovnih šol otroci ne razumejo popolnoma nič v italijanščini in da zato od duhovnikov nihče me more zahtevati, da raznarodujejo nežni razum otrok» (tsnazionalizzare le tenere menti dei fanciulli*), kar pa je zagovarjal Santin, ki sedaj trdi, da je za Slovence zahteval šole itd. V izjavi št. 5 je zapisano, da je Santin med vojno obiskal tudi internacijski taborišči v Alatri in v Cairo Montenotte in «poslal ministrstvu dve poročili, ki sta imeli učinek*. — Kdaj je opravil ta o-bisk Santin nj zapisal. No, s svoje strani lahko povemo m primer, da je bil tudi naš pokojni urednik Albin Bubnič interniran v taborišču Cairo Montenotte. In kaj se mu je zgodilo? Iz tega taborišča so ga poslali v nemško taborišče Mauthausen: (Ali je bila tudi ta premestitev tisti «učinek» Santinovih dveh poročil ministrstvu?). V izjavi štev. 6 pa je Santin zapisal in ponovil hude hujskaške obtožbe: «Fašisti so zatirali, toda niso bili avtorji masakriranja, medtem ko so bili konec vojne Slovenci tisti, kj so deportirali 5000 Italijanov vseh kakovosti, ne da bi se kdajkoli vrnili, in pometali so v fojbe na tisoče Italijanov.* Ker je Santin že v letih, bi bilo za rešitev njegove duše zaželeno, da bi vse te številke podprl z dokumenti. Toda če je zanj tak dokument na primer knjiga velikega Santinovega prijatelja Giannija Bartolija ki ga že sedaj o-pozarjamo, da je bilo že pred mnogimi leti dokazano in objavljeno v tisku, da Bartalijevi seznami vsebujejo tudi imena (ob o-bjat>i knjige) še živih oseb sku- S. R. (Nadaljevanje na II. strani) Sette naj bi v tem primeru postal direktor državne električne ustanove ENEL, Glisenti pa predsednik IRI. Sledili so ostali, že znani predlogi: socialdemokrat Fiac-cavento za EFIM, republikanec Antonio Longo za INA in, kot novost, Prodijev varovanec Umber-to Colombo na vodstvo CNEN. Nadomestil naj bi demokristjana Bat-tistinija. Andreotti je seveda moral te predloge telefonsko sporočiti vodstvu KD na Trgu del Geso, a jih Zac-cagniniievi prijatelji niso odobrili. Tajnik KD namreč nasprotuje operaciji Mazzanti - Sette in je zato sporočil, da Sette (bivši varovanec Alda Mora) ne mara prevzeti E NEL. Tedaj je Andreotti pomislil, da bi se lahko sploh znebil Setteja. Na mesto predsednika ENEL je s peresom napisal ime Egidijn in naročil Bisagli in Prodiju, naj preverita, kaj mislijo druge stranke. Razgovori bodo torej trajali še nekaj dni, nato pa bo «paket» imenovanj prejel komuni :t Giorgio Milani, ki predseduje parlamentarni komisiji za imenovanja. Komisija ima sicer zgolj posvetovalno vlogo, vendar bo zadržanje članov komisije dalo jasno sliko, kako bodo posamezne skupine glasovale v parlamentu. Zadevo je za KPI komentiral član vodstva Fernando Di Giulio, ki je ponovil, da kor.vnisti ne bodo sodelovali pri teh razgovorih, ker predlagajo, naj se parlament izreče na osnovi «roze» kandidatov, ki naj jih vlada predlaga i - ed-vsem na osno i » osebnosti in poštenosti*. P. P. PALERMO — Več kot sto mrtvih ali pogrešanih, točneje 108, in samo 21 preživelih je obračun letalske nesreče, ki se je pripetila prejšnjo noč ob 0.44 v bližini letališča Punta Raisi pri Palermu. Tragedija je ena najhujših, kar se jih je pripetilo v Italiji, vzroki nesreče pa niso še pojasnjeni. Letalo DC 9 družbe Alitalia je vzletelo z letališča v Rimu ob 23.45 v smeri proti Palermu in Catanii, v njem pa so bila vsa razpoložljiva mesta zasedena, saj je prenašalo predvsem sicilske izseljence, ki so se vračali v rodni kraj, da bi preživeli božične počitnice v krogu svojih dragih. V letalu je bilo tudi kakih deset tujcev in štirje otroci izpod 2 let starosti. Po pričevanju preživelih in obrambnega ministra Ruf-finija, ki se je peljal v nekem vojaškem letalu v sicilsko glavno mesto in ki je bilo oddaljeno samo 10 minut leta od DC 9, je bilo mogoče vsaj za silo rekonstruirati potek dogodkov. DC 9 »Otok Stromboli* (tako so dali avionu naziv) se je bližal palermskemu letališču in že dobil odobrenje za pristanek. Vožnja je potekala zelo mirno in v redu, pilot — komandat Cerrina je že sporočil, da bodo zdaj zdaj pristali. Nepričakovano in kar naenkrat pa je letalo začelo izgubljati kvoto in se je hitro bližalo morski gladini, samo 2 kilometra od Shale; oziroma od letališča Punta Raisi. Že v naslednjem trenutku je treščilo v morje, se prelomilo in v nekaj sekundah ga je voda pogoltnila. Slišalo se je samo obupano vpitje preživelih, ranjencev in tistih, ki so še imeli nekaj sape v pljučih, a so zaradi bolečin omagali v smrtnem objemu valov. Na kraj tragedije sta takoj prispela ribiška čolna, ki sta bila v bližini, posadkama je uspelo rešiti 21 življenj, za ostalih 108 pa ni več upanja, da bi jih našli žive, čeprav so še na delu rešilne ekipe karabinjerjev, gasilcev, potapljačev in drugih reševalcev. čustvih. Tudi pričevanja preživelih so odeta v črnino, njihovi odgovori časnikarjem so mrki, težki. «Videl sem vse,* pravi inž. Francesco Zumbo, ki je sedel prav v sredini ponesrečenega letala, »konica krila se je dotaknila morja, takoj zatem pa je DC 9 treščil v valove, nekajkrat poskočil, se razpolovil. Nekaj sekund je letalo še plavalo po morski gladini, obe polovici pa sta se napolnjevali z vodo, zmanjkovalo je zraku. Videl sem nekate- re, kako so se skušali rešiti varnostnih pasov in vstati. Ni jim uspelo. Takrat sem se pognal v vodo, opazil manjšo razpoko in se skozi njo preril iz letala. Kmalu nato so me povlekli na ribiški čoln.* Neki drugi, ki je preživel tragedijo in si v njej »samo* zlomil nogo je dejal: »Zaslišal sem močan pok in nekaj me je udarilo v noge. Znašel sem se v vodi in kljub bo- (Nadaljevanje na 11. strani) Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnice v sicilsko glavno mesto, sorodniki ponesrečencev pa so na letališču zaman čakali sporočil, da so tudi njihovi najbližji ušli smrti. Sicer upanje je še, vendar vedno tanjše, da bi našli še koga od ponesrečencev pri življenju. Zaenkrat so reševalci potegnili iz valov 32 trupel, druge pa še vztrajno iščejo. Kot rečeno, na letališču Punta Raisi je bilo opaziti same skrušene obraze, izmučene, zdelane ljudi, ki jih je tragedija prizadela v njihovih najintimnejših Najhujše letalske nesreče Objavljamo seznam najhujših letalskih nesreč od leta 1970 naprej, ko se je na svetovnem nebu pojavil boeing 747, ki pomeni prelomnico v letalskem potniškem prometu. 30. julij 1971 — V zraku trčila japonski «727» in vojaški lovec: 162 mrtvih. 5. maj 1972 — DC 8 trešči v hrib pri letališču Punta Raisi: 115 mrtvih. 18. junij 1972 — Ob vzletu strmoglavi »Tridenfc* pri Londonu: 118 mrtvih. 14. avgust 1972 — Letalo «62» družbe Interflug se vname nad Berlinom: 156 mrtvih. 13. oktober 1972 — «62» strmoglavi ob pristanku v Moskvi: 176 mrtvih. 3. december 1972 — Convair 990 strmoglavi takoj ob vzletu z letališča Santa Cruz de Tenerife na Kanarskih otokih: 155 mrtvih. 29. december 1972 — Tristar strmoglavi na Floridi: 100 mrtvih. 22. januar 1973 — B 707 se vname na letališču Kano v Nigeriji: 171 mrtvih. v' 4 11. julij 1973 — B 707 se vname na letališču v Parizu: 123 mrtvih. 3. marec 1974 — Druga največja nesreča v zgodovini potniškega letalstva. Turški DC 10 strmoglavi nad pragozdom Er-menonville: 345 mrtvih. 22. april 1974 — 707 v vulkan na otoku Bali: 106 mrtvih. 27. april 1974 — «18» Aeroflota strmoglavi takoj po vzletu iz Leningrada: 118 mrtvih. 4. december 1974 — DC 8 strmoglavi pri otoku Šri Lanka: 191 romarjev ob življenje. 3. avgust 1975 — B 707 trešči v neko goro v Maroku: 188 mrtvih. 20. avgust 1975 — Češkoslovaški «62» strmoglavi pred Damaskom: 162 mrtvih. 5. marec 1976 — Iljušin strmoglavi pri Jerevanu v Sovjetski zvezi: 120 mrtvih. 10. september 1976 — Na nebu pri Zagrebu trčita dve potniški letali: 176 mrtvih. 20. september 1976 — Turško letalo se raztrešči pri gori Karatepe v Turčiji: 155 mrtvih. 19. november 1977 — V Funcalu, na otoku Madeira, «727» ne utegne pristati: 129 mrtvih. 27. marca 1977 — Najhujša nesreča v zgodovini letalstva. Na letališču Tenerife na Kanarskih otokih zaradi megle trčita dva jumba: 579 mrtvih. 1. januar 1978 — Takoj po vzletu iz Bombaya strmoglavi jumbo: 213 mrtvih. 17. november 1978 — Ob pristanku v Colombu strmoglavi DC 8: 199 mrtvih. , 25. september 1978 — V trčenju med 727 in turističnim letalom pri San Diegu (ZDA) izgubi življenje 150 ljudi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiHiiiiiMi POSLEDNJE SLOVO OD VELIKEGA REVOLUCIONARJA IN SLOVENCA Anton Ukmar bo zmeraj ostal svetal zgled mladim rodovom KOPER — Včeraj popoldne so na koprskem pokopališču slovesno pokopali posmrtne ostanke velikega predvojnega, medvojnega in povojnega revolucionarja in odločnega borca proti fašizmu na domačih tleh ter v Španiji, Etiopiji, Franciji in Italiji, Antona Ukmarja - Mira. Svečanosti so se začele že ob 10. dopoldne, ko so se na žalni seji sestali delegati vseh treh zbo- žalni sprevod po koprskih ulicah rov občinske skupščine in predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij koprske občine. O liku pokojnika je govoril predsednik občinske skupščine Mario A-bram. Orisal je revolucionarno pot Antona Ukmarja in njegove izredne človeške vrline. Za njim bo ostala velika praznina — je dejal med drugim — saj je bil pokojni Miro zmeraj poln optimizma in nezlomljive vere v zmago idej, za katere se je bojeval vse življenje. Na predlog predstavnika socialistične zveze Ravla šiškoviča so nato delegati soglasno sprejeli sklep o poimenovanju nove šole v Semedeli, ki so jo pravkar začeli graditi, po pokojnem revolucionarju in častnem meščanu Kopra Antonu Ukmarju. Delegati so na koncu počastili pokojnikov spomin z enominutnim molkom. Od enajste ure dalje je bila krsta s posmrtnimi ostanki na častnem odru v atriju poslopja koprske občinske skupščine, na častni straži pa so se vrstili člani Slovenskega partizanskega pevskega zbora iz Trsta, katerega častni član je bil tudi pokojni Miro. Ob 14,30 so se začele pogrebna svečanosti pred poslopjem občin-LJUBAN OMLADIČ (Nadaljevanje na 11. strani). TRŽAŠKI DNEVNIK IZ POROČILA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA PSI Pri osrednjem vodstvu stranke ustanovljen Z novim letom 15-odstotno povišanje PO SKLEPU UPRAVNEGA SVETA urad za narodnostne skupnosti v Datlji Urad se bo ukvarjal izključno z manjšinsko problematiko ■ Pri deželnem tajništvu stranke pa bodo ustanovili poseben urad za Slovence Na pobudo deželnega vodstva PSI se je v petek. 22. t.m., v Ogleju sestala skupina slovenskih socialistov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine z deželnim tajnikom socialistične stranke Giannijem Bravom. Namen tega sestanka je bil, da se v sedanjem trenutku obnavljanja strankinih struktur v podrobni in razčlenjeni analizi prouči stanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s posebnim ozirom na probleme, ki postajajo iz dneva v dan bolj pereči. V svojem uvodnem poročilu je tajnik Bravo uradno sporočil, da S 1. JANUARJEM Nove cene plina Pokrajinski odbor za cene je v preteklih dneh odobril tarife hotelskih u«’-'? za leto 1979, ki ri v nekaterih primerih nižje od zahtev lastnikov nekaterih obratov. Na isti seji je clbor določil tudi nove cene metana, ki bodo stopile v veljavo s 1. januarjem 1979. Zavrnili so predlog ACEC A in določili cene, ki so bolj v skladu s potreba ii ter prilagodili c to i. tana, porabljenega v in lust .jske in obrtniške namene, ceni, ki je že v veljavi za "eke. Nove c .e metana so sledeče. — gospodinjstvo (do 25 kub. m na mesec) 126 lir za kub. m (10,35 lire več kot doslej) — gospodinj: > (nad 25 kub. m na mesec) 105 lir (14,35 lire več kot doslej) — industrijska in obrtniška podjetja 95 lir (4,35 lire več kot dcslej.) je osrednje strankino vodstvo sprejelo sklep o ustanovitvi posebnega urada za narodnostne skupnosti v Italiji. Ta urad, ki bo deloval v Rimu na vsedržavnem sedežu socialistične stranke, se bo ukvarjal izključno z manjšinsko problematiko in tako prispeval k večji učinkovitosti strankine politike na tem področju. Nato je Bravo analiziral politični položaj v naši deželi in dejal, da mora vsa njena družbeno politična in kulturna stvarnost o-svojiti duha osimskih sporazumov, ki predstavljajo vzgled in edinstveno priliko plodnega sodelovanja in utrjevanja prijateljskih vezi med narodi v Evropi. S tem v zvezi je dal velik poudarek vlogi Slovencev v stranki, ki so nenadomestljiv dejavnik oolitične osveščenosti Italijanov v zvezi s problematiko slovenske narodnostne skupnosti. Prav zato je tudi Bravo ob koncu svojega poročila potrdil obveznost, da se bo stranka ob sedanji razpravi o globalni zaščiti Slovencev angažirala v največji možni meri. V ta okvir spada tudi predložitev zakonskega osnutka senatorja Lepreja v rimskem senatu. Sledila je dolga in razčlenjena razprava, med katero so bila skrbno proučena najpomembnejša vprašanja Slovencev v Italiji. Velik poudarek je bil dan vprašanjem Slovencev v videmski pokrajini, ki v zadnjem času doživljajo svoj veliki kulturni in politični preporod. Z napori stranke je treba v krat kem doseči, da tudi odgovorne državne oblasti to slovensko stvarnost dokončno in popolnoma priznajo. Sledila je razprava o delu oziroma zastojih vladne komisije za preučevanje slovenske problematike. S tem v zvezi je bila izrečena ostra kritika na račun nepravilnega pristopa k reševanju mnogih odprtin vprašanj. Diskusija je nato tekla še o slovenskih šolskih okrajih, o nujnosti ureditve vprašanj slovenskega radia in bodočih televizijskih oddaj, in zlasti še o Stalnem slovenskem gledališču, za katero je potrebna naj-odločnejša akcija v rimskem parlamentu in v vseh krajevnih ustanovah, ki morajo z vso odgovornostjo pristopiti k dokončni rešitve te pomembne slovenske kulturne ustanove. Na sestanku je prišla do izraza potreba, da se stranka na vseh ravneh še bolj angažira za izvajanje osimskih sporazumov. V tem smislu so bili pred kratkim navezani še tesnejši stiki s Slovenijo. Predvidena so tudi srečanja vodstva stranke z najvišjimi predstavniki Jugoslavije v Beogradu. Kar se slovenskih socialistov tiče, je bilo ob koncu sklenjeno, da se ustanovi poseben urad za Slovence in za koordinacijo dela pri deželnem tajništvu stranke. Važno za imetnike koncesijskih dovoljenj Konec leta morajo imetniki dovoljenj ali licenc, ki so podvrženi davku na vladne koncesije, plačati letno obnovo licence s pologom določenih pristojbin na pošti. Opozarjamo vse zainteresirane, da je bil zadevni zakon temeljito spremenjen z ministrskim dekretom, ki je bil izdan na osnovi zakonskega odloka o krajevnih financah z dne 10. 11. 1978 št. 702. Velika večina tako imenovanih vladnih koncesij se bo sedaj plačevala občinam, kjer obrati delujejo. ZATO SVETUJEMO VSEM, DA S PLAČILOM ZA LETO 1979 POČAKAJO NA POJASNILA DEŽELNE UPRAVE. V pristojnosti občinskih uprav so sedaj sledeče koncesije: licenca za prodajo alkoholnih pijač, alkoholnih pijač z več kot 21 stopinjami (superalcoolici), dovoljenja za prodajo na drobno (autorizza-zioni amministrative, oziroma li-cenze comunali), licence za hotele, penzione, mesnice, tiskarne, za avtoprevozništvo na račun drugih, za uporabo juke-boxov, televizij, radia v javnih lokalih, itd. Od tradicionalnih pristojbin je treba do 31. 12. plačati samo koncesijo UTIF (imposta fabbricazione spi-riti), ter do, 3L 1« 79 koncesijo ža uporabo hladilnikov v javnih in trgovskih obratih, .jn-ntpiipo starem sistemu.' • ’ 1 Za vse ostale poprej navedene pristojbine pa je treba počakati na navodila deželne uprave, ter na navodila zainteresiranih občinskih uprav, ki bodo morale priskrbeti potrebne formularje ali vsaj javiti, na kateri račun naj se pristojbine plačajo. Rok za plačilo vseh občinskih pristojbin pa je določen za 30. 4. 1979. Za podrobnejše informacije, kot tudi za nove tarife (lanske so povišane za 30 odst.) se lahko zainteresirani obrnejo na urade Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, tel. 62-953 ali v Gorici — tel. 32-844. tarif za vse storitve v pristanišču Večina odobrila proračun za poslovno leto 1979 - Predvidene nove naložbe v skupni vrednosti 82,5 milijarde lir - Spomladi širša konferenca o problemih luke Na seji upravnega sveta Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, ki jo je vodil predsednik dr. Zanetti, so pregledali proračun za poslovno leto 1979 in vzeli v pretres vrsto vprašanj v zvezi z bodočim delovanjem luške ustanove. Med razpravo se je izoblikovala pobuda, po kateri naj bi do spomladi prihodnjega leta sklicali posebno konferenco o luških problemih, in sicer z namenom, da bi «utrdili vezi* s političnimi, gospodarskimi in sindikalnimi krogi, oziroma da bi primerno zbližali poslovanje v luki in življenje v mestu. Še posebej pa naj bi na konferenci obravnavah vsebino in domet odloka štev. 714 o reorganizaciji tržaške luke, ki je bil pred kratkim objavljen v uradnem vestniku in ki je bil izdan v okviru izvajanja osimskih sporazumov. Včeraj sta se poročila NEVJA KANTE in JOŽKO OBAD Sekcija KP1 Just Pegan občine Zgonik jima iskreno čestita in vošči obilo sreče v skupnem življenju. tiiimiiaiiiiiiaiiiiiiimmiiiiimiiiimiiiimiiiiiinimiiimimiiiimimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiimmiiiiiimiiiiiiiinntiinmiiiiimiiii, m umnim,, imin, ma POSVET S SVETOVALCI KPI, PSI IN SSk NA SEDEŽU KZ Občina mora temeljito popraviti načrt področij za ljudske gradnje Predlagali so sestanek tajništev demokratičnih strank o tem vprašanju Načrt področij za ljudske gradnje, ki ga je tržaška občina sprejela tik pred potekom mandata in junijskimi volitvami, je vse bolj predmet u-pravičenih kritik in nasprotovanj. Proti njemu so posamezniki in ustanove, v veliki večini iz okvira slovenske narodnostne skupnosti, vložili več kot 200 ugovorov, zlasti proti vključitvi obsežnih področij na Kolonkovcu, pri Sv. Ivanu in na Opčinah, kar je v protislovju s sprejetimi urbanističnimi usmeritvami o ponovni naselitvi mestnega središča z ljudskimi sloji, ob primerni ureditvi obstoječih zgradb. Prejšnja občinska uprava se je bila obvezala, da bo pred potrditvijo načrta ob odločitvi občinskega sveta o ugovorih, izvedla obsežna posvetovanja z rajonskimi sveti, sindikati in drugimi družbenimi predstavništvi. Nova uprava, ki ji načeluje župan Cecovini, pa vprašanja ni še niti dala na dnevni red občinskega sveta, o kakih posvetovanjih ni pa ne duha ne sluha. Nekateri rajonski sveti so sicer iz lastne iniciative obravnavali problem in v bistvu tak načrt zavrnili, ostaja 1» upravičena zaskrbljenost nad nevarnostjo, da bi bil občinski svet ponovno,postavljen v položaj, da bi ■moral sklepati fr;[načrtu v naglici, Urnik trgovin za bližnje praznike Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da bo za praznične dni do 7. januarja v veljavi naslednji urnik za trgovine na drobno v tržaški občini: DANES, 24. decembra: obvezno bodo odprte mlekarne, pekarne in trgovine z rožami, neobvezno ostale, vse z običajnim urnikom. JUTRI, 25. decembra: odprte bodo trgovine z rožami v dopoldanskem času. Neobvezno bodo odprte tudi slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi. V TOREK, 26. dec.: odprte bodo mlekarne, pekarne in trgovine z rožami v dopoldanskem času ter od 9. do 13. ure slaščičarne, ki so zaprte ob torkih. V NEDELJO, 31. dec.: odprte bodo mlekarne, pekarne in trgovine z rožami v dopoldanskem času, slaščičarne in prodajalne kruha pa od 9. do 13. ure samo za prodajo slaščic. V PONEDELJEK, 1. jan.: odprte bodo dopoldne trgovine z rožami ter tiste slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi, ki imajo tedensko zaporo ob ponedeljkih. Vse trgovine razen slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi so lahko odprte tudi na dan tedenske zapore do 7. januarja. brez zadostne poglobitve in izčrpnih posvetovanj. Zato je Kmečka zveza, kot zastopnica najbolj prizadetih obdelovalcev in lastnikov v načrt vključenih zemljišč (zanje je predložila okrog 160 ugovorov), vložila vse napore, da se načrt temeljito popravi. V tem okviru je bilo včeraj na njenem sedežu srečanje z zastopniki svetovalskih skupin KPI, PSI in SSk na tržaški občini. Tajnik Bukavec je svetovalcem Kodriču (KPI), Bene-detiču (PSI) in Lokarju (SSk) o-brazložil odločno nasprotovanje izbiri področij, ki je protislovna in v škodo kmetijskim dejavnostim ter etničnemu ravnovesju krajev. Zaradi tega zahteva KD zavrnitev načrta, kateremu se bo drugače uprla z vsemi zakonitimi sredstvi, od pritožbe na deželno upravno sodišče do vseh drugih možnih oblik pravne Z3ŠČit6 Zastopniki KPI, PSI in SSk v občinskem svetu so izrazih soglasje z načelnimi stališči KZ in pripravljenost podpirati njene napore v možnih oblikah. Obvezah so se predlagati čimprejšnji sestanek pokrajinskih .tajništev strank ustavnega loka o tem, vprašanju, poudarili so pa potrebo,,, dg. pbšina nujno izvede obljubljena posvetovanja. Kmečka zveza pa bo nadaljevala posredovanje pri demokratičnih strankah in delavskih sindikatih, ki naj podprejo zadovoljivo rešitev. Seja rajonskega sveta brez prevajalca Problem slovenskega tolmača na sejah rajonskih svetov je še vedno odprt. Zadnji primer neizpolnjevanja obvez in obljub v zvezi z dvojezičnim poslovanjem v rajonskih svetih so zabeležili na zadnji seji sveta za območje Sv. Ane in naselja Sv. Sergija. Ob tej priložnosti so svetovalci KPI ter SSk predložih resolucijo, o kateri bo rajonski svet razpravljal na prihodnji seji. Resolucija se glasi: «Rajonski svet za Sv. Ano in naselje Sv. Sergija izraža zaskrbljenost zaradi večkratne odsotnosti prevajalca, ki v nasprotju z določili pravilnika onemogoča slovenskim svetovalcem izražanje v materinem jeziku in torej tudi redno delovanje sveta. Rajonski svet zato poziva občinsko upravo, naj noskrbi za redno delovanje prevajalske službe. Le ta- Letošnji promet v luki je nekoliko manjši od lanskega, kar je treba spravljati v zvezo z dodatno pristojbino na blago v tranzitu s tovornjaki, ki ga je uvedla Avstrija. Skupna tonaža je nadalje manjša od lanske tudi zaradi tega, ker se pri kontejnerjih po mednarodnem dogovoru ne upošteva več tara, medtem ko se je to redno dogajalo do konca 1977. leta. Upravni svet je nadalje po daljši, razpravi sprejel sidep, da se pristaniške tarife s 1. januarjem 1979 povečajo poprečno za 15 odst. medtem ko bo ostala najemnina za skladiščne prostore v luki neizpremenjena. V zvezi s poviškom je luška ustanova sinoči izdala poročilo, v katerem na-glaša, da se s podražitvijo luških storitev pravzaprav le odpravlja razlika, ki je zaradi inflacije nastala med vrednostj; lire in vrednostjo nemške marke, avstrijskega šilinga in švicarskega franka. K temu je treba dodati — pravi nadalje poročilo — da bo lira z vstopom v EDS prav gotovo doživela novo devalvacijo, tako da bo nova podražitev luških tarif imela še manjšo težo v očeh tuje klientele. Pri končnem glasovanju je večina odobrila predloženi proračun za leto 1979, ki predvideva 2,5 mihjona ton prometa, manipulacijo 90.000 kontejnerjev in okrepitev prometa z ladjami «roll on roli off». Prisotni so nadalje odobrih sklep o nakupu j nadaljnjih treh žerjavov vrste «Pei- j ner* za manipulacijo kontejnerjev na ; pomolu VIL Na koncu je predsednik! Zanetti poročal o novih naložbah, ki j jih bo luka lahko opravila že za-1 čenši s prihodnjim letom: gre za ja v- i na dela v skupni vrednosti 82,5 milijarde lir, od tega 49,5 milijarde iz razpoložljivosti po «triletnem načrtu za posodobljenje italijanskih luk»: s temi sredstvi bodo podvojih pomol VII. (32 milijard), nabavili novo mehanizacijo (8 milijard), opravih vrsto del za ureditev novega ro-ro terminala (6 milijard), razširili lesno skladišče ter uredili področje bivše oljarne Gaslini (2 milijardi lir). Med manjšimi deh je predvidena še u-reditev ogrevalne naprave v novem skladišču na pomolu III. ter nabava novega «transteinerja» za pomol VII. NEPOSREDNA ODDAJA IZ BOLJUNCA <(Spoznavajmo svet in domovino» združuje mlade iz vse Slovenije V gledališču «France Prešeren» sta se pomerili ekipi mladih iz Žalca in Pirana - Pomen gostovanja oddaje med Slovenci, ki živijo v Italiji ko bo namreč rajonski svet resnična vez med prebivalstvom in u-pravo, to pa je pogoj za ustvarjanje resnično demokratičnih odnosov v naši družbi*. Liter mleka: za čilske otroke Združenje Italija - Čile prireja pod pokroviteljstvom pristaniškega združenja ARC1 v Domu pristaniških delavcev gledališko predstavo za otroke. Nastopila bo skupina «La Contrada* z delom «Lutke na svobodi*. Predstava, s katero pričenja kampanjo «Vsak italijanski otrok daruje čilskim otrokom liter mleka*, bo v torek, 27. t.m. Vstopnice so naprodaj pri pristaniški sekciji ARCI, Trg Duca degli A-bruzzi 3 in pri treh pristaniških sindikatih, ki sodelujejo pri pobudi. Včeraj so iz gledališča «Fran-ce Prešeren» v Boljuncu neposredno oddajali program znane radijske oddaje «Spoznavajmo svet in domovino». Namen oddaje je prvenstveno ta, da nudi mladim iz raznih krajev Slovenije in tudi iz zamejstva ,možnost, da se med sabo spoznajo in da navežejo prijateljske stike. Poleg tega oddaja vzpodbuja mlade udeležence, da bolje spoznajo razne dogodke in probleme iz domačih in tujih krajev. Tekmovanje popestri seveda tudi program, na katerem sodelujejo znani slovenski umetniki, pevci, i-gralci in drugi, pa tudi domačini. V gledališču «France Prešeren» v Boljuncu sta se včeraj pomerili ekipi občinskih konferenc ZSMS iz Žalca in Pirana. Oddajo sta vodila radijska napovedovalca Milanka Bavcon in Vili Vodopivec. Režiser oddaje je Jurij Holy, med samim sporedom pa je Holy tudi sodnik. Pri svojem delu mora biti seveda uneizprosem; pravila so pač HlillIliiiliiiiililiiiiMliiiiitllMiillllimiHiiiiiiiiitiiHHiiiiiiiiililillliiiliiliiuiiiiiillllilllliiiiiiliiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiilillililllMiiiilililililuiiifMtnilliiuiilililllliiillilllllillilliiiliiiiiiHmnniifuiiiiiiiiiniiiiiilllllliliilliliiiiitiliiiiiiiliilliilliiiiiiiiiiiiliiniiiiiiiniiiiiiilluiiiiiil NA ZADNJI SIJI OBČINSKE SKUPŠČINE Prispevki zgoniške občine raznim krajevnim društvom Porazdelitev poldrugega milijona lir • 30. decembra običajno srečanje z občinskimi uslužbenci Na petkovem zasedanju zgoniške-ga občinskega sveta je najprej župan Jože Guštin poročal o nekaterih javnih delih, o postopku za izgradnjo športno-kulturnega centra in napovedal za 30. december običajno srečanje z občinskimi uslužbenci. V prvi točki dnevnega reda so porazdelili prispevke domačim športnim in prosvetnim društvom. Znesek 1,5 milijona, ki je bil predviden v občinskem proračunu, so soglasno razdelili, kakor sledi: ŠK Kras 1.100.000 lir, PD Rdeča zvezda 200.000 lir in Mladinski krožek 200 tisoč Ur. Po odobritvi vrste upravnih sklepov, je odbornik Tonko Furlan poročal o razširitvi organika občinskih uslužbencev, ki jo je izdelal odbor po predhodnem posvetovanju s sindikalno organizacijo. V skladu z obstoječimi zakonskimi določili naj bi se organik občine Zgonik po-več-’ na 33 uslužbencev, se pravi, da je predviden sprejem v službo še treh novih moči, in sicer negovalke v otroškem vrtcu, specializiranega delavca in pa uradnika. Po dodelitvi akontacije pokrajinskemu zdravstvenemu konzorciju v znesku 517.000 lir,, je župan voščil vsem svetovalcem in preko njih vsemu prebivalstvu zgoniške občine vesele praznike in srečno novo leto. —bs— Popravila v vrtcih zgoniške občine Zgoniški občinski odbor je odredil, da bosta otroška vrtca v Zgoniku in Gabrovcu zaprta do 8. januarja p.l., ko se bo spet redno pričel pouk. Med počitnicami pa bo občinska uprava izvedla v obeh omenjenih vrtcih razna popravila, pleskanje in podobno, da izkoristi razpoložljivi znesek 13 milijonov lir po členu 54 deželnega statuta. Postopek za izgradnjo športno-kulturnega objekta se je premaknil z mrtve točke in v izdelavi je podrobni projekt. Dela bi se morala pričeti že v prvih spomladanskih dneh, da ne bi upadla vrednost razpoložljivega zneska za socialne namene. Anagrafski urad končno sporoča, da bo jutri, 25. t.m., urad v Zgoniku odprt od 9. do 11. ure za prijavo morebitnih smrti in za izdajo dovoljenj za pokop. —bs— Vozni red avtobusov ob praznikih Avtobusne proge, ki jih upravlja medobčinski konzorcij za prevoze, bodo na dan pred božičem in pred novim letom prenehale delovati približno dve uri pred normalnim urnikom, o božiču in ob novem letu pa bodo začeli voziti dve uri pozneje kot ponavadi. Objavljamo vozne rede pomembnejših prog, ki povezujejo mesto z okolico. Za vsako progo predstavljata prvi dve številki uro in minute zadnje vožnje z obeh končnih postaj na dan pred božičem in novim letom, drugi dve pa prvo vožnjo v dneh 25. decembra in 1. januarja. Proga št. 2 (Opčine - Trg Ober-dan): 19.36, 20.10 - 7.08, 7.42; proga št. 4 (Villa Carsia - Trg Oberdan): 20.55, 21.30 - 7.00, 7.25; proga št. 20: (Milje - Trg Stare mitnice): 21.30, 21.30 - 7.30, 6.50; proga št. 20 rdeča (Stare Milje - Trst): 19.15, 20.10 -7.20, 8.15; proga št. 25 (Katinara -Trg Oberdan): 21.15, 21T5 - 7.32, 7.06; proga št. 29 (Trg Giardino -Skedenj): 21.05, 21.10 - 7.00, 7.20; proga št. 35 (Lonjer - Trg Oberdan): 21.30, 21.00 - 7.20, 7.00; proga št. 37 (Rovte - Trg Stare mitnice): 21.30, 21.10 - 8.00, 7.40; proga št. 38 (Sanatorij - Trg Oberdan): 21.00, 21.00 -8.00, 7.30; proga št. 39 (Opčine - Ul. Cicerone): 21.15, 20.20 - 7.50, 6.55; proga št. 40 (Trg Liberta - Dolina): 19.45, 20.30 - 8.30, 9.20; proga št. 42 (Naselje sv. Nazarija - Trg Oberdan): 21.07, 21.40 - 6.58, 7.20; proga št. 44 (Nabrežina - Trg Oberdan): 20.30, 21.10 - 7.05, 7.40: proga št. 45 (Opčine - Repnič): 20.45, 20.09 - 8.45. 10.09; proga št. 46 (Prosek - Rep nič); 19.45, 21.06 - 9.45, 9.06. OB NADALJEVANJU ZASEDBE OBRATA Še vedno negotov položaj v obratu Filatura S. Giusto Številni izrazi solidarnosti s stavkajočimi delavci Za delavke in delavce tekstilnega obrata Filatura S. Giusto bodo letošnji božični prazniki dokaj grenki. še vedno jim namreč grozi odpust iz službe, čeprav je pred tednom dni kazalo, da se je njihov položaj končno razčistil, da bo u-prava obrata prešla v nove roke in da bo ponovno stekla proizvodna dejavnost. To bi se bilo moralo zgoditi pretekli ponedeljek, vendar ni bilo tako. Podjetnika, ki sta se bila na srečanju na deželi obvezala, da bosta takoj obnovila proizvodnjo, sta se v zadnjem trenutku premislila. Uslužbenci, ki jih je to močno prizadelo, so obrat zasedli in ta zasedba se nadaljuje in se bo po vsej verjetnosti nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. Božič bodo tako preživeli za zidovi tovarne, trdno odločeni, da še naprej branijo svoja delovna mesta in svoje pravice. Včeraj so stavkajoče delavce v zasedeni tovarni obiskala predstavništva številnih delavskih svetov ter jim izrazila solidarnost ter pripravljenost, da se tudi delavci drugih industrijskih obratov v našem mestu pridružijo njihovemu boju. Delegacijo delavcev zasedenega o-brata pa je včeraj sprejel tudi tr žaški škof msgr. Bellomi. Solidarnost je prišla tud z drugih strani. Pokrajinsko tajništvo PSI je izda lo poročilo, v katerem poleg soli darnosti izraža zahtevo, naj deželno odborništvo za industrijo, ki je doslej izkazalo pripravljenost, da reši pereče vprašanje obrata Filatura S. Giusto ter v njem zaposlenih delavcev, napne vse sile, da bi dejansko prišlo čimprej do u-strezne rešitve. Stavkajoče delavce je včeraj obiskalo tudi predstavništvo tržaške pokrajinske uprave. Odbornika Ni-colini in Spadaro ter svetovalec Panizon so jim zagotovili vso pomoč pokrajinske uprave. • Javni lokali bodo lahko v nočeh med 24. in 25. decembrom, 25. in 26. decembrom ter 31. decembrom in 1. januarjem vso noč odprti. Ustrezno dovoljenje je te dni izdal tržaški kvestor. pravila. V začetku sta vodji oddaje podčrtala pomen gostovanja v Boljuncu, saj nudi takšen program možnost, da se širok krog slovenskih poslušalcev lahko bolje seznani z nekaterimi problemi Slovencev, ki živijo v Italiji. Prav zaradi tega, so med sporedom spregovorili dolinski župan Edvin Švab, predsednik PD tSlavec* Enij Kuret, predsednik ŠD Breg Silvan Klabjan in bivši urednik oddaje, sedanji ravnatelj SSG Miroslav Košuta. Švab je orisal podobo dolinske občine in življenje njenih občanov, Kuret, je govoril o prosvetnem delovanju v občini, Klabjan o športnem, Košuta pa je o-budil nekaj spomihov iz časov, ko je bil urednik oddaje. Tekmovanje med ekipama iz Žalca in Pirana je bilo v začetku izenačeno, mladi so dobro odgovarjali na vprašanja, potem pa je le povedla ekipa iz Žalca, ki se je tako uvrstila v nadaljnje kolo tekmovalnega srečanja. Pirančani so se kljub vsemu dobro zdržali*, je pa že tako, da v tekmovanjih ne morejo biti vsi prvi. Za *za-bavni» del programa so poskrbeli ansambel Mojmira Sepeta ter pevci Edvin Fliser, Elda Viler, Nino Robič in Marjetka Falk, na harmoniko pa je zaigral domačin Jurij Guštinčič. Pri programu sta sodelovala tudi igralca SSG Lidija Kozlovič in Livij Bogateč. Da bi podčrtali pomen gostovanja v Boljuncu so orkester pod vodstvom Mojmira Sepeta in pevci izvedli za prisotno občinstvo še dodaten koncert. Ravnateljstvo, profesorji in neučno osebje ter dijaki državne srednje šole Ivan Cankar izražajo prof. Ivanu Artaču globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. Kolegice šole Alojz Gradnik na Rc-pentabru izrekajo iskreno sožalje Fc-liciti Artač ob izgubi tasta Jožeta Artača. Gospodarska zadruga v Bazovici izreka svojemu članu Danilu Marcu iu svojcem najgloblfc sožalje ob izgubi drage matere. 25. 12. 1971 - 25. 12. 1978 Ob sedmi obletnici tragične in prerane izgube se mati in oče, sorodniki, prijatelji in vsi, ki so ga imeli radi, spominjajo dragega HERMANA GERLIJA Dne 23. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga mati, babica in prababica MARIJA PETAROS vd. ŠKERGAT Pogreb bo v sredo, 27. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v borštansko cerkev. Žalostno vest sporočajo: hčere Angela, Pepca in Marija z družinami, vnuki ter drugo sorodstvo Boršt, Trst, Lonjer, 24. decembra 1978 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, none in pranone ANE PEČENIH vd. SLAVEC se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči sin Pepi, hčere Zora, Mirka in Avrelija z družinami Boršt, Friburg, Dolina, Milje, 24. decembra 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage, ljubljene žene, mame, none in sestre MARIJE (PINE) MARC se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Franku Križmančiču za njegovo požrtvovalno pomoč, župniku Živcu, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, sosedom, nosilcem krste in cvetja in vsem, ki so jo kljub izredno slabemu vremenu spremili na njeni zadnji poti. Bazovica, 24. decembra 1978 Žalujoči svojci ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage ALBERTE POSEGA roj. ČOK Posebna zahvala sorodnikom, župnikoma, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. .* .tri , iq Žalujoči svojci Trst, 24. decembra 1978 ’ SK- 'Ti- ’ (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA ' - - - . i . : ' Vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega KARLA KRAUSA se iz srca zahvaljujemo. Trst, 24. decembra 1978 VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega in ljubljenega SERGIJA BANDLJA se ganjeni, zah val ju jemo vsem, ki so nam bili ob strani s tako čutečim srcem in polni človeškega razumevanja. Posebej se zahvaljujemo domačemu župniku g. Viljemu Žerjalu, zdravniku dr. Vinku Miliču, cerkvenemu pevskemu zboru, Andijevim učiteljicam, Maksijevim prijateljem, sošolcem in profesorjem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem prijateljem za besede ih dejanja dobrote. Nikoli ne bomo pozabili topline, s katero smo bili obdani v naši bolečini. Družina s sorodniki Opčine, 24. decembra 1978 Svojci ZAHVALA LADIJA BOGATCA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Še posebna zahvala dr. Cvetu Ukmarju, FC Primorje iu pevskemu zboru. Trst, 24. decembra 1978 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega GUIDA GIULIANIJA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Žena Marija, sin Danilo, mama, oče m drugi sorodniki Trst, 24. decembra 1978 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 Pohitimoi t Brezplačni PRIMORSKI DNEVNIK Novi naročniki Primorskega dnevnika za leto 1979 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta Vsem naročnikom nudi Primorski dnevnik revijo Dan in male oglase Z3StOI1J la vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. februarja 1979, tudi veliko nagradno žrebanje ___________z bogatim izborom daril------------- Gledališča Razstave V občinski galeriji »Babna hiša« v , nh lfi uri :n ob Ricmanjih otvoritvena reprezentativen,., ob 16. un m ob ^ Roberta Hlavatyja, Av- gusta Černigoja, Jožeta Cesarja, Lojzeta Spacala, Rudolfa Sakside, Aure-lija Lukežiča, Demetrija Ceja, Klavdija Palčiča, Deziderija Švare, Franka Volka. Borisa Zuljana, Franka Vecchieta, Marjana Kravosa, Edvarda Zajca in Vladimira Klanjščka. V ostalih prostorih razstava zgodovine vasi in PD Slavec od 17.30 do 19.30 od 27. do 29. t.m. V Prosvetnem domo na Opčinah razstavlja slikar Lojze Spacal. Razstava, ki jo prireja prosvetno društvo «Tabor», bo odprta do 26. decembra, in sicer ob delavnikih od 17. do 19. ure. ob nedeljah in praznikih pa od 10 do 12. ter od 17. do 20. ure. V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, je te dni prodaina razstava akvarelov slikarja Roberta Hla-vatyja. ROSSETTI V petek 29» 20.30 recital Fabrizia De Andreja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. * * * 30. decembra ob 20.30, 31. decembra jn 1. januarja ob 17. uri skupina klasičnega baleta Liliane Cosi jn Marinela Stefanesca «Don Chi-*ciotte». Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Skupnost - družina z Opčin prireja na Štefanovo, 26. t.m., ob 16. uri v svojih prostorih na Bazoviški cesti (Opčine) KONCERT ZBORA «MARIJ KOGOJ« od Sv. Ivana. VABLJENI! ^ SKUPNOST - DRUŽINA PD SLAVEC z Opčin se zahvaljuje vsem, ki so pri- spevaU k uspeli otvoritvi občin- vošči vesel božič ske hiše v Ricmanjih. ................milnim........■■■>■•■.mlimiimmimmmiiiuii Vesele božične praznike di FRANCO ŽAGO TRST Trg Stare mitnice 6 Tel. 90-730 TKANINE SRAJCE PLETENINE JEANSERIA NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU VOŠČI VSEM SLOVENCEM VESELE "BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1979 SPD «IGO GRUDEN» in ŠD «SOKOL» - NABREŽINA želita vesel božič in srečno novo leto vsem članom, prijateljem ter vsem slovenskim prosvetnim in športnim društvom v zameistvu KRZNA PELLICCERIA CERVO Elegantni modeli — Višia kakovost — Velik prihranek V.le XX Settembre 16/111 — tel. 796-301 V Prosvetnem domu na Opčinah bodo na Štefanovo, 26. t.m., ob 16. uri predvajali «Prelivajoče se diapozitive o Spacalovem delu« Uvodno besedo bo imel umetnostni kritik prof. Milko Rener. Predvajanje prireja SPD «Ta-bor» ob zaključku Spacalove razstave. Kino Razna obvestila Štefanovanje SSk v Jamljah. Slovenska skupnost priredi v torek, 26. decembra tradicionalno štefanovanje za člane in somišljenike v gostilni Soban v Jamljah. Začetek ob 17. pri. Zaradi tehničnih ovir v zvezi s slabim vremenom RADIO TRST A ne bo mogel prenašati nocoj ob 24. uri polnočnice iz Štoblanka, kot je bilo prvotno določeno, pač pa bo ob isti uri oddajal mašo iz župne cerkve na Opčinah. La Cappella Underground Zaprto. Ariston 14.00—20.00 «1 sogni del Si-gnor Rossi« režiserja B. Bozzetta. Ritz 15.00 - 17.00 - 19.00 - 21.00 «Gep-po il folle». Adriano Celentano in Claudia Mori. Barvni film. Jutri isti film ob 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.15. Eden 15.30 - 18.00 - 20.30 «Assassinio sul Niloj>. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis. Mia Farrow. David Niven. Barvni, film. Jutri isti film ob 15.00 - 17.20 . 19.40 - 22.00. Nazionale 15.30 «La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka. Grattacielo 16.00 «Per vivere meglio, divertitevi con noi». M. Vitti, R. Pozzetto. J. Dorelli M. Vukotič. Fenice 15.30—20.00 «Lo squalo 2». Barvni film. Exce!sior 16.00—20.00 «Driver». Ryan 0'Neal, Bruce Dem ter Isabelle Adjani. Jutri 15.30 -L- 22.15 «Fatto di sangue fra due uomini per causa di una vedova*. S. Loren, M. Mastroianni, G. Giannini. Mignon 14.30 «La grande avventura continua«. Drugi del. Barvni film. Cristallo 16.00 «Grease». John Travol-ta. Obvia Newton-John. Barvni film. Filodrammatico 15.30 «Le pomo don-ne del mondo di notte». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 14.30—20.00 «Grease». John Travolta,* OttrisC-Sev/ton-John. Barvni film. Jutri isti film 14.30—22“.00. 22.00. - vv, Anrora 15.30—20.00 «H vizietto». Ugo Tognazzi, Michel Serrault. Barvni film. Jutri isti film 15.30—22.00. Capitol 15.00—20.00 «La vendetta del-la Pantera rosa«. Peter Sellers. Jutri isti film 15.0(1-22.00. Vittorio Veneto 15.30—20.00 «Alta ten-sione«. Mell Broox. Barvni film. Volta Milje 15.00 «Califomia». Giulia-no Gemma, Miguel Bose. AMATERSKI ODER «Jaka Štoka« Prosek - Kontovel se zahvaljuje vsem organizacijam in posameznikom. ki so na kateri koli način prispevali k uspehu proslave 100-letnice dramskega delovanja na Proseku-Kontovelu. ODBOR Za delo v ekspeditu v Sežani zaposlimo dva manipulanta. Prijave pošljite na naslov: ADIT-DZS, Gradišče 10/n, p.p. 171, 61001 Ljubljana. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANTf ARIJE ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA in RADIO KOPER — CAPODISTRIA VABITA na slovesnost ob predstavitvi kaset be::ešra Slovenija včeraj in danes NA KATERIH JE POSNETA VRSTA LJUDSKIH IN UMETNIH PESMI V IZVEDBI BENEŠKIH PEVCEV IN ZBOROV Predstavitev in družabno srečanje ob njej bosta v sredo, 27. decembra, ob 17.30 v gostišču Oballa v Jeronišču (Ieronizza) v občini Sovodnje pri Čedadu ZA SKLAD ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina Toneta Ukmarja daruje družina Šegulin 20.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA PROSEKU Ob 6. obletnici smrti sestre Meri darujeta Ivanka in Mario Briščik 5.000 lir. V spomin na pok. Danila Sardoča darujeta Ivanka in Mario Briščik 5.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU. Namesto cvetja na grob Katarine Skorja daruje Ivana Sulčič 2.000 lir. V spomin na pok. Nineta Cotiča daruje Mirko Sedmak 5.C00 lir. V spomin na pok. Nineta Cotiča daruje Adriana Bubnič z družino 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V GABROVCU Namesto cvetja na grob Julke Obad darujeta Marija in Milka Čer-njava 15.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU Namesto cvetja na grob Julke Obad vd. Rustja darujejo prijatelji sina Maria 21.000 lir. V spomin na Julko Obad darujeta Zofka in Nandi Košuta 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Julke Obad darujejo Milka Budin 5.000 lir ter Verica in Miranda 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Stecca 2.000 lir, Livio Sossi 5.000 lir, Lojzka Sosič 10.000 lir, Franc Škabar 2.000 lir, Ivo Gorkič 10.000 lir, Strauss 2.000 lir, Taučer 1.000 lir, Erminia Calzi 4.000 lir, Škabar 2.000 lir, Višini 10.000 lir, Malalan 5.000 lir, Mario Furlan 5.000 lir, Kati Gorup 5.000 lir, Marija in Dano Vremec 10.000 lir ter Milica Fabčič 10.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK — KONTOVEL V počastitev spomina Ladija Bo-gatca daruje družina Vardo Puntar 10.000 lir. V spomin na Danila Sardoča in Julko Obad vd. Rustja daruje Marica Trobec 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca darujeta Marica in Rezi Trobec 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca darujeta Zofka in Miranda Kapun 10.000 lir. V spomin na Antona Ukmarja da rujeta Zofka in Miranda Kapun 10.000 lir. V spomin na prijatelja Ladija Bogatca darujejo prijatelji s Proseka in Kontovela 59.000 lir. V spomin na Ladija Bogatca daruje Darjo Sardoč 10.000 lir. V spomin na Antona Ukmarja daruje Ivan Ban z družino 20.000 lir. V spomin na Julko Rustja daruje Lojzka Pertot 10.000 lir. V spomin na Julko Ruštja daruje Lojzka Sosič 5.000 lir. V spomin na očeta Alojzija darujeta Slavko In" Magda"Kaie'"5.000 lir. V spomin na Ladija Bogatca daruje Srečko Sedmak 5.000 lir. V spomin na Antona Ukmarja daruje Srečko Sedmak 5.000 lir. V spomin na Antona Ukmarja daruje Angel škerk 10.000 lir. Namesto cvetja na grob prijatelja Ladija Bogatca daruje Zvonko Kalc 20.000 lir. V spomin na bratranca Ladija Bogatca darujeta Vanda in Lucia-no Gulich 30.000 lir. V spomin na Danila Sardoča darujeta Vanda in Luciano Gulich 10.000 lir. V spomin na Ladija Bogatca daruje Lucijan Štoka 5.000 Ur. V spomin na Antona Ukmarja daruje Lucijan Štoka 10.000 lir. V spomin na Antona Ukmarja daruje Drago Cibic 10.000 lir. V spomin na Ladija Bogatca darujeta Slavko in Elvira Bukavec 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca darujeta Ivanka in Mario Briščik 5.000 lir. Darovi in prispevki Brigida Toši 10.000 lir. Vida Kuret 5.000 lil-, Bazilija Kuret 5.000 lir, Pjerina - Elda Kuret 10.000 lir, Majda Palčič 5.000 lir, Milka Žu-ljan 5.000 lir, To.ica Kuret 10.000 lir, Pepca Felicjan 10.000 lir, Ines Stefani 5,000 lir, Ida Kermac 2.000 lir, Fjoretta Oblak 2.000 lir, Angio-lina Kuret 10.000 lir, Olga Slapnik 10.000 lir, Boženka Dobrila 5.000 lir, Eda Rodella 5.000 lir, Nerina Fa-bris 10.000 lir, Mery Grdina .3.000 lir, Dorka in Tatjana Sancin 10.000 lir, Marija Derganc 10.000 lir, Ernesta Dobrila 11.000 lir, Just Kuret 5.000 lir, Olga Komar 10.000 lir, Ida Komar 5.000 lir in Karmela 5.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na strica Jožefa Košuto, svaka Ježefa Sedmaka, prijateljice Silve Škrk roj. Ban in Gilde Flego roj. Sluga darujeta Vlasta in Armido Ukmar 10.000 lir. V spomin na Edija Canzianija (Kocjana) darujeta družina Ozbič in Irma Piščanc 7.000 lir. V spomin na preljubljeno teto Berto darujejo Alfio, Odette, Leda, Alberto in Eliana 15.000 lir. Namesto cvetja na grob strica Rada Sosiča darujeta nečaka Žarko in Nadja z družinama 20.000 lir. V počastitev spomina Pina Lakoviča in Janka Modrijana darujeta Mira Šuman in Dora Caharija 20 tisoč lir. Ob pogrebu Pine Marc darujejo nosilci krste 20.000 lir. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979 Celoletna.............................. 32.000 Polletna.............................. 20 000 Mesečna................................3.500 NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta- tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 ............... Danes, NEDELJA, 24. decembra dnevna in nočna služba deluje ne- ADAM in EVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 1.19 in zatone ob 12-55 Jutri PONEDELJEK, 25. decembra BOŽIČ Vreme včeraj: najvišja temperatura Tl stopinje, najnižja 4 stopinje, ob 18. uri 7 stopinj, zračni tlak 1009,2 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, padlo je 9,2 mm dežja, veter vzhodnik severovzhodnik 7 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. decembra 1978 so se v Trstu rodili trije otroci, umrlo pa je 20 oseb. . . RODILI SO SE: Marco Domamm, Monica Macor, Alessia Olivo. UMRLI SO: 78-letni Evaristo Ge rin, 54-letna Iolanda Prselj por. Repic, 61-letni Guerrir.o David, 72 letna Giustina Abrami por. Stringher, 18-letni Enrico Rizzetto, 86-letni Ma rio Saffaro, 72-letna Carmela Lappel Por. Pregarz, 75 letne Sofia lanesich vd. Giasetti, 80-letna Domenica Mu sclot vd. Grisan, 68-letni Giovanni Kocjan, 69-letna Anr.a Durnik vd. II-Ubassi, 73-letni Eugenio Fermo, 74 letna Mercede Fazzini por. Nadja, 80-letni Antonio Monticco, 66 letna Vittoria Bearzatto por. Renzi, 71 letni Giuseppe Suber, 92-letna Ca-terina Lukovic vd. Lazzarini, 80-let- Včeraj - danes na Regina Perin vd. Bortoli, 84-let na Giulietta Vida vd. Cambissa, 74-letni Giuseppe Caramia. OKLICI: trg. pomočnik Roberto Fermeglia in uradnica Nadia Pan-gher, geometer Roberto Papagno in trg. pomočnica Lucia Babich, pristaniški delavec Giuseppe Zanon in W I ** loto kino r ^9ul. MAZZINI 51 trg. pomočnica Dina Brogno, vojaški častnik Davide Avian in šolnica Maddalena Longo, geometer Adria no Morettin in uradnica Tiziana Bressi, šolnik Giuseppe Acconcia in otroška vrtnarica Carmen Paoletti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. Erta S. Anna 10 Lonjerska cesta štev. 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italija 14. Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14. I.EKARfE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine tel. 211001; Pro sek: tel 225 141 Božje polje: Zgo nik: tel 225-596. Nabrežina, tel 200-121, Se.Jian: tel 209 197: Žavlje tel. 213-137: Milje- tel.. 271 124 pretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance 1NAM 1NADEL. EN PAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 84 77 73 30 58 CAGLIARI 22 20 31 34 41 FIRENCE 88 80 77 34 29 GENOVA 57 71, 46 4 86 MILAN 79 6 75 10 58 NEAPELJ 34 77 20 58 33 PALERMO 12 63 75 17 50 RIM 38 51 86 6 82 TURIN 54 71 6 86 39 BENETKE 8 24 65 ENALOTTO 35 50 2 12 X 2 X 1 X X 1 2 X KVOTE: 12 — 10.942.932 lir; 455.955 lir; 10 — 41.316 lir. 11 — ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba /a zavarovance INAM m EN P AS od 22 do 7. ure telet štev 732 627 V predprazničnih in prazničnih dneh Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti. Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah! Viale XX. Settemhre 16 TRSI OB OTVORITVI NOVEGA DOMA V RICMANJIH darujejo Anton Kuret (Ricmanje 107) 20.000 lir, Srečko Metlika (Bazovica) 5.000 lir, Silvo Grgič (Bazovica) 4.150 lir, Drago Ota (Boljunec) 20.000 lir, Franc in Pepa Blažič (Ricmanje) 10.000 lir, pevci moškega pevskega zbora «Slavec» in pevskega zbora F. Venturini od Domja 40.000 lir za PD Slavec. Za opremo novega doma v Ric-manjih darujejo žene iz Ricmanj in Laga: Dragica Gombač 4.000 lir, Marija Hrvatič 5.000 lir, Livija Cej 10.000 lir, Nevja Grdina 4.000 lir. Milka Žuljan 5.000 lir, Elda Peta ros 4.000 lir, Pepca Hrvatič 5.000 lir, Gina Kuret 5.000 lir, Marčela Felicjan 10.000 lir, Marija Hrvatič 5.000 lir, Marisa Berdon 5.000 lir, Matilda Gulič 5.000 lir, Nina Hrvatič 3.000 lir, Neva Poretti 5.000 lir, Milka Kuret 5.000 lir, Rosetta Kuret 5.000 lir. Dorka Ota 3.000 lir, Pepca Kuret 3.000 lir, Vilma Samec 5.000 lir, Silva Trenta 3.000 lir, Milka Paoli 5.000 lir, Marta Gulič 5.000 lir, Dorina Komar 10.000 lir, Marija Berdon 10.000 lir, Nadja Jurjevčič 5.000 lir, Rozalija Favento 3.000 lir, Lojza Kuret 3.000 lir, Marija Švara 10.000 lir, Marija Zudič 5.000 lir, Bazilija Hrvatič 5.000 lir, Cilka Blažič 5.000 lir, Ida ftegarc 5.000 lir, Albina Kuret 5.000 lir, Sonja Blažič 3.000 Lir, Valerija Pregare 5.000 lir, Silva Krašovec 5.000 lir. Savina Kuret 5.000 lir, Jolanda Favretto 5.000 lir, Celestina Klabjan 5.000 lir. Albina Berdon 1.000 lir, Bernarda Kuret 5.000 lir. Vanda Berdon 5.000 lir, Sonja Gobbo 5.000 Ur, Santina Kuret 10.000 Ur, Marija Hrvatič 3.000 Ur. Mary Romano 5.000 lir. Beta Komar 5.000 Ur, Cvetka Vatovec 5.000 Ur, Viktorija Berdon 5.000 Ur, Milka Fabris 5.000 Ur, Loredana Sancin 5.000 Ur, Pepca Žerjal 5.000 Ur, Mirka Žerjal 5.000 Ur. Cilka Petaros 10.000 Ur, Marija - Nevenka Petaros 10.000 Ur, Marija Žuljan 10.000 Ur, Nadja Kuret 5.000 lir, Nataša Hrvatič 3.000 lir. Cvetka Pregare 3.000 lir. Zdenka Kuret 10.000 Ur, Marija Kuret 20.000 lir, V počastitev spomina prijatelja Toneta Ukmarja daruje družina Stanka Franoviča 10.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na svoje predrage pokojnike daruje Ivanka 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto novoletniU voščil sorodnikom, prijateljem in znancem darujeta Sonja in Mira Sardoč 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca darujejo družine Luksa, E-mili in Brezigar 50.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel Li 50 tisoč Ur za ŠD Primorje. V počastitev spomina Jožeta Artača daruje Ignac Marc 10.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Karla Krau-sa daruje Ignac Marc 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Krausa daruje družina St. štavar 10 tisoč Ur za ŠD Polet. V spomin na Cirila Družino da rujeta Silvester in Angela Žerjal (Boljunec 135) 3.000 lir za PD Prešeren in 3.000 Ur za vaško godbo na pi hala iz Boljunca. V počastitev spomina Ivana Vidmarja darujejo žena Pavla ter hčeri Nina in Vera 5.000 Ur za ŠK Škamperle, 5.000 za ŠZ Bor in 5.000 Ur za TPPZ. V spomin na Radota: Sosiča - Dr njackov daruje družina Feliče Ostro-uška 20.000 'lir , za-Dijaško matico. Ob 2. obleOtticf- snfjttPdra^# mstere Ivane Pregare se je spominja sin in daruje 25.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Karla Krausa darujeta Dana in Karel šiško-vič 10.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Karla Krau sa darujeta Mira in Cveto Hrova tin 10.000 Ur za ŠD Polet. Ob obletnici smrti Marjana Med veščka daruje žena Cvetka 10.000 luža Dijaško matico. V spomin na Karla Puntarja darujeta družini Zorn in Pertot 10.000 Ur za TPK Sirena. V počastitev spomina Sergija Ban-delja darujeta Anica in Marcelo Švagelj 10.000 Ur za SPD Tabor. V spomin na Alberto Pošega roj. Čok daruje Nino Batič z družino 5.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Julke O-bad vd. Rustja darujejo prijatelji sina Maria 21.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja :ia grob Katarine Sedmak daruje družina Tence (Križ 111) 5.000 Ur za ŠD Mladina. Družina MiUč daruje 10.000 Ur za kriško glasilo Skdanc. Namesto cvetja na grob Katarine Sedmak darujeta Dora in Eda Indri 5.000 Ur za PD Vesna. V spomin na pok. Karla Krausa darujeta Irma in Stojan 20.000 za ŠD Polet in 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. sestrično Albino Pečar darujejo sestrične Marija, Rozalja, Danica in Jelka 10.000 za TPPZ in 10.000 Ur za PD Lonjer -Katinara. Podporni člani TPPZ Zvonko Lorenzi (Lonjer) 10.000, Josip Ota (Boljunec) 10.000, Slava Slavec (Boljunec) 10.000, Milan Pangerc (Dolina 263) 5.000 in Maks Ota (Kroglje) 5.000 Ur darujejo za TPPZ. V spomin na preljubljeno teto Berto darujejo Alfio, Odette, Leda, Alberto in Eliana 15.000 Ur za Center za rakasta obolenja, 10.000 Ur za Dijaško matico in 10.000 Ur za TPPZ. Namesto cvetja na grob drage Berte Pošega darujeta sestrični Mi ra Sepič in Zora Juvan 45.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na drago Berto Čok por. Pošega darujeta Bjanka in Vilko Batič 5.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. V spomin na pok. Sergija Ban-delja darujeta Zdenko in Bazilija 5.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na pok. Marijo (Pino) Marc darujeta Zdenko in BaziUja 5.000 Ur za TPPZ. Namesto cvetja na grob Karla Krausa darujejo Draščkovi 40.000 Ur za ŠD Polet. Rolando Meri (Log 21) daruje 10.00C Ur za nove obleke mešanega pevskega zbora PD Slavec. V spomin na -Ladija Bogatca daruje družina Salvatori DanieU 10.000 Ur za ŠD Primorje. V spomin na Ladija Bogatca darujeta Vanda in Danilo Bukavec 10.000 Ur za ŠD Primorje. V spomin na prijatelja Ladija Bogatca darujejo prijatelji s Proseka i.i Kontovela 59.000 Ur za ŠD Primorje in 59.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Ladija Bogatca daruje družina Vardo Puntar 10.000 Ur za ŠD Primorje. V spomin na Jožeta Češnovara iz Ljubljane darujeta družini Gom bač in Ruzzier 10.000 Ur za PD Lonjer - Katinara in 10.000 lir za ŠD Adria. V počastitev spomina Katarine Sedmak iz Križa darujeta Marija in Mario Magajna 10.000 Ur za Skdanc. V spomin na Ladija Bogatca da rujeta Marija in Milan Ukmar 10.000 Ur za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca in Julke Rustja daruje Bogomil Kralj 10.000 Ur za ŠD Primorje. V spomin na Ladija Bogatca da rujeta Anka in Poldo Vatovac 10.000 Ur za ŠD Primorje. V spomin na Julko Rustja daruje družina Slavko Štrekelj 15.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca darujejo Marija, Marino in Sonja Sardoč 20.000 Ur za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca daruje Josip Cibic 5.000 Ur za ŠD Primorje. Olga Ban daruje 5.000 Ur za slovenske potresence v Benečiji. V spomin na strica Rada Sosiča daruje nečakinja Milojka z možem 10.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo. Ob 10. obletnici obstoja pevskega zbora Fran Venturini od Domja darujeta EfniFin Miranda Maver (La-kotišče 419) 10.000 Ur za pevski zbor •>t Fran • Venturini. a.,t V spomin na mamo Marijo daruje Vida Gerlanc por. Menucci 10.000 Ur za godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Julke Rustja darujejo Rudi, Vera, Marta in Gigi 15.000 Ur za godbeno društvo Prosek. V spomin na Julko Rustja daruje družina Cipollino 10.000 Ur za godbo na pihala s Proseka. V, spomin na Ladija Bogatca daruje Slavko Luxa 10.000 lir za godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Ladija Bogatca daruje Pepi Cibic iz Trebč 5.000 Ur za godbo s Proseka. V spomin na Danila Sardoča in Ladija Bogatca daruje Nada Kemperle 10.000 Ur za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Andrejeve none darujejo sošolci n. razreda 21.000 Ur za šolo Primož Trubar v Bazovici. V spomin na drago sestro in svakinjo darujeta Antonija in Alojz 5.000 Ur za PD Lonjer - Katinara in 5.000 Ur za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Alberte Posega darujejo Romano, Nini in Angelo iz Izole in iz Poreča 15.000 Ur za TPPZ. V počastitev spomina Toneta Ukmarja daruje Berto Pernarčič 10.000 Ur za TPPZ. V počastitev spomina Alberte Posega roj. Čok in Toneta Ukmarja darujeta Amalija in Mirko Kjuder 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Rozalije Leban daruje družina Zadnik 5.000 lir za SPD Igo Gruden. V spomin na drago Pino Marc darujejo družine Marc in Mesar 10.000 Ur za ŠD Zarja, 10.000 lir za TPPZ, 10.000 Ur za PD Lipa in 10.000 Ur za osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici. Namesto cvetja na grob Josina Lakoviča daruje Jugoslovanska izvozna in kreditna banka, delegacija Trst, 5.000 Ur za ŠD Bor. Ob 2. obletnici smrti none Antonije darujeta Darko in Silvestra Grgič 5.000 Ur za ŠD Sloga. V spomin na Antona - Mira Ukmarja daruje Josip Grgič (Padii-če 62) 10.000 lir za ŠD Sloga. V spomin na Pino Marc daruje družina Gombačevih (Bazovica) 10.000 Ur za TPPZ. Nikolo in Clara Prašelj darujeta 5.000 Ur za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Julke Rustja darujeta Ivanka in Darko Rupel 5.000 Ur za Amaterski oder Prosek - Kontovel. Josip Regent daruje 5.000 Ur za Amaterski oder Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Karla Krausa daruje dr. Jože Škerk 15.000 Ur za SPD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Milana Vesnaverja daruje dr. Jože Škerk 15.000 Ur za PD Igo Gruden. V počastitev spomina Vladimira Godine darujeta Marija in Nina Ker-nev iz Pirana 20.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Krausa daruje družina Rado Pol-duzzi 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetia na grob Toneta Ukmarja daruje Vojko Ferluga 20.000 Ur za odbor za proslavo bazoviških žrtev. Namesto cvetja na grob Antona Ukmarja daruje Dušan Košuta z družino 10.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk in 10.000 Ur za Amaterski oder Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Katarine Sedmak daruje Dušan Košuta z družino 10.000 Ur za Skdanc. Namesto cvetia na grob Karla Krausa daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Alojzija Škerka daruje sin Bruno z družino 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev s-omina pok. Toneta Ukmarja darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spimina Karla Krausa! -darujeta Aurea in Rafael Perko 10.000 Ur za Dijaško matico. SEKCIJA KPI KRIŽ prireja v Ljudskem domu v Križu SILVESTROVANJE Rezervacije vsak dan od 13. do 14. ure na tel. štev. 220302 in 220213 ter ob nedeljah od 10. do 11. ure v Ljudskem domu. EC PRIMORJE priredi 31. decembra 1978 od 21. do 4. ure SILVESTROVANJE v športnem krožku Rezervacije miz na sedežu. Vabljeni! Ob priliki nabiralne akcije v podporo ŠD Vesna se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem. Odbor VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR KMEČKE IN OBRTNE POSOJILNICE IN HRANILNICE V NABREŽINI zadruge z neomejenim jamstvom s sedežem v Nabrežini Center 106 Vabimo člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 29. t.m. ob '9.30 v telovadnici osnovne šole v Nabrežini - Nabrežina Kamnolom št. 85 in v drugem sklicanju z vsakoštevilno prisotnostjo v nedeljo, 31. decembra 1978, ob 9.30 vedno v zgoraj navedeni telovadnici s sledečim DNEVNIM REDOM 1. Volitve novega upravnega in nadzornega odbora 2 Določitev plačila upraviteljem za prisotnost na vsaki seji 3. Določitev honorarja nadzornemu odboru 4. Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezaneem 5. Določitev doplačil novih članov 6. Potrditev pristopa k osrednjemu jamstvenemu skladu hranilnic in posojilnic 7. Potrditev ravnatelja Nabrežina, 14. decembra 1978 KOMISAR: dr. Sergio ZOTTI Številka 16 ni več v rabi. Službo «Točne ure» dobimo samo če telefoniramo na novo številko «161». 5IP Societa' Italiana per l’EsercizioTelefonico Pnrnors)kr3nevmk GORIŠKI DNEVNIK V PRIMERI Z VIDMOM SMO V GORICI NA BOLJŠEM Velika razlika v ceni govejega mesa bo morda narekovala uvedbo posebnih kart Približno 3 tisoč lir razlike pri kilogramu • Zaradi tega prihajajo v zadnjem času Videmčani množično nakupovat meso v Gorico Nakupovanje mesa v goriških mesnicah se je v letu, ki se pravkar izteka, precej povečalo. Temu sta v glavnem botrovala dva razloga. Prvi je ta, da so goriške gospodinje pričele kupovati v domačih mesnicah več mesa kot prej, ker se je meso v sosednjih jugoslovanskih trgovinah precej podražilo in se zato danes splača kupiti meso doma. Drugi razlog pa je v tem, da prihajajo v goriške mesnice v zadnjem času tudi kupci iz drugih krajev goriške in tudi sosedne videmske pokrajine, ker je drugod meso, kot bomo videli, precej dražje od onega, ki se prodaja v goriških mesnicah. V Gorici imamo namreč kontingent blaga proste cone, ki se uvaža in nakupi v pravem času ter nepotrebnost plačanja carinskih dajatev precej pocenijo goveje meso. Zaradi teh povečanih nakupov s strani ljudi iz videmske pokrajine, tudi s strani nekaterih gostilničarjev in morda tud; samih mesarjev, so v razširjenem odboru trgovinske zbornice pričeli govoriti o uvedbi «osebne izkaznice za meso* ali o u-vedbi prelevmana na goveje meso. Treba je namreč najti način, cia bodo ugodnosti proste cone v tem pogledu deležni Goričani in So-vodenjci, saj je kontingent namenjen njim, ne pa drugim. Za kaj pravzaprav gre? Na podlagi zakona o prosti coni je moč uvoziti na goriško področje letno 20 tisoč stotov govejega mesa (40 tisoč stotov žive teže), ne da bi se pri tem uvozu plačale carinske davščine. Zaradi nihanj na svetovnem tržišču z živino (danes se skoraj vsa živina, ki se proda na področju Gorice, uvaža iz Madžarske) je moč občasno dobiti u-godno ceno. Petem ko so bile o-pravljene vse formalnosti, stane danes kilogram govejega mesa v trenutku, ko dospe v mesnico, okrog 2 tisoč lir, če gre za meso, ki se uvozi ob upoštevanju določila proste cone. 2.800 lir za kg, če gre za meso domače proizvodnje ali pa uvoženo brez omenjenih carinskih ugodnosti. Podobne ugodnosti kot v Gorici imajo, upoštevajoč obmejni sporazum, tudi v sosednjem Trstu, vendar le, ker je cena jugoslovanskega mesa nekoliko višja od one iz Madžarske, plačujejo Tržačani meso nekoliko dražje kot v Gorici, nikakor pa ne toliko kot Videmčani. Pravilnik proste cone določa, da je treba področju Gorice in Sovodenj, to je ožji prosti coni, zagotoviti stoodstotno potrebno količino mesa, prebivalcem ostalih krajev pokrajine pa 50 odstotkov,.pctehi ko so zadoščene potrebe Gorice in Sovodenj. Zaradi tega so tudi prodajne cene govejega mesa različne na ožjem področju proste cone in v drugih predelih goriške pokrajine. Upoštevajoč predpise pokrajinskega odbora za cene na goriški prefekturi iz letošnjega aprila, znaša cena za kilogram govejega mesa brez kosti PD «Briški grič» v števerja-nu vošči aktivnemu članu in odborniku DARINKU TERPINU vse najboljše ob njegovi današnji 50-letnici. 4.200 lir (v ostalih predelih pokrajine 4.800), kilogram rosbifa 4.900 lir (5.600), kilogram fileja pa 5.4G0 lir (6.200). Zakaj različne cene za Gorico in Sovodnje na eni strani, za druge predele pokrajine na drugi? Zato, ker imajo goriški mesarji na razpolago vso količino mesa, ki jo potrebujejo, da zadostijo zahtevam svojih kupcev, mesarji v drugih krajih pa lahko nabavijo le polovico svojih potreb po mesu po u-godnih cenah, ostalo polovico pa morajo kupiti na prostem trgu. V zadnjem času so se sicer cene za kakih sto do dvesto lir dvignile, ker so se nabavni stroški, in tudi režijski stroški od letošnjega aprila do danes povišali. V Vidmu pa so cene precej višje od goriških. Po odloku tamkajšnjega odbora za cene iz letošnjega avgusta plačujejo Furlani za kilogram govejega mesa brez kosti 7.200 lir, za kilogram rosbifa 7.500 lir, za kilogram fileja pa celo 8.500 lir. Kot smo videli, je razlika kar precejšnja, zato postaja popolnoma razumljivo, da prihajajo videmski gostilničarji in morda tudi mesarji po meso v Gorico. V prizadetih krogih se govori, da gredo včasih iz kake naše mesnice v vozilo z videmsko registracijo velike količine govejega mesa, tudi cele polovice. Zato postaja morda tudi razumljivo, da so nekateri mesarji v Gorici v zadnjem času zahtevali od trgovinske zbornice nabavne bone za dvojne količine mesa od tistih, ki so jih potrebovali v lanskem letu. Povsod se je potrošnja povečala v primeri z lanskim letom. Vendarle, kot smo izvedeli, je večina goriških mesarjev povečala prodajo za 10 - 20 odstotkov v primeri z lanskim letom, manjša skupina mesarjev pa je svojo prodajo naravnost podvojila. Zakaj? Kako je to mogoče? So kar na lepem dobili toliko kupcev, več kot v vseh prejšnjih letih? Na trgovinski zbornici so mnenja, da je treba predvsem Goričanom in Sovodenjcem zagotoviti u-živanje mesa po ceni proste cone. Šele zatem je treba misliti na prebivalce drugih krajev v pokrajini. Za druge pa naj skrbe drugi. V NOVI GORICI Proslava 25-letnic« društva slušno prizadetih oseb Prejšnjo sbbtA6“S6' se zbrali gluhonemi in slušno prizadeti v Novi Gorici, da proslavijo 25-letnico odkar so organizirani v svojem društvu. Leta 1953. so ustanovili v Novi Gorici društvo gluhih s ciljem, da pomaga v številnih problemih, ki se pojavljajo, ko je treba gluhe in slušno prizadete vključiti v aktivno življenje naše družbe. Društvo slušno prizadetih deluje že 25 let in ima na področju štirih severnoprimorskih občin vključenih preko 200 članov, ki jim nudi potrebno pomoč. Proslave so se udeležili člani društva iz Idrije, Tolmina, Ajdovščine in Nove Gorice, — navzoč pa je bil tudi predsednik zveze gluhonemih Slovenije tov. Ribič, ki je dosedanjemu uspešnemu delu društva čestital. Ob tej priliki se je zahvalil za več kot trinajstletno delo v društvu tajniku tov. Bavdažu Kristijanu, ki je vsa leta požrtvovalno delal in ima velike zasluge za uspešno delo. Najbolj prizadevni člani odbora so prejeli spominske plakete. — Predstavnik občin, odbora SZDL Nova Gorica, ki je slovesnosti prisostvoval, tov. Panj-ter Frane je k lepemu jubileju čestital in obljubil društvu v njegovi humani nalogi tudi potrebno pomoč, da se gluhonemi in slušno prizadeti vključijo v naš družbeni razvoj kot enakovredni člani družbe. Na slovesnosti je bala prisotna tudi delegacija društva slušno in govorno prizadetih iz Gorice. B. F. Pred nekaj tedni so kmetje iz okolice Brescie zasedli in zaprli obvozno cesto, ki so jo zgradili že pred kakimi desetimi leti, za odvzeta zemljišča pa še niso dobili niti cvenka. Tako je pisalo v krajevnem listaj K^ta^so rešili spor, pa ni znanoL ttiendd bo moralo o zadevi odločjjti ^scSi^če. Sicer pa primer iz Ltrafenafefai osamljen, saj je do podobnega ravnanja prišlo skoraj povsod, kjer so gradili take ali drugačne infrastrukture in to na zemljiščih, ki so jih odvzeli kmetom. Podoben primer pa imamo tudi doma, v Štandrežu, kakor ve povedati predsednik društva za zaščito štandreške zemlje. Gre za povezovalno državno cesto št. 55, ki so jo začeli graditi pred šestimi leti in ki je speljana skozi industrijsko cono. Cesta je v glavnem dograjena (z izjemo kakih 100 metrov dolgega in nevarnega odseka), se po njej že odvija, uradno pa še ni odprta, kar naj bi bil tudi izgovor ustanove ANAS, da do zdaj še ni izplačala odškodnine. •iiiiiimiiiiiiiiMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiimMmtimiiiiiiHMMmiiHiiiiiiMiiiiimiMiMiiiimHiiiiiiiiiiiiiiHmiimiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiimHmuiiiiiuii HVALEVREDNA POBUDA S0V0DENJSKIH STARŠEV Osnovno šolo bodo poimenovali po domačinu Petru Butkoviču Predlog so soglasno sprejeli na sestanku predstavnikov vaških kulturnih in prosvetnih društev - V kratkem bodo začeli zbirati gradivo Voda bo dražja v Tržiču Z novim letom bodo na območju tržiške občine stopile v veljavo višje tarife za vodo. Potrošniki bodo še naprej razdeljeni v tri kategorije, z obzirom na porabljeno količino vode. V prvo, najnižjo kategorijo, spadajo gospodinjstva, ki letno porabijo do 72 kubičnih metrov vode. Nova cena znaša 350 lir za kubični meter (prej 320). Porabniki druge kategorije (od 72 do 108 kubičnih metrov letno) bodo po novem plačali po 600 lir za kubični meter, veliki porabniki (preko 108 kubičnih metrov) pa Po 700 Ur. Srečen božič Goričanom ......"...:• ..................... 'v'^ Razstave Od 2. do 14. januarja bo v galeriji Arti visive v Gorici odprta razstava jedkanic in risb Alda Bressa-nuttija. Odprtje razstave bo 2. januarja ob 18. uri. Tudi letos je občinska skupščina Nove Gorice podarila goriški upravi visoko smreko, ki so jo posekah v Trnovskem gozdu. Drevo so delavci avtoprevoznega podjetja Kusterle posta vih na Travniku včeraj dopoldne, kot kaže naša fotografija, zatem so to drevo delavci mestnega podjetja okrasili z barvnimi svetilkami. Občinska uprava v Gorici je dala postaviti pod drevo dvojezični, italijanski in slovenski napis, s katerim vošči vsemu prebivalstvu s te in z druge strani državne meje vesel božič in srečno novo leto. Goriškemu županu in vsemu tukajšnjemu prebivalstvu je poslal svoja božična voščila tudi celovški župan. Goriški župan De Simone, pa je včeraj obiskal edinico italijanske vojske, ki je nastanjena v karavli na Sabotinu. V raznih podjetjih ter v osnovnih šolah in vrtcih so včeraj in v petek imeli božičnice. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiHiiMitimiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEZADOVOLJSTVO IN OGORČENJE ŠTANDREŠKIH KMETOVALCEV Po šestih letih še zmeraj brez odškodnine za odvzeta zemljišča Gre za površine, ki jih je zaseglo državno podjetje ANAS za gradnjo obvoza ceste št. 55 ■ Tudi za zemljišča, kjer gradijo mejni prehod pri Vrtojbi, kmetje še niso prejeli nikakršne odškodnine V Sovodnjah je ponovno stekla pobuda, da bi tamkajšnjo osnovno šolo poimenovali po zaslužnem domačinu, duhovniku Petru Butkoviču - Domnu, ki je umrl pred petindvajsetimi leti. Norilec pobude je svet staršev osnovne šole, kj je v sredo zvečer povabil na sestanek predstavnike sovodenjskih kulturnih in športnih društev, predstavnike občinske uprave, učitelje ter domačega župnika Komjanca. Sestanek je vodila Ana Pavletič- Tomšič. Misel, da bi sovodenjsko osnovno šolo poimenovali po slovenskem pesniku, pisatelju ah drugem kulturnem delavcu, je stara že nekaj let. Vsekakor je bilo vprašanje v ospredju že pred dograditvijo novega šolskega poslopja, ki služi svojemu namenu že četrto leto. Na žalost pobuda takrat ni bila uresničena. Pravijo, da zaradi premajh nega zanimanja, nekaj pa zaradi tgga, ker ni bilo mogoče doseči soglasja. Po tolikih letih kaže zdaj, da je vprašanje izbire imena dokončno rešeno. Na sestanku so soglasno odobrili predlog, naj bi so-vodenjska osnovna šola nosila ime Petra Butkoviča - Domna, človeka, ki je veliko in vsestransko pomagal mladini v Sovodnjah, v težkih ča sih fašizma, ki je mladino skrivaj učil materinega jezika, človeka, ki je v letih 1944 in 45 na svojo roko organiziral šolske tečaje za vaško mladino, kakor je na sestanku skušal pokojnikov Uk osvetliti župan Jožef češčut. Pri tem navedemo, da so pobudnik; akcije za poimenovanje šole doslej že zbrali nekaj bibliografskega materiala, ki ga bodo uporabili kot osnovo za nadaljnje ra ziskovalno delo in kot utemeljitev predloga za poimenovanje. Predstavnika mladinskega odseka sta v tej zvezi predlagala, naj bi dogodku daU globlji pomen z izdajo priložnostne brošure, ki naj bi poleg seznama in morebitnih odlomkov literarnih del Petra Butkoviča - Domna, obsegala tudi nekaj neposrednih pričevanj o človeku, ki je toliko prispeval za ohranitev in utrditev narodne zavesti v Sovodnjah in to v najhujšem obdobju raznarodovanja. «Butkovič je bil nekakšen sovodenjski kaplan Martin Čedermac, simbol odpora primorskih duhovnikov proti fašizmu, tako na narodnostnem, kakor tudi na verskem področju*, je dejal župnik Marjan Komjanc, ki je pojasnil, da je to že dovolj tehtna utemeljitev. V nadaljevanju sestanka so se domenili, da bodo čimprej začeli zbirati razpoložljivo gradivo pa arhivih in knjižnicah, pa tudi med domačini v Sovodnjah, med katerimi je spomin na pokojnega župnika še vedno živ. Vesti iz bolnišnice V petek zvečer so v goriški bolnišnici nudili pomoč dvema osebama ki sta se lažje ponesrečili v prometnih nesrečah v mestu. Gre za 43-letno Zofko Ušaj iz Šempetra pri Novi Gorici, ki se bo zaradi poškodb na desni rami, boku in desnem kolenu morala zdraviti 10 dni. Ušajeva se je okoli 18. ure peljala z avtomobilom, ki ga je upravljal njen mož Ivan, po Ulici Kugy, blizu mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Tedaj je nenadoma pri vozil na cesto tovornjak 28-letnega Ivana Filippetta iz Padove, tako da se šofer avtomobila ni mogel izognit' trčenju v prikolico. Približno dve uri kasneje so v bolnišnico pripeljali 17-letnega Fran- ca Grusovina iz Gorice, se je z motornim kolesom Drevoredu 20. septembra, pločnika privozil na cesto ki ga ja upravljal 25-letni Defilippo, in ga podrl. Na Grusovin utrpel le lažje in bo okreval v 8 dneh. Mladenič vozil po ko je s fiat 128, Giovanni srečo ja poškodbe Nalet pred križiščem Po 10 dni se bosta morala zdraviti 45-letni Augusto Ruggeri iz Be-gliana in 30-letni Gastone Ret iz Ogleja zaradi prometne nesreče, ki se je zgodila v petek zvečer v središču Tržiča. Ruggeri, k; je pripeljal iz smeri Gradeža, je z avtom R 5 čakal pred rdečim sema-forom. Za njim je tedaj privozil v fiatu 128 Gastone Ret ter se z vso silo zaletel v zadnji del Ruggerije-vega avta. Sunek je bil tako silovit. da je vozilo odskočilo na drugo stran križišča. Na srečo je bilo križišče v tistem trenutku popolnoma prazno, ker bi bile drugače posledice naleta najbrž zelo hude. Trčenje na državni cesti v Dolu Na državni cesti štev. 55 v Dolu je včeraj popoldne prišlo do čelnega trčenja med volkswagnom tržaške registracije, ki ga je u-pravljal 59-letnl Francesco Cei iz Trsta, Ul. Colonna 7, ter lancio beta goriške registracije, ki jo je vozil 52 letni Dario Provvidenti, stanujoč v Gorici, Ul. Vittorio Ve-neto 71. Pri trčenju so bile štiri osebe ranjene. Provvidenti in Cei se bosta morala zdraviti po 10 ozi roma 6 dni, njuna sonotnika 57-let ni Dona«eio Luciana in Marisa De Stabile Provvidenti Da v<=ak po 15 dni. Zanisnik je napravila ce stna policija. Pravzaprav se je omenjena ustanova zganila šele pred kratkim, ko so se zemljiški lastniki pripravljali na tožbo. Razposlala je ponudbena pisma z navedbo cene, ki jo je pripravljena plačati posameznim lastnikom na osnovi ugotovljenega stanja ob zasedbi. Poleg tega pa še odškodnino za zasedbo ter pe* zakonu-predvidene poviške za neposredne obdelovalce. Na ponudbo .je v imenu vseh lastnikov odgovorilo društvo. Lastniki bodo pristali na ponudbo pod pogojem, da prejmejo odškodnino za celotno odvzeto pejvršino in da bodo vse formalnosti potekale v štandrežu. Ponudbe, ki jih je poslala ustanova ANAS, so namreč za lastnike zemljišč predstavljale pravo presenečenje. Bolj kot zaradi cene, zaradi obsega in izmere odvzetih površin. Večini lastnikov so namreč odvzeli dvakrat do trikrat več zemlje, kakor jo je ANAS pripravljena odplačati. Zakaj tako? V industrijski coni so dejansko speljane zdaj tri ceste, druga poleg druge: Ul. Fermi, državna povezovalna cesta in še nedokončana cesta, za katero pa se še ne ve, čigava je. Poleg tega pa je med posameznimi cestami še dokaj širok, neizkoriščen pas. Nezadovoljstvo štandreških kmetov je torej upravičeno, saj z njihovo zemljo počenjajo tako, kakor da bi bila last nikogar. 45 lastnikov, v pasu od Soče do Tržaške ceste, ne namerava kar tako popustiti, pravi predsednik društva in če bo treba bodo tudi pravno zaščitili svoje zakonite pravice. Tudi z zemljišči, na katerih se gradi mednarodni mejni prehod pri Vrtojbi, ni veliko bolje. Že več kakor dve leti so v teku dela, vendar lastniki še niso prejeli nikakršnega izplačila. Menda je plav-na ovira glede določitve višine cene. Menda je občina pripravljena plačati zemljo po treh različnih cenah in sicer po 1400, 1800 in 2000 lir za kvadratni meter, odvisno pač od lege posameznih parcel, z upoštevanjem vseli po zakonu predvidenih poviškov za neposredne obdelovalce. Rotacije so v poprečju celo nižje od tistih, ki jih je ponudilo podjetje ANAS, saj predstavniki občine nočejo priznati, da je bilo področje pred zasegom intenzivno obdelano, zaradi česar bi bilo mogoče ooločiti višjo odškodnino. Prav tu se kaže, kakšna je občinska politika do kmetijske dejavnosti. Po eni strani razpisuje anketo o stanju kmetijstva v občini, po drugi pa z raznimi infrastrukturami zadaja smrtne udarce kmetijstvu. štandreški kmetje, ki so pri tem bili doslej najbolj oškodovani, pa se zaskrbljeni in ogorčeni sprašujejo, zakaj bi morali vse žrtve nositi samo oni. Navsezadnje gre za gradnjo infrastruktur mednarodnega pomena, od katerih bo imela koristi širša skupnost. Prav zato bi bilo treba poiskati sprejemljive rešitve tudi glede določitve .odškodnine. Skratka, pokazati.bi l»iloitreba dobro politično voljo, tisto, na katero se odločujoči krogi tako radi sklicujejo, v vsakdanji praksi pa je nikoli ni. Zaradi amnestije je bil prekinjen sodni postopek proti dvema pilotoma letalske družbe Alitalia, ki sta 2. decembra leta 1976 zaradi prenizkega leta nad Turjakom povzročila močan ropot. Obtoženca, 34-let-ni Antonio Cerrato in 36-letni Mi-chele Metta pa se nista udeležila petkove razprave, ampak ju je zagovarjal odvetnik Sampietro. No obramba skorajda ni bila potrebna, saj je bil nadaljnji postopek ustavljen zaradi amnestije. Prireditve Tiosvemo društvo Oton Zupančič prireja tudi letos veselo silvestrovanje za člane in prijatelje. Prijave sprejemajo v samopostrežni trgovini Nanut ter v baru Pelicon v štandrežu. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da je v teku vpisovanje za smučarski izlet v Rabelj, ki bo 7. januarja. Prijave sprejemajo do vključno 3. januarja. Kino Gorica CORSO 15.15—-20.00 (Jutri in v torek: 15.30—22.00) «Lo squalo 2». R. Scheider in L. Gary. VERDI 15.30-18.45 (Jutri in v torek: 15.30—22.00) «Dove vai in vacan-za?» A. Sordi, U. Tognazzi, P. Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 14.45—20.30 (Jutri 14.30— 22.00) «Rock & Roli*. V torek 14.30 —21.00 «Dottor živago*. rws sr* sr Irzic EXCELSIOR 14.00-22.00 «Grease». Isti film bo na sporedu jutri in v torek. PRINCIPE 14.00-22.00 «Elliot il drago invisibile*. — Jutri in v sredo «Squadra antimafia*. J\ova Gorica in okolica SOČA 16.00—18.00—20.00 »Bumerang*. Francoski film. SVOBODA 16.00-18.00-20.00 »Pasje popoldne*. Ameriški film. DESKLE 17.00—19.30 »Teror Mega-godzile*. Japonski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4. tel 21-24. Mali oglasi OPRAVLJAMO VSAKOVRSTNA POPRAVILA gospodinjskih strojev po izredno ugodnih cenah. Pokličite nas po telefonu (0481) 87386 - 31504. NUDIMO TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV uradniku z znanjem slovenščine in srbohrvaščine in odsluženim vojaškim rokom. Za podrobnejša pojasnila telefonirati na (0481) 81-279. IJDJl'liT’1— " Prijatelji praznhčST petja in vina iz Pevme in Oslavja darujejo 50.000 lir za društvo Naš prapor. V isti namen je Karlo Sošol daroval 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Francu Gravnerju daruje G. M. 20.000 lir za mlade Benečane v dijaškem domu v Gorici. Namesto cvetja na grob matere profesorja Alfonza Koršiča daruje učno in neučno osebje nižje srednje šole dvan Trinko* v Gorici 22.000 lir za alojzijevišče. V počastitev spomina Slavka Flo-renina darujejo profesorji in ravnatelj klasičnega liceja «Primož Trubar* 20.000 lir za Dijaški dom in 20.000 za alojzijemšče v Gorici. ii iiiiiiiiit mini iiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiniiiiiiiii ii milit Hlinili iiiiiiiiiiitii im iiiiiiimii m Hlinili TRGOVINE IN AVTOBUSNE ZVEZE PRIHODNJE DNI Danes bodo v Gorici izjemoma vse trgovine jestvin odprte, prav tako bodo odprte tudi mesnice in pekarne, ki bodo pripravile trojno peko. Tako je namreč odredilo združenje goriških trgovcev, ki nadalje obvešča, da bodo na božič vse trgovine zaprte, medtem ko bodo na Štefanovo odprte samo cvetličarne in sicer le v dopoldanskem času. Ker bodo torej vse ostale trgovine v ponedeljek in torek ves dan zaprte, je Združenje trgovcev sklenilo, da za ta teden ne velja obvezna tedenska zapora. Do vključno torka bodo zaprti frizerski in brivski saloni, ki jih bodo ponovno odprli v sredo, 27. t.m. V soboto, 30 decembra, bodo brivci in frizerji delali z neprekinjenim urnikom do 17. ure, nato pa bodo v nedeljo in v ponedeljek, 1. januarja, počivali. Po prazničnem voznem redu bodo jutri vozili tudi avtobusi mestnega podjetja, ki bodo opravili dveumo Danes je naš dragi mož in oče DARINKO TERPIN dopolnil 50 let. Iz srca mu čestitamo ter voščimo, da bi še dolgo let ostal v naši sredi zdrav in vesel žena in otroci prekinitev med 12.30 in 14.30. Na progi št. 6, med glavno pošto in pokopališčem, pa bodo avtobusi vozili s sledečim urnikom: odhodi izpred glavne pošte ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00 in 16.05; odhodi izpred pokopališča ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25. Pokrajinsko prevozno podjetje APT sporoča uporabnikom, da v medkrajevnem p ometu za bo".'c ne bo avtobusov. Slednji bodo na Štefanovo vozili po prazničnem urni.m, od srede dalje pa k:t c' Tajno ob delavnikih. TRGOVINA JESTVIN KOVIC OSKAR PEC - SOVODNJE - tel. 882-016 Srečen božič In novo leto TRGOVINA JESTVIN • KRUH TEODOR VELIŠČEK GORICA, Svetogorska 123 srečen božič in novo leto! Gostilna SIRK «Pri lovcu» SUBIDA - KRMIN VOSCl VESEL B021Č IN SREČNO NOVO LETO 24. decembra 1978 i SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KULTURNI KLUB priredi 26. t.m. v diskoteki Lucky club v Ronkah tradicionalno ŠTEFANOVANJE Igral bo ansambel «Supergroup* iz Doline Pričetek ob 21. uri ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO vošči vesel božič vsem svojim članicam, vsem sodelavkam in sodelavcem, vsem organizacijam na Goriškem ter jim želi v novem letu 1979 obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva RESTAVRACIJA «RUBIJSKI GRAD» BRUNO PETEANI RUBIJE 5 SOVODNJE GOSTILNA DEVETAK Pristno vino — domač pršut VRH SV. MIHAELA — tel. 882-005 TOVARNA POHIŠTVA PRINČIČ 34071 KRMIN - CORMONS — tel. 60-121 želi svo|lm odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto 1979 GOSTILNA SOBAN JAMLJE 50 — tel. 75-044 vošči vesel božič in srečno novo leto Najsodobnejše inštalacije za centralno kurjavo, vodovodno in električno napeljavo. Gorilniki COMET in TERMOMEC Bogata izbira štedilnikov na drva Trgovina z bogato zalogo gospodinjskih strojev, čr-no-belih in barvnih televizorjev, radioaparatov, lestencev itd. GORICA — UL. DUCA D’AOSTA 35 — tel. 22-58 Dobro znana Katoliška knjigarna na Travniku v Gorici nudi pisarniške in nabožne potrebščine na debelo in na drobno, knjige domačih in tujih izdaj ter okraske za novoletno jelko Vošči vesel božič in srečno novo leto 1979 TRGOVINI OBUTVE KOŠIČ GORICA — SUPERMARKET OBUTVE BENEDIKT KOŠIČ Ul. Raštel 7, tel. 51-62 — TRGOVINA ČEVLJEV KOŠIČ Ul. Oberdan 7 - vogal Ul. Mamell Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979 Celoletna . 32.000 tir Polletna Mesečna . 3.500 » NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA — Ul. Garzarolli 105 - Telefon 81801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAIIA, AKA1 SANYO, MARANTZ, AR, ADC. AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, VVINTEC, RFVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurend-nejših cenah. . . .*. . .'. . .■. . V.'. . . • Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje LA G O R IZIA N A GORICA — UL Duca 0’Aosta 180 — tel 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA SKUPNA OBTOŽNICA V ZVEZI S PREISKAVO ATENTATA PRI PETOVLJAH OD ZAČETKA DECEMBRA DO SREDE JANUARJA GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFS POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ V* Častniki, sodniki, odvetniki in nepridipravi skupno na zatožni klopi sodišča v Benetkah Sodna razprava se bo pričela v četrtek, 28. decembra - Vrsta znanih odvetnikov bo branila obtožence zaradi medsebojnih obtožb O dinamitnem atentatu na karabinjerje pri Petovljah 30. maja 1972 bo še veliko govora v sodnih dvoranah in resnica najbrž ne bo nikdar prišla na dan. Dovolj je, da se nekoliko spomnimo, kdaj je do atentata prišlo. Bila so leta prvih krvavih atentatov v Italiji, bila so leta, ko je desnica s terorjem skušala vzbuditi v ljudeh strah pred napredovanjem levih sil in sindikatov, bila so leta atentatov na vlake, v Kmetijski banki na Trgu Fontana v Milanu. V ta okvir in tudi več ali manj istočasno z dru-gimi podobnimi dogodki v deželi sodi atentat pri Petovljah, kjer so trije karabinjerji bili ubiti. Takratna uradna Italija je hotela najprej pripisati krivdo ža atentat levičarskim ekstraparlamentarcem, zatem Pa so preiskovalci skušali najti krivce v skupini šestih mladih Goričanov, ki bi bili zaradi svojega neurejenega življenja lahka tarča sodnikov. Čeprav je od takrat minilo že več kot šes„ let, se spominjamo takratnih dogodkov. Bila je sreda, 31. maja, ljudje so se pripravljali na nekajdnevne počitnice (naslednji dan je bilo Telovo, dva dni kasneje praznik republike, mnogi so hoteli izkoristiti zatem še soboto in nedeljo). Tisto sredo so odprli letalsko Progo Milan - Ronke - Beograd in letalo Alitalie je z letališča v Ron-kah odpeljalo v Beograd in nazaj Večjo skupino deželnih in pokrajinskih predstavnikov ter novinarjev. V Gradišču so v pcznih popoldanskih urah odprli razstavo kvalitetnih vin «Noe d'oro». V prosvetni dvorani v Gorici so člani dramske družine «Oton Župančič* iz štandre-ža nastopili z veseloigro «Razbiti vrč». V parku goriškega županstva so dali nagrade številnim zmagovalcem mladinskih iger. Zvečer so se na Oslavju zbrali člani goriškega športnega združenja «Dom», da bi praznovali zaključek tekmovanja moške in ženske odbojkarske ekipe. Ljubitelji nogometa pa so gledali televizijski prenos tekme Ajax-Inter. Bilo je skratka povsod predpraznično vzdušje, ko je v poznih večernih urah prišla v Gorico novica, da je na cesti med Sovodnja-mi in Zagrajeni eksplodiral avtomobil in da so pri tem bili ubiti nekateri karabinjerji. Deževalo je, novinarji smo prihiteli na kraj a-tentata, tam je bilo polno karabinjerjev in bolničarjev. Prizorišče je seveda bilo strašno. Na., kolovozu sredi drevja in $/$'. igle razbitine avta, vse naokrog^pa^V Stanki uniform treh h^lrečffilr TUn rabinjerjev. Ni bilo praznika za novinarje v naslednjih dneh, v Gorico so prihiteli posebni dopisniki vseh večjih italijanskih listov in agencij, karabinjerji in policija so razumljivo iskali v vse smeri, v karabinjerski Vojašnici v Ulici Sauro so se vrstili visoki oficirji in drugi preiskovalci. Novinarji, ki so takrat prišli v Gorico iz Milana, Benetk, Turina, Rima, so s prstom kazali na znane preiskovalce iz Milana, Padove, Turina, ki so bili specialisti v boju proti teroristom, ki so se v tistem času pojavili v Italiji. V soboto, 3. junija, je bil iz cerk-ye na Travniku po glavnih gori-škili ulicah pogreb treh nedolžnih žrtev. Gorica še ni videla takega Pogreba, so pisali časopisi, bilo je več kot 30.000 ljudi. Na čelu žalnega sprevoda so hodili župani s trobojniškim pasom, simbolom njihove časti, pred vsemi venci sta dva kirasirja nosila venec predsednika republike. Preiskava je šla dalje, zunanje zanimanje se je nekoliko poleglo, s stvarjo so se ukvarjali preiskovalni sodniki in karabinjerji, medtem ko so kvesturo v tem poslu pustili nekako ob strani. Stvari so potekale mimo, leto kasneje je prišlo do aretacije šestih mladih Goričanov, ki so bili obtoženi, da so pripravili in izvedli atentat. To so bili Romano Re- sen, ki so ga smatrali za poveljnika tolpe, Giorgio Budicin, Gian-ni Mezzorana, Maria Mezzorana, Furio La Rocca in Enzo Badin. Zaprli so jih v samice zapora v Ulico Barzellini, pričela so se zasliševanja. V aprilu 1974 je prišlo do procesa pred porotnim sodiščem v Trstu, proces je trajal več kot dva meseca, dvignil je veliko prahu, obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Na takratnem procesu, ki mu je goriška javnost sledila z velikim zanimanjem, je zelo jasno prišlo do izraza, da je bila obtožnica neosno-vana, zelo slabo pripravljena. Praktično. na račun šestih obtožencev, ni bilo nič kar bi dokazovalo njihovo krivdo in branilci so imeli zelo lahko delo, ker so lahko potolkli vse točke v obtožnici. Ne bomo tu ponavljali vsega kar se je dogajalo na procesu. Najslabše jo je izkupil takratni poveljnik karabinjerske legije v naši deželi, polkovnik Dino Minga-relli, ki je že prvi dan razprave prišel na sodišče «ne kot priča*, kot je sam samozavestno izjavil sodnikom, «marveč kot vodja preiskovalcev, ki mu je uspelo najti krivce zločinskega atentata. Vse kar smo napravili v preiskavi, je bilo napravljeno pod mojim osebnim poveljstvom*, je dejal briljantni oficir, vedno elegantno oblečen, ki je kasneje tudi napredoval v službi in je sedaj, v izvrševanju svojih funkcij, na drugem koncu polotoka. Branilcem je uspelo razbijati obtožnico dan za dnem v hudi borbi s preiskovalci in tudi v zavesti, da je obramba ljudi, ki so obtoženi tako strašnega pokola čuvarjev javnega reda, zelo težka. Del tukajšnjega časopisja je namreč ščuval proti obtožencem in to ščuvanje je našlo razumljivo ugodna tla med publiko, ki je želela in hotela, da bi bili krivci atentata obsojeni. Seveda so si to želeli in še želijo vsi, vendar se zdi, da se ta želja ne bo uresničila kajti skoro gotovo je, da se za krivci skrivajo desničarski krogi, ki jim ne bo moč priti do živega. Proces se je končal z oprostitvijo obtožencev. Enako je bilo tudi na prizivnem procesu. Istočasno pa je prišlo do drugih obtožb in do novih preiskav, tokrat ne več v Go-v, Benetkah. Poleg A Stfanskeg" I1’ 'moconor dc^ jnarv^ ^ ^ 'mesecem veh branilcev, odv. Battella in odv. Bernota, ki sta istočasno poučevala na gori-ških srednjih šolah in ki so ju karabinjerji obtožili, da sta na ne-prav način zapustila šolsko učilnico in šla branit obtožence na tržaški proces. Na prvem tržaškem procesu pa so nekateri med obtoženci vložili tožbe proti sodnikom in karabinjerskim oficirjem. O tem je že tekla preiskava v Benetkah in marsikaj je bilo arhivirano. Sedaj pa se bodo v Benetkah v sodni dvorani spet znašli, tokrat vsi na zatožni klopi, nekateri protagonisti petoveljske afere. Proces bo v četrtek, 28. decembra letos, pred sodiščem v Benetkah. Na zatožni klopi se bodo znašli Romano Resen, Antonio Padula, VValter Di Biaggio, dr. Bruno Pa-scoli, Dino Mingarelli, AntOnino Chi-rico, Domenico Farro, odv. Livio Bernot. Obtožnice so najrazličnejše, kar pa pade najbolj v oči je to, da so prišli na zatožno klop goriški državni pravdnik, trije karabinjerski oficirji, en odvetnik, en paznik goriškega zapora, en obtoženec na takratnem procesu in en mlad mož, ki sedi že dolgo v zaporu in ki roma iz ene sodne dvorane v drugo. Goriškega državnega pravdnika dr. Bruna Pascolija obtožujejo, da ni docela izvršil svoje dolžnosti, ker ni preiskovalnemu sodniku dr. Raou-lu Cenisiju izročil vseh dokumentov karabinjerske preiskave o tem a-tentatu. Najhujše so obtožnice proti takratnemu karabinjerskemu polkovniku Dinu Mingarelliju ter njegovima podrejenima, takratnemu majorju Domenicu Farru in takratnemu kapetanu Antoninu Chiricu. V obtožnici je napisano, da ni bila pravilno izvedena njihova preiskava v Švici, kjer naj bi bili našli skladišče, v katerem so bila shranjena razstreliva; iz tega skladišča naj bi bil Romano Resen prepeljal razstrelivo, ki ga je potem uporabil v atentatu, v Gorico. Prav tako naj ne bi bil polk. Mingarelli poročal o vsem, kar je izvedel, gori-škemu preiskovalnemu sodniku; obtožen je tudi, da je skušal iz go-riške novinarke Laure Alessi izvleči vesti, ki naj ne bi odgovarjale resnici. Na zatožni klopi se bo znašel tudi Antonio Padula, ki je bil v času, ko so v goriški zapor pripeljali šest obtožencev, paznik v go-riškem zaporu v Ulici Barzellini. Padula je v pismu, ki so ga prebrali na tržaškem sodišču branilci obtožencev, izjavil, da so v govorilnici goriškega zapora postavili mikrofone in da so na tak način lahko poslušali, kar so se obtoženci pogovarjali z branilci ali sorodniki. V obtožnici je rečeno, da je s tem Padula očrnil vlogo državnega pravdnika, preiskovalnega sodnika in tudi nekaterih karabinjerskih podčastnikov, ki so v službi pri preiskovalnem sodniku. Romano Resen se bo moral tokrat zagovarjati, ker je obtožil kleveta- j nja generalnega državnega pravdni- ■ ka v Trstu Pontrellija in druge ka- j rabinjerske častnike ter obsojenca; VValter ja Di Biaggia. VValter Di i Biaggio pa se bo še enkrat znašel pred sodniki z obtožbo, da je s klevetami na račun šesterice povzročil njih aretacijo in kriv proces pro- i ti njim. Čudna je osebnost Di Biag-! gia, danes 34-letnega Goričana ,ki, se že dolgo vrsto let premika iz! ene sodne dvorane v drugo, iz enega zapora v drugega. Obtožen je bil že neštetokrat in tudi obsojen in tako je na neturistični način prepotoval vso Italijo. Sedaj se nahaja še vedno v zaporu in čaka na kako pomilostitev. Proti odvetniku Liviu Bemotu pa je sodnik začel sodni postopek, ker da je obtožil po krivem državnega pravdnika dr. Bruna Pascolija nekaterih nekorektnosti v izvrševanju lastnih funkcij. Poziv na proces je prejelo nad petdeset prič, obtoženci so imenovali kar dvajset branilcev. Obeta se nam torej spet borben proces, kajti zelo jasno postaja, da, bodo branilci nekdanjih obtožencev, ki so spet prisotni, skušali še bolj osvetliti takratne dogodke, na drugi strani pa bodo branilci sodnika in kar rabinjerskih oficirjev skušali dokazati, da so njihovi varovanci vodili takratno preiskavo upoštevajoč zakonska določila. še bo torej govor o petoveljskem atentatu. Bo tokrat javnost lahko kaj več izvedela o preiskavi in o atentatu? MARKO VVALTRITSCH V Doberdobu ubijejo povprečno po dvu debelu prušieu nu dun Na voljo vsej žlahti svinjska jetra s polento, ocvirki in klobase Pred desetimi leti je bil «premo-žen» kmet tisti, ki je imel poleg hiše in njiv še veliko dvorišče, na njem voz in ' «Kaj naj ti rečem, vsak urednik je zadovoljen, če mu napori u-spevajo. Vsak urednik pa si tudi želi, da bi njegovo delo in delo njegovih sodelavcev dalo vedno boljše rezultate. Moja želja je, da bi v krog sodelavcev pristopili še novi, zlas‘i ip učiteljskih vrst, da bi dajali r.ove predloge, nove pobude in da bi jih s skupnim delom uresničili. Prepričan sem, da če bomo otroka ni. adili na branje, bo dober bralec slovenskih knjig tudi v srednji šoli in potem v življenju. In ker me že vprašuješ po željah, naj to priložnost izkoristim še za praznično voščilo vsem, najprej seve-1! mladim bralcem, potem vsem sodelavcem, pa vsem tistim, ki prispevajo svoj delež, da lahko «Galeb-> izhaja, kar pri današnjih stroških ni malo, in vsem tistim, i i ga pomagajo širiti in propagirati*. Mi pa, ki o Galebu redno poročamo in spremljamo njegov let, želimo, da bi še bolj razprostrl svoja bela krila nad ašim Tržaškim zalivom in našim slovenskim zamejstvom. JOŽE KOREN Obzorja: Krleža v 20 knjigah (Nadaljevanje s 6. strani) spise v štirih knjigah ir. Balade Petriče Kerempuha. Za konec pa bi še omenil, da bomo v naši zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije prvič kar dvakrat segli v zamejstvo na slovensko etnično ozemlje, in sicer je Bogo Grafenauer napisal delo o Gospe sveti. Ivan Curk pa o arheoloških poteh no Koroški*, je zaključil svojo pripoved urednik Herman Vogel o izvirnih slovenskih knjigah, ki Tišler j e ve jaslice Jeseni leta 1918, po več kot štiriletnem strahotnem morenju in prelivanju nedolžne krvi, rušenju cvetočih mest in vasi in drugih dobrin, ki si jih je človek ustvaril v teku stoletij, da bi jih v miru užival — so izčrpane in uničene države odložile orožje. Ne sicer iz človečanskih n a vibo v, pač pa ker so bile tako izžete, da so bile prisiljene misliti vsaj trenutno na mir. Zaključila se je grozanska prva svetovna vojna, katero *o pri-pravili in zaigrali brezvestni, domišljavi vladarji in njihovi hlapčevski državniki v pohlepu za nadvlado in samosvoji] koristi. Brez usmiljenja in vsakršnega obzira so bile v tem času teptane vse človečanske pravice, in iz toliko opevane evropske kulture so se nad uboge narode in ljudstva zgrnile strašne, surove, uničujoče sile, ki so pomaknile kazalec napredka svetovne zgodovine nazaj, v najbolj temne čase, kar jih je človeštvo do tedaj doživelo. In ko so se po končanem krvavem plesu preživeli zaceli vračati z bojnih poljan na svoje domove so mnogi svojci čakali zaman, da se bo vrnil niih oče ali sin, brat ali ljubi... Toda pre-mnogi so obležali tam dalse, na tujem, kjer jih je podrla smrtonosna svinčenka, granata, ali kaj podobnega — kar tako, nihče ni pravzaprav vedel zakaj — pač zato, ker je bil poslan tja, ter se je slučajno znašel na poti leteče krogle... Tudi v moji domači vasi, v Razdrtem, so v mnogih družinah čakali svoje drage, ki so bili poslani v vojno vihro, da se vrnejo, a se, na žalost, niso vsi vrnili. Iz Tišlerjeve družine so bili štirje v vojski in do božiča 1918. leta so se vrnili trije; četrti, Janez pa se do tedaj še ni vrnil. Oče Tišler ga je čakal in čakal. Nestrpen in zaskrbljen je postajal in tudi zaklel je... «Menska duša*, je pravil, (hotel je reči «sakramentska duša*, pa je izgovarjal le polovico besede), zakaj ga še ni, Janeza; kaj ga ne bo? Oziral se je na cesto, ki pripelje' v vas od Postojne, ker od tam bi njegov Janez moral priti; «vojskoval» re je namreč na vzhodni fronti. Prišli so božični prazniki, in kot vsako leto, je tudi takrat Tišler napravil prav lepe jaslice — in čeprav je bil precej grobega značaja, tako da smo se ga otroci nekoliko '•'ali, nam je dovolil, da smo jih šli vsaj enkrat pogledat in občudovat. Saj je bilo priznano, da so te jaslice najlepše v vasi, čeravno so jih še nekateri drugi naredili prav lepe. Postavil jih je na polico v kotu svoje mizarske delavnice — bii je po poklicu mizar ali »tišler*. kot smo takrat pravili. Poleg zelo lepe štalice je razvrsti’ po mahu mnogo pastircev, ovčic, zvezdo repatico in vsega, kar je bilo treba, da so jaslice zgledale posebno v naših otroških očeh res prava umetnina. Je tudi vložil — seveda na nevidno mesto — neko vzmet, katera je ob pritisku sprožila premikanje pastirčkov in drugih podobic na jaslicah, kar je še povečalo splošno občudovanje te Tišlerjeve umetnine. A če smo mi otroci in tudi o-drasli, radostno ogledovali lepe jaslice, ni bi Tišler takrat prav nič navdušen in ponosen na to svojo mojstrovino, kot so pravili, da je bil prejšnja leta, ko je tudi sam trdil, da so njegove jaslice najlepše v vasi. Otožno in zamišljeno jih je ogledoval in vedno nekaj brundal. Mi otroci nismo razumeli njegove potrto sti in zaskrbljenosti, a odrasli so pravili, da se je znašal nad vsem, kar ga je obdajalo — zato tudi nad jaslicami in pastirci, ko Janeza še ni bilo domov. Grozi je: «Ej, jaslice, menska duša, vse bom razmetal in vrgel v ogenj in tudi vas pastirci, bom treščil skozi okno, če ne bo Janeza domov, če se Janez ne bo vrnil*! Tarnal je in grozil čez vse bo žične praznike in še naprej... Ne vem kaj se je zgodilo z jashca mi in pastirci — če so končali v ogenj — ali skozi okno ali ne Veni pa, da se Tišlerjev Janez ni več vrnil, LADO PREMRU 1 1 Vesele božične praznike želijo S: 1 •:> imm errienzer me, KORZO ITALIA 10 — TEL. 36-768 di Mario Cescutti succ. ELEGANTNA OBUTEV MENJALNICA Pooblaščena od zavoda Banca dltalia Ulica Genova 14 — tel. 34-095 S š J TRISPAN TRGOVINA ČEVLJEV ALTAMODA TRST — Ulica G. Gallina 3 — tel. 31-822 vesel božič in srečno želi svojim odjemalcem novo leto TORBICE ! MANUFAKTURNA TRGOVINA ANITA i * DA ANITA TRST — UL. ORIANI 1 TEL. 794-592 BAZOVICA, Ul. I. Gruden 68 Nova lastnica SONJA FROLJA vošči vsem svo|lm klientom vesele božične praznike in srečno novo leto CAMICERIA GOSTILNA BOTTERI MOŠKA OBLAČILA I I CORSO ITALIA 8 — Tel. 36-009 čistilnica,: puusecco A , jiurliilvl uš VILMA nič fc jn>i 97(1 .9 v v. t>, *>!■ 'sii&fll j i. <. jjjj oir*n.\i oiru/JllJ* & •vr on....................' ' •:? DOLINA 75 BAZOVICA - Ul. želi vesel božič in srečno novo leto 1979 Gruden 27 GOSTILNA PRI STUDENCU «PRI POŠTI» NAJEMNIKI IN USLUŽBENCI VOŠČIJO VSEM KLIENTOM VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO BAZOVICA 95 — tel. 226-125 ŠPORTNO DRUŠTVO «K0NT0VEL» 2ELI VSEM SVOJIM ČLANOM, ATLETOM, PODPORNIKOM TER VSEM SLOVENSKIM DRUŠTVOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO HOTEL - RESTAVRACIJA STR Al N DOLINA 40 — tel. 228-116 v. 8 Ob petkih zaprto KRAS PRI BOZOTU REPENTABOR 1 — tel. 227-113 CVETLIČARNA SAVINA TRST — UL. DELL'ISTRIA TEL. 755-590 Vesele božične praznike in srečno novo leto KI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki |lm kakorkoli dolguje zahvalo za svoje plodno delo in umetniško rast STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE VTRSTU vošči vsem svojim članom vesele praznike. BRIVSKI SALON STANKO DEVETAK NABREŽINA 156 želi vesel božič in srečno novo leto I T i a n. & i Smučarski klub DEVIN želi vsem članom, prijateljem ter ljubiteljem športa vesel božič in srečno novo leto OTROŠKA KONFEKCIJA ANNi VERDI Trg Ospedale 2 TRST- tel. 793-568 MENJALNICA CENTRO RACCOLTA VALUTE 34133 TRST, Ul. Rismondo 9 - Tel. 761-884 - 761-819 Ekskluzivna glavna zaloga: ROGAŠKA mineralna voda - vrelec DONAT RADENSKA mineralna voda - TRI SRCA KRAŠKI PRŠUT PIVO PUNTIGAM in REININGHAUS - GRAZ - AUSTRIA OSVEŽUJOČE PIJAČE APPIA SREČEN BOŽIČ SADNI SOKOVI FRUCTAL IN NOVO LETO MINERALNA VODA in PIJAČE PLOSE Ul. Dante 6 Tel. 37-344 62-475 GOSTILNA PRI OBČINI DOLINA 268 - tel. 228-497 S SEMINARJA V MAKEDONIJI Nerešeno vprašanje Makedoncev v Bolgariji, Grčiji in Albaniji Izredno zanimanje za slovensko problematiko v Italiji in v Avstriji Na rob 80 minutam ambienta ■v s Černigojem v Slov. klubu PO UGOTOVITVAH MEJNE POLICIJE V preteklem novembru čez mejo 21 odst. potnikov manj kakor limi Skozi mednarodne in lokalne prehode stopilo 2.381.933 ljudi - S potnim listom manj italijanskih in več tujih turistov Dojransko jezero je na skrajnem jugu Makedonije: 42,7 kvadratnih kilometrov, od katerih pripadata dve tretjini Jugoslaviji, o-stalo pa Grčiji. Izredno bogato na ribah, ugodna klima, topla voda in peščene plaže so omogočile, da se je Stari D' jran razvil v še kar ti -istično mesto. Nekaj je kam-pingov, vikend - hišic, počitniških domov in hotelov, ostalo je narava, dosti zelenja, peska, v ozadju pa Selačka planina in Belaši-ca. Mir in tišina gospodarita kilometre in kilometre naokrog. Tu se je sredi tega meseca odvijal seminar o manjšinah za študente vseh jugoslovanskih pravnih fakultet. «Narodncstite in na-cionalnite malcinstva kaj nas in vo svetoti je pisalo z rdečimi črkami na steni sejne dvorane hotela «Ga-]eb». Povabljeni smo bili tudi študentje slovenske manjšine v Italiji in v Avstriji, da bi prisotnim p. dali naš položaj in ga tudi primerjali z manjšinami v Jugoslaviji ali izven nje. Seminar, ki ga je pripravila mladinska organizacija študentov pravne fakultete iz Skopja, je potekal na izredno visoki ravni. Že prvi dan je prof. Dimitrov podal pravni pomen manjšin ter se posebej zaustavil pri pojmu »narodnost* in «narodnostna manjšina*. V Jugoslaviji obstajajo štiri narodnosti in veliko število narodnostnih manjšin, ki so vse pred zakonom priznane, od madžarske, italijanske in romunske na severu pa do albanske na področju Črne gore, Kosova in Makedonije. V sami avtonomni pokrajini Kosovo je nad milijion in 200.000 Albancev, v glavnem mestu Priština pa Albanci razpolagajo z vseučiliščem vseh smeri v svojem materinem jeziku. Kako pa je z «domačimi» na-rodnostimi izven jugoslovanskih meja? Lahko začnemo kar z našo, slovensko, za katero sta 7. člen avstrijske državne pogodbe ter 6. č'en italijanske ustave bolj na papirju kot veljavna v praksi. Kaj pa z Makedonci v Albaniji, Grčiji in Bolgariji? Razen deloma v Albaniji, Makedonci niso priznani kot narod; za te dežele ne obstaja niti matična dežela Ma-k doncev. Po tej logiki je Makedonija zgolj geografski in politični pojem in ne dežela makedonskega naroda. Kot rečeno so Makedonci deloma priznani le v Albaniji. Leta 1930 jih je bilo okrog 65.000. strnjeni predvsem okrog Prespanske-ga in Ohridskega jezera, lignje stanje ni dobro znano: kaže, da jih je okrog 33.000, a nimajo stikov z matično domovino. Uradna Grčija ne priznava obstoja makedonske manjšine, čeprav po zadnjih ocenah šteje o-krog 250.000 državljanov (pred 2. svet. vojno jih je bilo nad 400.000). Vsi otroci, tako grške kot makedonske narodnosti, morajo s tretjim letom v vrtec, kjer poteka vzgoja izključno v grškem jeziku in vse nadaljnje šolanje se nadaljuje po tej poti. Po državljanski vojni se je asimilacijska politika še nadaljevala, uporaba makedonskega jezika je bilo še vedno kaznivo dejanje. Po padcu vojaške hunte je prišlo do nekaterih sprememb. Opaža se, da ljudje svobodneje govore svoj materin jezik. Prišlo je tudi do sodelovanja s kulturniki iz SR Makedonije, začeli so izdajati literaturo (Kočo Racin), trenutno pripravljajo izdajo makedonsko grškega slovarja. Uradna politika Grčije pa še vedno ne prizna makedonske manjšine in Makedoncev. V Bolgariji je okrog 180.0C0 Ma kedoneev Oblasti so izdale tudi neke uradne podatke v povojnem času V popisu leta 1946 je bilo tu v Bolgariji še 252.000 Makedoncev, leta 1956 187.769, leta 1965 le 8.750, v četrtem popisu, ki so ga izvedli pred tremi leti, pa ni niti enega Makedonca več na bolgarskem ozemlju. Zakaj taka diskriminacija s strani bolgarske vlade? Nujno je potrebnih nekaj zgodovinskih podatkov, ki lahko pojasnijo tako ravnanje Od leta 1371 do 1876 je bia Makedonija pod turško oblastjo Po rusko-turški vojni je svetoštefanski sporazum določil, da gre vsa Makedonija pod Bolgarijo, čeprav je berlinski kongres zah*eval vrnitev sultanu To je privedlo do iredentističnih teženj: nekateri so hoteli, da ostane pod Bolgarijo, drugi pa, da se ustanovi avtonomna Makedoniia. Po balkanskih vojnah (1912 1913) so dobili Srbi največji del Makedonije, Grčija le južni del, Bolgari pa vzhodni, nerodovitni del. In ou tu tudi sovraštvo Srbov Takoj po 2. svet. vojni so ustanovili samostojno republiko in Bolgarom ie tako zamrlo še poslednje upanje, da bi ustanovili veliko balkansko federacijo. Takoj po vojni, v času Dimitrova, so imeli Makedonci v Bolgariji vse pravice, ki pa so jih iz leta v leto omejevali. I,eta 1963 je CK KPB napovedal borbo proti nihilizmu v bolgarski zgodovini S tem se je začela hajka proti obstoju Makedoncev. V ozadju bolgarske politike je ves blok in prav ta blok narekuje politiko Bolgariji Kaj se lahko pričakuje od tega? «Jugosla vija,» — pravi predavatelj Smi-lerski — «nima alternative v politiki do sosedov. Cilj je čimbolj-še sodelovanje na principu nevme-šavanja v notranje zadeve, na principu neuvrščenosti. Rešeno nacionalno vprašanje pri nas — na daljuje referent — »narekuje prav tak odnos. Zahteva je, da države, kjer se nahajajo manjšine, rešijo njihov status, saj se nacionalno vprašanje ne da rešiti od zunaj.* Med razpravo sta Janko Malle in in Pavel Slamič v strnjeni obliki zaradi pozne ure orisala položaj Slovencev v Avstriji in v Italiji. Predvsem so padle težke kritike na račun avstrijske vlade Kreiskega, ki z zvito taktiko preprečuje uresničitev 7. člena državne pogodbe. Glede problemov Slovencev v Italiji pa je bil govor predvsem o zahtevi po globalni zaščiti, o komisiji pri predsedstvu vlade, o osimskem sporazumu, vse v povezavi z zgodovinskimi in stvarnimi podatki. Steklenice «Pelisterke», bitolske mineralne vode, so se praznile, vprašanja prisotnih študentov (o-krog 70) pa so se vrstila drugo za drugo. ropoldan in večer sta Lila posvečena Palestincem. Prisoten je bil tudi njihov predst' lik v Beogradu, ki je obširno govoril o zgodovini in o sedanjem položaju palestinskega naroda. Opisoval je, kako so zapuščali svojo domovino, Finančna uprava je uvedL za davkoplačevalce posebno evidenčno številko, imenovano »codice fi-scale» — davčna številka s katero je mogoče v ogromnem elektronskem stroju nemudoma ugotoviti davčno stanje vsakega davkoplačevalca. Tudi to spada seveda k splošnemu načrtu zatiranja davčnih utaj, ki je, kot je znano, zlasti v Italiji ena največjih hib v državi. Vendar je bil tudi ta za-ko narejen «po italijansko*, že od vsega začetka so načrt določeni krogi bojkotirali, tako da je stekel šele. ko ga je prevzela privatna družba. Od takrat je osnovni zakon doživel temeljite spremembe s celo vrsto odlokov, zakonov in okrožnic. Ne bomo podrobneje a-nalizirali kam vse je treba davčno številko navesti in za kaj vse služi. Dovolj, da povemo, da služi vsem davkoplačevalcenj. giieahhpfl-,, no potrebna pa je zlasti vsem podjetnikom, ki jo morajo navesti pa nič koliko dokumentih, .kal* ,seve-„ da povečuje riziko morebitnih napak in s tem v zvezi hudih denarnih glob, ki so predvidene. Bralce bi le radi opozorili na zapadlost, ki bo šla drugače neopazno mimo in sicer: vsi, katerih davčna številka je zgrešena ali so jim izdali le začasno davčno šte- Začele so se priprave za poimenovanje osnovne šole pa Opčinah po Francetu Bevku. Pisateljev doprsni kip, delo kiparja Borisa Kalina, je že na začasnem mestu pred ravnateljstvom, kjer postaja učencem vidno in v občutju vsak dan bolj domač. Kip bo dokončno nameščen na šolskem vrtu po zamisli slikarja Atilija Kralja. Dobro napredujejo tudi uradne formalnosti, medtem pa se postopno veča nabirka prostovoljnih prispevkov za kritje predvideno visokih stroškov. Čeprav bo poimenovanje šele maja, se je že začelo oblikovanje programa, pri čemer sodelujejo vse slovenske organizacije na Opčinah. Po sklepih, sprejetih na zadnjem sestanku predstavnikov, lahko že podamo glavne obrise prireditev, ki bodo prerasle v pravcati kulturni praznik openske, pa tudi širše slovenske narodne skupnosti. Glavna značilnost celotne pobude je v tem, da ne bo omejena na samo slovesnost na dan poimenovanja, marveč bo razčlenjena v vrsto prireditev, ki bodo v časovnem loku več tednov. Kot že rečeno, bodo pri tem sodelovale vse slovenske organizacije na Opčinah. Poglejmo, kaj pripravljajo. Slovensko prosvetno društvo TABOR bo na osrednji prireditvi na šoli sodelovalo z nastopom svojega moškega in ženskega zbora, samostojen večer pa bo pripravil društven dramski odsek, in sicer na temo »France Bevk in njegov čas v pripovedovanju njegovih tovarišev*. TABOR prireja poleg tega natečaj otroških risb in slik na temo Bevkovih del. Natečaja se v poljubni tehniki lahko udeležijo otroci vseh naših šol. Dela, kj morajo biti poslana na sedež društva do 15. aprila 1979, bodo razstavljena v Prosvetnem domu, najboljša pa ' bodo tudi nagrajena in (prva tri) objavljena v reviji «Galeb». kako so se selili v Sirijo, Jordanijo .Libanon, še vedno jim je živa želja po obstoju, po ustanovitvi palestinske države. Zbor kakih 20 palestinskih študentov z univerze v Skopju je zapel več revolucionarnih pesmi. «Oh, oh, Palestina, oh, oh (Nimam miru brez Palestine), Ti si najmilejše, Ti si moja domovina, Palestina moja, jaz sem tvoj partizan*. Ganjeni smo z njimi ustvarjali ritem. Naslednji dan slovo iz Dojrana in preko Titovega Velesa v Skopje. Tu smo se še ustavili v komaj tri leta starem univerzitetnem naselju. Čakalo nas je še 20 ur vlaka do Ljubljane. Ocena seminarja? Nadvse pozitivna. Do izraza je prišlo predvsem dejstvo, da je vprašanje narodnosti in narodnostnih manjšin v Jugoslaviji tako dobro urejeno, kot malokje. Za popolnost seminarja smo pogrešali prisotnost predstavnikov jugoslovanskih narodnosti izven državnih meja. Kot že rečeno smo bili le mi, Slovenci, ki smo se seminarja udeležili na povabilo univerzitetne komisije ZSMS iz Ljubljane. vilko, morajo najkasneje do 31. decembra zaprositi za dokončno, oziroma za popravek prejšnje. Za kršilce je seveda, kot običajno, predvidena posebna globa. Za tistega, ki bi rad to dolžnost opravil, opozarjamo, da je dovolj, da se z osebnim dokumentom, in z izkaznico davčne številke predstavi na uradu za neposredne davke (Ufficio imposte dirette) v Trstu, Largo Panfili 2, četrto nadstropje, kjer mu bodo za to pristojni uradniki sestavili na posebnem obrazcu ustrezno prošnjo. Kdor je doslej imel začasno davčno številko nima večjih problemov, ker mu je dovolj zaprositi za dokončno. Slabše se godi ostalim davkoplačevalcem, ki morajo ugotoviti, če je njihova davčna številka pravilna ali ne. Najprej bi radi opozorili' vse, da na šešfavo davčne številke ne vplivajo popolnoma nič podatki o stalnem biVališč ti," (jeinveč le podat- Tudi Cerkveni pevski zbor bo poleg nastopa na dan poimenovanja pripravil še samostojen kulturni večer z naslovom »Dežela kaplana Martina Čedermaca*. Z izhodiščem v Bevkovi u-metnini bo posvečen Beneški Sloveniji in njeni problematiki do današnjih dni. Poleg predavatelja in recitatorjev bo kot gost prisoten eden izmed beneških duhovnikov, dedičev čedermačeve-ga poslanstva. Zbor bo sodeloval s krajšim koncertom. Taborniki Rodu modrega vala in Slovenski skavti pa pripravljajo skupen orientacijski pohod, ki naj doprinese delež k spoznavanju domačega kraja ter njegove tradicije in zgodovine. Ločeno imajo taborniki na sporedu večer, posvečen Bevkovim delom ter naravi in taborniškemu življenju. Skavti pa bodo pripravili tekmovalno igro «Kje je zaklad?* z nagradami; tudi ta prireditev bo vključevala Bevkovo tematiko. Kulturno društvo Finžgarjev dom ima na programu prireditev z naslovom »Slovenska pesem in pisana beseda v vsak slovenski dom*. Z daj, ko je večer ob 80-letnici Avgusta Černigoja mimo, bi kot eden od oblikovalcev projekta rad pojasnil nekatere stvari, ki so- se tam dogajale, kar pač poročevalci v tisku niso opazili ali razbrali. ki o priimku, imenu in kraju ter datumu rojstva. Morebitna zgrešena navedba kraja stalnega bivališča še ne pomeni, da je davčna številka zgrešena. Lastno davčno številko, ki je sestavljena iz 16 črk in številk, si lahko vsakdo z lahkoto sestavi po sistemu, ki ga bomo sedaj navedli za prvih petnajst črk in številk. Šestnajsta črka je kontrolna in izhaja iz dokaj kompliciranega sistema seštevanja številčnih vrednosti prvih petnajstih, ki ga ne bomo navajali, ker je skoraj nemogoče, da je prvih petnajst pravilnih, šestnajsta, ki je skupek prvih petnajstih, pa zgrešena. ', Družbe, združenja, pravne osebe imajo poseben sistem kcdifi-ciranja, ki je osnovan na zaporedju številk, ki je odvisno od pokrajine in števila vpisanih davkoplačevalcev 1e‘ torej ‘ nemogoče ugotoviti ' pravilnost davčne številke; 'slrvnoM M'.lil U/.6- .ni' : Fizične osebe pa imajo davčno številko po sledečem kriteriju: prve tri črke se nanašajo na priimek, tri črke so za ime, dve številki za leto rojstva, ena črka je za mesec rojstva, dve številki pa za dan rojstva, ena črka in tri številke odgovarjajo občini, oziroma tuji državi, kjer je bil dav- Športno združenje Polet pa pripravlja športno-umetnostni nastop svojih članov, ki žanjejo priznanja še posebej kot izvrstni kotalkarji. Vsem naštetim organizacijam se pridružuje srednja šola »Srečko Kosovel* z Opčin, ki bo organizirala prav tako samostojno prireditev v eni od obeh domačih prosvetnih dvoran. Poleg počastitve pisatelja Bevka bo na sporedu izvirno obdarovanje »Bevkovih osnovnošolcev* z izvodj ci-klostilirane knjige, katere pisci in ilustratorji bodo dijaki sami. Program same osrednje prireditve ob poimenovanju šole na Opčinah bo v podrobnostih izdelan nekoliko kasneje. Isto velja za akademijo, ki bo na predvečer slovesnosti in na kateri bodo glavni delež imeli domači šolarji. V pripravi so tudi spominske brošure, lepaki in sploh vse, kar spada k tako pomembni stvari, kot je poimenovanje domače osnovne šole. Slovenski klub je želel ustvariti ob Černigoju — kot dejavno počastitev njegove obletnice — počutje, kjer ljudje sproščeno počnejo karkoli, kar ni vsakdanja gesta, kjer doživljajo svet in čas na drug koplačevalec rojen, zadnja črka pa je kontrolna, kot smo že poprej navedli. Črke in številke pa so dodeljene po sledečem kriteriju: a) priimek: pri ženskah se upošteva dekliški priimek. V priimkih, kjer so trije soglasniki, je treba vzeti v poštev v vrstnem redu prvi, drugi in tretji soglasnik. Če ima priimek dva soglasnika, se u-pošteva prvi in drugi soglasnik, ter prvi samoglasnik. V primeru, da ima priimek en sam soglasnik se upošteva soglasnik, prvi in drugi samoglasnik. Če pa je sestavljen iz samih dveh črk, se u-pošteva po vrsti soglasnik, samoglasnik in črka x. Npr.: Besednjak — BSD; Ban — BNA itd.). b) Ime: kjer vsebuje ime štiri ali več soglasnikov, se upošteva po vrsti prvi, tretji'"«) čgjjrtSPSd-glasnik, če vsebuje tri soglasnike se upošteva prvi, drugPffl^tfttjl' soglasnik, če vsebuje samo dva soglasnika se upošteva prvi, drugi soglasnik in prvi samoglasnik, če vsebuje samo en soglasnik, se vzame slednji ter prvi in drugi samoglasnik, če pa ima samo dve črki, se vzame prvi soglasnik, nato samoglasnik, ter črka x. Npr.: Črtomir — ČTM, Josip — JSP, Ivan — VNI, Ida, DIA. c) Kraj, spol in datum rojstva: številki, ki se nanašata na leto rojstva sta tisti, ki navajata desetino in enico. Primer: 1929 = 29. Črka, ki označuje mesec, pa je določena po sledečem kriteriju: Januar — A; Februar — B; Marec — C; April — D; Maj — E; Junij — H; Julij — L; Avgust — M; September — P; Oktober — R; November — S in December — T. Zadnji dve številki, ki se nanašata na datum rojstva, označujeta dan in spol, in sicer pri moških je dan naveden nespremenjen s številkami od 1 do 31, s tem, da se za številke od 1 do 9 navede najprej ničla. Pri ženskah pa se dan rojstva poveča za štirideset enot, tako da gredo dnevi rojstva od 40 do 71. Primer: moški rojen 1. aprila 1943 = 43D01, ženska rojena 10. julija 1952 - 52L50. Sledeča črka in tri številke se nanašajo na kodeks občine ali države rojstva, ki se dajo dobiti samo na knjigi Kodeksi italijanskih občin, ki pa ni v prometu. Da bi bralcem olajšali iskanje naj navedemo kodekse občin tržaške pokrajine: Trst — L424, Milje — F795, Repentabor — F378, Zgonik — 1715, Dolina — D324, Devin-Na-brežina — D383. Zakon, ki predpisuje tovrstni sistem kodificiranja, upošteva tudi možnost enakih podatkov, kar povzroči spremembo iz številke v črko prve številke od desne. Mislim, da je za naše slovenske priimke to skoraj nemogoče, lahko pa se zgodi. Z navedenim sistemom lahko vsakdo preveri, ali je lastna davčna številka pravilna ali ne ter ob primeru napake zaprosi za popravek, lahko pa se tudi zabavate s sestavljanjem davčne številke družinskih članov, vsaj kar se tiče prvih petnajstih črk in številk. način, kot so ga vajeni. Poizkus ni nov, sodi pravzaprav k tipu umetniškega ustvarjanja, ki ga je Černigoj počel in propagiral v letih 1924 - 28 v Ljubljani in Trstu po principih Bauhausa in ruskega konstruktivizma. Nastopi tržaške konstruktivistične skupine v Trstu leta 27 in v Berlinu leta 28 predstavljajo višek te dejavnosti. To je bil historični vir klubskega večera v četrtek, ki torej ni zajemal iz preživele ameriške happe-ning izkušnje, kot zelo na hitro trdi Fu v petkovem Primorskem dnevniku. Podobno aktualizacijo ambientov kot umetniških objektov (pač v bauhausovskem smislu) je mogoče v neštetih variantah videti n.pr. na beneškem bienalu od leta 1976 dalje; seveda je treba v Benetke iti in slediti dogajanju na likovnem področju, če že kdo o tem redno piše. Še nekaj dopolnil za kroniko ambienta 80 minut, ki je deloval na vseh petero čutov. Magnetofon je prinašal tekste Srečka Kosovela, Avgusta Černigoja (tudi odlomke iz njunih manifestov) in Kurta Schivittersa iz dvajsetih let ter pesmi Slavka Mihaliča (bral je hrvaški pesnik sam in bi na večeru tudi sodeloval, tako kot pantomimik Valdez, če bi se večer dogajal v torek) in tekste Marka Kravosa. Glede konstrukcij, vizuelnih in drugih prijemov so načrtovali in zami-šljevali ambient Edvard Zajec, Panči Kravos, FTdtič' Vecchiet, Marjo Uršič, glavjif oblikovalec in režiser vzdušja pa je bil Avgust Černigoj. Poleg številnih magnetofonskih in fotografskih beleženj večera naj omenimo, da je posnela večer tudi Alpe Adria (Sergio Ferrari) in da je tako možnost, da se nekaj od 80 minut ohrani tudi na videokaseti. Večera se zaradi preložitve in vremena marsikdo, predvsem iz Ljubljane, ni mogel udeležiti, med udeleženci in sodelavci večera v Slovenskem klubu pa so vseeno bili tudi Goričani, Sežančani in Pirančani. In še pripis, ki bi lahko bil motto ali post scriptum k večeru: Ustvarjanje je svoboda, pa tudi napor in tveganje. Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo je v preteklem novembru ponovno popustil v primeri s prometom, ki so ga na tem področju zabeležili v ustreznem mesecu lani. Če upoštevamo skupaj osebni promet s potnimi listi in promet z obmejnimi prepustnicami, je v omenjenem mesecu po ugotovitvah mejne policije na tržaškem odseku skupne meje stopilo na sosedna območja 2,381.933 ljudi, to je 20,98 odst. manj kakor v novembru lani, ko so mejni organi našteli skupno 3,014.680 potnikov. V mednarodnem prometu (s potnimi listi) je v novembru stopilo čez mejo 1,332.933 ljudi, to je 12,44 odst. manj kakor v novembru lanskega leta, 1 i je število prehodov doseglo 1,522.356. Od letošnjega prometa je na italijanske državljane odpadlo 430.094 prehodov, na tujce pa 902.839 prehodov. V i-stem mesecu lani je v mednarodnem prometu stopilo čez mejo 738 tisoč 390 italijanskih in 7C3.975 tujih državljanov, kar pomeni, da se je promet pri Italijanih letos skrčil kar za 41,75 odst., medtem ko se je promet s tujci nasprotno povečal, in sicer za 15,16 odst. V maloobmejnem prometu je v preteklen novembru stopilo čez mejo 1,049.000 ljudi, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 1,492.315. Ta promet se je po vsem tem skrčil za 29,70 odst. Pri italijanskih državljanih so letos zabeležili skupno 701.022 prehodov, medtem ko so jih lani našteli 1,147.539. Nazadovanje znaša 38,91 odst. J\-"o-slovanskih državljanov pa so našteli skupno 347.978, medtem ko jih je bilo v lanskem novembru 344.776. Ta postavka se torej ni zmanjšala .temveč je ostala praktično neizpremenjena, saj se je število prehodov pri jugoslovanskih državljanih v relativni vrednosti povečal le za 0,92 odst. Dvanajst let ustanove ESA Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA je posvetila zadnjo številko svojega trimesečnega glasila «L'Artigianato del Friuli -Venezia Giulia* pregledu dela in pobud, ki jih je v prid obrtniškim dejavnostim prevzela od svoje ustanovitve 1. 1966 do danes. Predsednik ustanove Di Natale v predgovoru naglaša, da je ESA v teh dvanajstih letih posredovala obrtniškim podjetjem v deželi Furlaniji - Julijski krajini predvsem tehnično in kreditno pomoč, opravila vrsto področnih študij, skrbela za strokovno izobraževanje obrtniških kadrov, podpirala prodiranje domačih obrtniških izdelkov v svet in podpirala nastajanje o-brtniških konzorcijev. Kar zadeva področne študije, so strokovnjaki ustanove podrobneje obdelali tržaški Kras, Nadiške doline, dolino Pesarino in Valcellino. Razne kreditne olajšave na podlagi deželnih in državnih posegov v prid obrtništvu je ESA od leta 1966 do danes posredovala skupno 32.500 delavnicam, ki so ob tej pomoči naložile skupno okrog 170 milijard lir svežega kapitala. Število obrtniških obratov v deželi se je v tem času povečalo z 23.677 na 30,431, število ljudi, zaposlenih na tem področju, pa je narastlo z 59.199 na okrog 80.000. Skupna vrednost proizvodnje in storitev o-brtniških podjetij v deželi dosega danes po zanesljivih cenitvah približno 1800 milijard lir na leto. Prometni ukrepi tržaške občine Tehnični urad za promet tržaške občine je odredil vrsto prometnih ukrepov, ki naj bi prispevali k sprostitvi kaotičnega prometa v mestnem središču. V glavnem gre za ukrepe v območju ulic Teatro Romano in Tor Bandena ter Trga Riborgo. V tem r/ močju so začrtali nove zebraste prehode za pešce, odredili enosmerne vožnje ter prepovedali parkiranje v nekaterih predelih, razen seveda za policijske avtomobile, to se pravi za potrebe kvesture. Parkiranje je po novem prepovedano tudi v Ul. Mascagni na strani lihih hišnih številk, ter v Ul. Benussi, tudi na strani lihih številk, na odseku od Ul. Di Vit-torio do Ul. Puccini. Zaradi slabega stanja nekaterih poslopij in nevarnosti, ki jo njihovo stanje predstavlja, so nadalje odredili prepoved vožnje v predelu Ul. S. Ci-lino pri Sv. Ivanu od poslopja s hiš-I no številko 5 do Ulice dei Boveri. Pripravljalni odbor za poimenovanje openske osnovne šole po Francetu Bevku V. K. fernondo Jeans UL. CORONEO 7 - TRST - TEL. 761602 MODERNI MOŠKI IN ZENSKI ČEVLJI TORBICE IN DRUGA USNJENA GALANTERIJA VSE IZ KVALITETNEGA USNJA KONFEKCIJA ZA MLADE Čevlji Vošči vesele božične praznike MARKO KRAVOS SPLOSNA OPREMA Jiom — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — BOGATA IZBIRA LESTEV TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 KUPCI IZ MATIČNE DOMOVINE BODO DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI Vsem voščimo vesel božič VELIKI SALON POHIŠTVA SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE VHODI SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah PRODAJAMO POHIŠTVO ZA KUHINJE podjetja UMtmorcklZZD Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo! Ste pravi ljubitelji kave? PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah KATJUŠA TRETJAK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||1|l|||,|,l,|ll|ll,lllllini||||l||ll||||||||||||)|||||||||||||||||||||||||||||||||m|m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)|||||||||||||||||||||||||| Davčna številka-codice fiscale Popravki zgrešenih ■ prošnja za dokončne davčne številke ■ Kako si sami pregledamo davčne številko •iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SPOROČILO PRIPRAVLJALNEGA ODBORA Priprave za poimenovanje osnovne šole na Opčinah po Francetu Bevku Kip, delo Borisa Kalina, je že izdelan - Nabirka za kritje stroškov je v teku - Poleg osrednje svečanosti bo kulturni program razčlenjen v razdobju več tednov s sodelovanjem vseh openskih slovenskih organizacij ŠPANIJA NI VSA SPANSKA KATALONŠČINA JE BILA SIMBOL ANTIFRANKIZMA Kajvečja zmaga Kataloncev po smrti Franca je ta, da se je katalonščina vrnila v šolo - Kataloncev je veliko BARCELONA — Doba nacional-nih ali točneje enonacionalnih dr-*av je mimo. Italijanski strokov-pjak Savini govori o treh milijonih italijanskih državljanov, ki niso I-talijani. Verjetno jih je tudi več, kljub temu je Italija še razmero-ma kompaktno italijanska, kajti Vsi tuji nacionalni vplivi so se v stoletjih ublažili in so se njihovi elementi vtopili v eno nacijo, seseda razen tistih manjšin in ne-jtalijanskih nacionalnih skupnosti, ki ohranjajo svojo manjšinsko o-tiroma nacionalno bitnost, kot je "• pr. naša skupnost na vzhodni meji Italije, kot so Nemci v Bodenski pokrajini in drugod, kot so Ladini v Furlaniji in drugod, kot so Francozi v Dolini Aoste, kot so, pa čeprav še ne priznani, Katalonci na Sardiniji itd. Tudi Franca je večnacionalna, morda še najbolj večnacionalna pa je Španija, za katero se je do pred nedavnim govorilo, da je španska, a je pravzaprav skupek najrazličnejših narodnosti, tako da je nekdo pred nedavnim, pa čeprav v šali, rekel, da je Španija tista dekla, kjer Špancev ni. Gre za šalo, toda 6. t.m. je Španija dobila z referendumom novo ustavo, ki bo krepko omejila dosedanjo hegemonijo tistega dela •španskega ljudstva, ki je zares španski in ki je za časa diktature Franca in falange prevladoval nad vsemi. Tretji člen nove ustave sicer govori o tem, da je uradni je-v Španiji kastilščina, to se Pravi jezik, ki ga govori prebivalstvo Kastilije, toda to je jezik ene-Sa dela Španije in bo uradni je-sik tudi ostalih prebivalcev Španije, dokler druge dežele oziroma dokler prebivalstva drugih dežel r.e “Odo dobila avtonomije. Toda v Galiciji govorijo povsem drugačen je-2ik, tako imenovani galego jezik, Baski, ki prav gotovo niso Španci, “krati pa najbolj španska nacija, saj računajo, da so prav Baski najstarejši prebivalci Iberijskega Polotoka, govorijo svoj jezik, težko razumljiv in pravzaprav eden iz-risd evropskih jezikov, ki ne spadajo v vrsto jezikov indoevropskega izvora in sicer jezik euskera. dragonsko področje ima svoj je-*ik, aragonski jezik, nekatera področja Asturije pa imajo svoj jezik-oable. Vsi ti Španci, za katere bi j riogli reči, da niso Španci, več ali 'banj obvladajo kastilščino, kajti jezik Kastilije je uradni jezik Španije in že dolgo dobo v svetu znan kot špapičiaaStfctteO^^"rifrf ria kot jezik španskega jflKoda ali oolje španske nacije. TOaa mimo kastilščine je v Španiji še najbolj razširjena govorica prebivalstva severovzhodne Španije - katalonščina. Katalonščino govori velik del »Spancev* t.j. prebivalcev španskega dela Iberijskega polotoka. Glavno mesto Kataloncev je Barcelona, katalonščina je uradni jezik tudi teale republike Andorre v Pirenejih, ki je sicer samostojna, a je Pod zaščito Francije in španske škofije Urgel. Po mnenju vodilnih ljudi katalonske manjšine ali bolje nacionalne skupnosti, ki se zadnje čase skušajo čimbolj uveljaviti, govori ka-lalonščino od 6 do 8 milijonov ljudi, to se pravi, praktično, približno ena četrtina vsega prebivalstva španske republike. Katalonščino go-vori več ljudi kot šteje prebivalcev Danska, Norveška, Finska ali Irska. Katalonija je velik del Špa-Pije in ne obsega le barcelonske Province, pač pa še tri druge prosilce, ki so Lerida, Tarragona in perona. Po svoji površini so te štiri province večje rd Švice, večje od Holandske ali Belgije. To Se pravi, da Katalonija ni tako JPpjhna in prav tako tudi ne male naseljena; 8 milijonov ljudi je Še lepa skupnost. Katalonščina je romanski jezik. "e zelo soroden provansalščini, to-rej tistemu jeziku, ki je v rabi v tožni Franciji, na severni strani Pirenejev. Kot smo že rekli, je frankistični Centralizem dušil vse nacionalne skupnosti, ki so se ločevale od tistih, ki so govorili kastilščino oziroma španščino. Pred nedavnim, že sedaj, ko se Španija zares u-vaja v demokratično življenje, pa so katalonščino priznali kot jezik. Pri tem pa je zanimivo to, da so v tem jeziku v vsem času fran-kizma vsi Katalonci občevali ne le privatno, rekli bi v zasebnem življenju, pač pa tudi javno in včasih tudi uradno, pa čeprav je to bilo proti veljavnim zakonom. Sicer pa Katalonci danes s ponosom poudarjajo, da so z uporabo svojega materinega jezika izražali svoj an-tifrankizem, svoj antifašizem, ki je končno v Španiji zmagal. Sicer pa je pred dnevi mladi barcelonski časnikar Josep Bosch krepko podčrtal in se tudi pohvalil, ko je rekel: «Bistvo našega katalonskega nacionalizma je prav v tem, da si sploh ne moremo zamisliti, da bi se izražali v nekem drugem jeziku*. Po njegovem je največja zmaea katalonskega prebivalstva po Francovi smrti ta, da se je njihov jezik vrnil v šole. Seveda v šole v štirih provincah, koder se govori katalonščina. Katalonci si pridobivajo avtonomijo počasi in postopoma. Pred dvema letoma so jim osrednje, madridske oblasti dovolile, da o praznikih razobesijo svojo nacionalno zastavo. Tedaj se je o tem veliko govorilo, češ da je to velika zmaga. Toda časnikar Josep Bosch v zvezi s tem pravi: «Le kaj je zastava, v primerjavi s pravico uporabe in uveljavitve lastnega jezika, ki je osnova lastni kulturi.* In kadar se človek sprehodi po Barceloni, bo koj opazil, da ima Josep Bosch prav. Tu govorijo vsi v katalonščini. pa naj stopimo v bar, v trgovino, v urad. Pa tudi na ulicah se to kaže, kajti politični lepaki so v katalonščini, reklama je v katalonščini in tudi jedilni listi v restavracijah so v katalonščini. V Španiji izhaja veliko časopisov. Prodajajo jih tudi v Kataloniji, toda tod gre še najbolj «v promet* katalonski dnevnik «Avui» (Danes), ki je seveda pisan v katalonščini. Še več, tudi filmi, ki jih vrtijo na tem področju, so v katalonščini, filmi, ki jih napravijo tu, so tudi v katalonščini, toda za izvoz «v tujino*, t.j. v o-stali del Španije, imajo podnaslove v španščini. v Barcelono »•'-utoni je, „„ „„j _______ -----, „ je ta del Španije «enota- za sebe*. To bo opazil že na kolodvoru v Barceloni, ko bo »slišal, da se prihodi ali odhodi vlakov najavljajo v šestih evropskih jezikih, med katerimi pa sta tudi španščina in katalonščina. Pravzaprav je tako bilo v Kataloniji vse do leta 1939, ko je v državljanski vojni zmagal Franco ob pomoči italijanskih in nemških fašistov. Prej je Katalonija živela svoje nacionalno in kulturno življenje. Proti koncu državljanske vojne, nekje od poletja 1939, ko so tod zavladali fašisti, je spet prevladala španščina oziroma kastilščina. Toda Katalonci niso popustili. V vseh njihovih, domovih se je slišala izključno katalonščina, ki dolgo ni zamrla niti v skromni domači literaturi, kolikor se je pač v dobi fašizma moglo izražati tudi v jeziku, ki ni bil uradni jezik. Sicer pa znani katalonski javni in kulturni delavec Miguel Roča i Junyent odločno poudarja da fran-kizmu ni nikoli uspelo, da bi povsem zadušil Katalonijo, kajti «ka-talonski jezik je postal sredstvo odpora proti Francovemu režimu*. Miguel Roča, ki je po poklicu odvetnik hkrati pa tudi član madridskega parlamenta, pravi, da je katalonski odpor, ki se je izražal v kulturnem izživljanju, bil pravzaprav nekakšen ventil, skozi katerega se je sproščal srd proti frankizmu. Zato pri njih ni prišlo do nasilnega separatizma, ki ga kažejo Baski. f^i Nedelja, 24. decembra 1978 Ponedeljek, 25. decembra 1978 torek, 26. decembra 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Ma- ša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o' Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Napotki za filateliste — Šport in glasba — Prenosi z naših prireditev; 19.30 Slov. božične pesmi; 20.00 Božič v poeziji deželnih slovenskih avtorjev; 20.20 Glasbeni motivi od vsepovsod; 21.00 Zemlja, 24. december 1978; 22.00 Koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov; 22.35 Rimski -Korsakov: Božična noč; 23.00 Božični motivi; 24.00 Polnočnica z Opčin. KOPER 6.30, 7.50, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 20.30, 22.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.30 V nedeljo zjutraj; 9.15 Poje Miki Jevre-movič; 10.00 Z nami jej..; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 šest minut izvedenca; 10.40 Program z Van-no; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 V iskanju popolnosti; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Automobile story; 14.33 Najlepše pesmi tedna; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Zimska plošča; 15.30 Ne le folk; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše; 17.45 Reportaža -Programi tedna; 18.30 Revolucija in glasba ’78; 19.30 Crash; 20.00 Glasbena oddaja; 20.40 Disco hits; 21.15 Majhne umetnine velikih mojstrov; 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.1,0, 13.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.30 Prostor Humor; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.20 Baročni Rim; 11.00 Jaz, protagonist; 11.45 Radio sballa; 11.25 Rally; 13.30 II Calderone; 16.35 Ostržek s škornji; 19.30• Nabožna oddaja; 21.05 Voščila in glasba pod drevesom; 22.30 Sklenimo mir; 23.55 Maša. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 8.00 - 7.55 En drugi dan v glasbi; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Vi-deoflash; 9.35 Gran Varieta; 11.00 Ne. ni BBC!; 12.00 Revival; 12.45 Nagradna oddaja; 13.40 Romanca; 14.30 Nedeljske pesmi; 15.00 Nedelja z nami; 18.33 Opera '78; 19.50 Rojstvo Kristusa; 21.20 Božič; 22.45 Lahko jioč Evropa. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.38 Skladbe za m'adi-no; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15, 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Jobannesa Fehringa; 14.05 - 18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 - 18.50 Radijska igra; 18.50 Deset minut za EP; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni glasba za vas; 00.05 - 4.30 Nočni program. TRST A 8.00, 11.00,. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 9.00 Maša; 9.45 Božične melodije; 10.00 Koncert sredi jutra; 11.05 Mladinski .oder; 11.30 Plošča dneva; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Zbor »Slovenski madrigalisti*; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama; 17.00 Mi in glasba; 18.00 «Božič v Ohridu*, radijska drama; 18.20 Klasični album. KOPER 6.30, 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 7.00 Dqbro jutro v glasbi; 8.30 Glasbeni program; 9.00 Štiri koraki; 9.15 Orkester Jack Hansen; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Program z Vanno; 11.C0 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj;' 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Stadioni in telovadnice; 14.10 Zimska plošča; 14.33 Valzer, polka, mazurka; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 . Orkester Lester Linder; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 Orkester La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.09 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party; 21.00 Discoteca sound. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 To noč, danes zjutraj; 8.30 Glasbeni odmor; 10.45 Maša; 13.30 Potovanje ... na božič po svetu; 14.30 Vsakemu svetniku svojo svečo; 15.35 Srečanje z VIP; ‘17.05 Srečanje z Adrianom Celentanom; 17.20 Srečanje z današnjimi pisatelji; 17.50 Kdo, kako, kje, kdaj; 18.05 Program z Mino; 18.35 Ca-stigat ridendo moreš; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Pesmi za praznični dan; 20.00 Combrnazione suo-no; 21.59 Program z Gigijem Pro-iettijem. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30 13.30, 16.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Drugi dan; 8.45 Glasba Disneylanda; 9.32 Božične misli; 10.00 Pesmi za praznični dan-10.12 Studio F; 11.32 Pesmi za vse; 12.45 Zvok in misel; 13.40 Romanca; 15.00 - 15.35 - 16.37 Tu Radio 2; 18.05 Radijska komedija; 18.33 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacij-; 6.50, Dobro jutro, o-troci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08; Glasbena matineja; 9.05 Rin-garaja; 9.20'Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.40 Vedre melodije; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priooročao vam . . .; 14.05 Primorska poje 78, 12. oddaja; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in oozdravljajo; 14.55 Pet minut za EP; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 «Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Glasbena izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20 00 Kulturni globus; 20.10 Operni koncert; 22.20 Popevke TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 9.00 Prid’ sveti Štefan dol z nebes, požegnaj Ančko čez in čez...; ! 10.00 Koncert sredi jutra; 11.05 Mladinski oder;' 11.40 Plošča dneva; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Zborovska glasba; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Stara navada, železna srajca; 15.00 Mladi izvajalci; 15.30 Poglejmo v izložbo plošč; 16.00 Neposredni prenos božičnega koncerta iz svetokriške cerkve; 17.00 Božična pravljica naših dni; 18.20 Klasični album. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Protagonisti opere; 9.00 Orkester Fritz Berlipp; 9.15 Knjiga na radiu: «Bouvard e Pecuchet*; Z nami je . . . ; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Program z Vanno; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skuoaj; 12.00 Na prvi -strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Današnji filmi; 14.10 Zimska plošča; 14.33 Simfonična glasba; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Glasbeni moment; 15.15 Liscio Folk; 15.40 Jugoslovanski motivi; 16.05 Edig Galletti; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21. uri, RADIO 1 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 To ncč, danes zjutraj; 8.40 Parlamentarne komisije; 8.50 Glasbena oddaja; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Program z Mino; 12.05 - 13.30 Vi in .jaz '78; 14.05 Glasbena odda;a; 1-1.30 Librodiscoteca; 15.00 Rally; 15.30 Errepiuno; 16.35 Srečanje z VIP; 17.05 Zgodbe z vsega sveta; 17.45 Glasbena šola; 18.35 Srečanje z Ornello Vanoni in Yve?om Montandom; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Glasbeni orogram; 19.50 K dturna oddaja; 21.05 Radio jazz ’78; 21.30 Dogodivščine abecede; 21.40 Radijska igra. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30,'22.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Drugi dan; 8.45 Glasbene novosti; 9.32 Radijska iira; 9.50 Glasba za praznični dan; 10.12 Studio F; 11.32 Prav-1'ice, pripovedi...; 11.52 Pesmi za vsakogar; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Romarca; 15.C0 - 15.35 -15.37 Tu Radio 2; 17.55 Stari me-nage; 18.33 Prostor X. LJUBLJANA / j 7.00, 8.00;'9.00, ILOO, 12:00, "14.00. 15.00, 18.09, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ra-diiska šola za srednm stopnjo; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični na notici za naše goste iz tujine; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 1230 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 13.00 Danes do 13.; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 V kora'' z mladimi: 14.55 Pet minut za EP; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15 45 Družba in čas; Gojko Stanič; 16.00 »Vrtiliaks; 17.00 Studio ob 17.: 18.05 Obiski naš'h solistov; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zebavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z...; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Pričevanja o slovenski radijski igri; 21.30 Zvočne kaskade Nedelja, 24. decembra 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Potovanje 12.30 Strah je umrl Glasbena oddaja 13.00 DNEVNIK OB' ENI URI 13.30 Dnevnik 1 - VESTI 14.00 V TEKU NEDELJE Program vodi Corrado 14.15 športne vesti 14.20 Predstavitev oddaje IO E LA BEFANA 15.25 «Dragocenosti predsednika* TV film, 3. nad. 17.00 IO E LA BEFANA Zabavna oddaja, ki jo vodita Raimondo Vianello in Sandra Mondaini 18.30 Igre pod božičnim dreve- 20.00 DNEVNIK 20.40 GLEDALIŠČE EDUARDA Igra v enem dejanju Eduar-da De Filippa 21.55 ŠPORTNA NEDELJA 22.40 Program prihodnjih dni 22.55 Koncert na ledu 23.45 MISLI O BOŽIČU 23.55 Maša Drugi kanal 12.15 Napoved prihodnjih programov 12.30 «Papotin in tovariši*, 1. nad. 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA Zabavni program, ki ga vodi Renzo Arbore 15.15 Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 16.30 «La Bettina* Carla Goldonija, prvi del 18.20 «Odisej in zvezde*, TV film 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 DOMENICA SPRINT 20.40 CHE COMBINAZIONE! Nagradna oddaja z Delio Scalo 21.50 Dnevnik 2 - DOSSIER 22.40 ČAROBNA PIŠČAL iz opere W. A. Mozarta jugcslcVanska tv Ljubljana 9.45 D. Susč: Odborniki TV nadaljevanka 10.30 Čebelica Maja, otroška odd. 10.55 Skrivnost pletenega koša 11.30 Kmetijska oddaja 15.00 «Kaj vemo o Vuduju* dokum. film 15.25 Okrogli svet 15.40 Dosje našega leta: Leto 1960 16.45 športna poročila 16.50 Veselo potovanje z Bay Ci-ty Rollers 17.45 «Ministrstvo v strahu*, film 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Marodič: ZAPLET Oddaja ,^,‘jcikla' »Rptij^in stranpoti* 20.55 »Cetinje, mesto heroj* . dokum. oddaja 21.25 Športni pregled 21.55 TV DNEVNIK Koper 19.30 Otroški kotiček: Lutke Marije Perego 20.00 Pregled programa za naslednje dni 20.15 STIČIŠČE 20.35 «Spia spione*. film 22.05 Glasbena oddaja z... GLORIO GAYNOR Zagreb 10.30 črna puščica 11.00 N?xodna glasba 13.40 Gledalci in TV 14.10 «Robin Hood*. film 20.45 «Honduras*. dok. oddaja 21.25 Športni pregled ŠVICA 15.00 «Napad* TV film 19.10 BOŽIČNO DREVESCE 20.00 Risanke 20.45 Nepozabno darilo Ponedeljek, 25. decembra 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Papeževa poslanica *Urbi et orbt* 12.30 «Quanno Nascette Ninno* 13.00 Bolgarski in poljski risani filmi 13.30 DNEVNIK 14.00 Varietejski program LA SBERLA 14.35 Na svidenje trinajsta 15.50 «Lo specchio della vita* 17.50 PETER PAN 18.50 Osmi dan Posvečeno otroku 19.20 H app g aays: Veliko mesto Nastopajo Ron Howard, Hen-ry Winkler, Donny Most itd. 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «Sciarada», film 22.40 AKVARIJ Program z M. Costanzom Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Srečen božič, otroci: Risani filmi 13.00 Dnevnik 2 OB 13. URI 13.30 Srečen božič, otroci (2. del) Risani film 14.00 «Non mangiate le marghe-rite* - Film je režiral Charles Walters. 15.50 «La granduchessa e i ca-merieri* Glasbena komedija, ki sta jo pripravila Garinei in Gio-vannini in v kateri nastopajo Valentina Cortese, Franco Franchi, Ciccio Ingras-' sia. Biče Valori itd. 17.10 Program za mladino «Ptice se vračajo* - Film je režiral Nicola Popov 18.35 «Krt in božič*, češki risani film 18.50 Dober večer s... QUARTETTOM CETRA 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 HRESTAČ - Balet Čajkovskega izvaja ansambel Bal-let Royal de Vallonie 22.00 Po vatikanskem koncilu: »Preverjajmo koncil*, 4. nadaljevanje oddaje 23.00 Protestantizem Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.00 TV v šoli 16.05 Ljudje in zemlja 17.17 Vrtec na obisku: Dedek Mraz prihaja 17.35 »Kaj vemo o nacističnem plenu*, dok. film 18.00 OBZORNIK 18.10 'Spdktei‘’.... 18.30 šola smučanja 18.45 Mladi za' mlade 19.30 TV“DNEVNtKb',UL 20.00 Miroslav Krleža: GOSPODA GLEMBAJEVI Predstava ljublj. Drame 22.05 DNEVNIK Koper 20.00 Otroški kotiček: Stare 'neonske pravljice 20.15 TV DNEVNIK 20.35 »V tropskem gozdu: Yano-msni», dok. oddaja 21.05 OKO - TV drama 22.35 Baletni večer: Mozaik iz Hoffmannovih pravljic Zagreb 18.00 Mali šlager 18.15 «Kornati*, dok. oddaja 20.00 V. Car Emin (TV drama): »Istrska rapsodija 1. 1920» ŠVICA 18.25 Otroške igre, balet 19.25 Božične pesmi 20.45 Izseljevanje Švicarjev v Kalifornijo Torek, 26. decembra 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Ameriški komični filmi 13.00 Risani filmi: Naši predniki 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 »čas življenja*, film Režija: Douglas Sirk. Igrajo: John Ga vin, Liselotte Pulver in drugi. 16.05 PETER PAN, glasbena komedija 17.00 VLAK Pravljice, pripovedke, igre 17.25 «Ihtavi, simpatični Braceio di E'erro» 17.35 Nekoč je bil... jutri! 18.00 Dragi bralec glasbeni program 19.20 Happg days: Avtomobilska dirka Igrajo: Ron Hovvard, Henry VVinkler in drugi 19.45 Almanah, Vremenska slika 20X0 DNEVNIK 20.40 Skrivnosten dan, po istoimenskem romanu Rodolfa Donija 21.45 Jaz, Woody Allen Ob koncu DNEVNIK in Vre menska slika Drugi kanal 12.30 Objektiv Jug Dogodki in ljudje z italijan skega juga 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Trideset mladih minut Program UNICEF 14.10 Leteči krožniki Program je pripravil Gian ni Bisiach 15.20 Rim: Konjske dirke 15.50 «La granduchessa e i ca merieri*. glasb, komedija 17.00 «Signora di lusso*. film Režija: Daniel Mann. Igrajo Jack Hawkins, Rosalind Russel itd. 18.50 Dober večer s.. QUARTF,TTOM CETRA Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 GULLIVER 21.30 «Ntdelja v New Yorku» Fiim. Režija P. Tewksbury Filmske premiere Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Lj‘ubljana 17.15 POROČILA 17.20 Rock koncert: Janis lan 17.50 OBZORNIK 18.00 Pisani svet: Zlato 18.40 Trimska televizija 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Mednarodna obzorja: Koroška in Slovenija 21.05 Stendhal »Lucien Leuwen* TV nadalj. 21.55 TV' DNEVNIK 22.10 Glašbeni magazin 22.55 POROČILA Koper 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček: Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.35 Aktualna tema 21.05 «Lucien Leuvven* 2. del, TV nadalj. 22.00 Narodna glasba: Madžarska in Jugoslavija Zagreb 17.45 Pionirske TV novice 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Knjige in misli 19.05 Kulturni pregled 20 00 Aktualna oddaja 20.50 AKCIJE 21.00 »Predsednikova smrt*, film ŠVICA 16.40 Cirkus BILLY SMART 17.55 Božične zgodbe 19.05 TV film 19.35 Svet. v katerem živimo 21.45 Tretja stran JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD SREDE, 27., DO SOBOTE, 30. DECEMBRA 1078 SREDA, 27. decembra LJUBLJANA 16.15 Z besedo in sliko: Dedek Ježek: 16.25 Londonska narodna galerija; 16.50 Obzornik; 17.00 Košarka: Cibona - Partizan; 18.30 Puntarska pesem; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Ljubezensko življenje Budi-inira Trajkoviča; 21.45 Sodobniki: L. Osterc; 22.15 TV dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček: risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Neke jasne oktobrske noči, film; 22.05 Košarka: državno prvenstvo. ČETRTEK, 28. decembra LJUBLJ,*'A 14.55 TV v šoli; 17.20 Volker -Lucker: Saj to je za znoret; 17.55 Obzornik; 18.05 Stare japonske pravljice; 18.20 Afar, dokumentarni film; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Retrospektiva TV drame; 21.35 Mont Everest, dokumentarni film; 22 30 TV dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček: risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Vzporednik 0, film; 22.15 Cinenotes: Dan žerjavista Vlada Ješelnikaj 22.45 Francesco de Gregori. PETEK, 29. decembra LJUBLJANA 17.10 Poročila; 17.15 Zverinice iz Rezije; 17.30 Mathias, otroška nadalj.; 17.50 Obzornik; 18.00 Doma- či ansambli; 18.30 Rojevanje u-metnin; 19.30 TV dnevnik; 20.00 60 let Leonarda Bernsteina; 21.35 Razgledi: Kdor seje, naj tudi žanje; 22.35 TV dnevnik; 22.50 Ba-retta, serijski film; 23.40 Poročila. KOPER 20.00 Otroški kotiček; risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Pogubna sla, film: 22.15 Reklamna oddaja; 22.40 Zakladi britanskega muzeja: Volkovi. SOBOTA, 30. decembra LJUBLJANA 8.05 Stare japonske pravljice; 8.2i; Vrtec na obisku: dedek Mraz prihaja: 8.35 Z besedo in sliko: dedek Ježek; 8.45 Volker - Lucker: Saj to je za znoret; 9.20 Pisani svet; 10.00 Slovenska vojaška partizanska bolnišnica Pavla; 10.30 Izbira študija in poklica; 11.05 M. Dobrovvska: Noči in dnevi: 12.55 Oberstdorf: Smučarski skoki; 17.20 Obzornik; 17.30 Veliko potovanje Loieka in Boleka, film; 19.10 Ri sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 J. Morlimer: Will Shakespeare; 20.55 Moški in ženske, film; 22.55 625, pregled tedenskega programa. KOPER 18,00 Smučarski skoki iz Oberst-dorfa; 19.30 Otroški kotiček: Ta ko letos!; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Cena počitnic, TV film; 21,25 Dosje našega časa: Leto 1956; 22.25 Dol z vojno . . . naj živi ljubezen, film. MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve podesti) 76. Ne, tega se ni bal. Toda ko mu je povedala o svojem klanju, o svoji kraji in postavila predenj: “Pojdi in me zdajl«, je vedel, da je to usodna stvar. Ženska na zahtevanju lahko takole reče,- 'Sama si nisem upala povesti, pa sem prosila Goriška, naj on pove. Saj sem ajdi 3jemu dala nekaj tega denarja!’ Lahko gre še delj: mar ii ni sam rekel, kako vsi kradejo? Kdo so ti 'vsi ? Na Nadnje se bo izkazalo, da je to predvsem on — Gorišek, ia na njegovem OZKZ stvari nikakor niso v redu. • Prekleta ženska!« je zaklel Gorišek ko je tako brez-'zhodno razmišljal. «Kam me je spravila!« Vendar je vedel, da se z golim zmerjanjem in hudo-^anjem ne bo premaknil nikamor. Bilo se je treba odbiti in nekaj napraviti. A kaj? Samo dvoje mu je ostalo: 3a stopi k ravnatelju tega prekletega Okrajnega masažna in mu pove, kako in kaj pa tako prevali vso stvar ^anj; ni rečeno, da jo bo ravnatelj predal Notranjemu °dseku; ali pa zamolči, stopi k njej in se nekako pobota. Razume se: za ceno nekakšne ljubezni, ker ženska bo hotela ljubezni. Vendar stvar tudi s tem ni rešena: lahko odkrijejo njen greh v podjetju in tudi v tem primeru se bo začelo zasliševanje, preiskava. In tudi ta preiskava ga bo pokopala. Torej jo izdati? Toda ne bo to vendarle grdo? A ona je tako postavila predenj, iz same gole sle po maščevanju. Da, maščevati se hoče v svoji užaljeni ljubezni m ji pri tem ni nič mar, če bo sedela. Ne, ne misli na ječo, ne misli na to, da bo brez službe, hoče se ji maščevanja. 'Ti si boš premislil: preveč imaš rad samega sebe!’ Te besede se mu kar naprej opletajo po mislih. «Ne gre za to, če imam preveč rad samega sebe!« si je dejal v zagati. »Vsakdo ima sebe najrajši. To še ni nič slabega. A tu gre za stvar, ki ne veš, kako bi se bolje iztekla.« Ker nazadnje ni bilo zgolj v tem, ali jo bo izdal ali ne. Marjan Gorišek si ne bi niti za trenutek pomišljal, da je ne bi izdal, če bi vedel, da bo tako zanj najbolje. Vstal bi jn šel ter prijavil vse skupaj. Toda ostalo je zanj skrivnost: kaj je Majdo nagnalo k temu. da sili prav njega, naj jo izda. Zakaj prav on? Zakaj je tako zahtevala? Če bi se posvetovala z njim, bi bilo vse kaj drugega. Ona pa kratko malo; »Pojdi in me izdaj!« »Zenska se pogublja,« si je rekel. »Pretila je, da se bo ubila. Zastran tega si je premislila. Tudi ona ima preveč rada samo sebe. Ne, ubila se že ne bo. Telesno ne! Očitno pa pripravlja hujši samomor: pogubiti se hoče in pri tem hoče pogubiti tudi mene. Ker ve. če bi se telesno ubila, bi jaz ostal živ in ne bi vedela, ali mi je hudo ali ne. Preden bo sebe pokopala, bo videla mene pokopanega. In to maščevanje je silnejše, strašnejše!« Tega se je Gorišek zbal. Ne da bi še podrobneje sklepal in se odločal, si je nazadnje dejal: »Sama se je ob- sodila. Sama je zahtevala, da to napravim. S tem bom rešil tudi njo, ker sicer bo drvela še dalje v pogubo.« Odšel je z doma. Toda ko je že stal pred stanovanjem ravnatelja Okrajnega magazina, si je nenadoma — premislil. »Vseeno,« si je dejal. »Toliko se spet ne mudi... ne. tako hudo se res ne mudi. Jutri, pojutrišnjem bo še vedno dovolj zgodaj...« Majda je bila na preži. Čakala je, kaj bo storil Gorišek. Mislila je resno. Ko je Gorišek dognal, da hoče dekle napraviti drugačen samomor, je bil blizu resnici. Bila si je samo o enem na jasnem: da je treba z vsem tem končati. Toda pot, ki si jo je izbrala, je bila najmanj primerna in najbolj nesmiselna: namesto da bi sama stopila k svojemu šefu in mu povedala, je silila Goriška v to, da jo pogubi tudi sebe. Drsela je še niže: v tem čakanju, v tem izzivanju Goriška in usode, je jemala dalje denar. Zdaj je to delala že tako, da bi jo moral slepec odkriti, če bi se ozrl v njeno delo! Zahajala je v družbo, posedala z moškimi, tudi plačevala je. bila je vesela, glasna, včasih celo vsiljiva. Opijanila se je in se potem omotična vračala, vendar nikdar sama: vedno jo je moral kdo spremljati, ki se je potem z njim zaprla v svojo sobo. Na Okraju je s tem svojim vedenjem zbujala začudenje in nejevoljo. Ljudje so postajali razočarani nad njo. Postalo je vsem očitno, da se z Majdo Suhadolc nekaj dogaja. Ravnatelja magazina na njeno nesrečo v teh dneh ni bilo doma in tako je lahko postala naravnost že samo-pašna. »Nekaj tisočakov več ali manj,« je razmišljala, ko je jemala, »me ne more še bolj pokopati.« Pri tem se je surovo zasmejala, kakor se je to včasih znal le še Marjan Gorišek. »Treba je iti do kraja. Ne, Majda ne bo občepela kje na sredi!« Hkrati se je lovila za moškimi, celo jih je popoldne vabila k sebi. V tem blodnem, bolnem položaju, v popolnem razkroju njene duše, se je prva spotaknila ob njo Kodrova Vida, toda žal na svoj zbadljiv, zvišen način, ki ni reševal, pač pa še bolj pogubljal. Vprašala jo je hinavsko: «Kaj je s teboj, punca?« »Glej jo, tetko!« jo je zavrnila Majda zviška. »Sem ti na poti? Kaj hočeš od mene?« «Nič takega,« je odvrnila Vida s hladno hudobnostjo. «Gledam te, gledam in nekaj mi ni jasno. — Zanimaš me, punca... lepe čevlje imaš! Gotovo so zelo dragi. Le kje si jih kupila?« To o čevljih je Majdo nekoliko zmedlo. Pričakovala je napad z druge strani. Zagledala se je* v te svoje čevlje, ki jih je zdaj kar naprej nosila. Dejala je suho: «Ka) ti to mar. Sem jih pač kupila... Saj si jih tudi ti lahko, če so ti takšni tako všeč!« «Všeč že, všeč!« je rekla Vida. «Le kako naj si jaz za svojo plačo takšnih kupim?« To »za svojo« je posebej poudarila, ker je imela večjo plačo kot Majda. Ta je čutila udarec, nehote zardela, ker se ni mogla obvladati. Vendar je vrnila: »Bi pač štedila. Počasi se nabere tudi za čevlje.« Skušala se je drzno zagledati v Vido, a je čutila pri tem, da ji ta stoji na prstih, kar je tudi pokazala, ko jo je zavrnila: ♦Oh, ne vem, kako bi, ko pa pri meni vse tako drago pride. Morala bi me ti naučiti. Morebiti bi potem tudi pri meni šlo, kaj meniš?« ŠPORT ŠPORT ŠPORT ATLETIKA DEŽELNE LESTVICE ZA TROFEJO »POMLADi Lep napredek naših društev Med posamezniki je največ pokazal borovec Gorazd Pučnik - Tudi ostali zadovoljili Pred kratkim je atletska zveza objavila deželne lestvice za trofejo «pomlad» za leto 1978, in to za kategorije dečkov in deklic A in B skupine. Lestvice vsebujejo od deset do štirinajst najboljših deželnih rezultatov brez razlik v kategorijah, čeprav je zelo težko, da se a-tlet B skupine uvrsti med najboljšo deseterico. Med objavo pokrajinskih lestvic smo napovedali, da imajo slovenski atleti z doseženimi izidi lepe možnosti za visoko uvrstitev tudi v deželnem merilu. No, naše napovedi so se tudi uresničile, kot je razvidno iz spodnjih lestvic. DEKLICE (1964-65 in 1966-67) 80 m: 1. Kravina (Toši Tarvisio) 10’'2 (64) 80 m ovire: 1. Furlani (Edera TS) 12”3 (64) 300 m: 1. Pistrino (Libertas Gonars) 41”5 (64) 1.000 m: 1. Apollonio (CSI TS) 3’08"8 (64) Višina: 1. Puppo (SGT TS) 1,62 (64) Daljina: 1. Furlani (Edera TS) 5,28 m (64) Krogla (3 kg): 1. Pavlotti (Libertas Palmanova) 11,22 m (64) Disk (1 kg): 1. Cella (Libertas Manzano) 26,34 m (64) Kroglica (300 g): 1. Antiči (UGG GO) 39,80 m (64) 3. Karmen Menegatti (Levstik) 25,26 m (64) Edina slovenska predstavnica, kateri je uspela uvrstitev med prvih deset v ženski konkurenci, je prav Karmen Menegatti, čeprav je še zelo oddaljena od prvih kot rezultat. Troboj: 1. Furlani (Edera TS) 1448 (64) Štafeta 4x100: L Edera TS 51”4 Štafeta 3x800: 1. Libertas Gonars 7'35”6 EKIPNA LESTVICA DEKLIC 1. UGG Gorica 27.884 21. AK Levstik 2.120 22. ŠZ Bor 1.564 Naši dve društvi, ki gojita žensko atletiko, sta na dnu lestvice. Za prihodnjo sezono pa seveda nameravata to uvrstitev krepko izboljšati in se zato že primemo pripravljata. DEČKI (1964-65 in 1966-67) lfoja 4 km: 1. Chiarelli (S. Giaco-mo TS) 20'27”7 (64) 80 m: L Medeot (Torriana) 9”5 (64) 80 m ovire: 1. Candotto (Libertas Gonars) 12'T (64) 2. Peter Župančič (Bor) 13"8 (64) 3. Aljoša Gašperlin (Bor) 14”4 (65) 4. David Poljšak (Bor)"15’’0 (64) 6. Edi Škerlavaj (Bor) 15"1 (65) 7. Fausto Bonanno (Adria) 15"3 (65) Čeprav niso praktično imeli naši atleti v deželi konkurence, kar jim je seveda omililo agonizem, so se vseeno s svojimi dosežki vsi uvrstili med prvo deseterico z borovcem Župančičem na čelu. 30« m: 1. Laveder (Arte GO) 40'’1 (64) 2.000 m: 1. Lot (Libertas Sacile) 6’00”3 (64) Daljina: 1. Flaibani (NAF Videm) 5.52 m (64) 2. David Poljšak (Bor) 5.49 m (64) 3. Gorazd Pučnik (Bor) 5,10 m (64) Tudi v tej disciplini je slovenski atlet na drugem mestu. Borovec želni lestvici dosegli kar 6 uvrstitev med najboljšo enajsterico. Na čelu je Gorazd Pučnik, ki je tudi naš edini atlet, ki se je povzpel na prvo mesto tudi v deželnem merilu, zasledimo pa ga še na lestvicah daljine, krogle, diska, štafete in troboja. Torej res vsestranski atlet. Troboj: 1. Rosignoli (NAF Videm) 1118 (64) 14. Gorazd Pučnik (Bor) 810 (64) Štafeta (4x100): 1. NAF Videm 48”4 6. Bor (Langan, Poljšak, Gašperlin, Pučnik) 51”2 Prvič torej zasledimo našo štafeto na prvih mestih lestvice. Gre za hitro Borovo štafeto, ki je na zelo dobrem šestem mestu. Štafeta (3x1200): 1. Libertas Sacile 10’39”5 EKIPNA LESTVICA DEČKOV 1. NAF Videm 29.754 2. Arte Gorica 20.119 3. Libertas Gonars 17.268 12. Bor 5.882 19. Adria 1.349 31. Levstik 410 Največji kakovostni skok je letos napravila Adria, ki je svojo lanskoletno uvrstitev izboljšala za kar e-najst mest, Bor in Levstik pa sta se izboljšala za štiri mesta. Treba pa je reči, da je uvrstitev borovcev dosti pomembnejša. Pri vsem tem pa moramo pomisliti na ogromne organizacijske, finančne in kadrske sposobnosti furlanskih klubov, ki izbirajo na stotine dečkov in deklic že v šolah, moramo reči, da so uvrstitve naših društev več kot zadovoljive. Naša atletska društva namreč lahko štejejo le na kako dvajseterico atletov, vodijo jih več kot prizadevni trenerji, katerih glavna skrb je predvsem prostor za treniranje. Uspehi naših društev pa dajejo velika upanja za še plodnejšo prihodnjo sezono. R.F. ODBOJKA V PRVENSTVU DEKLIC Slovenski derbi Kontovelu Kontovelke so premagale Slogo po treh setih igre Kontovel — Sloga 3:0 (15:5, 15:3, 16:14) KONTOVEL: Daneu, Prašelj, T. Cjbic, V. Cibic, Štoka, Malalan, N. Menegatti, K. Menegatti, Guštin. SLOGA: Petaros, Sosič, Grgič, Ciuffar, Kovačo, S. Vidali, V. Vi-dali, Milič, Benčina, Gulič, Križ-mančič. SODNIK: Magris V kategoriji deklic sta se v slovenskem derbiju pomerili domača ekipa Kontovel in Sloga. Tekma ni bila posebno zanimiva, kajti med šesterkama je kakovostna razlika očitna. Med Kontovelkami igra namreč več odbojkaric, ki redno nastopajo tudi v prvi ekipi, ekipo Sloge pa sestavljajo večinoma mlade in še neizkušene tekmovalke. Igra se je razživela le v tretjem nizu, v katerem so se slogašice e-nakovredno borile z domačinkami in so tesno izgubile set po ogorčeni borbi. S to zmago se je zaključil prvi del prvenstva. Kontovelke so doslej še neporažene in upati je, da bodo svojo pozitivno serijo še nadalje- iiiiiiiiiiiriiifiHiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiMimiuiimiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniinia MINIBASKET PRVENSTVO «ZINI & R0SENWASSER» Naši tokrat zadovoljili Na lestvici najboljših strelcev zanesljivo vodi F. Korošec (Breg) vale v drugem delu, ki se bo začel po praznikih. H. L. OMA — Bor 3:2 (4:15, 15:2, 7:15, 16:14, 15:3) BOR: Gerdol, Maver, Birsa, Bajc, Vecchiet, Scocchi, Zergol, Dougan, Čepar. Andlovič. Borovke so na tej tekmi zamudile lepo priložnost, da bi pospravile drug; prvenstveni par točk. V prvi pobvici tekme so naše zastopnice zaigrale dokaj spremenljivo, v nadaljevanju pa so le uredile svoje vrste in prikazale na trenutke razmeroma dopadljivo igro. Ključni set je bil prav gotovo četrti, ki je prinesel ogorčen boj za vsako žogo. Kljub porazu na razliko, lahko trdimo, da so bile v tem nizu «plave» za spoznanje boljše od nasprotnic, športna sreča in nezanesljivi sodnik pa jim v odločilnih trenutkih nista bila naklonjena. Mlade borovke torej niso razočarale, čeprav so sposobne zaigrati bolje.' S trdim in vztrajnim delom pa se bo dala odpraviti še marsikatera pomanjkljivost, ki je pri tako mladih odbojkaricah povsem razumljiva. Mig Poletova ekipa, ki nastopa v prvenstvu minibasketa Gorazd Pučnik oljšak je le za 3 centimetre ob rvo mesto, treba pa je omeniti, a nj letos doživel niti poraza na Umovanjih za trofejo »pomlad*, roskok: 1 Palamin (Stellaflex) 10,94 m (64) išina: 1. Toso (NAF Videm) 1,83 m (64) alica: 1. Zamo (NAF Videm) 3,00 m (64) rogla (4 kg): 1. Paviotti (Libertas Gonars) 13,18 m (64) 13. Gorazd Pučnik (Bor) 10,58 m (64) 4sk (1,5 kg): 1. Canton (NAF Videm) 34,05 m (64) 5. Gorazd Pučnik (Bor) 28,04 m (64) rogiica (400 g): 1. Gorazd Pučnik (Bor) 54,66 m (64) 3. Aljoša Gašperlin (Bor) 46,84 m (65) 5. Vasilij Pečar (Adria) 41,00 m (66) 6. Tibor Gordan (Adria) 40,72 m (64) 10. Igor Kakovič (Adria) 36,15 m (65) 11. Igor Meden (Bor) 33,40 m (65) Potem ko so v tej disciplini naši tleti zasedli na pokrajinskih lestvi-ah vsa prva mesta tako v moški ,ot v ženski konkurenci, so na de- Tudi prvi del tega prvenstva se je končal. Vse naše ekipe so v tem zadnjem kolu zadovoljile. Čeprav so igrale proti ekipam, ki so sedaj na vrhu lestvice (Bor s Ser-volano, Kontovel z Visintinijem, Polet pa s Camb B), so pokazale borbenost in obenem tudi lepo igro. Upajmo, da bodo tako igrale tudi v nadaljevanju i venstva, ki bo zelo naporno. Kontovel je proti vodečemu Vi-sintiniju prikazal (mogoče prvič v tem prvem delu) lepo igro. Predvsem v obrambi (in to «mož - moža*), so Lisjakovi varovanci igrali bolje kot v zadnjih tekmah. Naj omenimo še lepo igro Starca, Brischie in Grilanca. Čeprav so borovci doživeli še en poraz, so tokrat s prikazano igro zadovoljili. Tekma s Servolano je bila lepa in prijetna in tudi borbenosti ni manjkalo. Med posamezniki bi v Borovih vrstah nedvomno omenili Semena (mogoče edini z Brandolinom, ki se je boril pod košema) in Kovačiča, ki je res Požrtvovalno igral. Polet pa je spet igral neodločeno. Po tekmi z Libertasom, ko so Openci zasluženo remizirali (36:36), so tokrat mnogo bolje igrali kot v o-stalih tekmah. Med «oranžnimi» bi omenili Ferija ter Košuto, ki sta res dobro zaigrala, čeprav tudi drugi niso zaostajali. Sokol bi moral zaigrati zadnje kolo z Don Boscom B. Tekmo so prekinili, kajti Tržačani niso utegnili priti v Nabrežino zaradi zmrznjenih cest. Tako poleg Sabe, bodo morali Vassallovi in Terčonovi varovanci zaigrati še tekmo z Don Boscom. Kot smo v prejšnjih številkah že omenili, je Breg po prvem delu prvenstva na 2. mestu lestvice. IZIDI 3. KOLA Skupina A Bor — Servolana 41:66 Camb A — Inter Milje B 39:35 LESTVICA Servolana, Camb A in Inter Milje 4; Bor 0. Skupina B Visintini — Kontovel 53:34 Inter 1904 A — Don Bosco A 78:43 LESTVICA Visintini 6; Inter 1904 A, Don Bosco A 2; Kontovel 0. Skupina C SGT - Libertas A 52:55 Polet — Camb B 33:33 LESTVICA Camb B 5; Libertas A 3; Polet in SGT 2. Skupina D Libertas B — Inter Milje A 24:28 LESTVICA DLF — Breg 62:37 DLF 6; Breg 4; Inter Milje A 2; Libertas B 0. Skupina E Inter 1904 B - Saba 16:23 Sokol — Don Bosco B prek. LESTVICA Inter 1904 B in Saba 4; Don Bo- sco B in Sokol 0. Sokol 2 tekmi manj, Saba in Don Bosco B 1. NAŠI STRELCI (Sokolovi igralci imajo kar dve tekmi manj) Korošec (B) 79 (26,3 na tekmo); Starc (K) 36; Košuta (P) 34; Tavčar (Bor) 33; Grilanc (K) 29; Gra-nier (P) in Žerjal (B) 26: Feri (P) 25; Semen (Bor) 21; Emili (K) 18; Košuta (Bor) in Terčon (S) 14; Krapež (Bor) 13; Škabar (K) 11; Smotlak (Bor) 9; Prašelj (B) in Kovačič (Bor) 8; Fabi (P) 7; Per-si (P), Della Schiava (S) in I. Per-tot (K) 8; Slavec (B) 5; Kofol (B), Jogan (Bor), D. Pahor (S) Bri-schia (K) in Piras (K) 4; Pupu-lin (Bor) 3: Ota (B), Pieri (Bor), Brandolin (Bor), Cej (Bor), Ter-čič (K) in Ipavec (P) 2; Zajec (P), Bellafontana (P) in Vodopivec (B) 1. Sedaj bo minibasket miroval do novega leta. Četrto kolo se bo začelo 13. januarja; le Sokol bo začel prej, kajti košarkarska komisija je določila da bodo ponovili tekmo med Sokolom in Sabo že 6. januarja. CT K LOK ROS * iOrtEK V VARIANU Nastopili bodo trije tekmovalci KK Adria V torek bo v Varianu pri Vidmu na sporedu sedma etapa v ciklo-krosu za trofejo «A1 Fogoler*, ki je obenem predzadnja preizkušnja za dodelitev naslova najboljšega v letošnji izvedbi trofeje. Na skupni lestvici vodi trenutno s sedmimi točkami naskoka Franco Novelli pred Barattinom, tako da ne bi smel imeti furlanski vozač problemov za končno osvojitev prvega mesta. Odločilna bi morala biti prav torkova dirka. Start tekmovanja bo ob 14. uri. Tekmovalci pa bodo morali prevoziti 10 krogov v skupni dolžini 24 kilometrov. Nastopili bodo tudi lonjerskj kolesarji, in sicer Petelin, Čok ter Cera šari, medtem ko bo odsoten Ruzzier, ki se bo v torek v jutranjih urah udeležil teka po tržaških ulicah na 14 km dolgi progi. Položaj lonjerskih vozačev dve dirki pred koncem je dokaj zadovoljiv. Lahko bi rekli, da je odličen predvsem med juniorji, kjer je Čok na odličnem drugem mestu, z dvema točkama zaostanka za Zau-pb. Upati je, da mu bo ta zaostanek uspelo nadoknaditi in se boriti za prvo mesto med juniorji. Dober je tudi položaj Petelina, ki pa je opravil dve dirki manj kot drugi, je pa pokazal izredno borbenost in zagrizenost, predvsem v zadnji dirki, ki se je odvijala v nedeljo pri Domju, kjer je zasedel dvanajsto in ne trinajsto mesto, kot je najprej napovedal sodniški zbor. Malo možnosti pa ima za napredovanje med cikloamaterji Cera šari, ki je komaj na petem mestu po lanskoletnem uspehu, ko je zmagal v svoji kategoriji. Vprašanje je, če bo v torek lahko sploh na stopal, saj si je na treningu v četrtek zvil nogo, tako da je v dvomu njegovo sodelovanje na dirki v Varianu. R. Pečar NOGOMET Anketa zagrebškega dnevnika Džoni in Stojkovič najboljša po prvem delu Po anketi, ki jo je pripravil zagrebški dnevnik »Večer n ji list* so izbrali najboljša nogometaša prve jugoslovanske lige, ki sta se najboljše izkazala v jesenskem delu letošnjega prvenstva. Zmagala sta branilca Džoni (Dinamo Zagreb) in Stojkovič (Partizan Beograd). Oba sta tudi člana državne reprezentance, skupno pa sta zbrala 64 točk. Na lestvici sledijo: Halilhodžič (63), Safet Sušič (59), Cukrov (40), Sliškovič (30), Šurjak (27), Miro-čevič (25) itd. V TOREK OB 9. URI Tek po tržaških mestnih ulicah V torek bo po tržaških mestnih ulicah 14 km dolg tek imenovan «Stratrieste». Priredil ga bo atletski klub Marathon, ki predvideva udeležbo približno 5C0 tekačev in tekačic vseh starosti. Start teka bo ob 9. uri s Trga Unita, proga pa bo nato vodila po nabrežju do Ul. Čampo Marzio, po Sprehajališču sv. Andreja, Drevoredu Čampi Elisi, Ul. d’Alviano, Ul. Svevo, do Skednja, po Ul. Car-pineto do valmaure in nato Po Istrski cesti do Trga Pestalozzi, po Ul. Veltro, Ippodromo, Rossetti in Rismondo do Trga Ulpiano. Zaključni del bo vseboval še Ul. Ghe-ga, postajo, nabrežje s ciljem ponovno na Trgu Unita. Šlo naj bi za nekak netekmovalni pohod in maksimalni čas je predviden v treh urah. Vsaj polovica udeležencev pa bo nastop opravila v tekmovalnem duhu. Prijave sprejema klub Marathon vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu, v Ul. Oriani 1/B. Za prijavnino 2.000 lir bo vsak po koncu pohoda prejel spominsko kolajno. kb V Z rednega občnega zbora SD Zarja 1 \ Rednega občnega zbora ŠD Zarja v Bazovici se je udeležilo lepo število domačih športnih ljubiteljev in gostov tiMMMiitiiHiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiimniiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiuoHiiiiuuiniiiimiiiiiiiHminiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiioiiininne naprej tudi govalcev, kot VATERPOLO Farago izključen Najboljši vaterpolist na olimpijskih igrah v Montrealu, Madžar Farago ne bo smel igrati v mednarodni areni kar za leto dni, saj ga je mednarodna zveza izključila, ker je na prvenstveni tekmi sunil sodnika in mu povzročil lažjo poškodbo. CONSKI TURNIRJI Malo pred koncem leta sta se končali še dve pomembni šahovski prireditvi: dva važnejša izmed 11 conskih turnirjev v novem ciklu tekmovanja za moško svetovno prvenstvo. Za nas je bil posebno zanimiv turnir 11., tako imenovane »sredozemske cone*, ki so jo na novo formirali na zasedanju centralnega komiteja FIDE LANI v Caracasu. Na tem turnirju, ki so ga priredili v dveh portugalskih mestih, je bilo vseh 5 jugoslovanskih predstavnikov, medtem ko so bili ti doslej razporejeni po raznih evropskih conah. Med udeleženci so bili nadalje po 3 Italijani in Portugalci s po 1 do 2 igralca pa so bile zastopane druge države z evropske sredozemske obale, dela Afrike in Azije. Skupaj naj bi bil imel turnir 28 udeležencev, vendar jih je po nekaj odpovedih o-stalo samo 23. Najprej so ob tako velikem številu igralcev začeli turnir v predskupinah, potem pa so na prošnjo udeležencev in z odobritvijo novega predsednika FIDE O-lafssona odigrali ves turnir, vendarle po normalnem Bergerjevem sistemu v eni sami skupini; je pa zato tekmovanje trajalo skoraj 4 tedne. Do tu bi bilo vse lepo in prav, če ne bi bila FIDE že od vsega začetka napravila napake, s tem da je določila, da napredujejo iz te cone v meteorski turnir samo prvi trije zmagovalci! To pa je odločno premalo, če upoštevamo, da »je bilo med udeleženci 6 velemojstrov (poleg Jugoslovanov še Italijan Mariotti) in da ima Jugoslavija sama že 30 velemojstrov, daleč največ za Sovjetsko zvezo, ki jih ima 44, medtem ko jih imata neprimerno manj ZDA 16 in Madžarska 14. Kljub temu pa gre iz ZDA, ki imajo zase svojo cono, v medeonski turnir iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHHiiHiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiinii ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA *; > S H (ji H Milanovičev memorial V sklopu Zveze tabornikov Slovenije se odvija več raznolikih tekmovanj in prireditev. Letošnjo jesen so Zveza tabornikov Slovenije. Planinska zveza Slovenije in Partizan Slovenije skupaj priredili tradicionalni orientacijski pohod za Milanovičev memorial. Pohod sta doslej izmenoma organizirali Z TS in PZS v spomin na sekretarja Saveza komunističke omladine Jugoslavije (SKOJ) Dra-goljuba Milanoviča, ki se je leta 1922 ob povratku z Dunaja, kjer je zasedala komunistična mladinska internacionala, smrtno ponesrečil med Velikim in Malim Stolom pri Žirovnici. Letošnjega pohoda se je udeležilo okrog 1.500 tabornikov, planincev, članov športnih društev itd. Iz leta v leto je udeležba večja. kar je razumljivo, ker se neprestano veča število ljudi, ki Iju- Borovi košarkarji so doslej v promocijskem prvenstvu igrali s spremenljivo srečo bijo tekmovati v naravi v orientacijskem športu. Zlata puščica Letošnja 4. Zlata puščica je bila prvič tudi republiška akcija Z TS. Tekmovanje v lokostrelstvu je letos priredil odred Tone Tomšič iz Ljubljane. Tokrat so se tudi posamezni odredi dobro pripravili, saj so sledili številnim lokostrelskim seminarjem, ki jih je letos spomladi in poleti organizirala taborniška zveza skupno z Zvezo lokostrelcev Slovenije. Vse to je bil seveda predpogoj, da je letošnje tekmovanje za Zlato puščico lepo uspelo. Tekmovalci so bili pravilno opremljeni in so seveda vedeli kako je treba streljati. Skratka lokostrelstvo je zajelo širok krog ta bomikov. Namizni tenis Dejavnost tabornikov je res vsestranska. V odredu Bistriških gamsov v Kamniku so organizirali o-dredovo tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo veliko število mladih tabornikov. Avtorally Člani kluba Vandrovčki iz odre da Sivi volk iz Ljubljane so pripravili avtomobilski ally za starše in člane odreda. Start je b:l na ljubljanskem Gradu. Tekmovanje je potekalo iz Ljubljane preko Polhovega Gradca in Črnega vrha do Poljanske doline, čez Blegoš do Selške doline in Dražgoš ter se je zaključilo na Rovtarici. Delovna akcija Klub dravskih piratov iz odreda Ukročena reka iz Maribora so imeli delovno akcijo za ureditev tabor niškega doma na Glažuti. Popramli so streho doma. Še z malo napora bodo uredili še notranjost, kjer bo lahko prenočilo tudi petintrideset ljudi. Skratka izredno hvalevredna pobuda. Konjuh pianinom Zveza tabornikov Bosne in Hercegovine je organizirala v počastitev oktobrske revolucije tradicionalno akcijo «Konjuh pianinom 78». Srečanje, kjer sodelujejo poleg ta bomikov tudi drugi mladinci, je prilika za poglabljanje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. •k isto število zmajih je bilo prvotno določenih iz 11. cone, namreč 3! Naknadno so potem na kongresu FIDE v Buenos Airesu dodali iz 11. cone le še enega medconca, toda z izrecnim pogojem, da mora biti ta — iz Afrike. Razumljivo je, da želi FIDE pospeševati razvoj šaha v širino po vsem svetu, toda s to odločitvijo bo prišel v medeonski turnir igralec z nizkim ratingom, ki ne 1» imel nobenih izgledov na uspeh, eden izmed svetovnih velemojstrov pa bo ob svoj prostor na medeonskem turnirju. Turnir v coni 11 je imel od vsega Taifljij fifff • Jugoslovanov strsena “rodilna mesta kmalu povzpeli vsi trije Italijani, Mariotti in oba mojstra madžarskega rodu Tatai in Toth. Ljubojevič, Velimirovič in Ivkov so si ob začetku privoščili nekaj spodrsljajev in je že kazalo, da se utegne ponoviti katastrofa z olimpiade v Bue-Airesu. Potem pa so si vsi trije opomogli in z naravnost fantastičnimi rezultati končno zasedli vsa tri prva mesta. Velimirovič je iz zadnjih 17 partij dosegel polnih 16 točk, kar je baje celo rekord na mednarodnih turnirjih. Ljubojevič in Ivkov pa sta tudi zbrala po okoli 80 odst. točk. Kljub temu je bila borba do konca odprta, ker je tudi Mariotti držal izredno visok odstotek. Končna odločitev je padla, prav šele v zadnjem kolu, ko je Ivkov s težavo remiziral z Ma-riottijem in tako zasedel mesto pred njim. Nekaj kol pred tem pa je Velimirovič kot črni premagal Mariotti ja, kar je bilo tudi odločilnega pomena. Seveda je značilno za take «mešane» turnirje, da je ena sama zmaga nad samo 15 velemojstrskimi srečanji v turnirju določila končni vrstni red prvih, ko je imel turnir vendar 253 partij. Naj na kratko navedem samo vrstni red prve deseterice: Velimirovič 18, Ljubojevič 17,5, Ivkov 17, Mariotti 16, Tatai 15,5 Makropulos (Grčija), Kne ževič 15, Matulovič 14,5, Bouazis (Tunizija) 14, Skalkotas (Grčija) 12,5. Bouazis je torej kot najboljši Afričan četrti medconec s turnirja. Kakor je trojna zmaga Jugoslovanov zelo lep uspeh, pa vendar zaenkrat daje samo vstopnice za medeonski turnir in nič več. Predvideno je, da bo medeonski turnir prihodnje leto imel dva dela, vsakega s približno 20 udeleženci. To pa bodo skoraj sami velemojstri, in samo prvi štirje iz vsake skupine se bodo uvrstili v turnir kandidatov. V prvi vrsti po številu kandidatov pa lahko dandanes ocenjujemo moč posameznih držav v vrhunskem šahu. V tekmovanju z velemojstri pa bo treba v medeonskem turnirju uporabiti popolnoma drugačno taktiko kot v conskem,' kjer je bilo nekaj udeležencev na ravni skoraj začetnikov. Drugi pomembni conski turnir — zahodnoevropski — se je končal skoraj istočasno s sredozemskim v Amsterdamu. Imel je 15 udeležencev, med njimi 6 velemojstrov. Končni vrstni red prvih zmagovalcev je bil Timman (Nizozemska) in Mi-les (Anglija) 11,5, Stean (Anglija) 11, Sosonko (Nizozemska) 10,5, Speelman (Anglija) 9. Zanimivo je, da je med zaostalimi tudi španski velemojster Bellon. Španija je dala prednost udeležbi v zahodnoevropski coni pred sredozemsko, pa zopet ni uspela. Sicer sta se iz te cone uvrstila v medeonski turnir samo dva igralca. Sreča je, da sta to ravno najboljša ali vsaj največ obetajoča. 27-letnemu Timmanu, po letih torej vrstniku Karpova, obetajo dr. Euwe in mnogi drugi strokovnjaki, da utegne biti nasprotnik Karpova v dvoboju za svetovno prvenstvo 1981. To sklepajo iz njegovih odličnih rezultatov v zadnjem času, še bolj pa iz visoke kakovosti njegove igre. 24-letni Miles pa tudi že nekaj let velja za enega najbolj perspektivnih mladih velemojstrov na svetu. 7. januarja pa se bo začel v Varšavi turnir 3. vzhodnoevropske cone. Dejansko je to za Sovjetsko zve* zo najmočnejša cona sploh, saj države ki jo sestavljajo (Madžarska, Poljska, Romunija, Bolgarija, ČSSR in NDR) razpolagajo kar s 35 velemojstri. Z ozirom na rezultate državnih prvenstev pa bo v conskem turnirju sodelovalo samo 10 velemojstrov, medtem ko so si druga mesta zagotovili mojstri. Turnir bo imel 20 do 22 udeležencev in ga bodo pričeli v dveh predskupinah, iz katerih se bodo najboljši uvrstili v finale. Za medeonski turnir pošlje vzhodnoevropska cona kar 5 zastopnikov. Poleg tega pa bo i" mela tam še dva igralca več, ker imata Portisch in Hort kot udeleženca zadnjega kandidatskega turnirja direkten vstop brez udeležbe v conskem turnirju. To je seveda nadaljnja velika prednost, ker jim® ni treba že v conskem turnirju pokazati pripravljenega teoretskega materiala. Skupaj s Portischem ima' jo. JVl^dž^ri torej vsaj na papirF* možnost, da pridejo v medeonski turnir s 6 udeleženci, če se v conskem uvrsti vseh 5 njihovih predstavnikov. Vasja Pirc NAMIZNI TENIS OD 1. DO 6. JANUARJA Na pripravah v Rimu tudi krasovka Sonja Doljak Namiznoteniška zveza FITeT je uradno povabila Krasovo namiznoteniško igralko Sonjo Doljak r.a skupne priprave, ki bodo v RimU od 1. do 6. januarja 1979. Priprav se bo udeležilo 15 najboljših in obetajočih nara.ščajnic in mladink iz vse države. Ta buda namiznoteniške zveze, ki Prl' ča o resnejšem načinu dela tudi na tem področju, je bila zasnovan® zato, ker bo prihodnje leto Italij® gostitelj in organizator evropskega mladinskega namiznoteniškega prvenstva. Treninge skličanih igralk bo vodila Sonja Milič, ki že več kot leW dni opravlja posle trenerja mladinske in naraščajniške državne reprezentance. . h« BOKS Zae. ..ATLGORiJ.. Caite - Evangelista Italijanski boksar težke kategorije, 38-letni Dante Canč, se bo v torek v Bologni spoprijel z evropskim prvakom, Špancem Alfredom Evangelistom. Izid spopada je zelo težko predvidevati; Cane bo namreč res boksal na domačem »terenu*, njegov nasprotnk pa je kar 13 let mlajsj in je znan kot odličen «fighter». izredno težkim in uničujočim vim krošejem. z le- V taboru italijanskega boksan.l® so prepričani o zmagi Cane ja. Tum sam italijanski boksar je izjavil, da se je za to srečanje temeljito Popravil in da je že našel taktiko-s katero bo ugnal svojega nasprotnika. OBVESTILA SK Devin obvešča vse udeležence smučarskega tečaja, ki bo v Ovčji vasi, danes, 24. decembra, da bo avtobus vozil po naslednjem urniku* Nabrežina 6.05, Križ. 6.10, Prosek 6.15, Zgonik 6.25, Salež 6.30, Praprot 6.40, šempolaj 6.45, Preča*® 6.50, Mavhinjc 6.55, Cerovljc 7.00, Scsljan 7.05, Devin 7.15. Interesenti se lahko za morebitne informacije obrnejo na odbornika Lucijana Sosiča na tel. 208-551 po 18. ur). ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 26. decembra, zaradi prazničnega dne odpadel tečaj plavanja v Lipid. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA V ZENSKI B LIGI Sokol presenetil borovke Nabrežink« so v sinočnjem slovenskem derbiju izbojevale nepričakovano zmago Bor - Sokol 1:3(15:0,7:15, 10:15, 14:16) BOR: Tanja Bolčina, Viviana Cus, 'Erika Mesesnel, Dragica Hrovatin,' Ingrid Kalan, Eva Fičur, Irene Župančič, Aleksandra Montanari, Ele-na Maver. - SOKOL: Marisa Škrk, Cirila Kralj, Vera Kukanja, Vida Legiša, Neva Zidarič, Ivana Pertot, Darja Volari, Lia Legiša, Natalija Gabrovec. Tekma se je torej končala v korist nabrežinskega Sokola, kar pravzaprav predstavlja presenečenje, kajti pred srečanjem ni nihče računal na zmago Sokola (in to v gosteh). Pri tem pa velja omeniti, da je Bor danes moral nastopiti v o-krnjeni postavi. Manjkali sta namreč dve standardni igralki in sicer Anamaria Glavina ter Nadja Debenjak. Pri tem pa moramo omeniti pozitivno noto današnjega srečanja in to je krstni nastop Irene Župančič, ki je igrala zelo dobro in to kljub temu, da je prvič nastopila kot standardna igralka. Poglejmo nekoliko na tekmo samo. Bor je začel srečanje v velikem slogu. Prvi set je namreč o-svojil v rekordno kratkem času s končnim izidom 15:0. Igralke Sokola so bile povsem zmedene in niso znale nuditi razigranim borov-kam nikakršnega odpora. Da pa se bo stanje spremenilo je bilo takoj jasno že v drugem setu. Sokol je zaigral veliko bolj odločno, Bor pa je začel izgubljati svojo zanesljivost, ki je bila tako vidna v prvem setu. Sokol je začel igra- iHiiiiiiiiiimiiiiimiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiitiuiiiiitMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiufiiiiiiiiiiil V A-2 LIGI KOŠARKA Uspeh Pagnossina Hurlingham pa je doma doživel hud poraz Pagnossin — Rodrigo (Chieit) 87:79 (44:33) PAGNOSSIN: Campestrini, Valen-tinsig 4, Pondexter 29, Premier 14, Ardessi 14, Trucco, Laing 8, Corti-novis, Antonuci 6, Bruni 12. RODRIGO: Pizzirani 4, Di Maso 8, Milia, D’Ottavio 16, Rossi 2, Tin-delli 17, Dlncecco 8, Gialloreto, 0-dorisio, Collins 24. SODNIKA: Pasi in Picagli iz Bologne. PON: Antonucci, v 40. min. PM: Pagnosin 11:14 in Rodrigo 24:32. V neposrednem spopadu med prvima na lestvici je Pagnosin zanesljivo premagal Rodriga iz Chietija in tako ohranil prvo mesto skupno s Pintinoxom. Domači so pričeli tekmo s silovitim tempom. McGregor je svojim fantom kazal oster presing, s katerim ie presenetil goste, ki so pričakovali. da bodo nasprotniki po četrtkovi tekmi utrujeni. Namesto utrujenih košarkarjev pa so igralci Rodriga naleteli na peterko, ki je odločno jurišala na koš: v 10. min. je bil rezultat 26:8 v korist Pa-gnosina. Pri tem je bila tekma dejansko končana, saj je odslej rezultat nihal med 10 in 20 točkami 'prednosti domačih. ; Med najboljšimi b; omenili Pon-, dexterja, ki je z ulovljžniriii odbiti mi žogami obilno zalagal tovariše in Collinsa, kateremu pa ostali i-gralci Rodriga niso podali dovolj žog (tudi zaradi dobre obrambe Pa-gnosina), da bi lahko bistveno vplival na potek tekme. M. Marinčič Hurlingham — Superga 64:84 (30:38) HURLINGHAM: Laurel 26 (2:3), Boston 16 (4:5), Jacuzzo 8, Forza 6, Meneghel, Bechini, Scolini 4, Ri-tossa 4, čuk, Starc. SUPERGA: Antonelli 22 (4:6), Bor-ghetto, Guerra, Wingo 24 (0:1), Cima 10 (0:1), Harris 20 (4:4), Dalla Costa 4 (2:2), Pedrotti 4 (2:2), Ma-guolo, Kunderfranco. SODNIKA: Fiorito in Rosi (Rim). PROSTI METI: Hurlingham 6:8, Superga 12:16. PON: Jacuzzo in Meneghel. Superga iz Mester je povsem zasluženo sredi Trsta premagala tržaški Hurlingham. Gostje so se izkazali kot zelo solidna ekipa, ki upravičeno meri na A-l ligo. Ekipa iz Mester razpolaga z dvema odličnima Američanoma (Wingo je bil prav gotovo najboljši na igrišču), solidnimi centri in hitrimi ter točnimi zunanjimi igralci. O Hurlinghamu pa bi lahko rekli, da so Lombar-dijevi varovanci zgrešili preveliko število metov, da bi mogli upati na zmago. Nihče od Tržačanov ni zaigral na zadovoljivi ravni, le Laure! je pokazal nekaj dobrih potez (vendar je tudi on zgrešil dokajšnje število metov). Marko 114:101 74:79 79:93 91:81 85:56 64:62 73:80 V italijanskem prvoligaškem košarkarskem prvenstvu A-l so dosegli sinoči te izide: Xerox - Harrys Chinamartini - Antonini Scavolini - Perugina Canon - Mecap Mercury - Emerson Arrigoni - Billy Gabetti - 'Sinudyne IZIDI PRVENSTVA A-2 Šarila - Pintinox 87:89 Postal Mobili - Bancoroma 85:92 Cagliarj - Juvecaserta 103:92 Jollycolombani - Manner 113:96 Eldorado - Mobiam 90:84 Hurlingham - Superga 64:84 Pagnosin - Rodrigo 87:79 V nadaljevanju jugoslovanske košarkarske lige so v sinočnjih tekmah igrali takole: Iskra Olimpija - Zadar 79:82 Partizan - Jugoplastika 106:95 Borac - Beko 88:86 Kvarner - Cibona 81:86 Bosna - Metalac 97-99 Danes bo na sporedu tekma Rad nički - Crvena zvezda. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA Gaja in Primorje nista igrala Včeraj bi morali biti med zaostalimi tekmami na sporedu tudi sre- čanji Opicina - Gaja in Grandi Mo-tori - Primorje. Zaradi blatnih igrišč sta bili obe tekmi ponovno preloženi. V drugoligaški zaostali nogometni tekmi v Monzi je Monza premagala Udinese z 1:0. Srečen božič in uspehov polno novo leto želi igralcem, članom in simpatizerjem ŠD VESNA ŠD PRIMORJE prireja danes v športnem krožku tradicionalno TOMBOLO od 9. ure dalje Kuhali bomo tudi «mušle* Vabljeni ti zelo odločno. Videli smo boljšo igro, boljše podaje, boljše udarce na mreži in Bor je zašel tako v krizo. Pri te mvelja omeniti, da se je to stanje potem stopnjevalo iz seta v set. Pri Boru je, potem obstajal samo še agonizem, ki je bil sicer dober, povsem pa je odpovedala tehnična plat in temu gre pripisati pravzaprav njegov poraz, ki ga ni nihče pričakoval. Če spregovorimo še nekaj besed o tekmi sami, potem naj povemo, da tekma tehnično ni bila na visoki ravni,, vendar je to značilnost, vsakega derbija, posebno med dvema slovenskima šesterkama. No, in še pogled na lestvico. Tu vidimo, da sta sedaj obe naši šesterici nekje pri dnu lestvice, z dvema, točkama. Prvenstvo je sicer še dolgo in upajmo, da bosta lahko tako ena, kot druga ekipa nadoknadili vse to, kar je bilo do danes zamujenega. Inka NOGOMET Juventina — Zarja 3:3 Včeraj sta se v Štandrežu v prijateljski tekmi spoprijeli članski nogometni ekipi domače Juventine in Zarje iz Bazovice. Tekma se je končala pri neodločenem izidu 3:3, medtem ko so po prvem polčasu vodili nogometaši Zarje z 2:0. Polet prejel priznanje CONI Včeraj je športno društvo Polet prejelo naslednjo brzojavko: «Predsedniku športnega društva Polet - Opčine. Z veseljem vam sporočam, da je bila vašemu društvu podeljena srebrna medalja kot nagrada CONI za aktivnost v letu 1977. S prisrčnimi čestitkami Emilio Felluga predsednik CONI Našemu agilnemu openskemu športnemu društvu čestita za prejeto priznanje tudi naše uredništvo. «iiiiiii«iiii>kBiiaaMiiiiiitiiiiii8iiiiMii***>>viiii>ii*|iiiii**i>ia*iiiiiiiiiiiiii*viiiBiii(iiiifiii>iiiiiiitiiaiiii*t*iiaaiiiiiaiiB KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI v Zmaga v ponovljeni tekmi Jadran je tudi v drugi tekmi odnesel Barcolani obe točki Barcolana — Jadran 62:90 (35:38) JADRAN: Ivo Starc, G. Kraus, Milko Vitez 20, Edi Sosič 2, Boris Vitez 14, Bran 20, Prašelj 12, Adrijan Sisič 6, Daneu 5, Peter Starc. PROSTI METI: 14:27 SODNIKA: Corazza in Tomasi iz Trsta Košarkarska zveza je sprejela dvomljiv priziv Barcolane, tako da so morali jadranovci to srečanje včeraj ponoviti. Povedati je treba, da je Jadran prej v prvi tekmi le s težavo zmagal z dvema točkama razlike. Tokrat pa so Valičevi varovanci odnesli obe točki brez posebnih težav in zadali Barcolani celo hud poraz. Naša ekipa je tekmo začela v popolnoma novi postavi in z novim sistemom igre, kar se je poznalo predvsem v rezultatu. Jadranovci so i-grali dokaj poprečno v napadu in so tako polčas končali le s tesno prednostjo. V nadaljevanju pa je prišlo do pravega preobrata. V 4. min. je bilo stanje že 50:35 za Jadran. To je praktično tekmo odločilo, saj so se Tržačani polagama demoralizirali in pustili naši peterki prosto pot. Tokrat je treba noudariti predvsem dobro igro branilcev v drugem delu, saj so le ti dali odločilen pogon Jadranovi igri. Med posamezniki pa se je izkazal Milko Vitez, ki je spretno izkoristil široke prostore pod košem nasprotnikov. Naj omenimo še, da se je po dolgi odsotnosti v ekipo vrnil Edi Kraus. PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Servolana 105:80 (50:38) BOR: Bradassi 41, Volk 42, Tau-čar 12, Jagodic 4, Paoli, Zaccaria, Slama 2, Čivardi 4, Semen. S tehnično dobro igro je Borova ekipa («propaganda») v soboto premagala v prijateljski tekmi Servola-no z visokim rezultatom. Trener Bradassi je poslal na igrišče vse igralce, ki jih je imel na razpolago. Vsi so se dobro izkazali v napadu, obramba pa ni bila najboljša. Vsekakor je opaziti iz tekme v tekmo napredek in tudi boljšo uigranost Čeprav sta posebno izstopala Pavel Volk in Darko Bradassi, je treba pohvaliti tudi vse ostale. Pino HOKEJ NA LEDU Izidi včerajšnjega kola 1. jugoslovanske hokejske lige. Medveščak - Jesenice 3:2 Kranjska gora - C. zvezda 5:4 Olimpija - Celje 19:4 ROKOMET V 1. italijanski rokometni ligi je v Trstu domači Cividdn premagal Volani iz Rovereta s 16:14. Cividin še vedno vodi na lestvici, pred Volanijem in Rapido, ki i-mata dve točki manj. V prvi jugoslovanski rokometni ligi je bjelovarski Partizan visoko premagal Aero Celje s 34:18. V 1. italijanski moški odbojkarski ligi je v Trstu Lloyd odpravil Al-turo s 3:1. TITO OB DNEVU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Nikomur ne bomo dovolili, da bi oviral kolesje našega zgodovinskega razvoja Dovolj s tolerantnostjo do ljudi, ki delajo proti interesom Jugoslavije - Razčistiti odnose med neuvrščenimi (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Po vsej Jugoslaviji so v petek slovesno praznovali dan Jugoslovanske ljudske armade. Na ta dan pred 37 leti je bila v mestecu Rudo blizu tromeje med Bosno, Srbijo in Črno goro ustanovljena prva proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada in s tem so bili položeni temelji za novo jugoslovansko armado. Ob dnevu JLA je zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič v četrtek zvečer na Brionih priredil večerjo v čast vrhovnega komandanta jugoslovanskih oboroženih sil maršala Tita. Tanjug je v petek popoldne objavil zdravici armadnega generala Ljubičiča in maršala Tita. «Minilo je 37 let od nastanka naše ljudske armade,» je med drugim v zdravici dejal maršal Tito. «Ves minuli čas je bil proces razvoja naše države kontinuiran. Nikoli ni bilo takšnih problemov, zaradi katerih bi postala naša družbena skupnost vprašljiva. Veliko spodbudo takšnemu razvoju pa je dajala armada, ki je veliko prispevala k e-notnosti naših narodov in narodnosti in k varnosti naše države. Skratka, armada je imela veliko vlogo med vojno in v povojni graditvi socializma.* Po Titovih besedah je jugoslovanska armada zdaj na zavidljivi višini in redke so države, ki imajo vojsko, ki bi jo ljudstvo tako cenilo in ji pomagalo. «Naši ljudje vedo, da armada zasluži, da ji damo tisto, kar potrebuje, da bi se še naprej razvijala in bila močna obrambna sila naše socialistične skupnosti,* je poudaril maršal Tito. Zaradi sedanjih razmer v mednarodnih odnosih je po Titovih besedah potrebno nameniti še večjo skrb jugoslovanski armadi, tako da nobenemu nasprotniku ne bo uspelo ogroziti svobode in neodvisnosti Jugoslavije. Seveda pa jugoslovanska armada ne bo nikoli ogrožala svobode in neodvisnosti drugih, dobro pa bo znala braniti meje svoje države in njen socialistični samoupravni razvoj ter pridobitve in interese svojega ljudstva. Tudi ob tej priložnosti se je Tito dotaknil nekaterih notranjih vprašanj. Med drugim je dejal: «Ob tej priložnosti bi rad povedal tudi to, da so pri nas žal še posamezniki! ki so v vojni dali, kar so mogli! zdaj pa delajo proti interesom naše ,,4KMWg|w«fe,ijaših narodov. Teh ljudi ni ■' veliko,-malo jih je, toda nekako se skušajo zbrati in delovati kot opozicija. Tu so razni nacionalisti, informbirojevci in drugi, ki se združujejo, da bi jih bilo več in da bi nam povzročili čimveč škode. Doslej smo s takšnimi ravnali precej tolerantno. To ni izraz liberalizma, ampak bolj nekakšne obzirnosti, ki nima podlage. Mi tega ne moremo več tolerirati, sprejeti moramo ukrepe, do katerih imamo pravico po ustavi in zakonih. Proti ljudem, ki klevetajo našo državo, naše ljudi, našo armado, ne smemo biti indiferentni, ravnati moramo malo strožje. Sicer bi si to lahko razlagali tudi kot našo slabost, toda mi se ne bojimo nikogar in ničesar.* Maršal Tito je opozoril tudi na tiste, ki molčijo, da bi s tem med ljudmi nekako ohranili svoj ugled in položaj, v bistvu pa delajo proti jugoslovanskemu sistemu. Tito je izrazil tudi začudenje, da so nekateri notranji kritizerji lahko tako zaslepljeni, da kritizirajo celo samoupravljanje, in to kljub velikanskim rezultatom, ki jih je dalo. V nadaljevanju zdravice je Tito opozoril na nekatera aktualna vprašanja neuvrščenosti in poudaril, da morajo biti neuvrščene države še naprej zelo aktivne. Letošnji konferenci voditeljev neuvrščenih držav je pripisal izreden pomen, med drugim tudi zato, ker je po njegovem mnenju precej stvari, ki bi jih bilo treba rešiti med samimi neuvrščenimi. Predsednik Tito je spregovoril tudi o odnosih Jugoslavije z drugimi državami. Poudaril je, da so ti odnosi z veliko večino držav v svetu dobri. Jugoslavija bo te odnose še izboljševala na svojih znanih načelih, je naglasil Tito in dejal: «Jugoslavija in njeni narodi stojijo na trdnih tleh. V naši politiki ni omahovanja. Jugoslavija je neuvrščena država in tem načelom se ne bomo nikoli odrekli. Toda niti znotraj države ne bomo dovolili, da bi nam kdo zaviral kolesje našega zgodovinskega razvoja in naše poti v zunanji in notranji po- litiki. Zares smo lahko ponosni na to, kar smo dosegli v teh 37 in več letih. To je zgodovinsko gledano kratko obdobje v razvoju neke države. Pa poglejmo, kaj vse smo v tem obdobju dosegli. Redke so danes države s toliko narodnostmi in s tako rešenim narodnostnim vprašanjem, z zagotovitvijo takšnega položaja in statusa vseh narodnosti, kakor je to v Jugoslaviji. Nadaljevali bomo po poti, po kateri smo šli doslej. Razumljivo moramo imeti tudi močno obrambo. Varovati moramo bratstvo in enotnost nnših narodov in narodnosti. Ob dnevu JLA je maršal Tito izdal ukaz o povišanju generalov in oficirjev jugoslovanske armade v višje čine, veliko pa jih je tudi odlikoval. Ena takšnih slovesnosti je bila tudi v Ljubljani. Predsednik Tito je odlikoval generalpolkovnika Rudolfa Hribernika z redom dela z rdečo zastavo, poveljnika slovenske teritorialne obrambe generalpolkovnika Branka Jerkiča pa z redom ljudske armade VLADO BARABAŠ Pripis uredništva: poročilo iz Beograda smo iz tehničnih razlogov prejeli z enodnevno zamudo. Cenjene bralce prosimo za razumevanje. OB ZAKLJUČKU POGOVOROV VANČE-GR0MIK0 ZDA in SZ premostile glavne ovire na pogajanjih SALT 2 Še nekatera obrobna vprašanja bodo uredili po diplomatski poti - Domenili so se tudi o srečanju Carter - Brežnjev ŽENEVA — «Dosegli smo pomemben napredek, vendar nekatera vprašanja ostajajo še vedno od-prta», sta po včerajšnjem srečanju izjavila sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in ameriški državni tajnik Cyrus Vanče, ki sta v zadnjih dneh skušala premostiti še zadnje ovire na poti podpisa sporazuma o omejevanju strateškega orožja (SALT 2). Še dan prej je Vanče zatrjeval, da bi moralo biti včerajšnje srečanje «odločilno» kar zaključno poročilo tudi potrjuje. Poročilo namreč pravi, da sta Vanče in Gromiko pustila nerešena le nekatera obrobna vprašanja, ki se jih bo dalo urediti po normalni diplomatski poti. Nadalje sta se diplomata načelno domenila o srečanju med Carterjem in Brežnjevom. Datum tega srečanja pa bo treba še določiti. Pogajanja SALT 2 so začeli že pred šestimi leti, potem ko sta Brežnjev in Ford v Vladivostoku začrtala okvirne smernice. Sporazumu SALT 2, ki bi moral biti v veljavi do leta 1985, bi morala slediti nova pogajanja, in sicer o kvalitativnem omejevanju sovjetskega in ameriškega strateškega potenciala. Že včeraj je Vanče zapustil Ženevo in odpotoval v Bruselj, kjer se bo sestal z egiptovskim ministrskim predsednikom Khalilom in izrael- imiiiiiimiiiiiiiiiiiiiaiiiiimimimiiiiimiiimiimiuiiiiimiiiimiiimiHiiiiiiiiiiimiiii;..iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiitiiii ODPOR ŠAHOVEMU REŽIMU OBČUTEN ZLASTI MED ŠTUDENTI Iran: poleg islamske opozicije tudi vse številnejša gverilska gibanja Policija ustrelila ameriškega državljana - Napetost v državi nezadržno narašča (Poseben dopis) TEHERAN — Sočasno z odprtjem šol (ne pa tudi univerzitetnih prostorov) je prišlo včeraj v raznih predelih Irana do ponovnega izbruha nasilja. V Ahvazu, ki pomeni pravzaprav petrolejsko središče države, sta bila npr. ubita z rafali iz brzostrelk uslužbenca pe-trokemijskega koncema OSCO - Oil Service Company, ki sestoji iz štirinajstih (angleških, nizozemskih, francoskih ter ameriških) podjetij. Gre za ravnatelja OSG0 Paula Grimmsa, bir-ije ameriškega rodu ter je bil zadolžen za komercializacijo proizvodov omenjenega koncerna na račun iranske državne petrolejske družbe NIOC in za uslužbenca OSCO Ahmeda Borujedija, člana arabske skupnosti v Ahvazu. Grimmsa so ubili, ko se je z avtomobilom vozil proti delovišču. Odgovornosti za atentata ni doslej prevzela še nobena organizacija, a vsekakor je iz neuradnih virov mogoče razbrati, da je bil takšen ali podoben napad pričakovan. Ne samo, neznano gverilsko gibanje naj bi pred kratkim celo razširilo med javnost nekakšen «se-znam smrti*, na katerem naj bi bila imena kakih dvajsetih tujcev s stalnim bivališčem v Iranu. Tem naj bi teroristi zagrozili s smrtjo v primeru, da ne zapuste dežele. Do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti, če omenjeni seznam morda vsebuje tudi imena italijanskih državljanov — pripomniti gre namreč, da se nahaja v Ahvazu nič koliko uslužbencev podjetij iz skupine ENI. Vse kaže, da je bila na atentat pripravljena tudi opozicija, in to od trenutka, ko je šah spodbudil pristojne dejavnike k pogajanjem za izoblikovanje koalicijske *la«r v kateri naj bi fefi'Midi določeni--pri- , DkoJisčinaJ < padniki opozicije. Atentat -ei bit*ne-pričakovan nitiN/■‘ttSfflfllP' '°! ne fronte*, ki se je v poslednjem času že nekje «omehčala» nasproti šahovim varljivim ponudbam, zlasti pa ne v južnih predelih države, kjer je osredotočenih največ delavskih kadrov, torej stebrov industrijske proizvodnje. Tu gre kajpak predvsem za nafto, a v vrtanju petrolejskih vrelcev je prišlo, kot znano, zadnje čase do hudega padca. Ajtol Homeini je iz Pariza ukazal bojkot naftne proizvodnje in ukazu se je pokorila velika večina petrokemijskih delavcev tako v Aba-danu kot v Ahvazu. Poslednje dni pa je vlada posvetila največjo pozornost ravno tem problemom, kar je tudi razumljivo saj pomeni «črno ............ • Anton Ukmar bo ostal svetal zgled (Nadaljevanje s 1. strani) ske skupščine v Verdijevi ulici. Od pokojnika sta se poslovila sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Sergej Čehovin in v imenu nekdanjih španskih borcev dr. Aleš Bebler. Čehovin je orisal dolgo revolucionarno pot Antona Ukmarja, ko se je kot mlad železničar vključil v sindikalno gibanje in ostal vse do svoje smrti zvest in dosleden borec proti fašizmu in nasilju ter za pravice delavskega razreda. Malo ljudi se lahko pohvali s tako revolucionarno preteklostjo, saj se Ukmar nikoli ni vprašal na katerem ozemlju se bori, ampak je imel zmeraj pred očmi le stvar, za katero se je boril. Tako ga je partijska dolžnost pripeljala na španska in etiopska bojišča, sodeloval je v bojih francoskih partizanov ter bil med glavnimi organizatorji u-pora v Liguriji. Prepotoval je domala vso Evropo in povsod pokazal svojo pripravljenost pomagat delavskemu razredu različnih dežel v boju proti skupnemu sovražniku. Čehovin je ob koncu poudaril, da bo pokojni Miro zmeraj svetal zgled mladim generacijam. Dr. Aleš Bebler pa se je z ginjenim glasom poslovil od svojega prijatelja, na katerega ga vežejo spomini na hude čase boja proti fašizmu ter mnogi pogovori, ki jih je imel tu v Kopru o socialistični stvarnosti doma in o mednarodnih dogajanjih. Pri tem je poudaril zlasti Ukmarjevo osebno črto neustrašnega borca in prin-cipielnega človeka in da najbrž vse premalo vemo o njegovem junaštvu. Omenil je pri tem samo dva primera — ob koncu državljanske vojne v Španiji je z osebnim zgledom omogočil reden umik posameznih enot republikanske armade, da ne bi prišlo do strahovitih izgub, v Franciji pa je med drugim v skrajno težkih razmerah organiziral upor v vojaški jetniš-nici ter beg v partizane. Potem ko je Tržaški partizanski pevski zbor zapel borbeno pesem «Brigada Garibaldi*, se je razvil po mestnih ulicah pogrebni sprevod. Krsto s posmrtnimi ostanki revolucionarja Ukmarja so peljali na topovski lafeti ob spremstvu častnega voda Jugoslovanske ljudske armade, za njo pa so stopali pokojnikovi svojci, žena Nela in hčerka Dunja, njegovi bratje in drugi ter prijatelji, znanci in številni njegovi soborci. Med veliko množico prebivalcev Kopra so bili prisotni tudi ugledni predstavniki družbenopolitičnih organizacij vseh primorskih občin in iz drugih krajev Slovenije in tudi številni iz zamejstva, med drugim predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Boris Race, predstavnika ANPI Arturo Calabria in Dušan Košuta, predstavnik združenja bivših političnih preganjancev Giovanni Postogna in drugi. Na koprskem pokopališču je ob odprtem grobu prvi govoril v imenu njegovih soborcev Julij Beltram. Poudaril je, da je Ukmar poosebljenje desetletij revolucionarnega boja delavskega razreda, boril se je proti fašizmu povsod, kjer. je bilo treba, neprecenljive pa so tudi njegove zasluge v boju tržaškega delavskega razreda. Spominjamo se njegovih akcij v domačih krajih in po severni Italiji, izdvojil pa bi zlasti še njegov nastop na predvojnem kongresu komunistične partije Italije, ko je kot delegat tržaškega področja o-stro obsodil brutalno ravnanje s Slovenci v Julijski krajini ter zahteval pravico do samoodločbe. Ko je obujal osebne spomine na srečanje z Ukmarjem, je Beltram tudi poudaril, da je bil pokojnik trd in neizprosen borec proti sovražnikom delavskega razreda, hkrati pa dobrosrčen in poln razumevanja za težave drugih. To pa so lastnosti, ki krasijo samo velike revolucionarje. Zatem se je poklonil spominu pokojnika v imenu Združenja partizanov VZPI - ANPI iz Trsta, član predsedstva te organizacije Arturo Calabria. Orisal je Ukmarja kot internacionalnega borca, zlasti pa je še poudaril njegove zasluge v protifašističnem boju v severni Italiji. Calabria je govoril o osebni hrabrosti in zgledu revolucionarja Ukmarja. Ko se je boril proti fašizmu — je rekel med drugim — se je komandant Miro zavedal, da se bori proti sovražniku vsega človeštva in za pravičnejši jutrišnji družbeni red. Zato se z enako bolečino v srcu klanjam njegovemu spominu borci italijanske in slovenske narodnosti v Italiji. V imenu zamejskih rojakov je zatem govoril predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race. Ozrl se je predvsem v leta takoj po končam vojni, ko se je Ukmar z enako zagnanostjo vrgel v delo, kot se je boril po raznih evropskih in afriških bojiščih. Spominjam se ga — je rekel Race — ne samo kot neumornega delavca, ampak tudi kot vzornika, ki nam je znal vlivati pogum v najtežjih situacijah in nam z osebnim zgledom pokazati, kako je treba braniti sadove revolucije. Spominjam se ga, kako je pomagal postaviti temelje slovenskega gospodarstva na Tržaškem, kako se je prizadeval za postavitev slovenskega kulturnega doma in kako vneto je sodeloval v raznih drugih akcijah. , V Imenu sveta republike se je nato poslovil od pokojnega revolucionarja France Perovšek. Tudi on je orisal Ukmarja kot mednarodno revolucionarno osebnost. V stiku z njim, je rekel Perovšek, si zmeraj imel občutek, da bo šel v vsakem trenutku kamorkoli, če bo šlo za stvar mednarodnega socializma. Toda hkrati ni Ukmar nikoli pozabil, da je Slovenec' in to se je pokazalo prav v boju za dokončno združitev slovenskega Primorja z matično domovino. O njegovem človeškem liku pa je rekel, da je bil izredno skromen, vedno je govoril samo o akcijah, svojega deleža in svojih in osebnih zaslug, pa se je, če je le mogel izognil. Ko se je nad Koprom zgrnil mrak, je med petjem borbenih pesmi in častnimi salvami Jugoslo- vanske ljudske armade počasi u-tonila v grob krsta s posmrtnimi o-stanki velikega revolucionarja in Človeka — Antona Ukmarja. Letalo (Nadaljevanje s 1. strani) lečini začel plavati. Ribiči so me potegnili na čoln.* «Bila sem živa, v morju. Okrog mene ječanje in kričanje. Hčerkice nisem opazila nikjer. Najraje bi umrla. To sem hotela tudi storiti. Poklicala sem z vso močjo. Hčerka je odgovorila. To mi je dalo moči, da sem začela z vso silo plavati. Priplavala sem do hčerke, jo objela in skupaj sva se rešili.* In še bi lahko naštevali take in podobne dramatične pripovedi. Nekateri preživeli se niso skoraj zavedali, da so ubežali gotovi smrti — tako močan šok so doživeli. Tragedija, ki ni še pojasnjena, smo prejle zapisali. Nepojasnjeni so tudi vzroki. Vsa domnevanja so zaenkrat še nekon-kretna. Govori se, da je bil strahoviti nesreči vzrok sunek vetra, da je bil pilot izgubil kontrolo nad avionom, da je nastala nepredvidena okvara. Vendar so to le hipoteze. Pravi odgovor bomo dobili šele, ko bodo potapljači prišli do potopljenih razbitin letala in bodo prinesli na kopno «črno škatlo*, v kateri so na magnetnem traku zapisane vse operacije poleta. Vendar včeraj se potapljači niso mogli vreči v morje, saj je , le-to močno razgibano in onemogoča vsakršen poseg. Sicer so že identificirali kraj, kjer leži na morskem dnu DČ 9. To je prav blizu obale, globina morja pa je med 30 in 50 metri. Minister za prevoze Vittorino Colombo je uvedel sodno preiskavo, med številnimi sožalnimi brzojavkami prizadetim družinam pa je tudi brzojavka predsednika republike Sandra Pertinija. (mč) zlato* za Iran glavni vir bogastva. Vodja vojaške vlade general Azha-ri je stavkajočim delavcem najprej hudo zagrozil, potem pa je delovno silo prisilil k povratku na delovišča v smislu ustreznega vojaškega zakona. V četrtek je teheransko časopisje triumfalno poročalo o ponovnem narastu naftne proizvodnje, sicer do 4,7 milijona ton. «Res je, delavci vneto izpolnjujejo svojo dolžnost, toda s puško za hrbtom*, nadnacionalne fronte*, da se jfe oboroženi jgj^zoj o^t#- ob ponovnem'-odprt iu šol, ni 'Pfr tflff režjm znova za-ob ponovnem -odprtju golo naključje. Logično nadaljeva nje srednje šole je univerza, a prav na univerzitetni ravni je že leta 1953, to je brž po vojaškem državnem udaru proti Mosadeku, zrasla brezkompromisna opozicija revolucionarjev* obstoječemu režimu. Teheran je bil včeraj vnovič prizorišče silovitih pouličnih demonstracij, med katerimi je bilo, žal, vse prepogosto čuti tudi prasketanje strelnega orožja, in to v samem mestnem središču. Pravkar odprta vrata šolskih poslopij so se tedaj spremenila v nekakšne barikade novo nastajajočih študentskih koordinacijsko - protestnih odborov, s katerimi bodo morali ša-liovi privrženci še kako računati. Celo v elitnih šolskih zavodih, kakršen je na primer veliki in središčni Alborz, so študentje in študentke bojkotirali lekcije. Šolska mladina je v sprevodih obšla vse glavne ulice ter se demonstracijsko ustavila tudi pred ameriškim veleposlaništvom: do zob oborožena vojaščina je mladince in mladenke brž razgnala s streljanjem iz avtomatskega orožja, tokrat in k sreči le v zrak. Zlasti velika zmešnjava je bila včeraj v tako imenovani šahovi ulici, kjer se nahaja tudi sedež u-niverze. Na stotine mladincev, ki so bili po večini opravljeni z zelenimi vetrovkami vojaškega tipa, je na ves glas zahtevalo ponovno odprtje vseučilišča, a pred policijskim poveljstvom, ki je le dobrih sto metrov oddaljeno od univerze, se je kar trlo nadvse nervoznih agentov: ko se jim približaš le na nekaj metrov razdalje, ti brž sprožijo mitraljezni oziroma brzostrelki zapirač... Tu velja pripomniti, da so študentje pred dvema tednoma napadli omenjeni komisariat, pri čemer je bila ena oseba ubita. Očitno se mladina sedaj temu kraju izogiba. Ravno tako včeraj je kakih sto profesorjev protestno zasedlo prostore šolskega ministrstva, da bi s tem podkrepili zahtevo po odprtju fakultetnih prostorov in odpravi vojaških posadk, ki stražijo vseučiliščne zgradbe; tokrat k sreči ni prišlo do incidentov, vendar je napetost taka, da utegne zdaj pa zdaj izbruhniti nasilje. Tudi zato, ker se v raznih mestih Irana, čedalje množijo gverilske skupine, v katerih so poleg drugih študentje in razumniki. Prvi gverilci so se pojavili 1. 1965 ravno iz vrst univerzitetnih študentov, toda izrazito policijski režim jih je v najkrajšem uničil s strahotno represijo. Gverila v pravem smislu se je znova pričela 1. 1970 na severu Irana, točneje v siakhalskih gozdovih: kaže, da še vedno traja, čeprav brez otipljivih rezultatov, sloni pa na tezi o «zavrača-nju teorije o golem obstoju*, ki je naperjena izrecno zoper razumništvo, češ^ da je strahopetno v odnosu do šahove vladavine. Skratka, tudi v Iranu se množe večje in manjše odporne skupine, ki le še zapletajo že tako težak položaj. ROBERTO LIVI :'-.im zunanjim ministrom Dajanom, s katerima bo skušal najti nove poti za premostitev sedanjega zastoja na mirovnih pogajanjih med Kairom in Tel Avivom. To srečanje pa bo po vsej verjetnosti veliko bolj težavno, saj v zadnjih dneh nista niti Izrael niti Egipt pokazala najmanjšega namena, da bi se odpovedala svojim stališčem, (db) Tudi v Španiji ukinili smrtno kazen MADRID — Z včerajšnjim dnem so smrtno kazen ukinili tudi v Španiji in jo nadomestili s tridesetletno ječo. Najstrožja kazen pa je še vedno predvidena za vojaške zločine v vojnem času, kot to določa nova ustava, ki so jo z referendumom potrdili 6. decembra letos. Zadnjo usmrtitev so v Španiji izvedli 27. septembra 1975, ko so u-strelili pet teroristov, med katerimi sta bila tudi dva Baska. VIDEM — V Furlaniji se je vče raj zjutraj zemlja ponovno tresla Ob 4. uri so namreč zabeležili su nek četrte stopnje in pol po Mercal lijevi lestvici z epicentrom na ob močju hriba Cuar, nedaleč od Humi na. > Staro sovraštvo (Nadaljevanje s 1. strani) paj z njihovimi naslovi in številkami njihovih telefonov, tako da sta se Bartoli in Santin lahk z njimi kar po telefonu pogovorila o tem, kako se kaj počutijo na onem svetu, iz katerega se «niso nikoli vrnile». Iz istih razlogov bi bilo od San-tina pošteno, da bi svoje pristaše informiral, koliko desettisočev Slovencev so fašisti masakrirali v številnih taboriščih za internirance, na pr. na Rabu, v Gonarsu in številnih drugih, da o masa-kriranju med požigi slovenskih vasi in v Gramozni jami in po vsej slovenski zemlji niti ne govorimo. Itd., itd. skupaj s hinavskim San-tinovim zaključkom teh desetih izjav, ki se glasi: tCon lo spirito di pace.t Ta «duh» in tak «mir» pa je msgr. Santin ilustriral že leta 1953., ko je v pismu slovenskemu dekanu Gabrijelu Piščancu, ki je objektivno orisal leta 1952 slovenskim duhovnikom Santinovo delo-vanje, a zapisal: «Lei e un disgra-ziato... Iddio abbia misericordia di Lei, che tradisce come Giuda per 30 denari Gesu Cristo e la Chie-sa». Zato se Santin zaman poziva na tduha miru», ker iz njegovih desetih