*   Hoclilobl. k. k. Hofbibliotkek,
Wien
St. 52.
„SoLa" izhajtt vsak petuk ijt velja po po&ti iirnjpinaii*) ali v fiorii ' ;<a »lom jioSiljaita:
Vsr. \cu-     .              .    .    :    i W
Pol leta.....•>!»
CVtvi't leta               .    .         ;.ln
"I*i-i nzwnrihh : ';.;... tudi : 1 ¦•¦¦ 8 imicnh" s«» pineuw1 /.t unv.nU ». i;-^ti»',i-
8 kr. .'v «. til:*  I  krut
ft i! !! '!   !i it "..
/.« »n*i» «ik»-   jut  pi-tixinf ii
V Gorici, 29. decembra 1882.
car XII
'"Po«»tncnio sievilke se dobivajo po 8 kr. v tubakuniicah v gtupuski ulici hlbu ..irch !,i-.»i!«, na staretn trgu in vMi«iiilii u ii-l ,qv v Trstu,  na. Ca«
fiurnia, it,
%.•'*! »»jJ-1' Wa?ovoljno po6u>jo_ untiiiUivu ..Socu" v florid v Via Aacoli 3, I., luuyi'ujiitt pa opravniStvu „So6e" * Via delist Croce kt, 4. II,
Kokopisi se ho viacajo; dopisi naj le hlagovoljiio frankujcjo. — Dolalcom in drugiui iifipruruo^iiitu so iiarofininn m\iu, ako no t^lase prl opravnifctvn.
Rodoljubom!
1 danuSnjo Stevilko dovr&ila je nS«ca" dva-najsti teeaj, V teku enega leta porocala je Slo-vencem vesele in zalostno dogodke. Ilazpravljalo je miiogovrsttie reCi; gospodarskega, politic1 ncga, narodnega, raznega zadriaja, Naj vise pravilo v vsem njenem delovauji bila jej je korist naroda. Ker se je tega pravila zvcsto dr^ala, dozivcla je inarsikatero grenko uro. Bila je pa vedno tega prcpricanja, da rajSe casino umreti, ko ne-po&tcno ^iveti. Borila so je proti raznitn zapre-kam; osoda jej je bila mi la, da je tezave pru-magala in da stoji na trdnejili nogali, ko prej. Narodu m je priljubila, ker govori resnico in pove svoje innenje brcz hlimbe, kadar spozna, da je potrelmo. Ako jej je kdo iiasprotcn, lint „SoeV ue more pomagnti, ker njemu na Ijubo m sme molcati alt resnicc prevratati. Po poti, katero je do /.daj hodila, namcrava „Soeatf tudi dalje uoditi ter vabi vse slovcnske rodoljube, da jo pri njenem delu obiluo podpirajo s pis-mom, z bescdo, s priporoftcvanjem in z mnogiuii uaroiili. Vsakdo naj skuia pridobiti uovih na-rofinikov; tako nam bo mogoce delati z veeim uspehom. Dusevno delo potrebuje gmotncga iz-' raza s drnilom na papirji; drugace koristi ali Skoduje le tistemu, eegar je delo. Na eitateljih je lezece, da nam priskrbijo potrebnega sredstva, da lahko veliko pisemo in da to, kar pisemo, daleS razSirimo. Rodoljubom je doUuost, da bodo list podpirali posebno prihodnjc leto, ki nam prinese silno vazne volitve za dezelni zbor. Kdor si lista ne narocr in se ue di poducit o svojib pravicah in dolinostih gled6 na prihodnje volitve, ne izpolnuje svoje drzavljanske in dezel-ske naloge. Vabimo torej vse rodoljube, ki so 2e bili narodeni na »So6oB, da ji ostauejo zvesti, druge pa, ki niso bili naroceni, da se naro&jo. flSofatf stane za celo leto 4 gld. 40 kr. za pol B 2 » 20 „ za cetrt %, 1 „ 10 „ Harodnina naj se posilja popoitnih nakaz-nicah opravnistvu „So6e% via della Croce, 4. II. •— Vsem gg. narocnikom in eitateljem. posebno pa sodelovalcem, se presrfino zahvaljujemo za zaupanje in pomofi ter jim voSeirao iz srea sredno in veselo
novo letof
Vabilo.
Odbor slov. narodno-politigkega dru§tva nSlogaa vabi vse p. n. gg. druStveniko k rednemu obc. zboru due 11. j an ua rija 1883. toCno ob 11. uri zjutrav prostore sloven ske 6 i tain ice v Gorici na Travniku, pri katerem se bodo ob-ravnavalt sledeci predmeti:
1.  osuova slovenskih otro6jih vrtov v Gorici;
2.  posvetovanje o ustanovi ljudske posojilnice za GoriSko;
3.   peticija do visokega nauCnega ministerstva, da napravi pri tukaj§njem izobra2evali§6i za «6ite* ljice poseben teeaj za poduk o vodstvu otrocjih vrtov;
.  4, peticija do vis. nauCuega ministerstva za vnelja-
nje slov.  kot ucncga jozika  na c. k. deftki  Soli in nu i'. k. ^iniua/iji in rcnlki v Gorici, in enuka pcticiju do vis. drinvnega zbora; 5, voliit'V uovcga odbont.
Ob I'licm se vabijo vsi rocioijuhi na Goriftkein, kateri nis»» Se udju politiskega drustva ff8loga«, da bi drustvu pristopili in vstop naravaoRt pri podpisa-item pred^ediuku ustmeiko ali piwncno naziianili, da se budo inogli 'M napovedanega obfi. zbora udeldKti. V Gorici, due 28, dec 1882. Za odbor
prtMlsvdnik Dr. Jos. Toil kit.
Ma&ka prosta luka in Trst.
Bli2a se eas, da /gubijo Tr^afiaiii prcdpraviro, kiitera je na pi vi pugled mcstu moeno ugajala, kato* tii je pa v tesnici <li/- ivi in ob eirin tutli litestu mno-^o skudovala. Ti/^rani niso pliiciwaU coliiine od bla> ga, ki se je vvnzulo v njilt musto bodi Hi po sahetn, budi si po inurji. Vsled tega je bilo bhtgo v Trstu prav dobur kup za tiste, ki so ga v Trstu pouiili. V ti'j predpravici so ualiujali'Tr2uiani svojo blagyst, za iijo so se vedno poteguvali, da jo ohranijo, z njo so bili zadovoljni, dalje niso Iirepeneli in tako so zao* stali za vsiMiti iukatni sred^eiuskega inorja. Druga incsta ob sredzuniskeiu morji so se prdstovoljuo od-pove liila pt-ftvictim, katero dnja prueta lnUa, kor ko ,sp i/.ttahi, da pii scdaujetu uaprcdlcu v kupciji in v mo;-narstvu prosta luka ni take vtljave, ko iiekdaj; Trst se je pa vedno enako trduo oklepal te stare in zastarane napravu. Druga mesto so si obrnila v ko-list vse novejSe izuajdbe iu nuprave, Trst pa uobe-ue. Suoaki prekop (k.taal), ki je neskoncuo skraj§al uiorsko pot za kupcijo z Azijo, je drugiin niestom, ki so ob sredzcmskein morji, veliko koristil; Trst pa, ki ima najugodncjso luko uied vsemt me-sti ob imeuovauttm morji, ne more pokazati najmanj-Sega uapredka vsled sue^kega prekopa. Druga me-sta so v kupcijski in obrtai zvezi z de^elo, ki je za njiini; tje posiljajo svoje obrtne izdeike iu pridelke iz daljne Azije (koloaijale); od tarn dobivajo zemelj-ske in zivinske pridelke in razue izdeike domace o-brtnije. Trst se ne zuieui za de^ele, ki so okoli mje-ga; uaiut>sto da bi bil primursko mesto za vse dele-le od Duuaja do iuotja, zivi sam za se, kakor da bi bil loLen s kiueskim zidom od sosedujih di;zel. Obrt-nije uitua nikake, zato je tudi ne more podpirati v dezelah, ki so za njiin. Vse tlczele na vzlmduem bregu jadtanskega murja bi Trst lahko oskrboval z izdelki avstrijske obrtuije; ah Trstsenato nespoin-ni. — Trst ve Se to, da ima prosto luko, ki niu ua vidcz ugaja, in da to mora ohraoiti; kod prihaja bla-go v Trst in kaui gre, to tnu je vse eno. Trst se je privadil, da loci svoje koristi od drZavniu koristij, in da se poteguje le za svojo korist, ue gled6 ua korist diiavuo. V resnici je Trst avstrijskemu bia-gu zaprt in odprttujeniu blaga, francoskemu, au-gleSkemu, amerikanskemu in drugemu. Trst ui dru-gega, ko piiviligirau (s ptedpravicauii obdarjeu) raz-posiljavec ali Spediter, ki zahteva razpoSiljanje kot svojo last, ki joce, ako uima za^eljenega dobifika, iu tirja od drzave, naj mu povtne, kar s svojo neniar-nostjo zgublja. Vsch kupcijskih nezgod je po inisli tiiaskega niesta drzava kriva, med tern ko se mesto za uuiuo kupCijo ne gane mislece, da skaze dtiavi ntizrekljivo 6ast, ako jej dovoli, da sme tr^askim zaspancem pomagati z milijoni, ki se dajejo Lloydu, luki, 2eleznicni postaji in dtugim napravam. • Dose-danje vlade so Trst bozale in podpiraie na vse strani, pa vendar niso mogle tega doseci, da bi prisla kava skoz Trst za tisto eeno v Ljubljano, za katero pride iz Hamburga, iz Mainza, iz Maunheima, iz Heilbron-na. Ako se Trst ue poprime obrtuije in ako ue sto-pi v zlvo kupeijsko zvezo z deielaini od Trsta do Donave, ue bo mogcl napredovati, ampak njegova kupcija propade §e bolj, kakor je prop&dla do zdaj. Za ozivljeuje traaSke trgoviue je ueobhodao potrebuo, da se odpravi ttMka prosta luka la da se razjbegue
| colna postava tudi na Trst.   To potrebo pripoznava-
I jo na vne zaduje  tudi Tr^iiLaui   in ved6,  da 8 tern
I jim bo pomagano; vendar ne morejo zatajiti svojega
1 baiantu^kega duba tudi v tej zadevi,   Piofekli toruk
je imclo tiitiSko  politiLno drugtvo  obCcti shod,   pri
kateiein so govorili o prosti luki  ttijtj judje in dva
kiicitijana, in so sklenili resolneijo,  nuj se jim pode-
1 lijo druge dubrote, ker se jim  odjemlje prosta luka.
Dtviiva naj torej Trstu so posebej plaLa, da mu sme
pomugati,
Te neznosljive razmere vkupCijskem ozlru imo-le so tudi ua politicuem polji najslubse nasledke. Trst je bil kupgijsko lofien od Avstiije in politicno je bil loci!it od v^eli drugih dezol, ker je neposredno dr^avi pridru2(m. Kakor ni imel Trst kupeijsko zvezo z drzavo, tako ui tudi imol srea za Avsttijo. Trst je po svojein miSljenji zuuaj Avstrijo in trubu je, da se po DOO I ft ill zopet zdru^i tudi po duhu in po niiSljanji s Mroslavno habsbursko ilrzavo. V ta ua-meu naj Initio najprej gmotne to^itjo obema gkupne. Ako doseduuji ttf.alki elemeiiti za tako Lut niso veC spasobui, dobijo se drugi; okolica in uliZnjo zomlje hranijo eil uarod, ki v zvestobi nikoli ni ganil, ki ima tudi spretuost za kupcijska podjetja in zna la-dijti vodit med valovi, da srecao dospejov varnopri-stanidce. Temu narodu naj se prinoinoie, da se bo mogel razvijati; ta uarod bo Avstrijo brand na jugu kakor kraike skale ali kakor puljske oklopue ladijo. S prosto luko naj zginejo eleutenti, ki se ne cutijo dobro v Avstriji, in naj se pripravi pot narodu, ki 2ivi in uiuira za se in za — Avsttijo.
Dopisi.
V Gorici, 25. dec. — VCeraj je imelo sloven-sko braluu in podporuo druStvo v Gorici svoj prvi letui obeni zbor. Nazocili je bilo okoli 50 udov, ko-likor jib pravila zahtevajo, da sine zbor sklepati. Kma-lu po drugi uri odpre Fr. PovSe predsednik zbor s kratkim nagovorom, v katerem omenja nalogo obcue-ga zbora in se spomiuja posebno g. denaruicarja iu knjigovodj^.—Na to bere tajnik g. E. Klaviar odbo-rovo porofiilo 0 pretekli dobi 9 mesecev. Porocilo se na predlog g. dr. Al. Rojca vzaine na znanje in izrece se odboru zborova zanvala. Knjigovodja dr, Gregorci6 je porocal 0 dohodkih iu strodkih pretekle-ga leta, ki so bili z vabilotn vred razdeljeui med drustvenike. Ker so bili racuoi z doevnikom in po-butuicami vred skoz 14 dtttj razpaloleni v druitreni sobi, kjer si je vsakdo leuao uatauku vse ogledal, so se racuui potrdili, ne da bi se bili izbrali presoje-valci racuuov. Gotovioe je imelo druStvo 30. uov. t. 1. 454 gld. 49 kr. Z ozirotn na stroike pretekle-ga leta je uasvetoval drustveuik g. Fr. Podgoruik, uaj se uaroci prihodnjemu odboru, da kupi hektograf, da se stroSki za tiskovine ztnanjSajo. Nasvet je bit sprejet. Dalje je uasvetoval isti g. druslvenik, naj se zabteva od udov, katerim se uiorajo zavoljo zasta-nili vplacitiu posiljatt pisma, da povrnejo postue stro-ske, katere so sami zaknvih. Tudi ta uasvet bil je sprejet. Gospod dolski nadzormk Vodopivec je uasvetoval, n.ij se ta sklep raztegue tudi na tuestne ude, katere morajo poverjeuiki vec ko eukrat tinati za isti zaatau dolg, iu sicer ua ta naciu, da bi taki udje piacevali doloceno vsoto v prid poverjeuikom ali v nam:u, ki bi ga odbor odloctl. Ptediog je bil sprejet.—Proracuu za leto 1883. se je odobril brez ugo-vora; ako se proraduu uresnici, bo imelo drustva tudi prihodnje leto 400-500 gl. ttstega ostanka. Po-recilo deuarnicarjevo iu gospodaruikovo se je vzeioa polivalo na zuauje. Iz zadujega poro&la je razvidno, da dru^tveno pohiStvo je stalo, ko je bilo novo, 150 gld.—Pogodba z druStveuiua zdravntkom iu z lekar-nicami se potrdi brez ugovora. Zdravuik dobi za vsa-kega domacega reduega uda 1 gl, in za vsakega zu-naujega reduega uda 50 kr. na leto iu postavi ua svoje stroLke nainestaiku za tisticas, ko ga ni v Gorici.  Lekarji w davoliii dro^v«| qtomk Zr* 0$, ,
Ko s<» je do !ega dnevni red izvtsil, prisla je na vrsto volitcv predsednikiu Voljen j? bd cnoglasno dnsednnji predsednik g. Fr. Pnvse, katereron so po-klouili osebni eastiki kraswi Sopek, sestavljen iz cve-ttic in vsakovrstnega sadja.—V udbur so voljeni eno-glaauo ali z razliko enega glasn g>spodje.: dr. N;ko-laj Tonkli, dr. Gregorfiie, piofesor Berime, Antou Klo-bucar, kanteKst; Karol PriuCtt, pisar; Just Vuga, obhodnik; Lcdvik Loriati,suduijski.slaga; Anton Fou, kiobuear; JozefHvala, trgovtc zlosom; Jakob Oblak, kljncavuiear.—Namestniki so gospodje: Anion Karol Fabijam, zasebnik; JoM Krasau, godec; Peter Mn-tovec, mizar. — Senat je o*tal lauski: dekan Kobal, profesor Ikibnd, vodja PovS", pisatelj l'udgnniik, go-stiluicar J. Katnik.
Po knn&wib volitvah s«» je obfiui zbor z burqi-mi zivio-klici xahvalil Nj. Vel. pr«*v.*Ieinn c«sa.*ju za obiku dar meseea scplombra. S t«ni je bil dokon-cau obcni zbor, katerega s? je ndekzi! razun imemt-vanih tudi podpiratelj profesor .lo/.et hancic.
V GOfiCi, 27. die—Nas vrli dizavni poslanec dr. SoM Tonkli je bil sklical za siuocni vecer mao-go goriskih rodoljubov k zaupljivemu pogevoru one-katerih vazmb stvareli za goriske Sluvenee. Pojasnil je potrebo, da se ozivi m okivpi pohticno drustvo „Sloga", da bo poducevalo in vndilo uarod v njego-vem politiLneui gibauji. Pokazal je pot, po kateri mote „Sloga* dobiti novo woe: ako mi vpise v dru-Stvo iiiujgo mestiuh, odbcuib rodoljubov, izmed ka-teiih bo mogocc dobiti toliko deiavudi odbornikov, da se bodo mogle sklicevati odbomve seje kadar ko-li. NazoLi rodoljubi so se s to niis-lijo vjemali; le emnou gospodu se je zdelo, da bi bdo bolje, ako bi se riSloga" pokopata in bi se novo drustvo osnovalo. —Za tern je opisal g, dtzavoi poslame potrebo slo-venskih otrocjih vrtov v Gorki, je vazlozil, koliko bi tak vrt si d Hi da bi moralo politicuo dtuatvo „Slo-ga* to stvar v roko v/.eti. Vsi priCnjoii gospodje so dr. Tonkhjii v tej rct\ jritrdili m m izjavih, da bi so postavila ta zadeva na duevui red p ihodnjegu ob-amga 2bora, — Trefja todka prijaziiega pogovora je bila knu'oko-obrtmjsKa posojilnica in osebni kredit. JPotifbo tt*ga ^avoda so vsi iiaz* ei popoloonia pripo-znali in so i/.biali ofi^tk petero ud»vf ki bo sivar piemilljoval, ki svstavi pravil* in jdi upredloii pri-hodttj«mtt obCaemu zboru nSIogetf. — Zelimo prav iz svea, da bi se vsi storjent sklepi izvrsiii, kec prepti-fcini smo, da no tej poti se da narorfu veliko kori-stit. Vdakcuiu rod jfjnbu mora sicu poskakovati, ko vidf, da sred zime se zaSenja t^jati led zjtspauosti, pod kalerim je s8Ioga* zdihovala. Naj bi se rodo-Jjubi v mt'stu in po doMi v obiinem stevilu vpidali v druStvo in naj bi zadeli novo, zivuhuo delovanjc, uajprej v ozira na toCke, katete je dr. Toukli pri onienjenem ZDUpIjivem posvetovanji razlozil, potem pa tudi glede na diuge potrebs naroda, ki so ze izrefie-nc, ali ki se §e ie pokazejo. — Gospodtt drzavttenia poslauqa se pa zahvaljujeiu", da je uarodoo stvar ta-ko krepko vzel v svoje roke.
V TOttlinU, dno 20. dec. I832. iz dobrih u-zrokov ie vidno za pioiom skiiti dopisnik iz toniin-ske okolice*) pi^e v sSoCi" od lfi. t. id., da sen: j:z petje v Tumiuu v najlep^em redu sprejei, da je bilo pevsko drustvo dobro z denarom preskibljeao itd. Koliko nerepnice tiCi v dopisnikovili besedah! Naj se mi dovoli,. da resnico brez strasti povem. Na sv. Eli-zabete dan je imel ob 10. uii g. kaplau V. B. (g. dekana so ta dan ceikveua opruvda drugam klicala) navadno tiho maso, pa ne blovesne niase, kakor dopisnik iz „tom. okolice^ trdi. Ce se drzne omenje-ni dopisnik tako neresuico tiditi, kterc urn more se danes majmanj 2000 ljudij kot tako dekazati, in v jav-uem, v prvi vrtti poduku nauienjeneia lista k(»t oro-zje zoper mojo osebo porabiti. iuia)i si vsak razumen clovek prav iahko, koliko tesitice je na drugem, kar dopisnik govori.
a. Ko sem jaz sprejel pevovodstvo p;i pevskem zboru v TomiiiB, naSel sem pevee „v laseh". To yc tista sloga, o katerej dopisnik pik1. b. Pevsko druatvo do casa mojega priboda ni imeio nikake deuarui-ce; §e-le dve leti pozneje zaLeio se je nabirati nov-cew za denatttko. c» Pevski zbor nij imel ob 5asu mojega urihoda nikakorsmh glask. V teku mojega de-iovaoja pa aem za omenjeai zbor spisai toiiko mazi-kalij, da bi se amelo z njimi vsako pevsko drustvo ponaSati; priuCil sem pevce dokaj tezkih zborov, ka-terfe so se v splosuo zadovoljnost pelt pri razuih be-^edab v titalnici tominski. Da je to gola resniea, pritrdili mi bodo vnanji in doniaci gg. posIu§aki. Petje je Slo dobro od rok -— a kado bi bil mislil! \; teka mojega najboljega delovaiija pri pevskem zboru, bil sem v BSoCi* nesramuo napadeo. To je bilo moje placilo za sestietui trad ia od tega casa se da-lira moja odpoved za nadaljno delovanje. Od tega €asa pa sent se za6el baviti z resno glasbo; zlozil sem v ostitth letih Stiri slovenske in tri latinske ma-
*) Dopisnik iz torn, okolice nam je bil zadujig dorolil da ga umemo iinenovati, ako ho6emo. Imenovaii ga nismo ker je t«8m f obaitHjem, tudi g. D, f t ^obre znan,        Mm%
§e, sto v« einoma koiitrapnaktifiuih mediger za orglje, tmnskripcije za glasovir in veliko stevilo raznth mo-tetov, cerkvemh in ilrngth a-ipevov, sgulj i>b3;rna <blav izmed kojth so bila uekteni premjiraua, drugsi pa jako pobvalno recenzirana in radostua v uatis spre-jeta. To povem zato, ker mi dapisuik lenobo podti-kuje; jaz pa uibbiu, da sem a leui naroda veL ko-ristil, iiego dopisnik s svojimi oeresnifinimt, vsako ko-ristuo tec razdirajocimi dopisi. Dopisuik mi dalje podtikuje jezo. Hndobut jezikt pa bote celo vedeti, da je jeza spravila veCtau uekdanjiU pevcev v yrerani grob, dojdsnika pa ob tep«* premozenje. d. Res je, da sem bil uekterira gns|>oilum obijubl sodelovati s svojim, na n iv»> izucenim pevskim xburom v* 6iUliii» ci, nij pa res, d.i bi bil jaz koga za nos vodil, kajtt niaem podpivil vabda k doticni spji, ra«rvi-c odgoto-ril. da k j»iji ne pridem, ker sent uvidel uaueit ttek-terih, kojim je bila >k:b, razdnrti mi moj na uovo izu&-ui pewskt zbor. Da se je pozneje v resutci tudi ta zbor deloina razdil, nij m»ja krivd.t; !?aj se raz-dert* v Tomuitt marsikati-ro dmStvo. Ue sem jaz vse-ga zlega kriv, pa mi dopisnik tuitvezitj se krivdo nad kuijitni ocesi, katera mucijo nektere ljudi.
Gkde cerkveuega petja pa na kratko: G. dopi.1-nik! Vi gotovi se pred kratkem niste vedeli, koliko altarjev Steje naSa farn.i cerkuv, in ker ste v dopiM svoje emiueutna zuanje katoiiskt; litargtje dwkazait * tem, da ste tiho maSo dmatrali za slovesuico» zat»> se z Vami o tej stvari ne morem prepirati. Kar tt^e orgelj, morda pod mojima rokama zazmiraj utthnejo; za bornih 70 gold. Utne place ne morete zabtevati cerkvemh konoettov po Vasetit RguSturt. Ce orglje u-tihaejo, bodo faraui sele spozttali, kacega osrefevalct iuiajo v svojem dopisniku.
Svetovaj bi Vain g. dopisnik, da se potrudtte z VaSim kolegom in da la/pideta sSuzbo pevovodje v Tomiuu, potent je prcpini konec. Jaz iuiiin kjj res-ui'jsega delati, uego vrtati lukajo v vodo; tudi mi ni mogofio iiveti le od nzivili in slavtt", marved, kakor vsi nesrecni Adam>vi ottoct, od trdo priborjenega k r u lm.
_____________                D. F.
V TrstU, 27. decembra. — Pis?ans si v §tev. 46. dr.ign „8oCatt na^lednje besede ,* wPied vladniuit ocmi so se prtmochki Slovani poitalijaucevali v sohtii, v urtidih, v obmnskih pisaruah. Kar se je Slovanov pod takimi okoliseiiuimi odtujilo svojemu rodu; niso pomagah pomuoziti vrst po^tsnih Italijanov, atttpak pre&li so v tabor irredeute. To nam sprieuje sku§-aja v Intri, v Tram, v Gotici, kjer so prvaki trre-Uento tjlovtuiskt renegati. To bi bila lttogla vlada zu-preCiti* to mora zaprefiiri, ako hofie imeti na jugu trden bran pioti italijanskt pozeljtvosti". Te Tvoje besede, pred»aga BSoCa*, so, kolikor se na d»!Ja»ja nanasajo, popobtoma resnifine in so dobile prcteklt teden ialostno potrdilo. Nesrecni Oberdauk je bil, kakor casuiki pripovedujejo, sloveuske koroSke kore-nineT od katere je bil prav zgodej odcepljen in pri-lepljen jaiovtrnu renegatstva (naroduema odpadnistvu), ki ga je u<h!o, kako se bombe medejo med zveste drzavljane, ki se vese!6 navzoCnosti svojega vladarja. Duuajski list nTributie" opisuje to prtkazeu v poseb-ncm 6lanku v stev. 354. od 24. dec. ter pravi, da Oberdank ni bil eJini svoje vrste, ampak da enako mislje.ije, kakoisno je bilo ujegovo, je tnuetio razsir-jeno, dasi ni zdiuzeno povsod z enako drzuostjo. Oalje navaja uzrok te prikazni in kako bi se ji dat>j v okom p'-iti tekoC: nNcbrecaa doba in pregroSeu si-stem (naciu vladanja) sta iia jadtatiskih obatib iziegla iz renegatov najhuje italianisshne in letumeljita pre-memba more zadusiti bohotni plevel*. Oudtmo se, da so prisli dunajski listi so lc zduj do spozuauja, da se na 1'iimoiskem slovanski rouovi ltabjanCijo Ali m po-siljala trzaSka vlada no. Dunaj uikaKih poiocil v lej zadevi: kaka sredstva se rabijo v poitaltjaaCevanje, kdo k teinu najvec pomaga in kaki so uspehi? De> ielni viadi vendar ne mjre btti ualoga, da poroca ua Dunaj samo o vremonu, ampak da put oca tudi o \\\v-nosti meje in o zaslombi, katero bi dtzuva imela ua jugu, ako bi nastopih vibatni casi. Ait pi je vlada mislila, da renegatauo m Avstriji v sko.lo in d.i ji ne uapravlja nikake nevaruosti ? „Beuegatstvo ob A-driji je velike nevaruosti za ceio dtzavu", pravi oiuc-njeni list; to ve pri nas vsak tazumen moi in Se ceio katera zena, to bi moral vedeti pri nasi dezelni vladi najzadnji pisar. 6e je stvar taka, potem nbi bilo vendar z ozirout na splosuo koiist prav, da »e nenaravuemu poitaiijaucevauju, ki odtujtije eele ro-dove avstrijskt dr^avi, uetedi uaraven konec*. Tako si tudi Ti govorila, draga aSoca"; pa nisi bila usli-saua. Ne obupaj zavoljo tega. Zacela si razkiivau gioboke rane, ki razjedajo meso primorskih Slovartov; ne odjenjaj, ampak stanovttua ostaui; kar je poStemh uarodujakov, vsi so s Teboj. Re^i in zgi, kjer se ti zdi potiebuo, iu ne daj se omectt od tniiega bolnt-kovega stokanja. Doltvaj pa tudi hiadilnega olja, da z rauo ne izreZes ob etieut Zivljeuja Stbkega roda. Ce se zarad tega vzdigue zoper Tebe pekleuska posast, tie ustrasi se; naj Ti daje poguoi in vztrajnost slad-| ka zavest, da izpoluujes svojo doizuost. S Tvojimi ' uasveti, kako uaj se koaec stori tipinoeuja siovau-> ikega roda m Primoiokeui, tie popoluomft vjeuia line-
r.ovani duaajski list, ki piSe: „Sarao hitra in popoina prememba cele javue* o.lgoje narodove more tu pti-uesti poinofi. \k'» se ne bo v*6 greStlo zooer naravo* to j*, ako se ne bodo sistematicno odtujevali Slovani svoji narodnosti, ne bo imela irredeuta v Trstu ro-dovitn h tal, naj inia ^e toliko denara, strasti in u-pornega dnha*. Te besede so reeene iz srea vsakega Avstnjca «n so vredne, da si jih zapiSe za uho vsak utadnik, visjk in nizek. Zato pa mora bid enktafc kouec italijauskih sol za slovan&ke utroke v okoli^i iu v Istri; zato se morajo s! ovanski. Primorci pritoliti prTll^BTajski vladi, da se jim krivica godi, in morajo zahtevati, naj se htvari t e m e l j i t o premenijo, to je na tistern tutistu, ki dopu§La, da se godgo rec<f ki se po naSem preprtOauji ne vjemajo z drzavno ko-rtstjo.                       _____________                         A.
Politidni pregled.
Najvaznejsi dogodjaj naSe notranje politike v pretekloin teduu je brezdvomno Seststoletoica IiabsburSke diuastije, katera navduSeno praznu-jejo Avstrija pod iu nad Ani^o, Stajersko, Kranj-sk« iu Korosko. Due 27, dec, 1282 1. je po-delil nainicc tedauji uemski cesar Eudoif I. HabsUur§ki na drzavnem zboru v Avgsburgu s privolitviis neinskih voiilnik knezov sinouia Al-brebtu in Rudolfu gore navedene de^ele, a 1. juuija I. 1283. je postavil tem dezelam na proS-itjo de^elnili stanov Albrehta za ediae^'a pogla-varja, KoroSko^ je pa 1. februarja 1280. 1. iz-rodil Majnbardu II., grofu goriSkerau in tirol-skeinu. Od ouega dne, t. j. 27. dee. 1. 1282, so obe Avstriji, Stajcrsko inKranjsko z raalirai izjemami pod viado slavne IlabsburSke diuastije. Vsi 6asopisi brez razlocka stranke piSejo nav-du§eno o tej vazuej slavnosti. Iz vseli iiueuova* nih pokrajin dohajajo jtorociln o patrjojoticuih sveCanostih, katere so se vrSilo povodom zgo-doviusko znameiiitega dnova. Na Dunaji udele^ili so se cesar iu cesarska roduvina slavuosLue muse pri sv. Stefauu. Potem sogse vozile deputiicije ees-titat eesarju. Najprej je zupan dunaj. mesta izrofiil cesarju adreso eestitko. Cesar je jako milostno zu-pana sprejel ter rekel: „Dunaj je od cas>ov ce-sarja Rudolfa z av^trijskimi deduimi dezelaini pod varstvoin in po skrbnosti MojiU prednikov iz loalili poeetkov vzrasel do seduije vaznosti in velikosti. Veseli me, da Mi je bilo mogoce pri-6eti novo dobo razevetanja in rastoeega blago-stanja za Moje ljubijeuo rojstuo mesto. Pripo-znavam hvaleztio, da so dunajski me§6anje Meni in Moji hi§i v sre5i in uesreci obvarovali naj-zvestejso udanost ter jo potrdili s krvjo in i-metjem, kadar je bilo treba". Za zupanom so bili sprejeti Skofje doleuje in gureuje Avstrije, njim na 6elti nadskof Ganglbauer, potem mini-stri, namestuik uizjeavstrijski in drugi.
Na dau sv. Stefaua je bil skiiean sbod po-litifinega Bslove;iskega di*ustvaK za spodnje Sta-jersko v Celjc, a^upan celjski Neekermann, hud sovrazuik Slovencev, je shod prepovedal. Drn-stva predsednik dr. Radej se je zoper tako po-stopanje telegraiieuo j>ritozii pri uauiestnistvn v Gradcu, katero je ukaz slovanozrca Neckennanna odstranilo ter siiod dovolito. Predsedoval je o-nema shodu dr. GlanCnik. Dr. Vosnjakovo po-rodilo o njegovem delovanji v drzavnem zboru je bilo z veliko navdusenostjo sprejeto. Za njim so govorili se slededi gospodje: dr. Srnec iz Celja, dr. Gregorec iz Maribora in g. IJrbanec iz Ptuja. Na to se je sklenila resolucija za na-pravo slovenskili paraleik v Celji, v Maribora in v Ptuji, za uredenje slovenskega u6uega je-zika na mariborskem u6iteljuf«U in za nastav-Ijenje popotnega ueitelja za slov. Stajer, ki bode slovensdine zmo^en.
Gled^ zunanje politike neraamo tudi vtem tednu kaj posebno vainega porofiati. Krik du-najskih listov o vojski je bil liberalni pripomo-6ek, da bi upljivne kroge opozoril na nevarnost Taaffe-jeve vlade v Avstriji, Toda dotidni listi so dobili odgovor, kakorsnega so zasluiili; hi ima kratke noge. Veliko vazuost pripisujejo listi vseh strank izjavi ruskega ministra zunanjih zadev, kateri biva sedaj v Napoli. Na praSanje nekega italijanskega zastopnika 6asnikarstva je pi. Giers odgovorilf da njegoiro 9)?iskoTaBJe Bjs«
marka ni imelo politiSnega pomena. Rayno tako da nema politiencga pomena obiskovanje sv; o-6eta papeza in da ga ne bode imtrlo obiskovanje upljivuilt «st'b na Dunaji, katere obisee, ko se bo vraeul * svojo iluuiovino. A izjavil je, da je na balkanskem puiotuku miiogo poloviear-skega, da je pivprieaK o sreLni priltoduosti Ju-goslovanuv tor <ia se imi vidi Hercegovina kakor crna pika na politiciiem nebu, iz katere hi lebko velika ueviiua iiastuia. Ako ue bo Avstrija zelo previdno ravnala in postopala, nastane iz hercegovinskoga vpra§anja za evropski mir velika nevarnost. Besede iz nst takega veljaka so zelo pomenljive; iz ujih se razvidi neko nezan-panje in neka razdrazenost zoper Avstrijo,
Iz Nemtije in podouavskih pokrajin se nam naznaDJajo zopet velike povodnji.
Domade stvari.
P. n. gospode narodnike, ki so Se na dolgu m i« to 1882., uljudno prosimo, da nam poSljojo dotting ziicbke,                          OpravniStvo „Socew.
Mors. Zorn. hkof poreSkt, bo posvecen v Oorict v uedeijo &v. ltnena Jezusovega, 14, januarja prih. k*ta. Po*vt»ti ga l<j. provzvi&miost uadftkof go-riSki A n d r ej G o 1 Sjma y r; oavzoca bota kot sopo-bvecevnlra Skuf triatkl J a n e z N e p. 0 la v i n a in §kof kiftki (Viglut) Franc Anijan Feretic,
Ha svcti vecer bo se obhajale slovesne mafie po vrttli goriSkih fuunh in samogtaiiskik cerkvnh, V stolid eerkvi je btlti sili»o veliko navzocega ljtidstvn, ki te je pobozno ali vsaj doStojuo obnaialo. Ncreda ni bilo, kolikor je nam ziwno, uobeiiega, le da je moral natzoe btraznik — bila sta v wkvi za vziiizauje rcila dvi mesttia atrazutha in dva gasileu — za last' poteguiti iz spovednice nekega neporedntia, ki je sain sebe prvglaMio fpovedal. PrvcHii, zdi se, so luci prc-vce migaie, da nini M-kirk tako dobro vidcii, kakor Cez dan. Orglje so bile do pol mate preecj zneiodane, dokler 0)80 zdrii klma, ki jtm je zaviral navadui glas.
Drugi razkaz radodaruib donvskov za napravo zastave „biuveusKt-tuu brohiemu in podpornemu dimUvu v Gorki.*
Mens, dr. Zout 2 gld.; Ant. Ahein 1 gld.; Ivan Reja 1 gld.; Nohnenovan Ajdovec I gld.; Ant. Dru-fovka 5 gld.; Ant. Pallor, kaplan, 2 gld.; Jo2e Faga-nel, dez. posl. 1 gld.; Simon Gabericek, vikar, 1 gld.; Milia Vuga, kaplan, 1 gld.; lgn. Gxuutar, noiar, 5 gi.; Jozi-f I'wgtiaiuzzi 2 gld.: pi. Soeebranski 3 gld. Vkup 25 gld.; s pi vim ruzkazom vred 81 gld. — J. Vuga.
Gospod Ju&t Kiancic iz Podgore pri Gorici, brat poiigui ;-lu\ua /.upauu g. Anton a Klaueiua in pusi'stnik, postal je 20. t. in. na duuajskcm Vbeu-t-iliSci po praviino psestanih skuinjab d ok tor pi a* vo^iovja. Z vcseljeiu mtzoaujamy rojakom to vest, ki nam kaze, da se Sin slovcnsko razumniStvo, ki nam daje upaiye boljiu piihoanosti. JSaSa porocila v tem ozhu woiaino popoluui s prijetno vestjo, da tretjo drzavtio ssku^iyo sia opiavib tudi g. Frauc Svara, sm vrlega utitclja podgorskiga, ki je kot ljudski ufijtelj odiedsl sma piavuika, in g. Matija Kutar izpoU Mel«. Fiekkio jeseu eta pa g. Mi ha Gabrijeleic iz I'iavij in g. Ilenrtk Kacafura iz Tolmtna izviSiia z odiiko aoduy&ko eknSnjo. Vseni tern go^podotn te^itanio v imeuu dt2ele, ki jiui je pri uaiiji aeioiiia puiuugaia, in jiui piipuruCa-mo, naj ostanejo zvtso, uilavni, nataucni v svojem delokiogu tet naj radi uLCujtju z narooom, da to, kar so si s piiuiuin octujeui piidobin, piide, kolikormo* gofie, med naiodt da bo narod veduo ve6 koristi za-jtmal iz obLevaoja z Ooinafiini* omtkauci.— Tako ve-denje m tako deiovaujc bo sduzilo guspodum pn narod u v veto Cast, ku ziat zavratntk, ki veduo po koncu strci. — Zeit-ii bi biio, da bi t>e odlocili ka-teri gofcpoiije tudi za upravuo sluzbovanje, da bi do-bill politicu ii uiadbikov zuiuzuih jczika, ki m govori v sluzbeucr.i kiaji.
V  goriSki citalnici bo due 3. januarja 1883 ob sesti urt zvecer oiazba za dasopise. Fredpustne veselice bo irneia eitaluica V6, in 2?. januarja iu 4. februarja. Nataufinejsi program veseJic ee o svojem Casu p. u. citaluiCarji'Ui uazuaui.
V  podpornem di^titvu ˇ Gorici se bodo drazili diuSlveui Casopisi prihodojo nedeljo 31. dec. ob 11. uri predpoludue. Khcua cena xua6a 33 0[o navadne narocuiue; pri pivem drazenji se listi aeod-dajo pod klicuo ceuo. Diaziii se bodo naslednji ta-sniki: Sota, Sloveute, Kuvicc, Siov. Narod, Edinost, Sloveuski Gospodar, Zgodiya Damca, Mir, KaSa Slo-ga, Brenceij, LjudhKi glas, Vaterlaud, Volksbiatt, Tri-bui*e, Tiie&tei lugblutt,   VEto   del Litorale,  Go-
spodarski   list.   Druslveniki, be  uljuduo   vabijo, da bi  priSIi k   dra^bi v   obtluem Itevilu, — V   od*
borovi seji tega drustva 28. dec. se je izbral za pod-piedseduika iu knjigovodjo p dr. GregAi-*ic, za tajuika g. Karcl PriiiCia, za d.-nanr&irj.i g. Anton K t o b uc a r, za gospodarnika in kujiiniCana g. Just Vug a.
Jour fixe v suboto, 30 t. in., v gostilui pri aSolucu" /a nu'snicanii. Prifcetek ob 7. uri zve^er. Spored: „Sh»viMiski- ku««z Privina*, predavaujo. — „Leto 1882. m inia, pr. davanjf.—Skupna zab.iva.
Fr, Zepid.
O crkveEem petji v gnriski stolni cerkvismo dobili uopis, ki navuja njegove pomankljivosti z ozi-rotti na crkvene doloebe o petji in o muziki pri slui» bi bo^js. OopiBuik fpucuje, da ji' izveden v posta-vah gli'Ue stvaii o katori pise, ter izreka ostio sod-bo. Tuiiiij m" ni tfiulni, ako pumisliiiio, da j« pisa-teJja poaebno p< Iju na nveti vefier nagnil.i k pisanju, Opuiuniti pa morarno, da na bozacni praznik zveCer so se pt»U> v stolni cerkvi Wittove cecilijanske lita-nije, spi-iinljaae z godbo, ki so ttiofino dopadle, in da ob navadnih nedeljah se pogosto pojejo cecilijan-&ke inase, katere je bil vpeljal ranjki Mugnone, katere tudi sedanji kapelnik 4wla. Peveev je v r«B(iiei za take inase inalo iu dalo bi se §e kjer bodi kaj popiavit, uko bi se erkveni zakoui strogu izpolnuva* li, - Morebiti m kdo oglasi, ki bi hotel v podlist» ku na kratkem ni/Joziti, kako mora biti crkveno pe» tje pri slovi'Miili inaSah in kako godbeno spremljeva-iije po (Id1 (irbuli erkviMie obksti.
Pisatelj porodila iz oempasa tried doma-ftitni btvarusi v stevdki 51. „8o6e* nas prosi, naj bi se suiattale bet»i'de Onega poro&Ia: „da volitve ne razpisuje znpanstvo iu" kakor da bi ne bile pisane.
Gorikko pokopalifece zua spraviti gori§ki mestni zbor kot zdravstveno oblast &e v velike sitnoiti. Kar se gudi na goriskem pokopaliSCi, je neverjetno, pa vciiilar res. lhkvi na di.sni in na levi strnni pri vlioilu /. nupisoma: „Famiglia Paternolli" in „lppaviz-t'oppae*' sti bill t« did polni vode. Pisatelj te.li vrstie je vidi-l PatcmolHjevo rakev odkrito in prazuo; na dim so bili kakor o^tanki lahke ln/f in iz rakve je moino sinvdelo tiekaka kakor po katramu. Delavci so pravili, da je rakov slabo zidaua, da ni ciuueiitirana; zato da se vockiat napolni z vodo, katero po noci izpiljujo. Za ta Cas prcnesejo trugo v kako drugo rakev ; zadnjiC so jo bill prenesli v rakev prve vrste, ki je najbolj proti Panoveu. Dokler moiejo, poljejo vodo s skaliCi na dolgi lati, potem jo vlacijo ven s Skali^ii, ki so piivczani na vrvi, slednjiC morajo iti delavci no lestvicah v rak«v in spraviio zaduio vodo na dan. Voda, pravijo, je masttia, na vrhu belkasta in tako smrdeca, da delavci v rakvi komaj prestaja-jo. Kdi'ii delavcev je pravil, da je iniel 14 d»ij tisti duh po gnjilobi v sebi, ker je v rakvi delal, in da jo hotel vse iz sebe vi\'Ci, da §e jesti se mu je studilo. Delavcem se vidi na obiazu nirtvaSka, bleda farba, ki ni v ra/.meri z drugo njih mocjo; zato se pa delavci branijo tega dula, ako le moiejo. — Rakev „Ip-paviz-Coppac" je bila, kakor je videl . kdor to pile odpita in skoraj do vrha z vodo napolnena. Rakev je velika za 12 trug. Vnda je bila na vrhu tolsla, plav-kasta, je prelivala far bo in je magna smrdela po katramu. Delavec jo je zajemal a SkafiCem pa jo je metal v drugo bliznjo rakev, ki je ie v delu; tam se je zgubljala. To delo, so rekli delavci, se ponavlja ve6-kiat, ali do zdaj le pono&i. Kaj nastane poleti, ako bo par dnij de^evalo in se rakev tako z vodo napolni ?
Predastiti g. Janez Nep. Glavina, Skof tr^a§ki, postal je mini prelat (dostojanstvenik) pa-peza Leoua XIII. in pristojtnk papeievega prestola (assisiens solio poutificio). V kratkem casu, odkar je ta skof v Tr&tu, je v crkveuem oziru marsikaj dolo-cil. Z nosim letom zacne ua ujegovo povelje zopet izhajati trza§ki aitofijski list v latisskem jeziku. S prihodujim iolskim letom odpre v Trstu desko seme-nilce, za katero je bil njegov prednik, ranjki Jurij D o b r i I a, velike vsote nabral. Naj bi vsa ta poce-tja obrodila obilen sad triaSki Skofiji.
Kupdijski minister baron Pino, na Pri-
morskem iu sosebao v Gorici in goriski okolici dobro zuaa, dobil je od Nj. Vel. v prizuanje maogih zasiug red 2tdezne krone prve vrste.
Vojskovodja grof Radecki je nmrl pred 25. leti 6. januarja. Vojno ministerstvo je ukazalo, naj se dan 5. januarja prih. leta povsod, kjer so vo-jaki nastanjeni, slovesno obhaja s crkveuim opravilom in s parado v spomin velikega juuaka, na katerega se marsikak dosluzen vojak iz leta 1848. in 1849. \ veseljem spominja. Imeti takih generalov, kakorSen je bil ranjki Radecki, in Avstriji bi se ne bilo bati nikakega sovra^nika.
Iz Bifenberga nam je do§lo sledeCe vabilo: Vsled sklepa odborove seje ditalniSkega druStva v Rifenbergu dne 25. t. m. vabijo se vljudno vsi L g. udi iu drugi dastiti gospodi k obfierau zboru rifeu-berSkega CitalniSkega druStva, ki se bode vrSil dne 31. ifiudaa U I ob 4, uri popoldae v-nrostorih §o-
stilnice g. Iv. Lifina se sledecuu sporodom: 1. Poz-drav predsednikov; 2. poroCilo tajuikovo; 3. porocilo denarniCarjevo in 4. volitev novega odbora v smislu obstojecm pravil.
K obilni udelezbi vabi nljudno
Odbor.
Izpred tr^aSke sodnije. PoroCali smo ob svojem caMi, da pri murski sve6an«)sti, katero so bili uapravili v Trstu 30. sept, v spoinia petstoletnega-zdmzeiija ti-zaSRega tuu^ta z Avstr.jo, seje bilo vnelo na viu ladiji uekaj streltva, ki je bilo nevarno zadelo nekatere vnjake godce, ki so na ladiji svirali. Pod-vzetnika, ki je tistt vefier na ladijeah umetne ognje pripmvljat iu vodil, so zarad tega djali na zato2no klop. Pretekli teden je bil podvzetnik, vilez Ottiuo »z Milana, kriv spoznan prestoiika zoper varnost 21-vljenja in je l»l obsojen na 3nQ gld. kazni, Ob enetn se mu je nuloi lo, da plaea dvema vojakoina za nre-stnno bolefiino po 80 gld. in vrhu tega letno notbo« to, iu sieer Tobias-u vsako leto 100 gld., Kurki pa, ki je uogo zgubll, vsako leto 150 gld. Tak je vesele-ga ve6era ^alostni kouec.
Trdnjavict okoli Tnta misli vlada opustitt in izroeiti jih, kakor poroeajo euaniki, ftiianciii strati v oskrbutstvo. Triacani so to U od nekdai leleli • ako je vlada v Mjo privolila, mora biti popoluoma prepricaua, da ji trdnjavice niso vefi potreboe, all da jih lahko drugace namesti.
Bazlidni mnenji. V tiiaSkem „Cittadiiiu« od 26. t. in. poroea dopisnik iz Godce, da sta imela goriiki stavbeni in zdravstveni otlsuk sejo, v katerl sta se posvetovala o sedanjem goriilwm nokopaliSfii. Zdravstveni odsek jo meuil, naj se poklice kak ino-zemski stuvbar (telmikar), da koneCno razsodi pravdo, ali je goriSko pokopali^*i dobro ali slabo. Stavbeni odnek jo bil pa tega mneiija, da se poklice kak zdrav-nilv dobrega imena, ki bi i/rekel zadnjo godbo v tej zadevt, Ker se udseka nibta mogla zedlnili ? tam, kako viste sodnik naj bi m poklical, pride cela za* deva pred obcinski zbor, ki bo o tern sklepal. Da m m bo godila krivica ni oneinu ni drugemu, naj po-kliCejo zdravnika in stavbarja; kdor je pl&cal kravo. plaaa tudi tele.
Nov ialjiv list zaCne izhajati s 1, januaijem prih. leta v Ljubljani pod i me no in w^krata« Izhajal bo dvakrat na mesec in bo prinaSal razun lepih silk iu kratkih galjivih povestij raznovrstno zabavno gra-divo. Cena mu je za celo leto 3 gld., za pol leta I gld. 50 kr. Rodoljube prosi list v posebnem vabilu duSue iu gmotno podpore.
Slovenska Matica je odloLila svojim udom za leto 1882. sledece knjige: 1. S p o m e n i k sest-stoletue zveze vojvodine Kranjske s Uabsburfiko di-nastijo. 2. Kuji2evna zgodovina stajerskih Stoveucev prof. J. Macuna. 3. Loveevi zapiski J. S. Turgenjeva v prevodu Fr. Joz\ Remca. 4. Le-topis za 1882. leto z izvirnimi u6iimi in zabavni-mi spisi. — Pri tej prilozuosti toplo pripoiocamo ta prekori-stni zavod vsem oinikauim Slovenceui in njim, ki hrepenijo po vc6em izobraienji. Dassi je pretekel redni cas vpisovanja, se sprejemajo se veduo udje za 1. 1882. Letni znesek naj se izroCi poverjeniku alt pa naj se podlje po ravui poti v Ljubljauo j,Slovenski Matici*.
0 ponarejanji iu paceuji vlna.
Res je, da vinopivec ne praia, iz katcrih snovij je vino sestavljeno, ampak je zadovoljen, le da je vino dobro in zdravo. Veudar menim, da nam tie bo skodovalo, Ce pozveuio, kaj ima viuo v sebi, ker tako zvemo, kaj da prav za prav povlijemo, ko vino pije-mo. Dandanes, ko se je tudi v viuski kupCiji u2e dokaj razSirila ona nesrecna sleparska navada, vsled katere se razne ptuje snovi pridevajo vinu, da seza-more bolje speCati, je celo p>itrebuo, da se vsakter vsaj povrSao sezuani z obstojninami vina. To nam pa kaj natanSno in temeljito razodeva keroija, to je znanost, ki loci razae tvarme v pi viae, iz ka ter ill so sestavljene. Se ve da ue podam o tem obSirne in te-meljite razpravc, ker za to bi bilo trebakemiSke de-lavnice iu dokaj casa, pa tudi znanja kemije. JSkuSal bom le poprecno povedati, kaj se v vinu naliaja in koliko snovij ima vino, ce je naravno, in kako se morejo vsaj one priraesi v vinu dolocevatt, ki so zdrav-Iju najbolj Skodljive.
Ne smem tajtti, da v muogoterih sludajih je zelo te&avno tudi kemiSkej preiskavi dokazati, ali je vino naravno ah ponarejeno. Tako je zelo teiavno doloCiti, ali je vinu dostavljen alkohol (spirit), pose-bno ce se je vinu prilil cisti viuski alkohol. Veudar si moremo tu pomagati s primerjanjem dotiCnega vU oa z drugim gotovo naravnim viuora, ki se je v do-tieni letini pridelalo.
Letos imajo srednja briska vina po 8—9% al-kohola; to torej najdemo v vinu, katero ima biti iz Brd, 10 ali se vec odstotkov alkohola, smemo skle-pati, da je bil tenia vinu alkohol umetno dostavljen
Ce ureiskuiemo dvtiCiiQ viuo Le u kjslioo^ za.'
morem* kraalo zagotoviti, ali je deti5uovxao narayrio ali nonarwno. L^toSnjsi briska vina imaj«6—70^ kbliue. Ako najdeino v vi»u 10-1 lO/0 alkoboja in kisline morda 9 c«to «ez IQO/oo, mm sklepati. da je doticnemu viuu prav gotovo alkohol pridjau, Ker, ko grozdje zori. se umozi v ujtsta cuker, lu se zuaanj-fiujc kwlina. Kolikor vee siadkoija, touko uiauj kt-«\\m: CivWin row undo cukra pa siluo veliko Irabue*-rchnla ima veliko cukra, pa raalo kisline Rebula iiua v dobri lethi p» 20~240/0 in.ve*   cukra, kisliuo pa
5%o;v *1,Wh ,etiaah Ie lti"~ 18(y° ct*nh MlM® l*s
P° lla uoWev alkohoU v viuu sluzi Saleronov a-parat, ».* dotocitev kteliue pa kfebnuer. Navaduo se natojajo wed uarodoro neka vmskc teiitnice, feature so pi ik> v*ero sb.be, iu uikakur ne noremo wuerti *u na njo, Treba je le pouiialiU, da alkohol ali spirit je dokaj ta*ijai torej luzji «l »«>» ,u vo,ie« ,,a le daj alalia viwa, prazua po avojej wbiui, marda vec alkobola k«*ej<», kakor druga uwttNipuliia vwa. Kt-dor bote a uiero za alkohol doluciu muoiiuo alkubo-la v viuu, mora doti&io viuu prekapati (Uistilirati) se le v piekap so |M>stavi mora ^areometer), ki pokaze mnozino alkohola.                                       .
Kislino pa moiemo doluCevati s kislumeroui, ki ima to posebnost, da *e doliva v vino, katero s>e ima preiskovati natrouove raztopline, ki »e spoji s kisb-uami vina.                            ......            .
Pa vino ima poleg alkohola in vmske kisline Se ninngo diugih s.iovij v scbi u. pr. prosto ogljeucevo kislino, ocetne kisliuo, jautaiwu ki&uuo, jabuttuo kislino, zvepler.o kislino, Worovo ki*liuo, lamu, krc-mence vo kislino, apuo, inagnezijo, kali, natron, zelezo, „ amonjak, gliceriu, bejjakovroe rastliuske, diSeciue, bar-vila, tolscV.
Keuiikar more torej najti pota, po katerik za-sUmIi poimrejevalca vina. Pa tudi prebrisani ponare-jevalcc w, ia katerih suovij obstoji viuo; zato pona-reja vino tako, da ne rauti kemiCiie sestave. In v resnici m oahajajo vina ametno ponarejena, katera so tako odlttoo 8«stavlje.ia, da skoro ni mogofie spo-znati jib kot unwtna. Ker pa slepaiji gledajo v prvi vrsti In na to, da imajo veliko dobidka, rabijo take snovi, ki ao dober kupt katere kemikar kmato spozna. Naraisto dobrega sladkorja kupujejo lako imenovani grozdni Hkulkor, ki pa je h kroinjiirja narejeo. Tak cukor niitn more ketnija v viuu dokazati.
Da je vino bolj sladko, yoslu/.ujojo se ponare-jalci glicerina, katerega celo 1—200/0 dostavijo kisle-mu vinu. Gliceriu ne odstraajnje kisline, ampak jo zakriva blizo tako, kakor euker trpfco citronino kislino v .limooadi*. Glieerio v prav mali muo^ini ni zdravju Skodijiv, v vcCi muo2ini panioti prebavljanje. Taka oslajcna vina zg6 v ielodci, ker so polna kisline, morda oze oceta, ta pa zge; glieerio moti le okos v ustih, v zelodci pa se kisline budo 5utiju, ker razjedajo slizng^ ko2e zelodca. Dotocltev po ke-micni poti je zelo tezavna in dolgutrajna in jo more le oui izvrsiti, ki ima popolnoma urejeno kemiSko dehr/nico in je z vsemi piipravami ia tvarinami pre-skrbljen.
Tudi iz mno^ine pepela, ki se dobi iz zganega vina, more kemikar sklepati, aii je viuo naravno ali pa ponarejeno. Tako je dognaua stvar, da tako inie-uovaui petijoti, to je vina uapravljeoa iz vode, cukra iu tropin, imajo dokaj manj pepela od Daravnih via. Pepel pa se 'obi s tern, da se viuo v posebnemu apa-ratu (Bunsnov aparat) toliko casa kuha in Lge, da vse kar je vodeno, odhlapt, in vse kar je organsko, pogori; torej ostane se pepel. Pri tera se kaj iehko spozi.a, ce je bilo vinu kaj jabelcnika, to je vina iz sadja, dostavljenega; iz pepela puhti namrec jako mcfen duh po sadju ali po jabelcni kislini. Vuiski pepel postaja zelo nerad bel; Ce pa postaja nze v prvih 5 miuutah bel% je to zanesljivo znamenje, da so bile vinu dodane razne primesi; posebno tista vina, katerim se je dostavil gips (mavec), ali katerim se je dostavila celo zveplena kislinr (hudiCevo olje) ka^ejo takoj bel pepel.                               Fr. PovsV.
Listnicft urednistT*. 6. Ho. t Gorici: ali bi ce lioteli spiaa tako premeaiti, kakor smo z^orej omeniliV G. doapianiku ix Sk.; daaea ni bilo mogoce, prihodnjig._________
lord. Wokilat
r GOEICL
Nar veLa zaloga vo§Lilnih listkov sstoveo-skira tekstom za novo leto in droge priloznosti v vseli veiikostih in po nar nizji ceni.
Prodajavei se i§cejo.
¦¦¦IradDo pooblaMeii tukajSnji zem-
^¦T m Ijemerec i§Le praktikanta za rabo
^B H v tehnjLnih in zavarovalnih opra-
¦¦ B vilih. Zahteva se,  da je  dovrgil
WkB spodnjo   realko,   in  zmoinost  v
^um    sloven§dini. DoloCi se inn ob enem
denarna podpora. Prosilci naj se oglase pri
nredniStva nSot*eK.
St. 300/E                                                              |
Oziiaiilo.
Kavnateljstvo za^tavljavuice (Monte dipieta). ! tstanovljene po groi'u Thurnu v Gorici uazuauja, : da bode due 22. jauuarija 1883. zacela javua , drazba (kaut) nereseniu zaatav 111. dctrtletja 1881, \ t. j. tistiu, ki so bik zasUvljeuc uieseca juhja, ' avgusta in septembra 1881.
Kavnatelj: Lovisoni.
Ij  I Qbteka za gospocte, decke in btroke.

r
>;    Vedno gotova obleka na izbiro.    j
'<-"**                    Za                             I
JESEJtSKl J\ ZUISK1 IAS.
Za gospode, defcke in otroke
xgornja auknja oil 3—Jj g*>Ui.t vela zinidka ubieka oU 1^—35 gold., xiuittka rtuknjn od 1*^—40 gulu., zimsko hlaco od 3.20—14 gold., vela obteka za tietke odti—14 gold, celaobluka za otruke o<l 2—10 gold., iaprti piasc Siacvo od a.50 -IU gold., ogrinjatu zu t iUi od ti.30—ib gold., rtukiijaza statumo od u.5u—14 gold., plasfi za ataoui:o oa 10.5o—20 gold., netre-mo6ljiv dezevai plate od 12—17 gold., zu dec*e od j>—3 gold., gowns** od 1.20 -it gold.
Za gospe.
plasc za de2 od 6—12 gold., zaprti plftS6 Sacco od u—12 gold., zimska «griujalka od »—3t> gold., — ziiuska jopa dolman od U—40 gold., nepremodjiv plusc 2a Uouhno od A—10 gold.
Ignacij Steiner Y Oorici   i
nasproti nadikobjski palaci
Pri njcin jo tudi veliku zaloga ^akovntne doamc; in tujo roof. M lepo in irduo i^vrtiio? nurofiil daje! poroHivo.
Oiyava za, gospe
Vadilo i Barom.
. P»*»ijoiii, da nam jo ilu*;roviin Saljlv li»* y,m potroba in oziraje ho na razne, po odlienih rodoltubih ponavljane ze-Ije, zaceli bodemo povendt od novega Ieta 18S3. izdajati xa-bavno-zbadljiv in Saljiv list
„S K R A T",
ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinaSal razon lepih, r Pragi izdelanih slik m kratkih silji?ih povestij raz-novrstno zabavno gradivo, i-azpravljajoc wakdanja politicna in socijalna vpraSanj* v kolikor mozuo inikavnej obliki, ozirajoC-bo pri tern ne samo na Ljubljano, ampak na Y3e sSovt-cske pokrajine. Za to podjetje zagotovtlo nam je aicer uze neVaj v Ljubljani bivajocih rodoljubov svojo dusevno ptipomoc, a da bode list dovolj maogoTrsten, obracamo 8e zaupiio do vseh. rodoljubov, katerim je pri naSih sedanjih razmerab oatalo 8e kaj hiimora in dovtipa, da blagovoljno pomnozt' kolo nasih aodelavcer.
Ker ima pa vsako podjetje tndi svojo gmotno stran pro-umo rodoljube, da naa z obilno naroCbo podpirajo r oaiem, zlasti r za^etku tezavnem poietji
Cena liatu bode:
Za Tse leto   .   .   .   i   3 gld. — kr
„   pol leta   ....   I   „   50  „      %
n   fietrt let*.   ... —   T,    80   „      r
Iltserati vzprijemajo se za primerno ceno in.naj »e, kakor norsi, poSiljajo upravnistTu.                                  "**:
Uredni§tvo in upravni§tvo saljivega lista „§KRATifc,                  *
v Ljubljani, y wNarodnej Tiskarni".
V najem
se odcM na najlepšem kraji tik glavne K! državne ceste, eno uro od Gorice stoječi- M hiša štev. 83, s štirimi dično napravlje- si nimi sobami, s kuhinjo, kletjo, širnim M dvoriščem, s stalo in vrtom — za go- 55 stilno ia mesnico in za vsako kupčijo M zelo pripravna.                                          M
Pogoji se izvejo pri lastniku            ffl
Anton Drufovka [«]
t Miran.                           !Jj|
327iE.
Iliizolas.
Naslanjiije se na razpis pi evzvi§euega skerb-ui§tva zastavljavnice in z njo zdruzeiie hranil-nice od dne 4. t. m. Stev. 162 priob5uje pod-pisana vodstvo sledefie:
1.   od 1. januaija 1883. dalje bo placevala hranilnica upnikom od vsch pri nji nalozenib kapttaiov brez razlocka obresti po 4 l/e°/o;
2.  od 1. januarja 1883. naprej bodo placevaii dolzniki hranilnici obresti le po 5 lk°k oa kapttaiov, ki so si jib pri nji izposodili na svoja puscstva, zaccn.si to oil istega prvega polleija v letn 1883., do katerega so ze v letu 1882. dotieiie obresti predplafiali.
Pre?zvi§eno skerbniitvo si pa k tocki 1. in 2. pridriuje pravico, da o ti zadevi dalje do-loci, cesar bo trcba.
Vodstvo grof Thurnove zastavljavnice in 2 njo zdruiene hranilnica
v Gorici, iftie 20. decerabra 1882. fi. LOVISONI.
Bazolas.
Dne 8.januarija 1883, popo<udite ob 1 uri bode pri obcinskem uradu v Te*v*«ju javna draz-ba; na katerej se oddd predelovaiirfe jednega kosa skladovne ceste v Tomaji.
Klicna cena /nusa skupaj 722 gld. 43 kr, Podvzetnik polozi 10% var&ftnc.
NataoLneJc pogoje in naCrt pregleda labko vsakedo pri omenjenem obcinskem uradu v Tomaji,
CE^Tttl ODBOft V SE^AKI,
dne 10. decembra 1882.
N a c e 1 n i k.
Za bozicna darila
priporoCam to le rcfii. tsc
pravo pozlaieue g e. kr. t-ekiuskim zlatom !
OJ pravega zlata se ne ruzlocijo. Urne verizice za gospode po   .   .   .   .   3 gld. 50 kr.
Urne verizice za dame po.....5   „    —   ,
Gaumitura gumb (knoiov) za gospode po 1   .,   80   ,, Garnitora gumb za dame po  .   .   .   .   2   ,,    20 Garmtura: (brosa ia uhani po) .   ,   .   3   „    50   „ Braceleti za dame po   .......   3   „    —    ,,
Pi stum v& pravega ti karataega s suuiatruimi dijaiuauti, ki ^o ac dujo imloclti od pravib dijdinaa-tov, vsak po
5 gld., 6 gld., 7 gld., 8 gld, 9 gld., 10 gld. a. v.
(Pri xiurociiu pt>tunov uaj se za SiroHost prsta uiera
piiiuzi v zrt-zku papuja.)
V^e se lazpoSilja po poltueui povzetji. Ce se pa denar aaprej puslje po postal rukaznici, m blago posJje brezplacuo.
WmT PoroStva Jc 5 left! ~^g
a W. SOHACK. Prva razpoSiljalnica:
Prag-Weiuberge (ua Goskciu, ISohineu.)
Izdajatelj in odgovoroi urednik? A. FABUANI. — TisUa: ,Haaryanska"ti8kamaB v GoricV,
A. Hartlebens VerUg m Wien,
Herviirrapiiderpraiit-Rerseiverk l
DIE ADRIA.
ui—ud Iriton uMk k Adiiitkkm Um
Mit 200 kansilerisehea Illusu-ationen,
rieleu technischeu Figuren Pi&nen und einer grossen
Karte des Adriatisclien Meores und seiuer
GestadelSnder.
30 Bogen. Or. S eleg. geli. i>r*i* 7. a. 59 kr. — 13 M. jO Pf
In cffectraUeat OrigttiiM-PrachtbanJe 9 fl. ~ 16 M. 20 M
A»ct in 2 H»tbMBden * 3 fl. 75 «, — c M. 75 Pt o4er
itt 25 I*;efer aagen & m kr. = m Pt.
In beziehen durch alle Bnchbattdlungea aus A. HarttebMr« Vtriai in Wien^ I., WaHfUchBaffe I.