Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v saboto 18. marca 1854. List 22 Kmetijski pomenki v občnem zboru štajarske km. družbe v Gradcu, saksebi položé v vsako srednje velikosti po ali vlj brazdo cele krompirje 5 in poli ali poldruge ćevlju naj se obdela po navadi: pri žetvi (Dalje.) " ! Drugi dan, 15. febr., so veliki zbor presvitli nadvojvoda Joan začeli z obširnim govorom, v kte rem so razložili sedanji stan kmetijstva na Štajar skem in važniši potrebe za njegovo'povzdigo, je v moči kmctijske družbe. naj se le varje, da se krompirjevec (perje) ne po teptá ali scer poškodje, in kadar je njiva požeta naj se obdeluje krompir po navad y Kj ki da se položi kromp se seje jara rez, naj se tudi šetoskusi sako 12. ali 15. brazdo y v po žetvi rčži naj na sterniše pride P Gosp y Gosp. odbornik vitez A ćula je popisal sku šnje na družtvenein vertu in zastran stroškov so tù potrebni bili, dobro omenil, da take zem y ljiša niso za nabiro dohodkov. Gosp. dr. H lube k je razložil zboru djanje svilorejne družbe in povedal, da je družba ta dohtar misli, da po tein takem bi se utegnilakrom pirjeva bolezin ubránili, ker žito varje krompir škodljivega zraka in po izhlapenju žitnih bilk se zmanjšuje preobilna vlaga zemlj Dalj je naznanil gosp. dohtar skušnj s t co ali koruzo. ki se sadi za U f 1 1 V 1 V J 11 V Ml UCJI/V »u jřVT VUWI j WW J V> preteklo leto razdelila po deželi 15.000 murv, na ko klajo. Po teh skušnjah se dá na njivo, na ktero je bila centov kokonov. učila 9učencov, 31 sol Za kupila skih pripravnikov in 15 druzih prostovoljcov. stipendije učencom iz kmečkega stanu so dovolili césar spet 500 fl. Grof Khunberg je razglasil stan vzajemne klaj koruza okoli porciunkule (p dan rožnika sejana 5 drug dní velicega serpanaj spet koruza saditi, ker za klajo namenjena koruza v 60 do 70 dní tolikšna da metljice (možk cvet) nastavljati in takrat je za živinsko klaj 1 1 t V • »A s • 1 li i • i t 1 t • y poírorelske družbe, in naznanjaje, da je spe već gospodarjev iznova zavarovalo svoje pohištva je izgovoril zahvalo nekterim županom in okrajnim poglavarjem, kakor tudi inspektor ju krajnskemu in celovškeinu za njih marljivost. Grof Kotulinski je popisal delà senožeškega boljs P pridelk (to je tište, ki je bila naj rožnika sajena) je znescl na oralu (johu) 913 tov sirove ali 192 centov suhe klaje; drug delk ~ pri je tište, ki je bila 3 dní pred porciunkulo inženirja Schmidta, iz kterih se je zvedilo, da se na enem oralu. je lani na blizo 1500 oralih lotil močirne senožeti na suho djati, in da delavnost njegova obsegatudi sejana) je znesel 608 centov sirove ali 128 cen tov suhe slame — tedaj sta obá pridelka skupej 1521 centov sirove ali 320 centov suhe klaje Od senem V b en eg d n a tu reci, donašal v 135 dnéh 4mescih in pol toliksni pridelk ni* omiv «j»« 9 ' " » "j fe "wwv^« an v in c; s t i u in p U x v v krajnsko in korosko deželo; dalje je povedal, tovavci! dobro pomislite to Kme da stroški drénaže za oral znesó 24 fl. brez cevi da 9 y izmočirjene senožeti 4krat večji dolio dek donašajo, da pa naj večja overa izmo cirjenja in močenja senožet je ta, da ni se po (Konec sledí.) Kmetijske řečí stave za obdelovanje senozet. Pri (Se nekaj od sončnic~). Priporočilu lepe in gosp. dr. Hlubek zboru naznanil, da je krajn ska kmetijska družba poklonila gosp. nadvojvodu priliki je koristne sončnice v 18. in 19 listu „Novic" do stavimo še tole: Dobro je tudi, sončnic po močir natih krajih in poleg ležecih vodá saditi, ker zahvalno pismo za prijaznost, po kteri jestajarska ta rastlina veliko mokrotě potřebuje. Ima še ime družba poslala tudi Krajncom zvedenega inženirja nitno lastnost Prajšna, ki je zacel drénažo vpeljavati tudi tukaj. 5 da 5 po takih krajih nasajena • v # V « i i y ne y Povedal je mašine za izdelovanje drénažnih cevi in da v dalje 5 da imajo na Stajarskem sedaj že zdravi zrak poboljša in čisti. (Tertje bolezni se obvarovatty so vinorejci okoli Dunaj a letos že tako pridni, da nobeno Lanahu veljá^lOOO ožjih in čevelj dolzih cevi z iet0 pred tako ne. In kaj delajo? V jeseni obre oklepi vred 12 fl. Zane terte zdaj , dokler še niso poganjati začele, Po tem so bili poslanci mnogoverstnih podruž- marljivo trebijo in čedijo, in vso skoz zimo odpadlo nic vprašani, naj povedó: ktere pluge in brane želé suhljad spravljajo od njih. Po mnozih posvetili je imeti in ktero drugo orodje za poskušnje dobiti. Po družnice so potem razodele svoje želje. bilo to potrebno spoznano Zoper tertjo bolezin Gosp. dr. Hlubek je razodel mnogotere sku- B. v Branzollu si je spet nekdo na laških Tirolih — grajšak Chr. zoper to bolezin izmislil gotov snje zastran krompir jeve bolezni, iz kterih pomoček, od kterega je kupčijska zbornica v Ro Preniož VJ UJ V # J (4 »J l 1 (411 I\ 1 \J 111 |J 1 1 J M V 1 V/ 11 I ^ 1 MA 1\|/V1 ill v/ 111 v WH ^ V 11 I-VI V^IA J ^ J7 «/ ^ * seje zvedilo, da ceplenje z georginjami in laško veredi že pisala ministerstvu kupčijstva. repico ni nič pomagalo zoper gnjilobo. Ker pa je nim vinorejcom ga ponuja proti temu, da mu dajo skušnja učila, da se je krompir zdrav ohranil li v mul t/j V/ u ui j; v u u j vu ivmct ^ \m ^ — ^ivuoiJja utiui ua ist j^ niumpii /iUiav vnncuin^ a» v odstotkov pridelka, bolj ubogim ga dá zastonj je po naključbi med žitom rasel, je gosp. dohtar Mož je pameten! Po nedolžnem bi mu utegnilodo zbraně kmetovavce naprosil, naj poskusijo to sponilad sledeče: Kadar orjejo za ječmen ali jaro rež, naj teči veliko odstotkov. Noriku in Noreji, Spisal Davorili Terstenjak Drugi članek. Zgodovinski pregled. haja v mlajših dialektih v o. Primeri se način ^ovo renja grôd, m ô t i, blôt Pohorcev, uainesto grad dôj ati murskih Po! 1Q blat daj Poterjujejo nas v resnici izpeljevanja imena N ricus, Noricam, iz N lastna imena N N f N i i Navajaj V se (Dalje.) protniki našega historiške in polatinčena M Mason, Masa (Mazan, Muža), M denja besede kopp jim pokažemo glam, glamh i > vertex i apex ter crista, mi pa © Masclu Imena M 9 Mascui M > V i r i a t 9 Mase Viriat 2 f 9 naše kop Spalte kop Schlucht 2 9 našo k manjšano k Gališkemu C 3 in slična so tako sila keltiškemu pogosto na noriških spomeuicih, da vsak trezen preisko- vavec pri pervem berilu mora ostermeti in misliti, da to asce I- lan, po Haupt, Spitz odgovarja slovenska g Spitze, Gránze, zato g rada * in ftavran. Še slovenski nica. G kar v narečjih pomeni Ecke 9 1 mogoče, da bi se bila rodovinaMasciev.M 9 M tako b P N o r i k r a z s i Glasnika in pa se rila, marveč, da to ime mora konsk pomen premenjata, na priliko: « Ecke pira Kra nj Primeri še pol xnavtov Hand, Grànze N P bolj 7) boj ar » da je se je ua ene sanskritski s h tedaj treb P Mož k in M 9 3 ga Možak » Kraj m b e r d c« tk l men ime bulgarske vodj 9 Mo žin a Mužok 4 po Duh in Možak. Pri Se današnj tega m. sanskritski s h put y.ccou 9 dan živi na boku malabarskem indiàka kasta z imenom Nar, Nair, kar James Mili prestavlja v Manner, saxum, sanskrit ski sh k c c 9 dalj sanskritski s h r u g a , cornu 9 ca H e r r s ch e r fari 9 mozovi 9 ar © ospodarji 5 V ljutoberdski Lotmergu) ste dvé sosedne vesici, od kterih se cumen montis. Takošna je tudi z besedo staronordiško perva velí Noršauci, druga Ba bi ne i; brez dvombe u n i o n 9 ou n 4 voda. Ime česke reke Ond « V priča 9 tisteg pomena Tudi beseda m da je beseda on kar v celtiškem pomeni Mauer, ni izključivo najde v sanskritu in pomeni o kl eni ti, pozna j z, a k I e p, Einschliessung, Maure, — -------— -- — ——» ~ -j -... ~ ------ celtiška, ker korenika mur se Norinjo in Možnico G). Iz Nar pa je napravljeno ete te imeni nastale po častji Višnu,Nara, Moža in Bha vany, Babe. Na Dravskem polji blizo Ptuja je ves Mož kan ci in na Koroškem nahajamo rečici Ne mec v svojem Ma u Rezijan v besedi m in u r u s Tc 9 M 9 ima jo Dalmatinec in njegovavno ime Narko, Nazko reiti in cuzeiti 7 z 9 primeri cu , porenem in pozenem 8 Po murus 9 kakor tudi Let in Litvan tem imenu najdemo med ruskimi Slaveni rod Nazkov 5 m 5 (Nag xo i 9 in rodovine z imenom Nazko se najdejo so skoro vse besede, na ktere se celtomanski na Stajarskem na Pohorji, v slovenji Bistrici, v Mari historiki opirajo; al vsi lakem vso svojo dokaza ti jezikoslovni dokazi zgubij po boru. Yr besedi Nar ima nemška beseda Naar (bedak) moc daj V se njim ostaneta svoj povod, kteri Adelung 10 ni mogel korenike najti S tra bon in Zosim, ktere izreke borno skoro presoje- Nastalo pa je to nemsko poznamljeuje po ravno tišti na vati začeli 6). rodni meržnji, kakor iz Slav Sklav, Schiavo (v ov s svojimi posebnimi ro- dvojném pomenu Slav in rob ali s uži nj) kakor iz Vindiski narod Norik diči je tedaj v predhistoriški dob v Europo se preseli! Svoje to č n e A me je dobil po N Brutus Brutius. latinski brutum. ? (Dalje sledi.) pri imenu Visnutovem, kteri se je v podobi bratov N pokorne v puščavo podal in tam izgled in Narain življenja davši si naj višjo popolnost zadobil Be veli v sanskritu m 7 N Ozir po svetu leti Narsk 9 N Dežela bi se mogla tedaj in prebi Na r j N sanci. Sanskritski a pa sprehaja jezikovski (sprach lich) v o. Glasnika o sanskrit še ne pozna, nje ( guna) so le iz u + a nastali. To A O Rusi staroverci in gerška vera sploh. (Konec.) Gerška véra ne z e d i nje n i h Ger kov ali staro-vercov se loči od katoliške v sledečem: Sveti duh jezikoslovno pravilo po njih veri izhaja ed le iz Boga očeta ne pa iz eljá 9 da kratki a, in ta se v besedi nar najde spre Boga oceta in sina. M Leibnitz Collect, ety m. 107. 2 Uallstadt od Gaisbergera str. 21. Glej: die Grab en von mora celi M u liar Ge- na spozna sicer tudi 7 sv. za-kramentov, pa s sledečimi razločki: pri s v. kerstu se t kerščenika tri kra t vtopiti v vodo i sehichte der Steier. I. str. 12. s Eichhoff 232. 6 4) Ravno tam, str. 24. in b m 9 ko se člověk kersti, přejme tudi sv. b i r m Muhar si je prizadeval v današnji ktera storí še le popolnoma sv. kerst po njih veri. nemšini štajarski še dosti celtiških besed najti, ktere še šo- Staroverci verujejo kakor katolíčani, da se pri sv. masi tiško narecje pozná, ali te so večidel onomatopoetiške kruh in vino spremení v Jezusovo telo in nje "la « • • -« r • ✓-Ji 1 < 1 1 1 *T1 t v mm sv. ktere vsak jezik pozná, postavim: Chjisch, Chlash, Klic, regnj0 krí, pa kruh ni opresen in vino mešajo z vodo kl ac , pish, Wasser lassen, pissen, liorvatski pišati. Runs h, mit eínem Ton essen, wie wenn inan Salat kaut, slov. lirun-stati. Wi ar, Damm, Wehre, sanskrit, var, slov. var, po šegi jutrovih dežel; pri sv. obhajilu i 123 2 M varoš, vir, ovir, Bile, Biích, slov. plh, korenika ticí v besedi plesenj, Schimmel. litv. in letič. pelesi; Bran, Brein, Griitze, Ivar, Karren, slov. gare 9 slov. b e r ; Ap ian 427. 428. 382. 419. 439 Gescli. Kárnth. IYr. V. přejme vsak, tudi Geschichte der Steier. I. 420. 3 4 An ker s ho fen Handb der Šafařik Slavische Alterth i pig, Schnabel, rezianski pikaš, lat. currus; dussel. ein Geist, II. 157 5 Geschichte des brittischen Indien I. Gloss slov. dušek; rliig, Rinne, slov. rika. Marka, Schind mâhrc , slov. marcina: ur, divji bik ? slov. ur; arat, pflii XXXII. Ravno tam nahajam besedo slovensko k Theil, ein Stiick, v indiškem pomenu etwa zwei englische Meilen. M 9 ein Lángenmass G1 30 Dalj ein von besedo gen, slov. arati, orati. Slovenski marha, ilirski marva pa ninia enake korenike z besedo marcina in mercina, y temoc marha je iz sanskritskega rnrga , rjuadrupes. (Glej p e t a h 9 Anwohner eines befestigten Orts; primeri lastnai imena slovenska P tudi besedo yot, rot, eto var, Petrova radin, Landbauer. primeri slov. rataj, kar enako po Muli ar ovo etymologiško dokazovanje v njegoAri zgodovini štajarske zemlje I. od straní 3—40, vecidel pod opazkami. Wagner Ideen zu einer allg. Myth. p. 37. Dr. Volí- me ni G Habd Glej K v o il K V Lex. sub voce. s n Šafařik Slaw. Alterth. I. 213 ten od Wag Monumenta fri; io ) Adelung Wijrtb mer Myth. pag. 829. pod besedo N 87 otroci, kadar jih obhajajo, sv. krah na žlici, ki je na polnjena z 9 blagoslovljenim vinom, Pola to je 9 kraj poleg morja, košček hriba ali Dahovni njih sesmejo kakošnega drugega kraja zemlj je slavenska beseda z devico, nikdar pa ne z vdovo oženiti, le minihom in in to nain kaze, da so bili tudi njeni vtemeljitelj « m m 9 M V i n t V • I if #i « f % • « » M . ê m ~ 9 noter doli do škofa visjim duhovnikom, ki se vselej vo- Slaveni ali pa ljudjé, ki so tukaj na slavenski o izmed minihov, je zakon prepovedan; vdru se ne smé noben pop oženiti, zato se popi vdo< mlj » 9 pa ki Koliko je tega res, koliko ali i s ne. del tudi gubé Slaveni v spravi ziveli. ne borno pretresovali, samo povemo, kar ljudstvo pri svojo faro, podajo v samostan in se poveduje, rekoc: da stara Pola bila je sozidana na bliž hieromonahi imenujejo. Zakon sploh se po gerski veri njem hribu morja, na kterem je se zdaj en del mesta od vezati dá; postave pa, ki prepovedujejo zakon med sozidali so jo bili Kolki, , kteri žlahto so zlo ojstre, in 4krat, se ženiti ni no- v ta kraj, ob času ko so Arg prišli od černega morja 9 bliznjo benemu pripušeno liske tudi v tem, da s sv. oljem se ne mazilijo le umi podili in lovili m Dalj sa loči gerska véra od kato- mislili jih tukaj z ukradeno Medeo in z zlatim runom naj ti 9 rajoči, ampak tudi bolniki za ozdravljenje odpuščenje ker jim je pa kraj dopadel,« so se tukaj naselili. Morebiti pa tudi 9 da tej pripovedki je preseljevanje grehov in posvećenje duse ) vic po gerški veri ni, ljudstva ob času Darija zapleteno, ker tačas so tudi Istri tudi odpustkov ne; — papeža ne spoznajo staroverci; (prebiva vci pri reki Istri, Donavi) sem prišli. Verh naj višja deželska in duhovna oblast je pri Rusi h ze- hriba je bil s plašćem vterjen, in mesto je bilo tudi dinjena v oblasti cesarja. Izrezanih, izsekanih ali vlitih kakor terdnjava. V medprostorju na hribu je stal tem- podob v cerkvah svojih ne terpi ta vera, ampak po- pel (rnolivnica) paganskega boga Jupitra. V sredi 17. dobe Kristusa. device Marije in svetnikov, ki jih imajo stoletja je bil ta kraj od Benečanov v terdnjavo prena- v cerkvah in v hisah, so le malane na pianem ali k rejen večjem z biseri umetno okinčane; le edina k Ob času rimske oblasti je bila Pola, kar dene, enmalo veksi ko zdaj cerkev ima na oltarjih svojih tudi iz lesa ali kamna iz-delane podobe. Svetnike, posebno pa mater božjo Gerki tesno en a pri di 9 samo da h okraj za-so bile bolj sozidane, kar se se zdaj lahko vidi zlo časté. Za pokoro imajo posebno post, ob kterem na razvalinah okoli hriba in po hribu. Rimci so bili jim je le vžitek sadja, zelišč, kruha in rib pripušen; mesto olepšali z veliko lepimi poslopji. Molivnice Au- postijo se vsako sredo in petek, sicer imajo V se 4 velike gusta , boginje D itd so bile delà, kterih ostanjki poste med letom. B V • služba v gerski cerkvi obstoji se dan današnji serce cloveka s čuđenjem polnij iz mase in mnogih molitev; ljudstvo ne poje v cerkvi, íiteater je stal zvunaj obzidj ampak posebni pěvci so povsod > ki pojejo psalme njegovi zido stoj se zdaj ; v njem Am rno-iztocnem kraju je ob orjaških igrah 9 in h 9 godba in vsaka draga cerkvena muzika je lahko 40.000 oséb prostor imelo. Se drugo gledišče je prepovedana. Pridige in keršanski nauk so redki Turčii pridigovaj le višji duhovn 9 v stalo na drugem kraju mesta, bolj proti 9 Rusovskem je bilo od tega je bilo neda podstavno zidovje najden in tudi . Stalo pridigovanje pod carom Aleksejem v 17. stoletj celo bi se gotovo kakor amfiteater, pa Genuezi so ga v 14 oj str pevc prepovedano. D pastiri razdelj 9 predbravce, nižji diákone in diákone 9 niki, ki opravljajo službo božj velicih lavnih liturge. stoletju poderli, in z njegovim kamnjem terdnjavo na duhov- hribu popravljali. Od teh dvéh poslopij naprej so bile cer- male koče, za kmete, za ubogo ljudstvo in za sužne. kvah 9 so popi in nadpopi Ce adpopa je nemore noben a Iz tega malega se vidi, da Pola je marsikaj do deželsk duhoven prinesti, skofe potem h so se Rimci iz skofov nadskofe, metropolite in patriarhe. tukej naselili, in v 10. stoletju je prišla pod beneško ijo vselej le izmed živela; nekaj časa je bila samostalna Na Rusovskem je 31 kofij Gerska cerkev na T k se ravná po naj stařeji osnovi. Patriarh C ljadovlado pod beneskem vladarjem Petrom Orseolom Benečanov se je večkrat resila, pa bila je spet pre- » d s k i je gl gerške cerkve v Turčii. Lahko je ma » Dož Jakob Tiepolo jo je pervikrat pozgal 9 pasti, zakaj se turski sultan brani, da bi car ru- in to nesrećo je Pola mogla večkrat terpeti 9 celo Ge ski si ne prilastil duhovne oblasti čez Gerke na Turskem. nuezi sojo v letih 1354 do 1379 večkrat obropali in Že pred sto leti pa se je začela tudi gerska cer- popalili; komej pa, da se je od teh nesreć malo okrep- mnoge strank kakor so bili Strikoluiki, čala, so jo terle in gulile strašne in kužne bolezni 9 m razkolniki, Filiponi, Duhoborci, ki pa so se večidel spet pogu- v benečanskih letopisih se bere, da je v teh nesrečnih bili. V 17. in 18. stoletj misionstva Jezuitov z modrim, časih skorej vse stanovnike zgubila da Benecani be ae prenapetim postopanjem veliko veliko starovercov 9 ki so preganjani na Turskem , pobegnili na Ogersko 9 Hor £unce in malopridneže iz tarške vojske sem naselovali pa vse zastonj, ker po dokončani bolezni je 9 kakor vasko, Slavonsko, Dalmatinsko, Laško itd. v poglavnih se bere v beneski zgod komej 30 oseb ostalo delih z i z e d i u j verjejo d s katoliško vero, ki se zateg da i voljo gerška vera imenaje. Zedinjeni Greki (Dalj sledi.) dnh izhaja tudi od Bo lz Zaaurja na Notranjskem 1 V I I • V • Žn ,, vtuAA .^UUJM vuu^HDiuH, uui spoznajo nas je dan za dnevom revsina huj0., »v. papeža in verjejo na více, kakor katoličani. Kar pa pridelki ljudém večidel čisto pošli, zaslužek po cestah notranjo cerkveno osnovo vtiče, kakor imena duhovnih pa je redek in slab. ker Tudi pri pičli poljski Ni tedaj čuda, da se zmeraj bolj služb in časti, zakon duhovnikov, brade in kap njih 9 čujejo mili glasovi 79 kaj bo, kaj gerski jezik pri službi božji in sv. obhájilo s kruhom in da bi se železnice pri K vinom, so obderžali se od starovercov. bo spomladi!" Bog daj kaj bolj živo přijeli de- 9 Novičar iz austrianskih krajev Gradca. Naša kupčijska zbornica je nasveto lati; če ravno je zaslužek majhen, ker ne placujejo visje kakor 38 do 40 krajc. na dan, bi se ljudstvo vendar přeživilo, dokler Bog kaj boljšega dá. Pred malo tedni ste dve mlade ženski, ko je hud mraz na Pivki raz- vala ministerstvu 9 V naj bi se napravila železnica čez sajal med Zagurjem Knežakom , ki ništa več kot ce Lipnico na Koroško in čez Spielfeld v Veliko Kanižo tert ure vsak sebi, pozeble na Ogersko. A? Pole v Istrii Ker že dolgo časa ni bilo nič lz Gorenskega. Na Doîgem je ponoći od ; 0. do 11. t. m. oginj stiri hiše vpepélil; v hiši, kjer je od tega kraja v „Novícah" pisano, mislim, da jim ne bo neljubo od tukaj kaj slišati od mesta. Naj poprej nekoliko Ali I g přijela svoje ime od I 9 ali od pol (polotoka), ker kraj pri morju je poln çstrogov, se ne vé za terdno; jaz sem poslednj misli Pis. 88 goreti jelo, je tuđi bolna ženska v ognji žalostno smert thai (dosihmal okrajni poglavar v Kamniku na Krajn skem) in g. Anton Rub i do (dosihmal komit. sveto vavee v Oseku), za nadstevilnega namestnijskega taj storila. Resili si reveži razun živine niso nič k sreći je bila noć tiha, in da so iz bližnje vasi (Mojstran) îjudjé urno v pomoč prihiteli in ubránili, da oginj ni dalje se- nika je izvoljen g. Nikolaj Melinćevie. Za pred gel. Z žalostjo pa moram pristaviti, da nobena po- stojnika Zagrebškega komitata je izvoljen žl. S gorelih his zavarovana ni, in tudi v celi vasi Bunjevac, Oseskega komitata grof Peter Pejace le málokterá. Ljubi kmetje, kdaj bote ze dobroto vic, R e s k e ga komitata baron E r n e s t K e 11 e r s pe r g Varaždinskoga komitata zl. g. Aleks. Simdnćić zavarovanja spoznali! Naj si vsaka soseska saj pri tacih nesrečah nadlogo pred oči postavlja in v roke seže Posežanskega grof Oto eden druzega k zavarovanju spodbadati. Lahko se po- komisarje so izvoljeni g. Štefan Car, g. Adolf S pu S e r m a g e. 5 i U Za perve komitatne zabij o krajcarji, ki se za to vsako leto izdajo, ako po lak y g. Jožef Loger, g. Jož. Hârtl in g. Viktor misli gospodar more. nesrećo, ktera ga vsaki dan zadeti za- Raab. J. Peternel. Za sekretarje c. k. so izvoljeni g. Sveto zor K u s e v i c y S Mojzes Ballić y Jan. Z a ch S Dra°- T Pogledi c in g. Gust. Dollhopf. Novičar iz mnogih krajev jih 5 List 62. vradnega Dunajskega časnika naznanja za več dežel našega cesarstva novo pri c. k. političnih oblastnijah ij C. k. ministerstvo je ponovilo ukaz, da v tacih kra-kjer so izučene babice ali kamor saj lahko kmalo pridejo, se imajo vse take babéle, ki se brez pravice vraďnike in za plačílo pečajo z babistvom, po postavah ojstro kaznovati. Sliši se, da mesca maja se bo na Dunaji Pri c. k. namestnii kronovine Š t a j a rs ke v Gradçu epet pričel škofji zbor, v kterem se bo dognala osnova bo dvorni svetovavec g. Jožef F y namestnijski solskega nauka. Na Turške m tudi te dni ni evetovavci bojo g. J Ed g. vitez Fr. R bilo nobene velike vojske; tolikanj vec pa se govori od th J< (dosihmal pri ministerstvu na Dunaji) Freydenegg in baron Ign. Lazzar S vitez pripravljanja za njo. Od Omer-pašata pravijo i da Marburškega okroga bo g. Vine. R stojnik za Bruk bo žl. g. K Gradec g. K S t a ch 1 Ji Jí SO Bitt Stre » žl. g. Za J y bo kmalo planil nad Ruse in izpeljal svoj stari namen^ rusovsko armado zapoditi iz Valahije. Pa tudi od Ra-«»i ™ «UGUiiV1CU, sov se pripoveduje, da ne bojo dolgo več odlašali na 3 okrožni komisarji bojo g. krajih udariti čez Donavo: pri Braili, Oltenici in Gjur ini. Vodja okrožni pred- W a 11 e n h o f e za Kri eh u b k re t arj c. k in g. vitez namestnije voljeni baron Joah. Furstenwârt y S List n ed y baron J Eg o* to* Ant Ed S lomon, Janez grof Hoy os in Ernest grof G our by. Za vodja pomoćne vradnije g. Maks Mar uši č. K deželni vladi na Koroškem v Celovec pride za namestnijskega sveto vavca g. vitez F rid. K gjevu. Vse to pa so menda le domišljije, ker javaljne bode kak vojskovodja 4 tedne pred z velikim zvonom zazvonil: kaj da misli storiti. Rusovska vlada je izvož-njo žita iz O dese do 1. sept, prepovedala, Mol davanom in Vlahom pa je ukazala, da vsak mora njih papirnati dnar jemati, sicer bo kaznovan kot puntar. berg Jan. Punt Ger ko v se je razsjril tudi v juzno Albanijo; turska vlada je ojstro velela gerški vladi: naj se resno Ljubljane); deželni svetovavci bojo g. baron zoperstavi naklepom puntarskim, sicer bo prisiljena, jo Grim tr • K zl. g Gold Ed Za Fi s ch Wild za sovražnico imeti. Sliši se, da je razglas ru nije sta olj vitez Reinh. B kretarje c. k. namest- sovskega cara, v kterem pravi, „naj ž njim deižé vsi ~ . • "ine. zatirani spoznovavci gerške vere", prestavljen v bu 1 gar in vitez V Fradenek Ubel. y za pomoćne vradnije g. Karl ski y vlaški in serbski jezik v tisučernih iztisih razde Ijen bil med ljudstvom ondotnim. Serbski knez se je po Pri deželni vladi na K raj n s k e m v Ljubljani ostane „srbs. dnev." iz Beligrada preselilvKragu je vac, druga g. Andrej grof Hohenwart dvorni in namestnijski poglavno mesto Serbije; ž njim je slavni general Kni- evetovavec; deželni svetovavci bojo g. dr. Sim. Lad i- canin. nig vavca) stanom in častno stopnjo namestnijskega sveto cov y 6 reg Francozke armade gré 14 regimentov peš konjikov, 8 batalionov lovcov in 12 baterij y gosp To maž Pauker, gosp. Karl Raab topniških na Tursko. Pričakuje se, da bode minister in vitez dr. Karl Rauscher (dosihmal minist. konci stvo angležko te dni razodelo deržavnemu zboru neke pist na Dunaji). — Za sekretarje c. k. namestnije važne skrivne pisma, po kterih je car rusovski mesca so izvoljeni g. Vilh. Jettmar, g. Jož. Roth in grof januarja vabil angležko vlado: naj se razdeli Tur Karl Hohenwart Janez Pradač. za vodja pomoćne vradnijo g ci ja y v česa pa nek anglezka vlada zavolj razrusenja europejske ravnovage nikdar ni hotla dovoliti. so Pri c. k. namestnii za Terzasko inPrirnorsk jvoljeni za namestnijske svetovavce žl. g. Fran B lu m f e 1 d, g. dr. I g Bek. vitez J B z i 0 iu okroga Alf. Klinkowstrôm; za vodja G o r i š k e g je izvoljen baron F Buffa, za okrajnega predstojnika lstrije baron Fr. Grim y za komisarj pa g. J f e 1 s k i. Gog Za a in g. Vilhelm Hahn Hahnen kretarje c. k. namestnije so izvo ljeni g. Janez Krom Cod g. Jak. P y S C y baron S i kst moene vradnije g. J T; V y za vodj po Pri c. k. namestnii za Horvaško in Slavonsk je za d svetova in bana-namestnika izvoljen zl. g. Benedikt Lent ulaj. za jiamestnijske sveto Janez Daubach y (dosihmal minist. tajnik v vavee Beču) pogla^ V g. Jozef Schiwitzhofen (dosihmal okraj v Kocevju) žl. g K P Pfa Popravek 300 konj V zadnjem „novičarju iz mnogih krajev" namest „parník z v«;« ]jerj ~ qaa i-™;" parník z močjó 300 konj yy Stan kursa na Dunaji 16. marca 1854. 5 Obligacije deržavnega dolga 7 4'/ 4 3 2'/, o 2 yy yy 84 74 '/ 68 7 IS fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 3 2 4 yy 2 yy 533/ 43 I 4 2 Oblig. 5% od leta 1851 B 108 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 83 . . 209 . . 117 Zajemi od leta 1834 V) 1839 ft V » r> Y) v v v Windišgrac. Waldšteín. Keglevičeve r> r> V) yy 20„ „ 20„ » 10 » 79 26% 28' fl » 4 » io y4 yy Cesarski cekini......6 fl. 7 Napoleondor (20frankov) lOfl.17 Suverendor.......18 fl. Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. . 30 fl. na Dunaj v Gradcu Lotcri ju 15. marca 1854 ke 19. 88. 22. 50. 15 62. 5. Î5. 13. 10. Prihodnje srečkanje bona Dunaju in v Gradcu 29. marca 1854 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar ia založnik : Jozef B/aznik.