w
olj •ti, io-
LtO k nu
e-
Amerikanski
ŠTEVILKA 23
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
JOLIET, ILLINOIS, 12. FEBRUAKJA 1918.
LET
>d,
ar.
ec,
ch. st
MERISKIH ŽRTEV NA ■'TUSGANIJI" LE 147.
Prvotno poročilo, da je bilo mrtvih 1,079, se izkazalo na srečo kot neresnično.
2,031 AMERIČANOV REŠENIH.
Preklic nadaljnjih ponedeljkov brez kuritve obljubljen.
1
ia-in na ec. za »o. :ni
v iz«
31-
la-co, le-
Ja po i.
le-
in
»j-

True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October •A 1917.
.y 101 žrtev ob potopu "Tuscanije".
Neka irska luka, 7. feb. — "Tusca-nia" je imela na krovu skupaj 2,397 o-seb. Število rešenih je 2,296, kakor sledi: Vojakov, 2,106; mornarjev, 190. Skupno število izgubljenih je 101. Med ameriškimi preživelci je 76 častnikov. Enoinosemdeset ameriških vojakov je v bolnišnicah.
I
r- ■ • ■
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Prejšnja poročila.
Washington, D. C., 7. feb. — Po ^zadnjem uradnem poročilu je 113 ameriških vojakov storilo smrt, ko je bila vojaško - prevozna ladja ''Tuscania-' torpedovana in pogreznjena po nemškem podmorskem čolnu. To poročilo postavlja skupno števila. mrtvih na 210; ostalih 97 je članov britanske ladijske posadke.
Koliko pogrešancev je bilo članov divizijskih enot michigan-wisconsinske narodne straže, je nemogoče navesti nocoj, kajti nobenega imenika o izgubah ni prejel vojni department in le pičel seznam preživelcev.
Neverjetno ni, da bo izkaz smrtnih slučajev manjši, kajti neko, neuradno poročilo potom časopisja ceni skupno
srečanj ameriških vojakov s sovražnikom, je vojni tajnik Baker rekel:
"Potop 'Tuscanije' nam prinaša pred oči vojne izgube v njih najbrezsrčnejši obliki. To je nov poziv na omikani svet po sovražniku, ki je olikal, a napravil smrtonosnejšo zvijačnost divja-kovo v vojskovanju. Mi moramo dobiti to vojno, in dobili bomo to vojno. Izgube kakor ta edinijo deželo v sočutju z družinami tistih, ki so neposredno trpeli, edinijo nas tudi, da napravimo trdnejši naš sklep, iti naprej.
"Brž ko bodo znane podrobnosti, bodo objavljene v svrho, da se olajša skrb, kjer je mogoče, in naznanilo bo poslano kar najhitreje tistim, katerih sinovi in bratje so junaško umrli za domovino."
število pogrešancev iia manj nego 100, vštevši mnogo članov ladijske posadke.
Pričakovati moramo izgub.
Brzo zmanjšana cenitev izgub od !,-079 prvotno izporočenih pogrešancev je olajšala skrb uradnikov. Govoreč o tem najsmrtonosnejšem izmed ranih
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Američanov mrtvih 147.
London, 8. febr. — Britansko admi-ralstvo je nocoj obvestilo Associated Press, da so zadnje razpoložne številke o potopu "Tuscanije"' pokazale, da je bilo 2,235 oseb rešenih in da kakih 166 pogrešajo.
Med rešenci, je bilo pristavljeno, je 113 ameriških častnikov in 1,917 vojakov, šestnajst častnikov in 183 mornarjev ladijske posadke ter šest potnikov. Potemtakem bi znašala ameriška izguba 147 vojakov.
Trupla 126 ameriških vojakov so bila najdena.
Od 148 preživelcev, izkrcanih na škotski brežini, je spadalo 134 k armadi Združenih Držav, vštevši sedem častnikov. Od teh ostane en častnik in petindvajset vojakov tam, kjer so se izkrcali, da oskrbijo pogrebne priprave za ameriške mrtvece.
True tran-lation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Vojaki peli, ko se ladja pogrezala.
London, 7. feb. — Seržant E. C. Dubuque in seržant Muller, oba iz Brooklyna, sta bila rešena z ladje po nekem obrežnem škunerju. Seržanta pravita, da se je "Tuscania" silno nagnila na desno stran skoro takoj, ko je bila zadeta. Skoro vsi rešnji čolni na tisti strani so bili ali pognani v zrak, ali drugače onesposobljeni.
Vojaki so bili takoj razvrščeni in

RT. REV. MSGR. BUH IMENOVAN ADMINISTRATORJEM ŠKOFIJE DULUTH, MINN.
"Der Wanderer" (St. Paul, Minn.) z d\ie 7. feb. 1918 prinaša sledečo cerkveno vest:
Duluth, Minn.— Prečastiti Msgr. Muh iz Ely je bi! imenovan za ad-ni"iistratorja (upravitelja) škofije Duluth. — K pogrebnim slovesnostim u-""'lega škofa McGolrickaso prišli sledeči člani škofovstva: Prečastiti "■'Hlškof Ktarne iz Dubuque ter prečastiti škofje Duffy iz Grand Islanda, l,sch iz St. Clouda, Vinzenz Wehrle, O. S. H., iz Bismarcka, Corbertt iz Crookstonn, Heffron iz Winonc, Lawler iz Leada in Trobec, prej v St. C'oudu Poleg tega je bila častita duhovščina zastopana po kakih 100 ela-'>'li. Prej. nadškofa je zastopal častiti generalvikar J. C. Byrne iz St. Paula, i . i,v*oči so bili pri pogrebni svečanosti tudi opat Peter Engel, Msgr. Slevin f^H ''aribaulta in Msgr. Buh iz Ely, administrator škofije duluthske. —
Prečaititcmu Monsignoru Jos. F. Buhu, bivšemu dolgoletnemu uredniku ^'nerikanskega Slovenca in očaku slovenskih časnikarjev v Ameriki, naj-'^reneje čestitamo na zopetni visoki počastitvi!
URADNA POROČILA 0 VOJNIH DOGODKIH.
Rim poroča živahno topniško streljanje na Asiaški visoki planoti, sicer malo važnega.
TUDI NA ZAPADU MALO BOJEV.
Nekaj ameriških vojakov ujetih. Ameriški topniki delavni.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Laška fronta.
Rim, 8. feb. — Topniško in pehotno bojevanje je bilo znatno ovirano po neugodnem vremenu. Med Brento in Piavo so naši topovi malega kalibra prav učinkovito osredotočevali streljanje proti sovražnim linijam severno od Monte Solarola in nekaj živahnih spopado vse je pripetilo pri prednjih stražiščih v okolišu severno od Monte Grappe in Alanske krnice.
Zrakoplovstvo. .
V sredo je ena naših zrakoplovnic po težavni vožnji dospela nad so\raž-no zrakoplovsko opirališče. pri Motti di Livenza, spustila tono raznesnih tvarin s prav dobrimi učinki in se vrnila varno.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Topniški boji.
Rim, 9. feb. — Bili so živahni topniški dvoboji in osredotočbe streljanja v okolicah Val Brente in Monte Melaga in Monte Asolena. Sovražne patrole, poskušajoče presenetljiv napad proti eni naših patrol, so bile .odbite z ročnimi granatami.
Med Posino in Asticom ter ob brežini so naši pozvedovalni oddelki učinkovito nadlegovali" sovražnikove prednje straže.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Nič novega.
Rim, 10. feb. — Bojna delavnost ob vsej fronti je bila včeraj omejena na topniške boje, ki so bili silnejši in po-gostnejši v vzhodnem odseku Asiaške visoke planote in v okolici zapadno od Monte Grappe. Med petkovim večerom sta se dva napada, poskušana po sovražniku južno od Daone Chiese, izjalovila pod močnim streljanjem naših pazljivih prednjih straž.
True translatjon filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 7. feb. (Zakesnelo.) — V okolici Sokola je srbska pehota odbila sovražen pozvedovalni oddelek. Topništvo je bilo, delavno severno od Bi-tolja.
Zrakoplovstvo.
Aliirski zrakoplovci so bombardova-
stoječi na pozor, so kakor en mož začeli peti "My Country 'Tis of Thee" in "The Star Spangled Banner". Ladijska posadka, ki je bila razvrščena na nasprotni strani, je pela "God Save the King".
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Zadnji ponedeljek brez kuritve.
Washington, D. C., 8. feb. — Neprestano boljšanje vremenskih in' prevoznih razmer prinese konec programu ponedeljkov brez kuritve po uvrstitvi prihodnjega ponedeljka k brezkuritve-nim, jc naznanil kurivni upravitelj Garfield nocoj.
Takojšnjo zaustavo programa v o-smih južnih državah je pooblastil danes dr. Garfield po prejemu poročil ki kažejo, da so višje temperature olajšale pomanjkanje premoga na jugu v tolikem obsegu, da je nadaljnje zapiranje postalo nepotrebno. Vštete so države North in South Carolina, Ten nessec, Georgia, Florida, Alabama, Mississippi in Louisiana.
Dr. Garfield je bil bolj upapoln nad splošnim položajem nocoj, nego ob kateremkoli času v prošlih tednih. Akoravno je nevarnost povodnji vsled kopnenja snega in sledečih ovir v prometu, vendar misli, da prinese toplej še vreme mnogo boljši položaj, nego je bil med zadnjo mrzlo dobo.
li z uspehom sovražna taborišča v Var-darski dolini. Dva sovražna zrakoplova sta bila zbita.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Rusko-rumunska fronta. Berlin, 9. feb. — Mir je bil podpisan aJJkrajino ob 2. uri zarana danes. Drugod ni ničesar izporočiti.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
,> Francoska fronta. *
Pariz, 7. feb. — Topništvo na obeh straneh je bilo posebno delavno na fronti .severno od reke Aisne, v okraju Chavig'non, Pargny in Filain, na desnem bregu reke Meuse, v odseku med Samogneux in Gričem 344 ter v soseščini Hartmannsweilerkopfa.
Nemški oddelki, ki so poskušali približati se malim francoskim stražiščem severovzhodno od Braye-en-Laonnois, blizu Mortierske hoste, so bili odbiti.
V Champagni so Francozi izvedli u-spešen napad na nemške zakope vz-hodno'od Tetona. V Alzaciji so Nemci pc i silni topniški pripravi podjeli bi4zuspešen poskus, prodreti v francoske linije na dveh točkah blizu Ban-holza.:
Včeraj zjutraj je bil zbit neki nemški zrakoplov po streljanju francoskih obrambnih topov.
Pil C Ji
v *
talija vojake domov.
Centralni vlasti podpisali mirovno pogodbo z Ukrajino, ki šteje 28,000,000 duš.
ZMAGA ZA GROFA CZERNINA.
Na Hrvaškem, zlasti v Zagrebu, baje nemiri in izgredi.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Britansko poročilo.
London, 7. feb. — Liverpoolske čete so izvedle uspešen napad snoči vzhodno od Armentieresa, ujele več Nemcev in uplenile nekaj strojnih pu-šek. Naše izgube so bile lahke.
Sovražno topništvo je kazalo nekaj delavnosti jugozapadno od Cambraia in južtftj od Lensa.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Nemško poročilo.
Berlin, 7. feb. — Popoldne je bil topniški dvoboj blizu brežine. Pehotni oddelki so privedli ujetnikov vsled napada zapadno od Zandvoorda in pred-stražnih spopadov v Artois. Zvečer je bilo britansko topništvo zopet delavno na obeh straneh reke Scarpe in zapadno od Cambraia.
Francoski napad v Champagni se je izjalovil. V okrožju reke Meuse je bila topniška delavnost ves dan, podpirajoča uspešno pozvedovanje jugozapadno od Ornesa.
Drugod ni bilo nič važnega.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Rusija končala vojno.
Amsterdam, Holandija, 11. feb. — Rusija je proglasila vojno stanje za končano in je odredila demobilizacijo ali odpust ruskih čet na vseh frontah, po brzojavki, prejeti tukaj dšrnes, rani Brest-Litovsk v nedeljo.
dati-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Mir z Ukrajino.
London, 9. feb. — Avstrijsko uradno poročilo, prejeto tukaj, pravi, da je bil mir z Ukrajino podpisan v Brest-Litovsku. Naznanjeno je bilo tudi prek Amsterdama, da je tudi Nemčija podpisala mirovno pogodbo z Ukrajino.
Ukrajina je velik obsežek jugoza-padne Rusije v Evropi, raztezajoč se od Črnega morja do Poljske. Prebivalcev šteje 28,000,000.
Ta mirovna pogodba bo odprla Nemčiji in Avstriji zaloge žita v Ukrajini, enega najrodovitnejših delov evropske Rusije. Verjetno je pa, da boljševiki ne bodo pripoznali pogodbe, ker je bila podpisana po zastopnikih -rade, zakonodajne skupščine, ki so jo postavili Ukrajinci, ko so proglasili svojo neodvisnost.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Troje poročil.
Berlin, 8. feb. — Malo bojne delavnosti je bilo ob vsej fronti z malimi izjemami. Na vzhodnem bregu reke Meuse blizu Bezonvaux in jugozapadno od Ornesa je naša pdfiota dovedla številnih ujetnikov vsled ogledovanja. Ves dan je bilo topništvo delavno v tem odseku.
Drugod ni bilo nič novega. London, 8. feb. — Sovražno topništvo je bilo delavno med nočjo v soseščini Fiesquieresa. Z ostale fronte ni ničesar zanimivega izporočiti.
Pariz, 8. feb. — Ničesar ni izporočiti, razen uspešnega napada po Fran cozih na neko malo nemško stražišče zapadno od Forgesa, ob verdunski fronti zapadno od reke Meuse.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Nemci ujeli nekaj Američanov.
Berlin, 9. feb. (prek Londona). — Nekaj Američanov je bilo ujetih severno od Xivraya, jugovzhodno od Ver-duna, pravi danes izdano uradno naznanilo nemškega generalnega štaba.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Američani razbili nemško baterijo.
Z ameriško armado na Francoskem, 9. feb. — Ameriška artiljerija je nadalje udarjala po nemških postojankah z vidnim uspehom snoči in danes. Po-gubonosni izstrelki so frčali na sovražne zgradbe in utrdbe. Neka nemška baterijska postojanka je bila zadeta po
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917:	♦
Olajšba za Avstrijo.
Amsterdam, 10. feb. — Malo znamenj navdušenja je videti v komentarjih nemških časopisov nad sklepom miru z Ukrajino.
Po neki brzojavki iz Dunaja, pa je novica prišla kot velika olajšba Avstriji in naznanilo miru v posebnih izdajah časopisov je napravilo globok vtis na občinstvo. Zastave so bile razobešene na številnih poslopjih.
"Neue Freie Presse" pravi v svojem komentarju:
"Vpliv tega miru bo občutiti v Rusiji in Rumuniji, in pričakovati je, da se drugi narodi pridružijo. Veliko krhanje vojne se je pričelo na vzhodu." Zmaga za Czernina.
"Reichspost" pravi:
"To je velika zmaga za politiko grofa Czernina in je poroštvo, da se naših sovražnikov zarota proti gospodarskemu in narodnemu obstanku centralnih vlasti začenja končno krhati v drobce."
"Neues Wiener Tagblatt" je mnenja, da bo ukrajin-ka rada ojačena v svojem boju proti boljševikom, "katerih težnje po razdevanju.se izkažejo brezmočne proti tako veliki pridobitvi, kakor je mir z ukrajinsko ljudsko republiko."
"V tem zmislu," pristavlja, "bo dan 9. feb. začetek konca svetovne vojne."
cesarske banke na vse zastopnike v Švici, z naročilom, sprejeti vse zahteve za denar, ki jih predlože Nikolaj Lenin, g. Žinnovjev, Leon Trockij, g. Kamenjev, eden ruskih zastopnikov pri mirovnem pogajanju v Brest-Li-tovsku; g. Sumenson in Mazeta Koz-lovska, ki je bila opisana kot glavna nemška agentinja na Ruskem. Vsi ti so igrali odlično ulogo v boljševiškem gibanju, kakor ga. Aleksandra Koljan-taj, pristašinja Leninova in sedaj na-čelnica boljševiškega ministrstva za javno blagostanje; gen. Sivers in g. Mercain.
Denar se je izplačevati "pod gotovimi pogoji".
Priprave za poslatev orožja.
Druga listina je pismo, datirano v Stockholmu 31. sept. 1917, od Y. Rur-stenberga na Raphaela Schumanna v Haparandi, ki se glasi:
"Spoštovani tovariš: Varburgova banka je po prejemu brzojavke od predsednika Rensko-vestfalskega sindikata začela tekoči račun za podjetje tovariša Trockega. Odvetnik je kupil orožje in pripravil vse potrebno za od-poslatev istega v Lubo in Vardo. Obvestite tvrdko Essenovi Sinovi v Lubi, komu se ima izročiti in ime zaupne osebe, kateri se ima izplačati vsota, katero je naprosil tovariš Trockij."
Druga pisma naznanjajo, da so bile Leninu izplačane vsote po $30,000 do $60,000.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Avstrija in Nemčija ter Poljska.
Curih, Švica, 7. feb. — Avstrija in Nemčija se nista mogli sporazumeti o razdelitvi poljskega ozemlja med seboj, po nemških časopisih, do spelih semkaj danes. Pravijo, da hoče Nemčija obrtne in rudniške krajine, dovoljujoč Avstriji, da obdrži samo poljedelska okrožja.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Dunajska vlada podala ostavko.
Amsterdam, 8. feb. — Dr. von Seyd-ler, avstrijski prvi minister, je ponudil cesarju Karlu ostavko celega svojega kabineta, po brzojavki iz Dunaja.
Odstop von-Sedlerjeve vlade je pripisovati, kakor mislijo v parlamentarnih krogih na Dunaju, nasprotovanju poljskih poslancev proti posebnim razpravam in začsnemu proračunu. Nasprotovanje poljskih poslancev na-pravlja večino za proračun dvomno.
Predsednik Gross poslanske zbornice je rekel, naznanjajoč ostavko, da ie po ustavi potrebno, začasno odložiti zbornične seje.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Nemčija podprla boljševike z denarjem.
Pariz, 8. feb. — Dnevnik "Petit Pari-sien" /nadaljuje danes priobčevanje u-radnih nemških listin, katere, pravi, je prinesel na Francosko odličen francoski znanstvenik, ki jih je dobil od nekega ruskega revolucionarnega lista.
Zadnje priobčilo obstaja iz več listin, namerjenih v dokaz, da je boljševiško gibanje na Ruskem podpirala z denarjem Nemčija.
Lenin in Trockij plačevana.
Med temi listinami je okrožnica, datirana dne 2. marca 1917, od nemške
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Seydler dosegel konec štrajka.
Dr.-von-Seydlerjev kabinet, ki je bil sestavljen lanskega junija, je po nekem poročil^ hotel odstopiti med nedavno delavsko krizo v Avstro-Ogrski. Tisto poročilo pa ni bilo potrjeno.
Dt*.-von-Seydlerju se je posrečilo dokončati štrajk, ko je obvestil delavske zastopnike dne 20. jan., da želi avstrijski cesar končati vojno brž. ko bo mogoče s častnim mirom. Drugi člani njegove vlade so obljubili delavskih in vojaških reform, nakar so delavski voditelji pregovorili svoje pristaše k povratu na delo. Tako je bil dejansko končan štrajk na Dunaju.
izstrelkih iz naših velikih topov, ki je povzročil močan razpok streliva. Plameni so švignili visoko "v zrak, zemlja se je stresla in slepilno okrilje o-krog postojanke se je užgalo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Cesar ni sprejel ostavke.
Curih, 9. feb. — Cesar Karel je odklonil sprejetje odstopa dr.-von-Seyd-lerjevega kabineta.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Nemir na Hrvaškem.
Washington, D. C., 9. feb. — Proti-avstrijske demonstracije so 'se vršile na Hrvaškem in v Zagrebu, glavnem (Nadaljevanje na 3. strani.)
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. FEBRUARJA 1918.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen l 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek SIovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. -t lastnem domlJ. 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1-00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj so pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 11. feb. — Lincolnov rojstni dan bo jutri, dne 12. t. m. Kdo je bil Loncoln, vsi veste. Abraham Lincoln je bil ameriški državnik in šestnajsti predsednik Združenih Držav, rojen 12. feb. 1809 in obstreljen po nekem fanatiku dne 14. apr. 1865., da je naslednje jutro umrl. Lincoln je bil učlovečba demokracije. Zaupajoč v Boga, se je neumorno boril za osvoboditev vseh, ki so tlačeni in zatirani. In zgled Lincolnov je vplival na vse narode po vsem svetu, izvzemši Nemčijo. "Lincolnov duh še hodi po zemlji," pravi illinoiški guverner Frank O. I.owden v svojem proglasu za obhaja-nje Lincolnovega rojstnega dne. "Lin-colnovo življenje je največja podbuda za narode, ki se bojujejo za svobodo in pravičnost po vsem svetu. Kadar je videti, da avtokracija dobiva zma-( ge, je Lincolnovo neomajno zaupanje v vrednost pripro^tega človeka, ki nas sili, da nadaljujemo boj za vsako ceno. Če se nekateri bojijo, da utegne strašanski nauk z oklopom odete avtokra-tije — da moč dela pravico — zopet vladati zemljo, je naš odločni sklep •obnovljen s temi besedami Lincolnovi-mi: "Zaupajmo, da pravica dela moč, in v tem zaupanju vztrajajmo do konca, vršeči svojo dolžnost."
—	V bolnišnici sv. Jože/a se nahajajo, kakor nam poročata Rev. Plaz-nik in dr. Ivec, sledeči: Mr. Jakob Puc, izza dne 4. t. m„ jako bolan za revma-tizmom. — Mr. Joseph Leben, 1011 N. Chicago -t., je bil pperiran za kilo in bo po zdravnikovi izjavi hitro okreval. — Mrs. Kate Kezerle, 201 Ruby st„ bila operirana dne 29. jan. in bo kmalu zdrava.
—	Okrpvala sta in zapustila bolnišnico: Mrs. Gornik in mr. Frank Horvat. Zadnji si je bil dne 21. jan. hudo opekel desno nogo z vročo vodo in se je dne 7. t. m. ozdravljen vrnil domov v Forest Park.
—	G. Mihael Papež iz Smith St. je bil pred nekolikimi dnevi opečen pri delu v jeklarni. Nahaja se v Silver Cross bolnišnici na potu do okrevanja.
—	G. John Meteš, 1400 N. Center St., ie še vedno bolan, ker ga nadleguje revmatizem.
—	Zdravniške pristojbine povišane. Zdravniško društvo za okraj Will (The Will Co. Medical Society) je v svojem zborovanju v Jolietu, 111., dne 30. jan. t. 1. sprejelo resolucijo, po kateri so zdravniške pristojbine sedaj
sledeče: Za pomoč pri porodu, $25.00; za obisk v zdravnikovem uradu, $1— $5; za zdravnikov obisk v vašem domu, $3.00; za ponočni obisk od 7. ure zvečer do 7. ure zjutraj, $4.00; za obisk v Rockdalu podnevi $4.00 in ponoči $6.00; za obisk na deželi $1.50 za vsako miljo. To so najnižje pristojbine, ki jih zahtevajo zdravniki od bolnikov. Rojaki, čuvajte se bolezni!
—	Dr. Vošnjak v Jolietu. (Nadaljevanje.) Otvoril je sejo jolietske podružnice S. N. Z. v dvorani naše stare šole predzadnjo nedeljo popoldi^p ob 3. uri 15 minut podružnični predsednik, kije s primernim nagovorom pozdravil in predstavil dr. Bogumila Vošnjaka, nakar je ta stopil na oder in imel dolg, jedrnat govor, katerega vsebino navajamo v sledečem le v kratkih posnetkih.
G. Vošnjak se je najprej zahvalil in je rekel, da stoji pred nami ne kot doktor Vošnjak, nego samo- kot Bo-gumil Vošnjak, ali kvečjemu Mr. Vošnjak, kajti dobro ve, da biva zdaj v deželi, ki sovraži vse visokozveneče naslove in titulature. Potem je omenil, da je že v stari domovini dobil v roke Amer. Slovenca in spoznal iz njega, da je slavni Joliet ena najzaved-nejših slovenskih naselbin v Ameriki v vsakem oziru, tako tudi v ljubezni do stare domovine. "Kaj je naša domovina?" je rekel. "Pri vas v Jolietu ni treba odgovarjati na to vprašanje, ker vam je že davno rešeno v srcu, katero vam gori za novo in staro domovino. Vaša stara domovina, ameriški Slovenci, ki vam je dala telesno in duševno sposobnost in odločnost, da ste si v novi domovini lahko priskrbeli boljšega kruha, tista vaša rojstna domovina krvavi od tisočerih ran, prizadetih ji po dolgotrajni kruti vojni. Rane naše so globoke in široke, kakor je rekel dr. Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba, in kje naj iščemo zdravil? Že pred vojno smo bili zapuščeni in kakor ob prepadu. Nemci so nas pehali v brezno pogube, in zato je bil ves naš napredek vkljub vsem našim naporom le omejen. V političnem oziru smo bili sužnji nemške vlade, s katero smo se morali boriti za vsako drobtinico. V kulturnem pogledu smo morali graditi in ustanavljati vse sami s svojimi žulji, če smo hoteli kaj imeti. Nobenih strokovnih šol in nobenih drugih nam ni hotela dati dunajska vlada. In da smo v kulturnem oziru vendar tako čudovito napredovali, se imamo zahvaliti samo svoji lastni zmožnosti in želji po napredku. Narodnega gospodarstva Slovenci nismo imeli, ne rudarstva, ne tovarn in sploh ničesar svojega ne, in delali smo le za druge, da so drugi želi. To je bilo pred mnogimi leti in tudi še pred vojno." Potem je govornik podrobno opisoval, kako je bilo v naši stari domovini ob izbruhu vojne, kako so ž&ndarji tirali vse le količkaj sumljive ljudi v ječo, duhovnike, profesorje, meščane in kmete. V živinskih vagonih so jih vozili v Ljubljano, kamor so dovedli tudi brez števila Hrvatov in Srbov iz Bosne, Hercegovine in od drugod. Kaj so zakrivili? Samo to, da so bili prepričani o potrebi zedi-njenja Jugoslovanov v obrambo narodnega obstanka. Pa tudi vislice so imele silno mnogo opraviti v Bosni in v — Ljubljani, Mariboru in drugod. Od tistih Slovencev, ki so vzdihali in umirali po ječah, nam je dr. Vošnjak prinesel pozdrav. Potem je povedal, kako je služil kot reservni častnik začetkom vojne v Galiciji, kamor so ga poslali iz Gorice še pred napovedjo vojne kot politično sumljivega; kako so nemški časopisi in častniki govorili, da Nemci zmagajo in potem uničijo Slovane; kako je bil neki cel češki regiment po9treljan z mitraljezami itd. Potem pa je tudi izjavil, da so Slovenci postali zreli v vojni, in to vkljub črnemu kruhu in gladu, ko jedo ponekod samo drevesno skorjo in korenine. Strašne razmere so Slovencem in vsem Jugoslovanem pokazale pravo pot do rešitve narodnega obstanka. (Konec prihj)
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
Dalje je to društvo podarilo krasen dar v naš spomin in je o tej priliki govoril predsednik omenjenega društva, g. Anton Strukel. Vsem udeležencem kličeva: Bog Vas živi še mnogo let! Vam vedno hvaležna
Frank in Mary Stušek, 1242—2nd St.
La Salle, 111., 5. feb. — Slavno uredništvo A. S.! Ker ste že nekoliko omenili o najini srebrni poroki ali 25-letni-ci v štev. 19 dne 29. jan. t. 1., tedaj želiva sporočiti nekoliko o naši slavnosti. Dne 27. jan. t. 1. je nama došel čas srebrne poroke v cerkvi sv. Roka. Tukajšnji župnik Rev. Fr. Šaloven pred deseto sv. mašo pokliče najine tovariše in tovarišice pred oltar. Pozdravi s častitko 25-letnice, razloži pomen i. t. d. Ponovi še enkrat poroko in potem daruje slovesno peto sv. mašo. Po sv. maši smo se vrnili domov, kjer smo se dalje zabavali s tovariši, tovarišica-mi in drugimi gosti, da je bilo veselje. Rev. John Plaznik iz Jolieta je priskrbel srebrne šopke in okoli 8. ure zvečer se udeležil gostije. Pri vstopu je pozdravil navzoče gpste in naju srebr-noporočenca. Pevsko društvo "Slovenija" nas je razveseljevalo s krasnim petjem celo popoldne ter pozno v noč.
Pittsburgh, Pa., 4. febr. 1918. — G. urednik "A. S-"! Prosim, da priobčite ta moj skromni dopis v predale nam cenjenega lista. Mesec januar se je poslovil od nas. Mislili smo, da nam bode februar pripeljal kaj gorkote, pa ravno nasprotno, še hujši mraz imamo, tako da se živo srebro na toplomeru drži ničle, kakor da bi bilo zrmznjeno tam.
Letos imamo bolj nezdravo vreme, mnogo ljudi je bolnih; tudi po bolnišnicah razsaja neke vrste bolezen. Oni, kateri imajo tam bolne sorodnike, jim ni dovoljeno jih obiskovati; najhujše je za nesrečne bolnike, ker ne morejo videti svojih dragih, zraven pa še trpijo strašne bolezni.
Pred dvema mesecema je hudo zbolel rojak Frank Rogina, bivši Joliet-čan. Na zahtevo izkušenih zdravnikov se je podal v bolnišnico, kjer je srečno prestal prvo operacijo. Sedaj se nahaja doma, toda podati se bode moral na zopetno operacijo, ker zdravniki trdijo, da se taka bolezen ne da ob enem ozdraviti.
1. decembra je zbolel rojak George Starašinič. Huda bolezen pljučnica ga je tako oslabila, da se še drži bolniške postelje. Njegov brat John se je bil tudi prehladil in bil bolan 4 tedne.
Na revmatizmu bolujeta rojaka Geo. Weselich in John Marusich.
Vsi zgoraj omenjeni rojaki so člani društva sv. Družine št. 11 D. S. D. Da-siravno je to društvo imelo to zimo mnogo bolnikov, lastuje še lepo vsoto denarja, kar nam priča, da ima trcfho finančno podlago. Onim rojakom in rojakinjam, kateri so samo pri enem ali nobenem društvu, priporočam društvo sv. Družine za pristop, kajti nihče ne ve, kje ga nesreča čaka. To društvo izplačuje največjo bolniško podporo proti majhni mesečnini, tudi pristopnina je še prosta.
29. januarja je tukaj umrla gospa Helena Spišič, soproga dobroznanega rojaka Frank Spišiča. Dolga in mučna bolezen jo je tako daleč prignala, da je morala zapustiti ta svet in leči v prerani grob v 26. letu svoje starosti. Večna luč naj ji sveti! Sorodnikom, po sebno prežalostnemu soprogu naše sočutno sožalje.
1. februarja je v sv. Frančiška bolnišnici umrl eden izmed najtežjih Slovencev, tehtal je 340 funtov. To je vse, kar morem poročati o njem. O-menjeni je živel v tej deželi nad 25 let, bil je samec, toda nikoli ga ni bilo videti v cerkvi; kolikor on v svojem življenju za cerkev, toliko sv. cerkev po smrti za njega. Odklonjen mu je bil cerkveni pogreb. Pred enim letom se je zgodilo z njegovim bratom ravno na tak način: umrl je na cesti, od tam k pogrebniku, od pogrebnika na pokopališče, kakor živina. Prvemu ni bilo toliko zameriti, ker ni mogoče videl slučaja, ampak zadnjemu. Ko je videl v kakšni okoliščini se je njegov brat ločil iz tega sveta in se ni še spreobrnil na vse to, takega ne bojo spreobrnili vsega sveta duhovniki. Res žalostno, da se še dobi med nami takih revežev, ki delajo sramoto ostalim od strani tujcev.
Pozdrav vsem naročnikom, listu pa mnogo uspeha.	Naročnik.
naše društvo sv. Družine praznovalo dvoletnico svojega obstanka. Ali bojo člani in članice darovali kaj društvu za "birthday"? Najlepšo darilo bi bilo, če vsak pripelje po enega ali več svojih znancev in prijateljev, da pristopijo v našo sredo. Sedaj nas je 105. Naj vsak dobi še enega, pa nas bo 210. Omenimo tudi, da bo pristopnina do 17. marca prosta. Sedaj ima vsak rojak priliko, da pristopi. Precejšnje število Slovencev živi v Pittsburghu in okolici, večinoma so vsi vposleni pri težkih poslih v tovarnah, kjer nesreča nikoli ne počiva. Zatoraj cenjeni nam rojaki, sedaj Vam se ponuja zadnja prilika, če hočete biti zavarovani pri dobrem društvu, da pristopite takoj: kajti prost pristop držati celi dve leti je dovolj. Naše društvo sprejema može, žene, fante in dekleta, če so zdravi, katoliškega prepričanja, in če so dopolnili 16. leto in ne prestopili 50. let.
Pri sklepu teh vrstic pozdravlja vse člane(ice) D. S. D.
Odbor društva št. 11.
Zahvala.
REORGANIZACIJA SLOVENSKE NARODNE ZVEZE IN NJE DELOVANJE.
Pittsburgh, Pa., 6. feb. — Seja društva sv. Družine št. 11 D. S. D. bode v nedeljo 17. februarja. Vsi člani in članice so naprošeni, da se iste udeležiti blagovolijo. Na dnevnem redu bode-mo imeli več dobrih predlogov v korist društva, obenem bode tudi glasovanje za patrijotični sklad pri D. S. D. Ker so skoraj vse organizacije po Zje-dinjenih državah vpeljale tak sklad, je tudi naš slavni glavni odbor na svoji letni seji prišel do zaključka, da je i naši organizaciji tak sklad potreben. Članstvo Družbe sv. Družine ima sedaj besedo za določevati, in prepričani smo, da bojo vsi člani in članice naše slavne Družbe glasovali za sprejem Patrijotičnega sklada. Samo 10c več na mesec (in to le za časa vojne), ni bogve kako velika svota in jo bode vsak — lahko pogrešal. Toda pomagalo se bode veliko našim hrabrim so-bratom vojakom v morebitni nesreči, kateri sg sedaj ali se. pa bojo nahajali v službi Strica Sama.
Res ponosni moramo biti na organizacijo kakor je D. S. D. Dasiravno je še šibka in mlada, toda močna je že dovolj, da zamore vse one, kateri so pod njenim varstvom, podpirati s celo zavarovalnino.
Ravno tako mi Pittsburžanje se po čutimo srečni in zadovoljni, ker nam je dana prilika, da se moremo zavarovati pri tako dobri organizaciji. Skozi cela tri leta smo se pogovarjali o ustanovitvi domače podporne organizacije, toda naš trud je bil zastonj, ker držav na postava zahteva, da mora društvo šteti najmanj 500 članov, predno se dobi "charter". Toliko jih pa nismo mogli dobiti, čeravno bi jih, bi ško dovali naši prvi in najstarejši slavni K. S. K. Jednoti.
Dne 12. prihodnjega meseca bode
V imenu žene in sinčka se prav srčno lepo zahvaljujem usmiljenim srcem nepoznanih imen, ki so nam bolni si-rotni družini darovali. Stoterna hvala in Bog naj Vam povrne tavženkrat!
Ljubi moji rojaki! Ko vam je že znana moja dolga bolezen, sirotno življenje, da smo v resnici res reveži, u-smiljeni rojaki, prosimo srčno lepo, u-smilite se siromakov bolnih rojakov nas. Prosim vas, ne zamerite, ko prosimo naprej vas, ko je prišlo nam res tako, da se moramo obračati na usmiljene rojake. Vas prosimo, čitatelji, kateri bo čital to revno prošnjo, naj se vsaki usmili z revnim darom revne bolne družine Joseph in Mary Mehle in sinček Frank.
Stotero naj vam Bog povrne in še enkrat prosimo usmiljenja do nas!
JOSEPH MEHLE, 6414 Varian Ave., N. E., Cleveland, O.
Slovenci v Jug. Narodnem Svetu.—Le s skupnim delovanjem s Srbi in Hrvati moremo kaj doseči. — Zaupajmo Jug. Odboru. — Vsi moramo sodelovati. — Občni zbor in pravila Slov. Nar. zveze.
Ko se je vršil II. Jugoslovanski zbor - Pittsburghu leta 1916., sem bil mo-alno prisiljen, prevzeti zastopstvo Slovencev v Jugoslovanskem Narodnem Svetu (Viječu) poleg našega starega in vstrajnega rodoljuba Rev. Kebe-ja in poleg Ivana Jagra. Vsi trije smo namreč čutili, da je za naš narodni obstoj absolutno potrebno, da delujemo skupno s Hrvati in Srbi, katere je v skupnosti predstavljala tedaj in jih še sedaj" predstavlja pred svetom edino ena skupna organizacija, to je, Jugoslovanski Odbor v Londonu in pa z njim sodelujoče organizacije Hrvatov, Srbov in Slovencev po raznih krajih sveta, kakor v Južni Ameriki, na Ruskem, v Severni Ameriki, v Novi Zelandiji, itd. Baš za časa drugega Jugoslovanskega zbora so bile razmere med Slovenci v Ameriki silno zapuščene, ker so slovensko časopisje in slovenski voditelji namenoma molčali o prireditvi, želeči, da bi se vendar nihče izmed Slovencev ne odzval; na ta način bi lahko še bolj poudarjali, da Jugoslovanski Odbor ne zastopa Slovencev v Ameriki. Kljub temu pa je bilo na tem zboru tudi več slovenskih delegatov, ki so zastopali podružnice SI. Lige iz raznih krajev.
Potreba skupnega delovanja.
Mi, ki smo bili na tistem zboru, smo si bili skoro v svesti, da se bodo tudi Slovenci zdramili, kadar bodo spoznali, da moremo edino v skupnem nastopu s Hrvati in Srbi kaj pričakovati in kaj doseči. Razcepljeni, oddeljeni, delujoči separatistično ne moremo Slo venci prav ničesar pozitivnega doseči, vsaj v tem kratkem času ne, dokler bo trajala vojna, pa naj imamo na videz še tako močno organizacijo, če bi bil magari združen v njej cel slovenski narod z vsemi Jednotami in Zvezami, ker smo v primeri s Hrvati in Srbi še vedno v veliki manjšini.
Tudi nafti ni bilo vedno delovanje Jugoslovanskega Odbora in nekaterih zastopnikov v Ameriki po volji, to je v podrobnostih, vendar pa s tem še nismo izgubili zaupanja. Prišli smo ve dno končno do prepričanja, da v glavnih stvareh, v važnih mednarodnih in narodnih zadevah ni mogel Jugoslovanski Odbor drugače odločiti kot je Ker ima gotovo zvezo z narodom v Avstriji, smo bili vedno prepričani, da zagovarja težnje naroda, kot se je ta izrazil potom svojih poslancev na Dunaju, gZarebu in Budimpešti, seveda drugih besedah.
Slovenci in jugoslovansko gibanje.
To naše zaupanje je bilo upravičeno. 'Ako bi ne bilo Jugoslovanskegt Odbora in češkega odbora, sem prepričan, da bi Lloyd George Wilson (slednji že davno pred rusko revolu cijo) ne bila zahtevala niti avtonomije za slovanske in jugoslovanske narode v Avstriji. Le priznajmo, da smo bili
posebno Slovenci do zadnjega časa pod kožo Avstrijaki, dasiravno so nekateri z jezikom in na papirju govorili drugače. Tega nam pa tudi ni zameriti, ker je bila ta ponižnost napram Avstriji in Nemčiji izza naših mladih let ubita v nas, posebno pa še onim, ki so bili bolj verni in so mislili, da je smrtni greh, govoriti ali delovati zoper cesarja "po milosti božji", dokler ni ta cesar in njegova vlada začela zapirati in pobešati naše najboljše ljudi. Ko so se nam odprle oči in smo morali priznati, da je bil ta nauk napačen in da je cesar in njegova nemška vlada postavljena za Slovence po "milosti hudičevi", smo spoznali, da nas vežejo na Avstrijo samo verige, ne pa koristi.
Jaz sem prišel v jugoslovansko gibanje bolj kasno in, ako bi ne bil videl velike mlačnosti med Slovenci, bi vsled svojega poklica kot zdravnik sploh ne silil v javnost. Ravno zato pa moram čestitati onim drugim, ki so bili v gibanju od začetka, od prvega jugoslovanskega zbora v Chicagu, v najbolj mračnih dneh naše narodne zavesti, za časa ruskih porazov v Galiciji in za časa drugih zavezniških neuspehov, in ki so vstrajali do sedaj.
Bolje je, da smo šovinisti.
Nekaterim mojim prejšnjim somišljenikom in prijateljem se bo zdelo čudno, da sem postal kar naenkrat tak patriot, mogoče bodo rekli, šovinist; toda, ako se izplača večini nemških socialistov biti patriot in šovinist, bi se tem bolj izplačalo nam manjšim narodom, da bi bili za časa sedanje vojne vsi do zadnjega narodni šovinisti. Pozneje lahko zopet postanemo internacionalni, ko nam kot samostojnim narodom ne bo treba več šovinizma, posebno še, ker sem prepričan, da bodo tudi Nemci in drugi postali bolj internacionalni, upoštevajoč pravice malih narodov. Ako ne bodo hoteli postati prostovoljno, jih bo prisilila mednarodna zveza držav, ki bo skrbela za trajen mir in zavarovala koristi malih narodov.
Sedaj so prišle v naše gibanje nove moči. Slovenska Narodna Zveza, edina slovenska organizacija, ki skupaj s Hrvati in Srbi deluje za jugoslovanski program, edino praktičen za sedanje razmere, se reorganizira. Veliko naroda je bilo že od nekdaj za ta program, toda vsled raznih razmer in zmešnjav se ni imela narod prilike poučiti in ne prilike se odzvati v javnosti. Veliko zaslug pri tem gre ravno g. Rudolfu Troštu, katerega smo dolgo časa vsi podcenjevali, ki se je pa sedaj, tekel bi, "rehabili^ral", pridobili si nazaj zaupanje, katero mu je vzela javnost, — mislim, da po krivici.
Sredi februarja bomo že lahko volili centralni odbor. Zato je jako važno,
da se podružnice že sedaj pripravljajo, da spišemo dobra pravila, da zavzamemo- pravo taktiko napram dnevnim vprašanjem, da bo podlaga boljša, kot je bila pri Ligi.
Nepristranost Slov. Nar. Zveze.
Moji osebni nasveti bi bili sledeči:
S. N. Zveza mora biti popolnoma nepristranska, kar se tiče verskih in ameriških političnih strank. Vsak član ! Zveze mora biti najprej Slovenec, po- i tem šele pritaš kake druge stranke. Priznati se morajo zasluge vseh čla-< j nov enako, naj so bili dosedaj pristaši te ali one stranke. Pusti naj se vsa! mu članu popolna prostost glede sebnega prepričanja, vendar pa skušaj-1 mo za časa vojne napraviti nekako j premirje, da se ne bo zgodilo, da bi sel listi in glasila Zveze med seboj napa-'j dali, recimo, v sicer dovoljenih pole-j mikah, ker bi to škodovalo naši skupni | stvari.
Avtonomna organizacija.
S. N. Zveza naj se smatra za avtonomno slovensko organizacijo, to je,a da si pridržimo pravico, dajati dobre nasvete, in če treba, tudi kritizirati de-
J
f *v
lo Jugoslovanskega Odbora in Jugo- j . slovanskega Narodnega Sveta, to je, v stvareh, ki niso bistvene, ki so izven pravega programa, ki imajo pa lahko^ velik vpliv na vspeh ali nevspeh p! delovanju med Slovenci in med ostalimi Jugoslovani. Kritizirali in dajali navodila pa bomo le tedaj, ko bomo organizirani ter tudi aktivno sodelo-^ vali n podpirali Jug. Odbor; ne bomo pa tega delali po vzgledu kratkovidnih ljudij, ki kritizirajo delovanje drugih, sami pa ne pomagajo in tudi ne delajo.
Krajevni odbori Slov. Nar. Zveze
Z rojaki in organizacijami, ki se ne zlagajo z našim programom, moramo v javnosti postopati previdno, brez o-strih prepirov, ker smo videli, koliko so prepiri škodovali Ligi, jn ker bi jih z grda itak ne pridobili. Paziti pa mo ramo obenem, da ne dobimo v odbo in med naše voditelje mož, ki so not samo za kako svojo korist, ali take, ki so že od začetka omahljivci, za kar imamo dobre opomine istotako od Lige. Čast in prostor v glavnih odborih naj se da takim, ki ga zaslužijo, pa bodisi, da so stari ali šele primeroma novi člani.
Predvsem pa moramo imeti zaupanje v Jugoslovanski Odbor in tudi v srbsko vlado, ki so vsi skupaj pred tujimi vladami sedaj naši ministri, naša vlada, kajti če hoče biti v tako važnem času vsak izmed nas sam zase nekak minister ali general in si ustanavlja svojo vlado, potem bomo neorganizirana armada brez generalov in vojvod, katero Ho dobro organiziran sovražnik (Nemec) kaj lahko preva- i ral in premagal. — Dr. F. J. Kern. Jji, A
PAIN -EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski^družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, New York

Union Coal & Transfer Co.
516 CASS STREET, JOLIET, ILL. JPiaiiio and Furniture Moving:
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefoa 41b.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen L 1895.

Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih r mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte. Ckicag* tel. 2575 i> N. W. 144.
NaSi keeijaši in rsi delavci so Slovenci.

AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. FEBRUARJA 1918.
3.
V ZJSDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
VstanoTljsna 29. novembra 1914
Inkorp. T iti. 111., 14. uja 19» Inkorp. v drf. Pa., K. apr. 1*1«
ORUZBINO GESLO! "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Pradsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik.... GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se »me ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvanij'i z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika.
ii ii ® ii a ii li ii a ii ii n a a a a s a a n e a a a si a ® s a a n a a n a a si o --—
Zadnja kmečka vojska.
B ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
Spisal Avgust Šenoa. — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
EBaaaaaaaBaaaaaaaaaBaaaBsiBBsaaBBasassisffli
(Konec.)
XLIII.
V Klanjcu je bilo žegnanje. Pisani Svet je mrgolel semtertje, hrvaški kmetje, štajerski kmetje; vse se je zabavalo, pilo, vpilo in se šalilo. Kmečkega upora se ni spominjal nihče več, davno je že minul. Največ ljudstva Se je gnjetlo okoli slepca iz vojaške Krajine v raztrgani suknji. Mirno je sedel na tleh črni, bradati mož in vlekel lok po cvilečih goslih in prepeval ■s hripavim grlom junaške pesmi, kako vwje padel Nikolaj Zrinjski, kako se je proslavil kraljevič Marko. Čudno se Je razlegala pesem, čudno je kimala slepcu glava, gosli so cvilile in denar Je padal v slepčevo kapo.
"Tega človeka sem videl nekje v svojem življenju," reče majhen, po kmečko napravljen rjaveč svojemu sosedu v krogu pred slepfcem. "Ne vem kje, izpoznati ga tudi ne morem, ker mu pokriva obraz siva brada. Ah, že Vem," nadaljuje, a takrat še ni bil slep. No, z Bogom, boter! Večernice so minule, oditi moram. Dolgo pot imam do svoje vasi, steza gre čez gore in c&ka me žena."
"Eh, ne šali se, sosed! Žena te čaka? imaš jo, hvala Bogu, tri leta je od tef»a, kar si jo odvedel iz službe gospe ^eningove, in bila je že takrat vdova. Gotovo nista več otročja. Tudi tebe Je marsikak veter prepihal po sve-
'Molči," reče mali mož, "bilo je, a je minulo. Hiša mi dobro stoji. Z maj-mini denarjem, s 500 tolarji sem si Vredil gospodarstvo in sem, hvala Bo-gu. svoj človek. Z Bogom!"
^a prve besede malega moža >e strese slepec nalahko, lok mu teče Jerneje in nateguje ušesa proti strani, kjer je stal možicek. Naenkrat zatakne lok za strune, pograbi kapo in reče ljudstvu:
Hvala vam, bratje, za denar, za u-
smiljeni dar, Gospod naj vam nikoli
ne odvzame vida. Lahko noč!" J
k Slepec se prerije skozi ljudstvo in'
ene tipaje pred seboj s palico, proti, gori.
Močno se je že mračilo, ko dospe ajhni rjavi kmet, gredoč z brzimi ko-
*aki,
na vrh ozke steze, ob kateri se je
^Prostiral na desni strani gost gozd, j!l!CV' pa Je z'Jal globok prepad. Pri-na vrh zapazi možiček človeka, ki cdl Pod hrastom in nekaj je — pogle-bližje. To je bi! oni slepec. Kmet obrStreSe' '2Pozna davno znani mu az slepčev, a se hitro zave, ko se P°mni, da je človek slep in hoče mi-
mo
"jega na drugo stran hriba.
"Stoj
zagrmi naenkrat slepec.
"leta strese ta znani obraz, da ob-"ehote. Hoče dalje, a Krajiš-jt, _ oči pred njega in vpre divje svo-
' čudo jasne oči v kmeta. jc fravo. Simon Drmačič! Drago mi Sn'l.' 1 Se Po tako dolgem času zopet eva. Dolgo sem te iskal in našel
terV6' -hvala n°gu- Mc"H Poz,laš. bo-ranr re*"e	>n vdari kmeta po
al,, i' Kmet ne zine besedice, ampak bled v zemljo.
Poznaš me?" zakliče Krajišnik.
i : m
Lj' slab spomin imaš. Povem ti.
Se-
li spominjaš Uskoka Marka Nožine, kaj?"
"Spominjam se," reče Drmačič drhteč.
"Drago mi je, da te ni zapustil spomin," nadaljuje v šali Marko. "Pojdi, sedi k meni, moram ti povedati nekaj besed," in prijemši kmeta za roko, ga pelje k hrastu in ga potisne poleg sebe na tla, nato pa izpregovori mirno:
"Gotovo nisi pozabil, kako so se takrat dvignili kmetje ob Savi nad gospodo. Tu si bil ti, bil sem tudi jaz. Zadnjikrat sva se videla v Vidmu, kaj ne? Nesel sem pismo med Uskoke, naj se dvignejo tudi oni. Vse je bilo dobro, bratje so bili pripravljeni, da se dvignejo, a ko stopim nekega jutra pred svoja vrata, me počaka četa vojakov, me zgrabi, vklene in povede v ječo v Ljubljano. Pri tej stvari je bila izdaja. Neki znanec izmed straže, ki me je spremljala, mi pove, da je bil v Kostanjevici pri podpolkovniku neki slaboten kmetiški človek. Iz pripovedovanja sem izpoznal, da si bil ti. Kaj ne?"
Drmačič ne reče ničesar.
"Si bil ti?" zakriči Nožina in izvleče iz nedrij samokres.
"Da," zašepeče Drmačič s pobešeno giavo.
"Ej, vidiš, da sem uganil. Poslušaj naprej. V ljubljanski luknji sem sedel ob suhem kruhu in ob hladni vodi kakor pes. Nisem vedel, kako spremlja sreča brate. Tedaj pripeljejo nekega dne v verigah celo četo kmetov in izvedel sem, da je Turn potolkel pri Krškem Kupiniča in Drvodelič mi reče, da je bila pri tem izdaja. Čuješ-li izdaja. Tedaj se je pričela hujša muka. Vsaki dan so nas vlačili pred sodišče, natezali so nam roke in noge, krivili so nam ude v škripcih, glej, še sedaj se mi poznajo na roki sledovi! Hoteli so nas obesiti. Za sebe nisem dosti maral. A izvedel sem, da je moj pobratim Elija potolčen in vjet. Moja žena in otroci imajo zavetje pri sorodnikih, a ne tako Elijevi. Bilo mi je hudo. Sklenili smo, da uderemo iz ječe. Sreča nam je bila mila, vdrli smo iz nje in pobegnili. Ločil sem se od drugih in blodili po gorah in gozdovih kakor volk. Iskal sem Elijevo rodovino. Tedaj sem izvedel v gorski krčmi, da si ti v Planini odvrnil od nas ljudstvo in izročil Pavla Sterca v gosposke roke, izvedel sem pozneje v tem kraju, kako si izdajstvo pri Krškem napisal na moj račun. Govori, je-li tako, kaj?" zakriči Marko plamte-čili oči in napne samokres.
"Da," vzdilme kmet drhteč.
"Vidiš, da gpvorim resnico. Podnevi sem spal. v grmu, ponoči sem pa hodil in iskal Elijeve otroke. Pridem od Osvaldove hiše v Pišecah. Osval-da je pregnala gospoda, ker je dal zavetje upornikovim otrokom. Kata je umrla, a otroci so prosjačili po kraju. Poiskal sem jih ter jih peljal k plemiču Miliču v goro pod Okičem. Rešil sem ga nekoč iz turškega suženjstva. Rekel sem mu, naj se izkaže hvaležnega in naj vzprejme Elijeve otroke. Vz-prcjel jih je, hvala Bogu. Hotel sem videti še svoje. Krenil sem v naše gore, Ponoči sem prišel v vas. Zvedel
sem, da so pod dobrim varstvom, pri stricu duhovniku. Vzel sem slovo od njih — oh — tako jih nisem bil poljubil nikdar. Stric duhovnik mi pove, kako mu je pravil Jovan Kovačevič, da je bil Gregorič vjet pri Jasenovcu in da je dobil zato neki Drmačič 500 tolarjev. Je-li tako, povej!" zakliče U-skok, pokaže svoje bele zobe in nastavi samokres na Simonova prsa.
"Da — da!" trepeče kmet, kakor da ga trese mrzlica.
"Ej, vidiš, boter," skoči Uskok na noge, "ti si kriv, da sem jaz še sedaj živ. Da ni tebe, bi se izročil sodišču, da mi odbijejo glavo. Ne! sem rekel. Marko mora poiskati Simona. A kako? Na solnce ne smeš, ker te takoj obsodijo na vislice. Tedaj se domislim pametne stvari. Pustil sem, da mi pokrije brada obraz, zaprl sem oči, kakor da sem slep, vzel sem javorove gosli, da pojem ljudstvu po sejmih in žegnanjih. Siromašen slepec v cunjah, kdo se zmeni zanj, kdo bi ga izpoznal, saj je upor že davno minul! Hodil sem z goslimi od kraja do kraja, od vasi do vasi, da piščem tebe — čuješ?li, tebe."
Uskok umolkne. Mesec je stal visoko nad nasprotnim hribom in čudno so odsevali žarki v temnih očeh, na temnem obrazu Krajišnikovem, a še bolj čudno na licih kmeta, ki se je .bil stisnil pod hrastom.
"Izvedel sem, da si v tem kraju, da si imovit kmet, da si se oženil. Hočeš vživati mir, je-li? Od krvavega plačila? Prišel sem semkaj. Danes sem izpoznal v gruči tvoj glas, odprl sem nalahko oči, izpoznal sem te in evo, pričakal sem te tu, boter, da obračunava."
Krajišnik zapiči svoje črne oči v kmeta, kateri komaj diha.
"Ej, boter, kaj meniš?" se nasmeje Marko.
"Dam ti sto tolarjev' Pusti me!" zašepeče kmet.
"Premalo." '
"Dam ti jih dvesto."
"Premalo."
"Polovico svojega imetja," zadrhti Simon.
"Premalo, premalo," zagrmi Krajišnik, "ako mi daš tudi cesarstvo, bi bilo premalo. Glavo daj, dušo daj, zalega, za vse one solze, za vso ono kri, ki je bila prelita zaradi tvojega izdajstva. Glavo daj!" zaškriplje Krajišnik, dvigne s pestmi kmeta na noge, ga pelje do roba prepada, v katerem je šumel skozi noč gorski potok.
"Poglej v to globočino. Strma je stena, kakor odsekana. Trideset sež-njev meri do dna, a doli ja kamen in skala. Dobra postelja, kaj ne? Tudi ^jaz sem zaspan. Umrl je moj pobratim, a jaz sem preganjana zver, suha veja, odsekana od debla svojih dragih, od vsega sveta. Miru potrebujem. Skačem dobro in tudi ti imaš lahke noge. Kaj meniš?"
Leden znoj stopi kmetu na čelo, ustnice mu zadrhte, pogled mu uhaja na desno in levo, kakor da išče izhoda. Simon se umakne za korak, vpre se z levo nogo — a v tem trenutku dvigne Uskok glavo in roke, ovije jih okoli Drmačiča kakor železo in na glavo se prgkucneta oba v črno globočino. Obupen krik pretrese ozračje, obupen krik odmeva od gozdnatega vrha — in vse utihne, samo v globočini je pe-val gorski potok šumeč smrtno pesem, samo mesec je stal nad hribom in gledal v krvave valove potoka.
XLIV.
Kakor pisani, zlatokrili metulj je prišla''v deželo pomlad. Iz mlade zelene gore se vzpenjajo srebrne žice po mehkem mahu v dolino, kakor sramežljive device mole v scet glavice prijetno dišečega cvetja, vesela jata ptic leta od meje na mejo, z grma na grm, a gozd v gori je živ, zelen, soln-čno zlato drhti od miline po vrhih starih hrastov in zapleta svoje čarobne žarke med pomladele veje. Daleč od sveta, v podnožju okiške gore stoji na griču star, lesen dvorec, domovanje plemiča Miliča. CTb hiši se vzpenja do strehe zelen rožin grm, a po njem rdi brezštevila stolistih rož. Na stari, počrneli strehi raste mah, na nji stoji strelovod, ki varuje hišo pred strelo. Izpod strehe izteza lastovica pojoč svoj radovedni vrat, a zlate čebele letajo iz čebelnjaka trumoma od rože do rože, po starih lipah pred dvorcem, po belem in rožnatem cvetju sadnega drevja, ki se razprostira navzdol po gričku okoli dvorca, a doli pod gričem stoji pod leseno streho vodnjak, okoli katerega se ovija bršljan. Vse jc tako čisto in lično, tako milo in ljubko in ko pogledaš v mala okcnca dvorca, na katerih se lesketa dnevna svetloba, izza katerih gledajo bele zavese, se ti smeje srce, a tudi one visoke jablane, ki se pozlačene od solnca dvigajo okoli posestva, drhte od radosti in prigib-ljejo prijazno svoje glave proti dvorcu. Večer je, tih, jasen večer. Gora se temni, nebo žari. Pred dvorcem sedi na kameniti klopi krepak, posta-ren človek, a k njemu se je privila lepa žena v najboljših letih in milo gle da v dva vitka mladeniča, ki sedita na tleh pred njo, ljubko gleda v mladega, lepega duhovnika, ki stoji pred njima s pobešeno glavo. Starec zapre veliko knjigo, ki mu je ležala na kolenih in izpregovori duhovniku tako-le:
"Sinko! Evo, čital sem ti burne do-
godke krvavega kmečkega upora. S svojo roko sem jih zapisal, kakor so mi jih povedali očividci, ker sam nisem videl te žalosti. Ko je izbruhnila nesreča, sem se zatekel s-svojo ženo v ta gorski kotiček, da si ne omadežujem rok z nedolžno kmečko krvjo. V tej knjigi je zapisano tudi ime Elija Gregoriča, tvojega očeta, ki je izgubil glavo. Ne jokaj, bil je pošten človek. Prečital sem ti vse šele sedaj, ko si svoj človek, ker si dober in pameten, ker si služabnik božji, da.boš vedel, kako bi moralo biti. Ne jokaj; odkar je prinesel Uskok vas troje otrok v mojo hišo, sem vam bil jaz oče, a ta moja žena vaša mati. Tvoja brata sta poštena, srečna kmeta, svobodna človeka, katerim sem jaz dal hišo in sveta zraven mojega posestva. Ti'si hotel biti duhovnik, da vse svoje življenje moliš za dušo svojega očeta, svoje matere. Prav je tako, a to ni vse. V tvoji desnici gori luč resnice, nad tvojo glavo visi moč svetega Duha, iz tvojih ust prihaja zlata mana nauka o ljubezni, ki nas uči, da smo vsi ljudje bratje po Bogu. Oh, pojdi med ljudstvo, iz katerega si se rodil, in ga dvigni na noge,- kakor usmiljeni Samaritan, odpri temu zapuščenemu cvetju dušo, naj se njegov prijetni vonj razširi po svetu, pusti, da pada na srce našega naroda rosa božje ljubezni, ljudske blaginje in vrline. Ako ima trdo skorjo, ako njegove veje niso v^iogljive, ako se zaraste bodljivo trnje, vedi, da ni tak od narave. Tvoj oče je padel, padlo je na stotine drugih, a iz njihove krvi poganja novo seme. Že sedaj pojema kruta sila trinoštva, a prišel bo po dolgih, nesrečnih letih dan, ko bo popravil Bog, kar so se pregrešili ljudje, ko bo dvigal kmet svobodno svoje čelo, kakor plemič. Tvoj oče je slutil kakor v sanjah novo dobo in hotel jo je doživeti. Bilo je prezgodaj. A ti pojdi in pripravljaj ta dan z vročo molitvijo, z močjo ljubezni. Vidva pa, sinova," se obrne plemič k svojima sinovoma, "ne pozabita, da sta človeka, da so vsi ljudje bratje, pomnita, da je samo oni pravi plemič, v katerem bije plemenito srce, da vrline dedove niso zmožne oprati napak vnukov. Bodita blaga in dobra. Kratka je pot od zibelke do groba, samo ena pot dobrote je za plemiča in kmeta, a v raju sedita cesar in berač enako za božjo mizo. Imejta srce za ljudstvo, kakor ga imam jaz."
V očesu mladega duhovnika se zale-sketa solza, poklekne in poljubi starca, poljubi gospejino roko.
"Da, prisegam vama," vzklikne in položi roko na srce, "da bom apostelj ljubezni, da bom sejal v človeška srca zlato seme bratstva, da bodp hodili za stopinjami Abelovimi, da se ne izpre-meni ne bogataš ne kmet v Kajne, zadnji vzdihljej v mojem življenju bo molitev za srečo vašo in vašega rodu."
Tedaj, skočita na noge mlada plemiča in objameta mladega duhovnika z vzklikom:
"Objemi naju, blagoslovi naju, brat!' a gospej Zofiji zatrepeta v očesu zlata solza.
Tih večer je bil, milo je gledalo zahajajoče solnce pošteni dvorec in dobre ljudi, tiho je bilo, samo prijeten vonj cvetja je vel po zraku. V tem zakroka na bližnjem drevesu krokar, a mladi plemič skoči, potegne izza pasa puško in pomeri. Poči, črna ptica pade mrtva na tla in jv nočnem miru si čul samo pesem lovca, ki pozdravlja iz loga zlate zvezde ha nebu.
XL. V.
Sredi Stubice stoji stara cerkev, v njej pa pod obokom na levi strani velika kamenita plošča. To je grob nekega plemenitaša. Da. Na kamnu stoji pod trdnim oklepom iz kamna izklesana debela človeška postava. Dolga brado ima, dolge brke, čudne rdeče lase, debele ustnice, debel nos. Nagni glavo in čitaj: "Tli počiva Ferenc Ta-hi, tu gospa Helena." Slavna človeka. Saj pravi kamen, da se je proslavil za Ogrsko pod tremi kralji, a sovražil je hrvaški narod. — "Bil je zaslužen, pošten, srečen." — tako pravi kamen. Oh, ne daj Bog nikomur take sreče! Ko pokrije noč! gorsko dolino, se stresejo kosti sredi groba, iz kamna skoči pro-kleta senca in beži iz cerkve, saj stoka dovolj celi dan pod težkim kameni-tim jarmom in v hiši božji, ki ni zanj, dovolj gazi po njegovih kosteh kmečka noga, dovolj buče skozi zidovje orgije kakor trobente poslednje sodbe. Da bi mogel vsaj izbrisati svoje ime na kamnu, da bi ga mogel izbrisati iz človeškega spomina! Ne! Naj se blišči to prokleto ime do sodnega dneva, naj govori ta kamen s peklenskim posmehom o "slavi, vrlini in poštenju". In senca beži iz cerkve v noč. A gorje! Ob vsakem kupu se mu spo taknejo noge, vsake stopinje se drži kmečka solza. Na kamnu pred cerkvijo sedeč joka senca, joka celo črno noč. 'Glej, na vzhodu se beli dan, po vrhovih trepeta zarja. Se enkrat dvigne senca glavo, da pogleda brdo nad mestom, da gleda svoj ponosni grad Groza ga strese. Ni ga več kamenite-ga gradu. Po vrhu, kjer je nekdaj vihrala ponosno zastava gospoda Talia, stopa za plugom kmet in prepeva veselo jutranjo pesem. Plemenitašev duh se strese in se pogrezne v grob, pod prokleti kamen, a svobodna pesem se razlega dalje, dalje po zeleni gori, kjer
se razliva krasna rdečica probujene zore, kjer klijejo na nebu rože iz muče-niške krvi hrvaškega in slovenskega ljudstva, ki ga je pogazila ohola bes-nost v povojih zlate svobode. Cveti, rdeča roža, cveti, sveta cvetka, vij se nad grobom bednih ljudi, ki so dvignili meč zopet goljufijo in laži, ki so dvignili meč za zakon svete prirode, cveti, ker se je rodil mladi dan in čista rosa pada v srce ljudstva, rosa blaginje in bratske ljubezni. Ti pa, mladi hrvaški in slovenski junak, utrgaj to cvetko, deni jo za klobuk in se postavi z njo pred vekom in svetom.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
mestu. Mnogoštevilni agitatorji so bili prijeti, po brzojavkah, prejetih iz Geneve danes.
"Avstrijski časopisi, prejeti tukaj," pravi brzojavka, "priznavajo, da je velik nemir na Hrvaškem. Dalmatinski poslanec za Dunaj, dr. Tresič-Pavičič in urednik hrvatskega časopisa 'Hrvat-ka Država', dr. Andelunovič, sta bila pregnana (banished) zaradi udeležbe v neki demonstraciji v hrvaškem glavnem mestu.
"Dunajski časopisi- izjavljajo, da je vstanek (uprising) našuntala prostozidarska loža."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Odlikovanja za umore.
Washington, D. C., 9. feb. — Avstrijska vlada odlikuje vojake za umore, izvršene v Srbiji in Rumuniji, in to dejanje je vzbudilo bridke obtožbe postopanja v državnem zboru, pravijo brzojavke iz Geneve, prejete v Wash-ingtonu danes.
V bridki razpravi v avstrijskerfi parlamentu je poslanec Ravnihar obdolžil, da "je večino umorov v Srbiji, Bo-'sno in Galiciji našuntala avstrijska birokracija (uradniška vlada)."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 12, 1918, as required by the act of October
6, 1917.
Papeževo pismo bavarskim škofom.
Amsterdam, 7. feb. — Berlinska "Germania" poroča, da je papež Benedikt naslovil pismo na bavarske škofe, v katerem omenja svojo mirovno noto in pravi potem:
"Globoki skrbi in nemirnosti, s katerima je moje srce napolnjeno vsled dolgotrajnisti te največjega obžalovanja vredne vojne, je dodana tudi izkušnja, da je moj opomin za obnovo miru, ki je bil gotovo posledek iskrene priza-deve v prid in blagor vsem, vplival tako, kakor sem najmanj pričakoval, in da je bil ta opomin celo izkoriščen po zlobnežih, vzbuditi ljudsko sovraštvo proti meni, dočim sem nameraval dati dokaz svoje ljubezni."
Sv. oče pristavlja, po omenjenem listu, da hoče prenesti sramoto zaradi Kristusa, toda obžaluje izgubo tako mnogih duš ter zaključuje rekoč, da hoče še nadalje pospeševati višjo nravnost in hoče vzdrževati cerkveno disciplino.
Ponarejeni denar dražji od pravega-
V pariškem "Figaru" čitamo sledeče: "Poglejte dobro komad denarja dvajsetih "rankov, ker je ponarejen... To je res ca. Ti znameniti ponarejeni denarj. izhajajo iz zadnjih let drugega cesarsi 'a. A takrat je bila platina mnogo cenejša od zlata. Za nekoliko stotin frankov ise je moglo dobiti kilogram platine. Tedanji ponarejevalci so mislili, da bodo pri proizvajanju ponarejenih novcev po 20 frankov z jačjo primesjo bogvekako oškodovali svet, — a so le obogateli kasneje rodove. V vsakem ponarejenem novcu za 20 frankov je šest gramov platine."
Hud kašelj.
Čitajte kar nam je pisala Mrs. Ant. Hantl iz Ernest, Pa.: "Moj sinko je imel hud kašelj. Dala sem mu Severov Balzam za Pljuča in takoj drugo jutro se je bolje počutil. Naslednjo noč je prav dobro spaval." Poskusite zdraviti s Severovim Balzamom za Pljuča v slučajih kašlja, prehlada, hri-pavosti, hropenje v grlu, kašelj in in-fluenco ter bronchitis. Cena 25 in 50c v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Feb.
NAPRODAJ PIANO, SIDEBOARD, obedna miza in stoli, bookcase in dresser prav poceni. Vprašajte tel. 3065 R. Joliet.	It
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496.
519 Marble St :: Joliet, Illinoi«.
SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada t barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor.
Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene.
Vse delo jamčim.
———— —»
"V" I lahko zaslužite
poleg svoje redne službe
$500 Dnevno
na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih
Za zajamčeno in pošteno podvzetje
Propozicija za vas koristna a za narod sila potreba
Vsa pojasnila dobite, ako pošljete svoje ime in naslov na.
SLAVIC PUBL. r©.&?J£3n?s
®BS®B®®®®aBSEB®®EBBBSBBBBBBS®a®BB®®H®®®BI ® ®BB®fflE®B®B®ESE.B®®SSSBB®®BBBBBEE®Bfflffl®fflB ®
fflffl
Naša velika iti moder-11 no urejena tiskarna
® 1*1
fflffl EEBBEES izdelujejnajliitreje in najličneje BEEEEEBE aH
lffl®lSB®®a VSE	tiskotine ZA E®®®®!®®!
SB®®
slavna društva,
a® ®S
a« »a na
®a®a 1® aa ®aaa ®aaa ®aaa ®®aa
" Ui-l ifflfflffl ®SlaB
H SI IS 11 fflfflfflffl HII1111 fflfflfflH H 111 I® SI D SI 1111 D SI 1111 D Slllll
a®®® m® mi®
(®|S1S1
s® m®
cerkve in šole,
trgovce in obrtnike,
ter zasebnike.
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno.
aaa® aaffl® aa®®
aaa®
Biig
aaffl® aa®® srn fflg
Sifflg tifflffl®
aai _
Hfflfflffl liiffii iHHg SI II IS a
fflfflffla
Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni JHjH® |||| papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra-jggjgjjjg vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve-1|®|
I lil selic in razne druge take stvari. Pišite nam za g lig
a isj n	sb®b
Sj y j§ ® cene, da si prihranite denar.
I*] J~ 12U
aSaa	'	^^ „
a si a a ®BB®®®®®®®®®®®a®B®B®aB®isffiB®E®®E® a a ® a a®BB®®aE®BBffiaaaE®a®aB®®®®Biss®BBSffl®a®BB®a a si	»a
a® a® ffllB
a® iS
Amerikanski SlovenecII
Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki.
1»
i« la
i a V lastnem d .mu-1006 N. Chicago St., Joliet, lU.mZ
Bcin m m m rm rj gd m m od m m m m m m m m ran m ra nn rsi nrita im-i mmmmrmriifinnnnnmnriin aa t?J ulj IZj lei tJc L't! i4j Un tCJ ds Uri lSJ ffli leJ tSi LSI IS] tSi lxl tu ® tnJ un t" I" tai itn tft oo BD oti Eni 1st) liu Bj tnJ !3u Sj Hi
AMBRIKAHSKI SLOVENEC. 5. FEBRUARJA 1918,
MALI VITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman, ft* Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem, izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Kričinski in Adurovič takoj odideta, pa tudi on odide za njima, si zapove prignati konja ter odjezdi k visokim vratom gledat, kaj se bo godilo v mestu.
Dokaj Lipkov tudi krene na nasip, da si napasejo oči s pogledom na klanje. Oni vojaki Novoveškega, ki niso bili odšli na stepo, so si mislili, videč Lipke zbrane v tolpi, da je morda v mestu kako pozorišče; zato so se takoj pomešali mednje brez bojazni in brez suma.
Sicer pa je bilo teh pešcev komaj dvajset. Drugi so bili v mestu ali v krčmah.
Krdela Aduroviča in Kričinskega se hipoma razkrope po mestu. Bili so v teh tolpah skoro zgolj Lipki in Čere-misi, torej nekdanji bivaki v ljudovla-di, večinoma plemiči, ki so pa že davno zapustili njeno mejo ter se s sv.ojim pustolovskim življenjem precej poena-čili z divjimi Tatarji. Staro obleko so že davno raztrgali; bili so opravljeni s kožuhi iz ovčjih kož, z volno na lice o-brnjeno. Te kožuhe so oblačili na golo telo, zagorelo od stepnih vetrov ali od ognjiškega dima. Orožje so imeli boljše nego divji Tatarji; vsi so nosili sablje in loke v ognju skaljene; mnogi so imeli tudi samokrese. Z lic se jim je čitala ista žeja po krvi, ista krutost kakor z obrazov njih dobruških, bel-grajskih ali krimskih sobratov.
Razpršivši se po mestu, so jeli begati na razne strani ter predirno kričati, kakor bi se hoteli s tem krikom vzajemno izpodbujati na moritev in plen.
Toda najsi so si mnogi po tatarskem običaju vtikali nože v usta, so domači prebivalci, med katerimi so bili večinoma Valahi, Armenci, Grki n deloma tatarski trgovci, zrli nanje ne brez nezaupnosti. Prodajalnice so bile odprte, trgovci so sedeli po turški šegi pred njimi na klopeh ter šteli s prsti jagode svojih molkov.
Krik Lipkov je provzročil samo to, da so jih jeli radovedneje ogledovati, češ, da morda prirejajo igro.
Zdajci pa na oglih ob trgu izbruhne dim in iz ust vseh Lipkov zahrumi tako grozno tuljenje, da Valahe, Armence in Grke obide strah za žene in o-troke. v
Hipoma pa še usuje cela ploha pu-šic na mirne prebivalce. Krik, ropot naglo zapiranih vrat in oken se je spajal s topotom konjskih kopit in s tuljenjem plenečih Lipkov.
Trg se napolni z dmom. Povsod j^ odmeval krik: "Gorje! Gorje!" Lipki so plenili prodajalnice, vlačili prestrašene ženske za lase iz hiš, metali na ulice vsakovrstno blago iz prodajalnic kakor tudi pernice, iz katerih se je kadilo perje. Stokali so moški, ki so jih Lipki morili, tulili so psi, mukalo je govedo, izpostavljeno požaru v zadnjih gospodarskih poslopjih. Rudasti ognjeni jeziki, ki so še videli celo podnevi med črnim dimom, so švigali čimdalje više proti nebu.
V trdnjavi planejo Azijevi jezdeci takoj izpočetka na neoborožene voja ke, večinoma pešce.
Ondi ni bilo skoi o niti boja. Nekoliko nož je nenadoma predrlo poljsk 4>rsi, nato so odsekali nesrečnikom glave ter jih zmetali pod kopita Azije-vega konja.
Tuhaj-bejevič je dopustil večini svojih Lipkov, da so se v krvavem delu pridružili sobratom; sam pa je le stal in gledal klanje.
Dim je zakrival delo Kričinskega in Aduroviča; duh s pogorišča -e je širil celo do trdnjave; mesto je gorelo kakor velikanska grmada in dimje zastiral pogled. Samo časih se je raz-legnil v smradu strel iz samokresa, kakor bi bilo treščilo v mraku; časih je švignil mimo bežeč človek ali oddelek preganjajočih Lipkov.
Azija je stal na svojem kraju ter se veselil v srcu, gledajoč delo svojih Ta-tarjev. Divji smeh mu je razširil u^t-^ice, pod katerimi so se lesketali beli zobje; smeh tem divjejši, čimbolj se je z njim spajala bolečina od rane, ki se' je že sušila. Razen radosti se je tudi napuh vzdigoval Lipku v prsih. Evo, vrgel je raz sebe breme licemerstva ter prvič izpustil iz rok uzdo sovraštva, ki ga je bil toliko let skrival v prsih. Sedaj se je čutil kot pravi Azija, sin Tuhaj-bejev.
Toda obenem ga je obhajala grozna žalost, da Barbka ne vidi tega požara, tega klanja, da ne vidi njega v tem novem poklicu. Ljubil jo je, toda obenem ga je mučilo koprnenje, da bi se ji osvetil. "Stala bi tu pri konju," si je mislil, "jaz bi jo držal za lase, zvijala bi še mi ob nogah, a potem bi jo pograbil ter ji dosita poljubljal usta in bila bi moja, moja sužnja."
Od obupa ga je odvračala samo nadeja, da mu jo morda priženo nazaj oni oddelki, ki jih je bil odposlal, da jo ujamejo, ali oni, ki jih je bil zapu-
stil na poti. Te nadeje se je držal kakor utopljenec rešilne deske, in ta nadeja mu je dajala moč. Ni mogel misliti niti na to, da jo je izgubil, ker je premnogo mislil na trenutek, ko jo ujame in si jo osvoji.
Stal je poleg vrat, dokler ni utihnilo nesrečno mesto, kar se je pa kmalu zgodilo; zakaj krdela Adurovičeva in Kričinskega so štela skoro toliko glav kolikor vse mesto. — Požar je zatrl tarnanje ljudi ter divjal še do večera. Azija je stopil s konja ter odšel s počasnimi koraki v prostorno sobano; ondi sredi sobe so razgrnili pred njim ovčje kože, na katere je sedel ter čakal obeh stotnikov.
Prišla sta kmalu, in z njima vred so došli drugi dostojniki. Vseh lica so bila razveseljena, zakaj plen je prese-zal vse njih pričakovanje. Mesto se je bilo izza poslednje kmetiške vstaje že močno dvignilo ter bilo imovito. Ujeli so tudi nad sto mladih žensk in krdelo otrok, ki jih je bilo lahko prodati na sejmih na vzhodu. Može, stare ženske, ali še premajhne otroke, nesposobne za pot, pa so vse pobili. Roke so se jim kadile od človeške krvi, kožuhi so jim zadarjali po smradu s pogorišča.
Vsi so sedli okrog Azije, in Kričinski je dejal:
"Sam kup pepela ostane za nami. Preden se vrnejo vojaki s stepe, bi še utegnili planiti na Jampol; ondi je še več vsakovrstnega plena nego v Raš-kovu."
"Ne!" reče Tuhaj-bejev sin; "v Jam-polu so moji ljudje, ki požgo mesto, nam pa je tudi že čas, da pohitimo v kanovo in sultanovo deželo."
"Kakor zapoveduješ! Vrnemo se s slavo in plenom!" se oglase stotniki in desetniki.
"Tukaj, v trdnjavi so še one ženske in oni plemič, ki me je vzgojil," reče Azija; "tega je treba nagraditi po zaslugi."
Po teh besedah zaploska in zapove prignati jetnike.
Takoj priženo predenj gospo Bo-sko, oblito s solzami, Zofijo, bledo kakor smrt, Evico in starega gospoda Novoveškega. Ta je imel roke in noge zvezane z vrvjo. Vsi so bili prestrašeni, a še bolj osupli od tega, kar se je bilo pripetilo in česar niso mogli umeti. Edina Evica, zatopljena v svoje misli, ni mogla ugeniti, kaj se je bilo zgodilo z gospo Volodijevsko, zakaj se Azija ni bil prikazal doslej, zakaj se je bilo pričelo klanje v mestu, zakaj so bili zvezani kakor sužnji; mislila si pa je, da se to godi zato, ker jo hoče Azija odnesti šiloma, ker Azija kar besni od ljubezni do nje, in ker se je hoče polastiti šiloma, ne da bi v prevzetnosti prosil očeta njene roke. Bilo je sicer vse to strašno, ali Evica se ni bala za svoje življenje.
Prignani jetniki niso spoznali Azije, zakaj imel je lice obezano. Toda strah je tem huje grabil ženske za kolena, ker so si v prvem hi^u mislile, da so divji Tatarji na neumeven način potolkli Lipke in Aduroviča jih je prepričal, da so v rokah Lipkov.
Nekaj časa so molče zrli drug drugega. Naposled se oglasi Novoveški z drhtečim, a močnim glasom: "V čigavih rokah smo?"
Azija jame odvijati z glave obeze, in skoro se prikaže njegovo nekdaj lepo, dasi divje, sedaj pa za vselej pokvarjeno lice z razbitim nosom in s črnozasinelo jamo namesto enega očesa. Izkratka: strašno lice, koprneče po osveti, na katerem se je zrcalil smeh, bolj krčevitemu kremženju nego smehu podoben. Nekaj časa je molčal, potem je uprl plamteče oko v starega plemiča ter dejal:
"V mojih rokah ste, v rokah Tuhaj-bejevega sina!"
Toda stari Novoveški ga je spoznal, preden je povedal, kdo je; spoznala ga je tudi Evica, katere srce se je stisnilo od groze in odpora ob pogledu na to pokvečeno glavo.
Zakrila si je oči, in stari plemič je odprl usta, pomežikoval od čtodenja in ponavljal: "Azija! Azija!"
"Ki ste ga vi vzgojili, ki ste mu bili oče in ki se mu je pod vašo očetovsko roko hrbet zalival s krvjo."
Plemiču šine ob teh besedah kri v glavo.
"Izdajalec!" reče, "pred sodiščem se boš zagovarjal za svoje dejanje!... Kača!... Imam še sina!"
"Da, imaš hčerko," odgovori Azija, 'zaradi katere si me dal pretepsti na smrt; to hčerko pa jaz dam poslednjemu prostaku izmed orde, da bo imel služabnico in užival razkošje z njo!"
"Poveljnik, podari jo meni!" se zdajci oglasi Adurovič.
"Azija! Azija! Zmerom sem te..." zakriči Evica ter se mu zgrudi pred noge.
Toda on jo sune z nogo, Adurovič
jo prime za roko ter jo potegne po podu k sebi. Gospod Novoveški jame izpreminjati barvo. Vrv mu zaškrip-Ije na rokah, tako močno jo napne, ne-umevne besede mu privro iz ust. Azija vstane s sedeža ter gre k njemu, izpočetka počasi, potem pa hitreje kakor zver, ki se pripravlja skočiti na svoj plen. Naposled skoči k njemu, ga z zakrivljenimi prsti svoje sesušene roke prime za krke ter ga jame neusmiljeno tepsti po glavi in po licu.
Hropenje mu je pri tem vrelo iz prsi, in naposled, ko je plemič padel na tla, mu je Tuhaj-bejevič pokleknil na prsi in zdajci se je svetel nož zaleske-tal v mračni sobi.
"Milost! Pomoč!" zakriči Evica.
Toda Adurovič jo udari po glavi, potem pa ji položi široko dlan na usta. V tem pa je Azija umoril Novoveškega.
Bil je to tako strašen prizor, da je celo lipkovske desetnike zazeblo v prsih, zakaj Azija je nalašč počasno rezal vrat staremu plemiču, ki je grozno stokal in hropel. Iz odprtih žil je brizgala kri čimdalje močneje na roke sovražniku ter naposled potokoma tekla na tla. Končno je hropenje prenehalo in čulo se samo, kako je žvižgal zrak v prerezanem vratu; noge umirajočega moža so krčevito opletale po tleh.
Azija vstane.
Njegovo oko se ozre sedaj na bledo, nežno tovarišico Zofije Boske, ki je bila videti kakor mrtva, zakaj brez zavesti je visela na roki Lipka, ki jo .te držal. Azija deje:
"To dekle s iprihranim, dokler je komu ne podarim ali ne prodam."
Nato se obrne k Tatarjem: "A sedaj, kadar se vrnejo zasledovalci, poj-demo v sultanovo deželo."
Zasledovalci so se vrnili dva dni pozneje, toda s praznimi rokami. Tuhaj-bejevič je odšel v sultanovo deželo z obupom in besnostjo v srcu, zapustivši za seboj samo sivkaste in višnjevkaste kupe pepela.
IV.
Deset ali dvanajst ukrajinskih milj je bilo iz Hreptova v Raškov — pot ob Dnestru pa so računali na 30 milj. Res, da so iz prenočišč odhajali že o mraku in se niso ustavljali, dokler ni napočila pozna noč, tako je bil ves pohod, glede na težavno prevožnjo črez reke, končan v treh dneh. Takrat ljudje in vojaki niso bili vajeni tako naglih pohodov, toda kdor je moral ali hotel, je utegnil to pot prehoditi v tem času. Barbka si je izračunila, da jo mora stati še manj časa, ker je jezdila na Jionju in ker je bilo to potovanje beg, čigar ugodna posledica je bila za-visna od naglice.
Prvega dne je vendar spoznala, da se vara; ker ni mogla potovati ob Dne stru, je jezdila po stepi in s tem napravila velik ovinek. Sicer pa je utegnila tudi zaiti, in bilo je zelo verjetno, da je že. Mogla je dospeti do zvodenelih rek, do nepredirnih gozdnih gošč, do močvirij, ki niti pozimi ne zmrznejo; zadeti je utegnila na ovire, bodisi zverin ali ljudi. Ker pa je tudi ponoči namerjala jezditi dalje, se ji je utrjalo prepričanje, da celo tedaj, če se izide vse po sreči, edini Bog ve, kdaj dospe v Hreptov.
Posrečilo se ji je bilo uiti iz Azijevih rok, toda kaj bo dalje? Vsekakor je bilo vse drugo bolje nego ono gnusno objemanje; vendar pa ji je zastajala kri v žilah, kadar se je domislila, kaj jo še čaka.
Takoj ji je šinilo v glavo, da jo utegnejo celo ujeti, ako bi ščedila konja. Lipki so poznali to stepo docela, in kar nemogoče je bilo, da bi >e skrila njih očem, njih zasledovanju. Saj so od rane pomladi vse leto po cele dneve zasledovali Tatarje, ko že konjska kopita niso puščala več sledu za seboj; čitali so dogodke na stepi kakor iz odprte knjige; pregledovali so te ravnine kakor orli, sledil kakor lovski psi. Vse žive dni so prebili na zasledovanju. Zaman so jezdili časih Tatarji v potokih, da ne bi puščali sledu za seboj — ka-zaki, Lipki in Čeremisi kakor tudi dru- { gi poljski lovci so jih vedeli poiskati, po tatarsko ter jih napasti tako naglo, I kakor bi bili zrasli iz tal.
Kako torej naj zbeži takim ljudem? Kvečjemu, ako jih pusti tako daleč za seboj, da bo že zaradi razdalje same nemogoče zasledovanje. Toda v ta^ kem primeru se ji zgrudita konja. "Zgrudita se gotovo, ako bosta neprestano tekla tako kakor sedaj," si je mislila Barbka, in groza jo je obšla, ko je pogledala na konja, mokra od truda, kako se je kadila sopara iz njiju in kako jima je pena v kosmih padala na tla.
Torej je časih zadrževala njiju dir ter poslušala. Ali kadarkoli je dahnil vetrič, zašumelo suho listje, udarilo trsičje ob trsičje, kadarkoli so zašu-mela krila mimo letečega ptiča, da, celo kadar ji je zašumelo v ušesih, se ji je zdelo, da čuje odmev preganjalcev.
In prestrašena je iznova pognala konja v grozen dir, dokler je njiju hropenje ni opomnilo, da živali ne moreta dirjati dalje.
Teža vseobče samote jo je morila čimdalje huje. Oh, kako se je čutila zapuščeno, kakšna žalost ji je stiskala srcel Hudovala se je na vse ljudi, zla-
sti na najbližje in najdražje, da so jo tako zapustili!
Nato se je domislila, da jo je gotovo Bog kaznoval, ker si je bila tako želela nenavadnih dogodkov, ker se je udeleževala lova in pohodov, na katere se je spuščala proti moževi volji zgolj iz lahkomiselnosti in nedostatne resnobe.
Spomnivši se vsega tega, se je razjokala, dvignila glavo in ponavljala:
"Kaznuj me, toda ne zapusti me! Mihaela ne kaznuj! Ta je nedolžen."
V tem se je približala noč in z njo vred hujši mraz; pot je bil še bolj negotov in nemir še večji. Stvari o-krog nje so se zakrivale, izgubljale odločno obliko, in obenem se ji je zdelo, kakor bi se tajnostno oživljale. Neravni robovi visokih skal so bili videti kakor glave, pokrite z okroglimi in koničastimi čapkami, ki zro navzdol z velikanskega obzidja, zro tiho in zlo, kdo potuje tu spodaj. Gibanje drevesnih vej, ki jih je premikal veter, je bilo podobno človeškemu gibanju; nekatere so migale Barbki, kakor bi jo klicale ter ji hotele zaupati neko grozno tajnost. Zopet druge, tako se ji je zdelo, so jo svarile: Ne bližaj se! Debla podrtih dreves so bila podobna odurnim bitjem, ki se pripravljajo na skok. Barbka je bila pogumna, zelo pogumna, toda, kakor takrat vsi ljudje, zelo praznoverna. Zato so se ji tudi, ko je nastal mrak, ježili lasje na glavi, in vsa je drhtela ob misli na nečista bitja, ki utegnejo prebivati v teh krajinah. Zlasti se je še bala vampirja. Vera vanj je bila razširjena ob vsem Dnestru spričo bližnje soseščine z Moldavo, zlasti v krajini okrog Jampola in kaš-kova.
(Dalje prih.)^
Čudna ženska previdnost.
Nedeljski lovec, prišedši z liva, pripoveduje ženi: "Oh, kako sem se danes prestrašil v gozdu. Pomisli, ko se pripognem, se mi je sproži puška."
Žena: "Ej, kako si nepreviden! Ne ubogaš pa tudi nič; saj sem ti vendar naročala, da pusti puško doma, kadar greš na lov."
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegs papirja po nizkih cenah.
A lexander Harass
f\chl Phone 376 gj N. W. »2?
120 Jefferson St.
JOLIET, ILL
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni?-Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
ATLAS — ZASTONJ.
Se imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
Je jte ribe!
ZMRZNJE RIBE SO SVEŽE RIBE!
151bs. Lake Superior Herring, $1.50. 151bs. New England Whiting, $1.50. 15 lbs. Lake Erie Ciscoes (Baby White Fish, $2.10.
Varčno, zdravo, okusno. Vaša družina bo vesela. Ako ne bi bili zadovoljni, vrnemo vse stroške.
Pošljite za poskušnjo za 15 funtni zaboj rib. Dobite jih v najlepšem redu.
QUALITY FISH For Your Table.
AMERICAN CONSUMERS FISH PRODUCTS CO.,
648 Wells St. :: Chicago, Ills.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso »*t vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
Jolm U. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III
Dolžni St©
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1918.
Predsednik........... George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik....................Jos. Klepec.
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik.........Anton Nemanich st
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevick.
«
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni " cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3502.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore ▼ slučaja nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. ▼ stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naie veliko in
napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
JOUET. IU*>	H
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS'
Naročite zaboj steklenic
novega piva. ki se imenuje
rs»
ter je najboljša pijača
L Porter Brewing Company
Oba telefon 405
S. Bloff St., JoHtf, HL
'i