POSAMEZNA ŠTEVILKA 50 GROŠEV
IZDAJA: BRITANSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA
Leto IV.
CELOVEC, Božič 1943
Številka 52
Preljubi človek, ali boš vesel na sveli večer, vesel in prav iz srca hvaležen? Veš, Če ne boš hvaležen Bogu za ljubezen, ki se nam je tedaj razodela, ludi vesel ne boš...
Tisočletja so pričakovala Odrešenika. Tisočletja prekletstva, solz in krvi, teme in suženjskih vezi. Milijoni src, kakor je tvoje in moje, je hrepenelo po neznanem Odrešeniku. Tisti pa, katerim je Bog razodel svoje milostne sklepe, so prosili in rotili: Pridi, Odrešenik, pridi vendar! „Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki dežite Pravičnega. Odpri se, zemlja, in rodi Zveličarja!“ (Iz .45, 8.)
Prišla je tista blažena noč. Nebo se je zasvetilo in pesem je zadonela: Slava Bogu in mir ljudem... Sam Sin božji je prišel med ljudi, med pastirje. Postal je človek, kakor smo mi — naš Odrešenik. Kako da človek ne bi strmel in se čudil! Sicer v ljubki, a samo po sebi vsakdanji zunanjosti božične noči se nam je razodel Bog sam. Detevjaslih, našOdrešenik — jenašBog.
Zdaj razumeš: če ne moreš biti hvaležen za to božjo ljubezen, tudi vesel ne moreš biti.
Bogsamje med nami — zdajjevsedobro! Brez njega nam vse drugo ne bi hasnilo in z njim nam nobena stvar ne more več škodovati. Kaj solze, kaj kri, kaj življenje, trpljenje in smrt: nad vsem tem in v vsem tem je naš Bog in ljubezen njegova. Imel sem v roki knjigo, en sam stavek je bil v njej izpisan v več kot tri sto jezikih. Ta stavek se glasi: „Bog >e svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje“ (Jan 3, 16).
Seveda, „kdor vanj veruje“... Kdor ne veruje, ne ve nič o božiču. Gospod, pomnoži in utrdi nam vero! Učenec, ki ga je Jezus ljubil, je zapisal: „Credidimus caritati — spoznali smo ter se uverili o ljubezni, ki jo ima Bog do nas" (1 Jan 4, 16).
Velikokrat beremo in slišimo in ludi vidimo, da je še veliko žla, trpljenja in bede na svetu in še hudobije in greha. Spomnimo se pa tudi, da je za vsak božič tudi veliko nadvse zadovoljnih in srečnih src ob jaslicah. To niso samo menihi, temveč so tudi ljudje, ki v svetu žive: možje in fantje, starčki in otroci, dekleta in matere vseh stanov in stopenj imetja in omike. Njih srce je našlo mir, ki so ga angeli oznanili nad Betlehemom. Verovali so v Odrešenika in njegovo ljubezen, umili pri njem svoje duše in se odpočili. — Povej, človek, hočeš li biti, boš tudi ti med njimi? Daj mi roko in pojdiva v Betlehem...
Cerkev gre skozi advent — skozi pripravo in pričakovanje — in mi gremo z njo. Vsako leto, vedno znova, vedno bliže Odrešeniku. Še je teme in greha, žalosti in nemira v nas. Se se sprašujemo: kje je naš Odrešenik? Sredi noči si lučko vere prižgimo in pojdimo na pot. Matere Marije se držimo! Na koncu poti bomo kakor otroci zapeli: Sveta noč, blažena noč...
Da, na koncu naše poti, tedaj bo naš najlepši božič. Tedaj bomo šli v Betlehem in z Jezusom še v večni Jeruzalem in se ne bomo nikdar več ločili od njega. Tedaj ne bo več ne greha ne žalosti, tedaj bo naša hvaležnost največja in sreča večna ...

Božič v naši narodni pesmi
Božič, najlepši praznik v letu — spomin ga veliča, hrepenenje ga čaka. Ni ga srca, ki bi ostalo trdo, ko zapojo v sveto noč zvonovi, ko zadehti po kadilu in se ob jaslicah zbere družina in moli in poje-
Da, kakor je angelsko petje pozdravilo nebeško Dete ob prvem božiču pod betlehemskim nebom, tako se tudi v slovenskih hišah oglaša božična pesem. Kakor si v naših časih ne moremo misliti praznovanja svetega večera brez pesmi, ki slavi rojstvo Gospodovo, tako si ne moremo predstavljati tudi v preteklih stoletjih slovenske družine, ki ne bi čakala polnočnice z molitvijo in s pesmijo.
O božična pesem naših dni, lepa si, a ko te poslušam, se zamislim in spomin mi obuja božičnice in kolednice, ki so danes pozabljene in jih najdeš le še v veliki zbirki narodnih pesmi-
Preproste so te naše pesmi, v katerih je preprost človek po svoje podajal in tolmačil evangelije o skrivnosti učlovečenja in rojstva Sinu božjega. Iz svojega časa je prenašal razmere, običaje in navade in še osebe v svetopisemsko dobo in pokrajino, da imamo ob njegovih pesmih isti vtis kakor ob srednjeveških slikah mojstrov, ki so prav tako gledali v preteklost, ko so jo podajali sodobnikom v živih barvah na platnu ali po stenah in pod stropi v cerkvah. Prišel je čas, ko so te slike obsojali ter jih prepleskali, danes jih pa z veliko vnemo iščejo, odkrivajo in se ob njih čudijo preprosti lepoti. Tako nekako je bilo tudi s pesmijo- Tudi narodno legendarno in nabožno pesem so obsojali, češ da ni v soglasju z naukom; pobožnosti, ki je dihala iz nje, pa niso čutili. Danes se pač nihče ne zgraža niti ne pohujšuje, če sliši narodno pesem, ki ne podaja dobesedno dogodkov, kakor poročajo o njih evangelisti.
Pa poslušajmo pesmi same!
Božična pesem mora omenjati svetega Jožefa. Kako je postal sveti Jožef zaročenec Marijin in kako se mu je prikazal angel, nam narodni petfec takole poje:
Bog fe zbral dvanajst moži in jo v pravo roko den« in vsi so noter v tempel šli. in poslušajte ta glas:
Vsak eno šibo v roke	Kteremu šiba razcvetela bo,
vzeme	tisti bo dobil Marijo.
Svetemu Jožefu se je razcvetela, a ker je hotel sveto živeti, se je prestrašil in mislil zapustiti Marijo. Pa.	f-
Bog mu je poslal angela, tega sina si gor zredi, da poduči svetega Jožeta:	ta je od svetega Duha!”
„Sveti Jožef, nič ne maraj ti,
O oznanjenju in učlovečenju izvemo iz naše narodne pesmi, da
Tam stoji lepo polje.	Po stezici pride angel,
lepo polje žegnano,	lepi angel Gabrijel,
po polju gre stezica,	v rokah mi nosi rože,
stezičica uglajena.	lepe rože lilije.
Marija rožice poduhala, je občutila Jezusa...
Tako nam narodna pesem v teh kiticah pove po svoje, kar nam pripoveduje sv. Matej o rojstvu Jezusovem v svojem evangeliju 1, 18—26. Potem sledi dolga vrsta pesmi, ki na različen način, a v bistvu
vendar sloneče na evangeliju sv. Luka 2, 1—43 opevajo, kako je tiste dni izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet:
Ena zapoved je venkaj šla da se cel svet popisat ima, od cesarja Avgustusa,	tudi sveti Jožef in Marija.
Dolga je pot v Betlehem in sveti Jožef prigovarja Mariji, naj bi ostala doma, ker bi ji napor škodoval, ko je tri dni in pol hoda. Marija pa hoče zapoved zvesto dopolniti in pravi:
„Naj greva tudi k svojim ljudem v to mesto Betlehem!"
In ko se napravljata, se pogovarjata, da sta iz rodovine Davidove. Zato
Proti Betlehemu rajžata, Marijo pa zebe v noge, enega oslička imata.	pa še rajši le k nogam gre.
Ko prideta v Betlehem, gre Jožef po celem mestu iskat prenočišča. Tudi pri sorodnikih se je oglasil, a so ga nagnali. Žalosten se vrne k Mariji, pove ji, da ni nič našel, in vzdihne:
„Oh, kam čem naprej?
Pod nebom bom zdej!"
Narodni pevec preide na skrb tega vprašanja in ga nato po Jožefovem sklepu, da ostaneta pod nebom, kratko reši:
Pred mestom stoji Štalica, pojva v to štalico nocoj! nad njo zapoje grlica.	Oh srečna ta noč,
Marija pravi: „Jožef moj, Bog bo dal pomoči"
In sta šla v štalico in molila do polnoči, potem pa:
Marija tam zaspi sladko, in sina rodi, zamaknjena je bila v nebo, . Rečnika ljudi.
Nato oznanijo angeli pastirjem, da se je rodil ZvehČar, ki ga je medtem Jožef na roko vzel in od veselja jokati začel. Ker ni bilo zibelke, Marija
V jaslice ga položi	na tla sta položila glave:
pred voliča in osliča.	še živina spoznä
Oba sta padla na nogć, tam svojega Boga!
Tudi pastirji, ki so pasli tam trije, tam štirje, ču-ječ pri čredi okoli polhoči, so po angelskem sporočilu odšli v štalico z darovi in
Padli so na svoj obraz, da Bog je z nebes spoznali Jezusa tačas, , in človek vmes.
Premalo je prostora, da bi mogel navesti vse pesmi, v katerih se nam kažejo betlehemski pastirji v vsej lepi in pobožni slovenski preprostosti in milosrčnosti, ko hočejo pomagati JezuŠčku v njegovi revščini. Kar tekmujejo, kdo bi več prinesel.
Pastirci, Vstahiter '	' . ■	;'.'t Kar ■mese,'še:-’ti8e,-*i?i
zbudite se zdej, le hitro vstanite, da gremo naprej!
En angel je meni	Jaz bom domov stopil,
oznanil poprej,	tisto ovco bom vzel, -
da nocoj je prišel	katero sem ondan
Sin božji na svet.	bil volku otel.
kos platna bom dalf
da bo za plenice. .v. , nrav tanccia bom zbral
V štalici je rojen,	Jaz bom s sabo nesel
v jaslih leži,	eno torbo jajc,
med oslom in volom	eno dežo masla
ga boste našli.	in kruha en kraje.
Vzemimo tud s sabo od našega blagđ, da Jezusu damo, potrebo imš.
Jur, ti s tvojo palco, te prosim, ker si moj, ko prideš v štalco, kakor steber ne stoj!
Vsi so prevzeti, ko zagledajo Jezuščka:
O cartano Dete,	od mraza se trese,
kako je lepo,	je skoraj nagč!
Smilil se jim je, in ko ga odenejo s platnom in še s suknjo, da ne bi od mraza konca jemal, se opravičijo, da so prinesli tako revne dari:
„Marija, vzemi gori	katere smo semkaj
te naše dari,	prinesli zdaj mi.”
Ce bi bili bogati, bi ji dali več, tako pa naj vzame za ljubo, kar so ji prinesli — sami siromaki. In tako se obrnejo še k božjemu Detetu s prošnjo:
„O Jezus, požegnaj	po smrti pa vzemi
nam dušo in telo,	nas gori v nebo!"
Najstarejši zapis naše narodne pesmi je poleg onih dveh vrstic kolednice „mi smo prišli pred vrata, da bi bila božja zlata“, ki ju je priobčil 1575 Trubar, „Duhovna pesem za božič in sv. Tri kralje“, ki je natisnjena v Sommaripovem Italijansko-slovenskem slovarju 1607, kot so jo tedaj peli v okolici Devina na Goriškem, a je znana tudi iz drugih slovenskih krajev. V njej poje narodni pevec, kar je slišal iz evangelija sv. Mateja 2, 1—12 o zvezdi, ki se je prikazala trem Modrim:
Ta svetla zvezda, ta }e vzšla za ono stranjo črne gore, ona nam sveti široko široko ino visoko.
V zvezdi stoji dete mlado, v rokah drži en križ zlati, v križu so zlatni puštobi: da je to dete pravi Bog, da je to dete rojeno notri v tem mestu Betlemu v eni preprosti štalici.
v enih volovskih jaslicah. Spoznal ga je oslič, volek, da je to dete pravi Bog, ki je stvaril zemljo, nebö, krščeniku dal dušo, telo. Potlej so prišli kralji trije, Gašpar, Melhior, Boltižar in oni so k ofru prinesli veroh, miro, čisto zlatč in darujejo Jezusa, tega kralja nebeškega —
Tako smo videli nekaj naših božičnih pesmi, s katerimi so se naši predniki spominjali rojstva Gospodovega in v sveti pobožnosti preživljali sveto božično noč. Za konec naj omenim še „Hagado“, „pesem dvanajst osobitosti“, kakor jo je imenoval nabiralec narodnih pesmi župnik Matija Majar-Ziljski in jo poznajo tudi drugi narodi. Pri nas doma so jo peli na sveti večer iz roda v rod, kakor mi je pravil oče. Po treh rožnih vencih je prišla na vrsto. Začel jo je peti oče, kakor je bilo pri hiši oddavnaj v navadi. Samo ob svetih večerih sem jo slišal, zato se mi je s svojo praznično obrednostjo vtisnila z napevom vred v spomin.^Dvanajst svetopisemskih dogodkov, naukov iz katekizma in nekaj drugih nabožnih snovi podaja v razgovoru med Jezusom in Marijo. Pesem se od. kitice do kitice sproti ponavlja, tako da se dvanajstkrat prepoje. Da so jo pri nas na sveti večer peli, je pač dala povod prva kitica:
Jezus vpraša Matere,	Eden Bog se je rodil,
Mati vpraša Jezusa:	ves voljen svet je zveselil.
„Raj je eden najboljšega?"
Kaj, če bi se vrnilo z našo staro narodno božično pesmijo v slovenske hiše nekdanje lepo, pobožno praznovanje svetega večera? Dobro bi bilo, da bi dobili ^pesmarico naših starih božičnic in še drugih pesmi, ki bi obudile v naših hišah ono prisrčno pobožnost, ki se je tako lepo vživljala v posamezne praznike in družila vse v močni veri.
iiMiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiMiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiHiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiii
Kje je luč?
Stoletja so minula. Narodi so rastli in propadli. Vstali so voditelji in zopet padli. Samosilniki so obvladovali in obvladujejo še človeštvo, ki živi v divjem kaosu, vča= sih čisto golo, brez sleherne moči. Gorje tistemu, Jri bi se drznih plavati proti toku, ki bi hotel premagati kaos! Zaničevan, za* sramovan, uničen in strt bo.
A/. Jakopič-'
&IX. txteeß-
ß-knulkt
tülL
( U lončeni peči ogenj prasketa, skrivnostno tiho danes je povsod, lepo je, kot spomin bi v roke vzel in vsedel se med svoje v bogkov kot.
Pred mano oče, hišni gospodar,
odlomi vejico in blagoslavlja,
pozabil leta je in vse skrbi,
kot mlad orač je, ki se v laz odpravlja-
Kdo ne pozna kamenitih puščav s svojimi Stanovanjskimi hišami in tovarniškimi dis mniki? Kdo še ni videl ljudi, katerim so te puščave dom in domačija? Ti ljudje ne iščejo in ne morejo najti pota,ki bi jih po« vedel v sončno, vso jasno deželo, ki ure* SniČuje vse sne o sončnem sijaju, o logih in livadah. Sicer si skušajo ljudje ustvariti po onih puščavah oaze. Toda odkod naj prihaja studenčnica, ki bi napajala in oži» vljala te oaze?
In prt pred mano, poprtnjak na njem, potem pogovori kot svetle niti, ki jih nikdar pozabiti ne moreš, kot belih las v materini kiti.
Noč zunaj je in sveto je zvonjenje.
Srce pa hodi si iskat zdravila, med bele stene in svetnike stare, kjer je Marija Detece povila.


Kamor koli se ozreš, vidiš smrt in umira» nje. Po mrkih, umazanih ulicah se igrajo še mrkejši otroci. Življenje se hoče razviti. Otrok bi se rad igral, rad bi skakal in pel. Toda povsod same ovire. Tu sivo zidovje, tam smrtna nevarnost, tu zopet vzgojna metoda šol, učiteljev in staršev. Kal življe» nja se duši z vseh strani. Iz otroka posta» ne blodna senca, človek velemesta, človek, ki zre v uživanju in strasti vse življenje.
Raste v starosti. Njegov duh pa otopf.j' Širokega, svobodnega življenja ne pozna in
obtiči v svoji ozkogrudnosti. Obteži se z denarjem in vsemi mogočimi materijami, j Njegova posest mora rasti in se množiti,‘i brez ozira na to, kdo mu je ustvaril vre« dnost.	';j:
Stanujejo trumoma skupaj, ljudje teh puščav. V nasprotovanjih in sovraštvu jim, gine življenje. Zavistno zro na svoje go-; spode»trote in si žele, da bi bili na njiho»
vem mestu. Razdelili so si dneve tako, da imajo delavnik in nedeljo. Ob delavniku so sužnji trotov in svojih strasti. Divjajo, begajo in se pode za čim več denarjem. Boj za obstanek jim da mnogo misliti. Ve» deti morajo, kaj bodo jutri jedli, Skrb se pridruži skrbi. Danes pokopljejo tega, ju» tri onega.
Ob nedeljah gre mnogo ljudi v cerkev.
| Boga časte s tem, da so pobožni in da kle» I če. S prižnice se oznanuje evangelij. Toda kmalu se je zopet vsakdanji delavnik povrnil. Vrtinec življenja jih obkroža. Pot v raj je težka in naporna, moč njihova pa slabotna.
Za vse ostale pa velja samo vsakdanjost. Ime deli samo časovno razdalje. To so sen» ce, ki jih nosi goli vrtinec, kaos in ki ne bodo nikoli dosegli brega. Oni čakajo ve» dno na bežen čas. Saj je vse, kar počenjajo, edino prisilno delo.
Vso zemljo zakriva strašna tema. Go» spod zemlje, človek, se plazi po tleh. Nje* gove oči so oslepele. Zato ne more več najti pota v višino. Marsikdo se je ž* skušal dvigniti; toda kmalu se je zopet zgrudil. Morda je to še večkrat poskusil; morda se mu je to že do polovice posrečilo.
Tema pa je gosta in črna. Zdi se, da je za človeške moči nepremagljiva. Samo nekaj jo more premagati: Ogenj, luč. Kjer sta ta dva, mora izginiti tema, ki je vendar samo pomanjkanje luči. —
Vse človeštvo ječi in pričakuje odreŠe« nja. Hrepeni po luči, ki bi razgnala temo. Pričakuje, da bi prišlo kraljestvo luči na zemljo.
Cuj, ali se ni oglasilo nekje daleč, prita» Jeno, kakor zvonjenje svetih, božičnih zvonov ?
»V začetku je bila Beseda... v njej je bilo življenje in življenje je bilo hič lju» di... Prava luč je bila ta, ki prihajajoč na svet razsvetljuje vsakega človeka... In Beseda je meso postala in med nami prebi» vala...« (Jan, 1, 1—14.)

KARtL
MAUSER:
Nazsret je bil ves v temi, le pri Jožefu je se brlela luč. Bila je tiha noč, prav takšna, ki sama od sebe vrta in bode, da ne moreš zaspati.
Jožef je na pol sedel, na pol ležal na svojem plašču in zagrizeno iskal po rešitvi. Dogodki zadnjega časa so ga spravili iz “avnotežja..
Sorodnica Elizabeta, žena Zaharijeva, je Zanosila. Priletna ženska že in skrivala je svojo skrivnost pet mesecev. Zdaj se je razodela in ljudje se spogledujejo. Zaharb ja, prej zdrav, je postal mutast. Ne govori, samo smehlja se.
Jožef čuti, da nekaj ne more biti v re'đu. In kakor da ga celo brleča luč moti, jo upihne in se zastrmi v temo.
Nad Ezdrelonsko planjavo sijejo goste zvezde.
Jožef ne more zaspati, čeprav bi rad. Se druga stvar ga tišči in sicer huje kakor Elizabetina zgodba. Z Marijo, ki mu je za« ročena žena, ni vse v redu. Skoraj groza ga je te misli in pot mu stopa na čelo. Sad nosi, ki bi ga ne smela. Če se greh razve, jo čaka smrtna kazen. Vlekli jo bodo iz me» steca in pobili s kamenjem.
Jožefu se tresejo roke. Marijina podoba vstaja iz teme, podoba mlade deklice z mo» drimi, globokimi očmi, v katerih ni zvj* jače. Kolikokrat sta skupaj govorila o Mesiji in vselej ji je od hrepenenja zatrepetal glas.
Jožef ne more verjeti, da bi se spoza« bila, ne more verjeti, da bi varala njegovo prepričanje in to ga še bolj gloda, še bolj grize. Če jo prijavi na sodišče, je Marijina usoda zapečatena, čaka jo kamenjanje.
Z dlanmi zakrije Jožef oči. V temi vidi, kako robato kamenje pada na Marijino glavo, kako se odpirajo rane, kako ji teče kri prek žalostnih modrih oči in Sako se telo počasi seseda.
Ne, naznaniti je ne more. Drugo pot mora najti. Pot, po kateri bosta š'i vsak* sebi in ki bo Mariji vendarle ohranila žj» vljenje.
Iz teme se porodi misel. Ko bi ji dal lo= čitveni list? Dve priči bi dobil, morda Sa» doka in Matana, ki sta mu prijatelja. Ne raztrobila bi Marijine skrivnosti. In v listu bi ne omenil vzroka ločitve.
Misel mu je všeč. Srečen je, da se mu je porodila prav zdaj, ko je mislil, da ni rešitve. Sadok in Matan sta zanesljiva. Ne bosta ga prevarala.
Toda še je ost v temi, ki zbada.
>Ne veruješ, sam ne veruješ, da se je pregrešila, pa ji vendar hočeš dati ločitve* ni list, Jožef!«
Kakor da je to šepnil nek glas za zaprti* mi vrati. Jožef se je vzdignil in se s ko» molcem naslonil na plašč. Od ilovnatih tal je vela čudna mrzlota.
Luč je prodirala skoz vrata, rasla je in mu zableščala tik pred očmi.
»Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je namreč spo» čela, je od svetega Duha. Pvodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, zakaj on bo odrešil ljudstvo njegovih grehov.«
Sladak je neznan glas, kakor glas same» ga Jahveja. Jožefu se zdi čudno znan.
Ne more se premagati, da ne bi vstal in stopil ven. Nad mestecem in celo Ezdrelonsko planjavo medle zvezde. Nikjer ni vi* deti človeka. Jožefa obide čudna groza.
»Ješu’a,« se mu razpro ustnice in beseda mu kakor žlahten zrel sad zdrsne v brado.
Nato se vrne v hišo, leže na svoj plašč, dene roko pod glavo in zaspi.
Elizabeta, Zaharijeva žena, Marijina so* rodnica, je bila takrat v šestem mesecu.
*
Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Av» gusta, da naj se popiše ves svet. Publij Sulpicij Kvirin, cesarski namestnik v Siriji, je razglasil cesarjevo povelje.
Ljudje so se razburjali. Sovraštvo do Rimljanov je tielo v Judih in iskalo izhoda. Popisovanje jim bo ugotovilo premoženje in po premoženju jim bo tujec naložil da* vek.
Sadok je prišel razburjen k Jožefu.
»Božje ljudstvo smo in glej, tujec nam stopa na tilnik.«
Marija dvigne oči od šivanja in se zazre
v prišleca.
»Ne jezi se, Sadok, Mesija pride.«
Sadokove oči gorijo.
»Kralj mora priti, ki bo vzdignil Izrael proti Rimljanu. Vel,k in mogočen kralj, ki bo udaril po tujcih in po Herodu.«
_ Marijine oči tiho očitajo.
»Ni mi za politiko, toda Mesija čakam. On bo rešil Izrael in stopil v tempelj kakor veliki duhovnik Melkizedek.«
lil O €
Jožefove oči so uprte v Marijo.
»Skrbi me pot do Betlehema. Daleč je in Marija je že nerodna. Bojim se, da se že po poti kaj zgodi. Hladno je že in ljudje se otepajo tujcev. Sam veš.«
Mariji, se je sklonila nš-! Mvanje in molče poslušala razgovor Jožefov.
Jožef se je počasi pripravljal. To in eno bo treba vzeti s seboj, zakaj pot bo dolga. Nekaj asov je imel prihranjenih. Toliko, da bo za prenočišče.
V noči pred odhodom Jožef skoraj ni «.a» tisnil oči. Poslušal je Marijino dihanje. Bi» lo je mirno, skoraj otroško.
Navsezgodaj sta se odpravila. Jožef je zaprl vrata, z očmi objel hišico in osliček
Potlej se Jožef vrne. Marija koj vidi, da ni ničesar opravil. Žalostno prime za po* vodce.
»Vse je polno in ljudje nimajo usmilje» rija. Potrkajva ša drugod.«
Blejanje ovac ostaja za njima, ljudje se srečavajo in pozdravljajo, večer postaja globlji.
Tudi pri drugi gostilnici je bila prošnja zaman. Ljudje so se nagnetli na vrata -n usmiljeno zrli na nosečo žensko, toda pre* maknil se ni nihče. Jožefove žalostne oči so prosile kar naprej.
»Vprašat grem po hišah. Morda se naju vendarle kdo usmili. Tako vendar ne mo* reva ostati.«
s	$
^	Dr. J. Pregel j:	|jf
i|	(ßozü'ua rapsodija	g
%	Cestninar svojega lica, nedorasli jaz Janez Pregelj — Cahej,
-H	rovtar iz Galileje tolminske, negodne mevšetov zemlje,
pt	svojemu Bogu, kralju vseh kraljev, Novorojenemu	0
pesem pojem za praznik in sveti god.	^
%	Kaj naj, Dete, Ti dam, ki voščiti vljudno ne zmorem,	'%
ki še v molitvi sem svoji robat kot erednik in hlevar,	is
Yl	bridki Pavliha jaz iz bajtarskih rev in golot?	O
P	Kaj naj, DETE, Ti dam. da bi všečno Ti bilo,	$#
'‘1=	da bi slavilo ponižno, da bi pobožno Ti pelo,
jt	ne pa bolelo,
^	kakor vsa moja lepota, vsa moja ljubezen boli? ...
|f	Božji Otrok, ki st čist. ki si svet, svetel in tih,
a*	to vzemi, kar imam. pa čeprav boli! Boli,
ker .je tudi le solza in san ja in pesem iz dni sj	Salomine sle in nakan krvavih Herodeževih,
božji OTROK, ki si čist, ki si svet, svetel in tih!
jfc.	Cestninar svojega lica, nedorasli jaz Janez Pregelj — Cahej,
Ci	rovtar iz Galileje tolminske, negodne mevšetov zemlje,
l&J	svojemu Bogu,	kralju	vseh	kraljev.	Novorojenemu
1%	pesem pojem za praznik in sveti god.
.Ä	Pojem,
kakor po materi znam, ki je preprosto ljubila, s svojo, s tolminsko besedo božje Rojstvo slavila,
P	d» bi se božje Dete v plenicah smejalo,
^	potlej na gorkem zaspalo.. •
„Oj Dete nebeško, Te prosimo zdaj,
^	da žegen nebeški	vsem skupaj	nam	daj,
pastirjem, voletu pa tistim ovcam, ki s Tabo so v hlevu, pa jih smrdeti ni sram.“
„Ta jud pa, ta gavgar, ta mrha Herod, ta tepec biriški, ta črni galjot, ta zlomek, še enkrat pri živem da bi gnil, ki je otroke nedolžne moril!“
Cestninar svojega lica. nedorasli jaz Janez Pregelj — Cahej, rovtar iz Galileje tolminske, negodne mevšetov zemljč, svojemu Bogu, kralja vseh kraljev. Novorojenemu pesem Sem pel za praznik in sveti god...

je pričel stopati po zamazani poti. Jožef je bil resen, Marija tiha.
Betlehem je daleč.
*
Marija se je z zmučenimi očmi zastrmela v Betlehem, ki je vstal pred njo. Potova* nje je bilo končano.
Večerilo se je. Jožefov korak je bil že truden, z roko se je opiral na osličkov hrbet.
»Kako. Marija?«
Jožefove oči so se zagledale v Marijin premraženi obraz.
»Trudna sem, Jožef.«
»Prenočišče si poiščeva, da boš legla in se odpočila. Usmilili «e naju bodo, ko te bodo videli tako.«
Toda Jožef sam ne veruje svojim bese* dam. Vendar noče razodeti strahu, ki ga tiščj.
Pri prvi gostilnici se ustavita. Ljudje se gnetejo, živina se drenja, vriše napolnjuje okolico.
Jožef je tako majhen v tej množici. Marija čaka zunaj in se razgovarja z ženami Blagrujejo in milujejo jo hkrati.
»Bojim se, da bo prišla moja ura,« pritrdi Marija. Tiho veselje je v njenih zmučenih očeh.
Jožef trka na vrata, se vrača na cesto in spet trka. Povsod polno. Bogatejši so si poiskali prenočišč po hišah, niso se hoteli drenjati med preprostimi ljudmi.
Zaman so Jožefove prošnje.
Pri zadnji hiši obstaneta. Jožef neodlo* čeno stoji Ne upa si potrkati.
»Bojim se razočaranja, Marija.«
»Pojdi, Jožef, poskusi še tokrat. Morda je za temi vrati usmiljeno srce.«
Mlad gospodar odpre vrata, ošine s pogledom žensko na osličku in odkima.
»Preveč imamo polno.«
Potlej je s prstom pokazal na ženo.
»In s takole žensko, prijatelj.«
Zaprl je vrata.
Jožef se je naslonil na oslička in šlo mu je na vek. Marijina roka mu je brodila po laseh.
»Ne ženi se, Jožef. Blizu je Gospod ti* stim, ki so stiskani.« v Marijin glas je kakor zvonček.
Tedaj se znova odpro vrata. Star, za» raščen možakar stopi na ulico in se z na« pol slepimi očmi zastrmi v mlado žensko.
»Tujec, za stajo vem, kjer bi lahko pre« nočila. Hladno "bo, toda vsaj pod strehd bosta.«
Jožefove oči se najprej obrnejo v Mas cijo.
Marija prikima..
Tedaj se Jožef obrne v tujega pastirja« »Hvala ti, prijatelj. Pokaži mi stajo. Pozno je že in do zadnje hiše sem prišel, kod naj še trkam?«
Hodili so brez besede. Pastir je na skri« vaj opazoval tujko in odkimaval z glavo.
»čudni so ljudje,« je izkolcal tik pred votlino. »Kdaj pričakujeta otroka?«
»Ure se stekajo, dobri človek. Morda s« še norel dopolni čas. Pot jo je utrudila.«
Vstopili so v votlino. Prazna je bila ia prostorna. Suha. oblatena trava je ležala vsepovsod, od stropa je mrzlo velo. Le od« daljeni pastirski ognji so metali nekaj sve* tiobe v prostorni temni prostor.
»Ni prijazno, toda vsaj pod milim neboirt ne bosta,« se je kakor opravičeval pastir. »In tam so jasli s senom. Tudi žival se bo lahko odpočila in najedla.«
Marija je stopila z oslička in stala poleg Jožefa.
»Zebe te, kajne?« jo prime Jožef zai roke.
Nič ne reče.
Pastir utone skoz odprtino. Zdaj stai ostala sama, sredi tuje staje, v noči, daleč od ljudi in od mesta.
Pastirski ognji so svetili v votlino. Jo* žef je stopil naprej. Na koncu votline so bile v skalo vdolbene jasli z ostanki klaje.
Nagrebel je sena in čezenj razgrnil svoj plašč.
»Sedi. Marija, trudna si.«
Tedaj se ji je razklenila beseda.
»Jožef, kako sva revna.«
»Revna. Marija, in vendar tako bogata.« Sedela sta tesno eden poleg drugega in orisluškovala noči, ki je bedela pred votlino.
Marjja je trudno ležala na Jožefovem plašču.
»Jožef, prišla je moja ura.«
*
S tresočimi se rokami je položil Jožef Dete v jasli. Drobceno nebogljeno telesce, zavito v Marijin plašč, je trepetalo v senu.
Tedaj se je razgorelo nebo nad votlino in iz luči je zadonela pesem;
Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.
Čez Marijino obličje se je razlil sladek nasmeh.
Jožef je stopil pred votlino in se zagledal v nebo. Zvezde so sijale nizko nad zemljo. Pastirji s planjave so se zbirali v gruče. Tedaj je Jožef utonil nazaj v votlino, po* kleknil pred jasli in s svojimi rokami grel otrokova lička.
Kristusov prihod prinaša luc in mir
Naši predniki so na božični dan obhajali praznik sončnega obrata, v čast nepremagljivemu sončnemu bogu. Odtod v mnogih pokrajinah prižiganje božičnega drevesa» Naša luč je Kristus. Sveta Cerkev govori in moli ta dan vedno o luči: »O Bog, ki si razsvetlil to presveto noč s sijajem prave luči, daj nam, prosimo te, uživati tudi v nebesih radost one Luči, katere skrivnosti smo spoznali na zemlji«
Prišel je, da bi imeli mir in ga imeli 9! izobilju. Mir božji. Ne mir sulic in mečev. Kristus je Zveličar duš. Nič drugega. Zato bo svet do konca dni valovje nemira. Mj pa bomo v vseh viharjih mirni v Njem in z Njim.
V Njem se bratita božja pravičnost in usrfiiljenje. On nam je porok milosti. Kot otrok nas kljče in vabi v tihi raj notra* njega življenja, ki ga najdejo tisti, ki ga hrepeneče iščejo, ki solzni trkajo in prosijo. Oklenimo se Boga- V njem najdemo mir in z njim vse. Mir vdanosti v Njegovo sveto voljo, mir močne ljubezni, ki vse potrpi in vse prenese, tisti mir, ki stoji pred važnim, težkjm življenjem kot brez* skrben otrok, ki se ničesar ne boji ki od Očeta vse pričakuje in se nanj popolnoma zanese. Tako je mali Jezus stopil v živi je« nje. — Našli bomo mir tudi onkraj groba* našli jasnine, ki jih doslej nismo slutili..*
Ozrimo se na božje Dete, ki je svetu pri* neslo mir. Tudi nam ga prinaša. Sprejmi* mo ga in ga nesimo tudi drugim. Ljubimo tihoto, ljubimo luč, negujmo notranji mir! To bo najlepše božičevanje.

(FrnimmimMu
Na god Adama in Eve sem bil ves dan pravi Anton baron, zakaj vse me je uboga* lo. In čemu tudj ne, ko sem prišel prvikrat kot dijak iz mesta na praznike. Zlasti pa mi je dalo veljavo, ker sem bil kupil pri Ničmancah veliko polo z Jezuščkom v ko* ritcut pa z Marijo in Jožefom, pa še s kra* Iji, pastirci ter ljubo živmico, niti ni manj* kala zvezda repatica.
Zjutraj smo vse dobro pregledali in pre= sodili. Nato sem dal povelje kakor mož,, ki ve, kaj hoče: »Jaz grem h Katretovemu stricu, da mi prireže desko na tri ogle, z mano pojde Ludvik: vidva, Lojzek in Ani* ca, vzemita košek, ob skalah in smekah bo že toliko kopno, da lahko najdeta prav lep .mah; ti, Rozka, reci materi, naj dajo denar, da boš pri Rebršku kupila polo pastir* cev, ker jih jmamo premalo; Micka pa bo doma ostala in s škarjami strigla tako in tako.«
Kako bi Bog te otroke rad imel, ako bi bili tako poslušni očetu in materi, kakor so bili meni ta dan...
Do mraka so bile jaslice postavljene. Ko je odzvonilo zdravo Marijo, smo prižgali pred njimi lučko: Ah, kako so lepe!
Res lepe so bile pol ure, dokler nismo za* čeli z oceno in predlogi za preosnovo.
Lojzek je hotel že sedaj imeti zvezdo in tri kralje s konjem, kamelo, slonom. Od* ločno sem odbil njegovo zahtevo, vendar sem jo toliko upošteval, da sem nad hle-vec obesi štiri angelce krilatce, češ bodo pod polnoč prepevali.
Lojzek nagaja, odkar je na svetu. Ker ni dobil zvezde, zato je pokazal na sprednjega angelca: »Tale bo meni pel.« Koj so si pri* lastili Anica, Rozka in Ludvik ostale trj.
»Kdo bo pa meni pel, sinček ?« sem vpra* Šal Lojzka. Gledal.je v jaslice in iznašel: Osliček. Kajpak smeh pri vseh.
»Kdo pa Mick;, sinček?« — No, voliček.
»Lojzek, to je greh, je posvarila Micka, angelci bodo Jezuščku peli, osliček in voli* ček ga bosta pa ogrevala.«
»Tako je, vse bo za Jezuščka, sem do* staviti, zakaj vi štirje boste tedaj že v španski deželi.«
Pa da ne bodo spali, šli bodo k polnočnici. Samo Ludvik si ni upal toliko česniti.
' »Ti lažeš,« me je napadel Lojzek, »misliš, ker sj .„divjak’’ v Ljubljani, da smo mi za* nič. Nalašč pojdem, kajne mama, da bom šel.«
»Ne branim ti, če boš s Tončkom hodil. Ampak burja piska, hud mraz bo zunaj in v cerkvi.«
»Ne bojim se zebca, včeraj sem bos po snegu letal.«
»Torej poskusi nocoj, sem ga jaz hrustil, bomo videli, če boš mož beseda. Ko bo čas, te bom zbudil.«
»Če si ti zaspane, jaz nisem,« se mi je odrezal.
Mati je prinesla kavo in potico, nakar smo začeli trkljati za orehe. Obetal se mi je velik dobiček. Toda prišel je oče iz službe in trkljal z nami. Preden je mini* la ura, smo bili vsi ob orehe. Obral je nas oče, legel k peči ter se nam še posmeho* val, da trkljati ne znamo.
*
Ob enajstih je začelo. Zvonilo je jn tri* jančilo, da je bila vsa dolina polna blago* elovljene godbe, zvonovi so peli vse do dveh s presledkom med polnočnico.
Vzdramil sem se pri peči in šel klicat Lojzka.
Lojzek vstani. — Pusti me!
Zaspanec vstani. — Pusti me no!
Figamož naj leži, sem mu zatrobil na uho.
To je pomagalo: Ne jaz, ti si figamož. Vstal je in se z materino pomočjo brž opravil.
Mimo hiše so škripale po zmrzlem sne* gu stopinje gredočih v cerkev, med pogovor veselih ljudi so se oglašali zvonki klici in smehi mladine. Tudj mi trije z Micko in
Tako mehki nocoj glasovi so zvonov kot mrtvih mater tihi blagoslov.
Čez -gozd gredo in plavajo čez vas kot skrbnih mater božajoči glas.
In Jezušček se v jaslicah smeji; tako smejo se materam oči.
Nocoj je sveta noč in v mislih vsem Je srečno mesto Betlehem.
Lojzkom smo šli na pot. Mati je doma ostala, ker smo imeli še eno punčko v zibki.
»Jej, noč je svetla kakor dan,« se je ču= dil Lojzek, zroč na srebrni ščjp, »glej, kako se blišče zvezde, še nikoli jih ni bilo toliko.«
»Drži roke v žepih, ko je mraz,« je bil moj opomin.
Kaj bi pravil, kako je bilo v cerkvi. Pol* no luči, povsod praznični obrazi, župnjk se je lesketal v plašču, petje angelsko, škrat* ka majhna nebesa, ker je Bog še majhen: ko bi le ne zeblo v noge.
Velike oči je imel Lojzek skraja, pa so mu h koncu zlezle skupaj, obraz mu je šel v kremžo in z nogami je stopiesl.
Slednjič smo se usuli jz cerkve. Srečne praznike so si voščili razhajajoči se znanci.
Z Lojzkom sva hitela. Zebec ga je imel. Tamle gre gruča moških. Izmed njih šine
V revni vasici je živel vdovec s kopico otrok, ki so bili še premajhni, da bi si sami služjli vsakdanji kruh. Bil je silno ubožen in ni vedel, kaj bi začel, da bi mogel pre* življati družino. Prestradani in razcapani so jokali in prosili: »Oče, lačni smo, kru* ha, kruha!«
Beseda: »Kruha, kruha!« je kakor nož rezala očetovo srce. Zmrazilo ga je do mozga ob misli, da pri hiši ni niti skorji* ce kruha več. »Pojdjte spat, jutri dobite kruha,« je mukoma izdavil iz sebe in hitel rahljati slamo na ležišču. Stisnili so se skupaj in lizali solze, kj so jim tekle po upadlih rjavih ličkih, dokler niso obne* mogli in pospali.
Moža pa je gnalo ven v jasno, mrzlo noč. Ves potrt in nemiren je begal sem jn tja in tarnal: »Sveti večer! Sveti večer! Mir božji se razliva na zemljo, le moja duša je nemirna in žalostna!« V svoji potr» tostj ne opazi moža, ki se mu približa.
»Kaj si tako nemiren in potrt, dobri mož ?«
»O gospod, nič ni brez vzroka. Moji otročiči in jaz mrjemo od gladu. Pri hiši ni skorjice kruha in poleg tega nimam no* benega zaslužka. Umreti bomo morali od gladu, če nam ne pride sam Bog na po* moč.«
»Ali hočeš delati pri meni?« vpraša tu* jec.
»Delati, delati! Moj Bog, Saj iščem ven* dar samo dela in zaslužka.«
»Dobro, pridi jutri rano na oni grič. Čakal te bom in ti odkazal delo. Pošteno tj bom plačal.«
»Jutri je vendar sveti dan, eden največ* jih praznikov v letu. Na praznik rojstva našega Gospoda ne bom delal. Ali poju* trišnjem in vse naslednje dni, izvzemši ne* del je, vam bom zvesto služil in storil vse, kar boste zahtevali.«
»Če je taka tvoja beseda, potem zdrav* stvuj! No, če bi bila tvoja revščina do* volj velika, bi tako ne govoril.«
»Moj Bog, večje bede kot je moja ne more biti.«
»Dobro, če je tako, stori, kar zahtevam, in gotovo ne boste poginili od gladu ne ti in ne tvoji otroci.«
V	tem mu udari na uho jok in prošnja najstarejšega: »Oče, kruha, kruha!« In v srčni stiski reče: »Dobro. Storil bom, kar zahtevate, storil zaradj svojih otrok. Dobri Bog bo imel usmiljenje z menoj in mi odpustil.«
»Dobro, jutri te bom pričakoval na gri* ču in ti dobro plačal,« reče tujec in odide.
Prihodnje jutro je ubogi mož zgodaj vstal, opravil jutranjo molitev in iskreno prosil Boga, naj mu odpusti, ker mora na delo, da preskrbi otrokom kruha. Vzame kramp in lopato in odide na grič. Tujec ga je že čakal in mu odkazal delo ter se po* sl ovil.
V	imenu božjem se je z vso vnemo lotil dela, kopal in krčil je zemljo, da mu je lil znoj z obraza. Ko se je sonce nagibalo pro* ti zatonu, se je na smrt utrujen zleknil na rušo. Nestrpno je čakal plačnika- Čakal je in čakal, toda njega, ki ga je tako težko pričakoval, ni bilo od nikoder.
»Res sem nesrečen. Ves dan sem ne* umorno delal brez hrane, a sedaj zaman čakam na plačilo. Kesam se, da sem delal na božič, na sveti dan, ko se je rodil naš Odrešenik. Ubogi moji otroci niti ta večer ne bodo dobili kruha!«
*
Njegovo srce je bilo polno bolečine in bridkega kesanja. V pridušenem joku so polzele po upadlih licih vroče solze.
V	tem trenutku zagleda neznanca, ki se
plamen: silen pok, da se Lojzek ustraši. Čez malo drugi strel in še tretji. Dohitim gručo in slišim pokojni glas mojega očeta, najbrž je on streljal v slavo prazniku, ker vem, da ima pištolo. Ponosen sem z očetom.
Blizu je že dom, Lojzek se cmeri, da ga zebe.
Doma je gorko. Lojzek brž na peč, pa hitro čevlje z nog.
Lojzek ni dobre volje, kakor so božični angeli peli. Lojzek ne joka več, on tuli. Prehitro so prišla zmrzla ušesa na gorko. Strašno skele.
Lojzek je name hud, jaz sem kriv, da je tako. Zakaj sem ga pa silil k polnočnici.
Lojzek je krivičen, ker ga ušesa bole, smili se mi, tolažim ga: Bo kmalu bolje, Lojzek, vse to sem že sam poskusil, pa sem še tukaj.
»Ti lažeš, samo nalašč praviš.« Lojzek že govori, joka se, a ne tuli več.
Micka ga krega: Misliš, da Jezuščka ni
mu bliža hitrih korakov. Na prvi pogled je spoznal, da to ni njegov delodajalec. Oni je bil suhega, neprijaznega obraza z li= sičjjmi očmi, ta pa je bil utelešena dobri* čina in miloba. Neznanec se ustavi pri kmetu in ga vpraša:
»Kaj ti je, vrli mož? Zakaj tako bridko zdihuješ ?«
»Ajme, gospod, silno sem nesrečen. Ne* znan gospod, po videzu lovec, me je najel, da bi mu danes prekopal to zemljo, in mi obljubil bogato plačilo. Pri hiši ni mrvice kruha in moji ubogi otroci ginejo od gla* du. Z nevoljo sem šel na delo, kajti današnji dan je sveti dan. Delal sem mnogo, kakor vidite, in dobro delal, tujca pa, ki je obljubil, da še pred sončnim zatonom pri* de in mi izroči plačilo, ni od nikoder.«
»Saj ga tudi ne bo, ti ubogi mož. Pa po* vej, zakaj pa si delal na sam sveti božič?«
»Ajme, saj nisem hotel in bridko sem se že kesal. Toda otročiči mi bodo pomrli od lakote, samo zato sem hotel prislužiti vsaj nekaj kruha.«
»Gotovo obžaluješ, da si delal na Gospo* dov dan?«
»Moj Bog, pa še kako!«
»Dobro, potolaži se. Jaz ti hočem plača* ti dnino. Tu imaš dragocen kamen; Dobro ga hrani, kajti ima čudovito moč. Kadar boš v potrebi, se pokrižaj in izreci željo in takoj ti bo pomagano. Dobil boš hrano in pijačo, obleko in denar, vse, kar boš po* treboval. Njkdar več pa ne smeš opravlja* ti kakega dela na Gospodov dan. Siroma* kom dajaj miloščino, nobenega ne odženi od svojega praga.«
»Tisočera hvala, dobri gospod! Bog vas blagoslovi!«
In kmet se je veselega srca in lahkih nog napotil proti domu. Otroci so ga težko pričakovali. Komaj so ga uzrli, so začeli kričati: »Oče, kruha, kruha!«
»Da, ubožci moji, takoj ga dobite!«
Stopivši v hišo sname klobuk, se po* božno pokriža in reče: »Z dovoljenjem vsemogočnega Boga želim nekoliko kruha jn slanine za moje otročiče in zase, ki mrjemo od lakote.«
Nenadno je bil na mizi kruh s slanino. Radostno so segli po belem kruhu in slanini in se nasitili.
Nekaj dni nato je kmet kupil otrokom in sebi potrebno obleko in obutev. V do* lini je kupil zemljo in si postavil novo hi*: šo. Kmalu je postal najpremožnejši človek v okolici. Mnogi so ugibali, odkod ta iz* prememba. Marsikateri je trdil, da je kmet našel zaklad.
Bil je dober z vsemi, podpiral je ubožce in sirote in jim dajal hrano in obleko.
Sčasoma pa je popolnoma pozabil na svojo nekdanjo revščino, pa tudi na po* godbo. Prevzel se je in njegovo srce ni bi* lo več sočutno.
*
Kmet je sklenil prirediti razkošno gosti* jo, na katero bi povabil vse veljake doma* če občine, vse bogatine iz bližnje in dalj'* ne okolice.
Najeti rokodelci so več dni neumorno delali, da vse čim lepše pripravijo za spre. jem gostov. Niti v nedeljo niso prenehali z delom, kajti kmet sam jih je priganjal k delu in jim obljubil visoko nagrado. Najel je celo četo služabnikov, ki so v krasnih oblekah neslišno tekali po palači in z veščo roko pripravili vse potrebno za pogostitev.
Na slavnostni dan je določil dva služab* nika, ki naj bi došle goste pozdravila, jim pomagala iz kočij in jim bila v vsem na uslugo. Dva druga služabnika je določil, da skrbno pazita, da ne bi prišel kak nevab. Ijen in nedobrodošel gost, ki bi utegnil motiti slavnostno razpoloženje.
zeblo, ki je bil veliko manjši nego ti. Sr«« di noči, sredi mraza je prišel na svet.
»Lahko njemu, on je Bog, imel je Marijo in angele.« Lojzek ne joka več, že misli.
»Nič lahko, ker je hotel, da za nas trpi. Tudi mi moramo zanj.«
»Gospod katehet Micka,« reče Lojzek Mjcki, ker iz šole govori. Lojzek že zmerja, ne bo ga še konec.
Čas je, da ga podražim: Glej, Lojzek, na jaslicah tvojega angelca, ali je on tebi pel, ali mar ti njemu.
Lojzek ne reče nič. Menda ga je sram.
Prišel je oče. Ko je zvedel, kako je bilo z Lojzkom, mu je zmencal ušesa in ga dal spat.
Na sveti dan se je Lojzek bahal pred otroki, da je bil prj polnočnici in mene imenoval lažnivca, ker sem bil trdil, da bo spal in besedo snedel. Oče pa mi je podaril kovača, kar je 10 dinov, in jaz sem jih shranil, zakaj večkrat sem že gledal v iz* ložbi Lažnivega Kljukca, ki ga bom kupil pri Turku na Dunajski cesti.
Določeni dan je prihajala kočija za koči« jo, iz njih pa so stopali povabljeni gostje.
V	veselem razpoloženju so sedli gostje k bogato obloženi mizi.
V	hipu se pojavi ob vhodu v palačo star berač, ves beden, pokrit z ranami in odet
v	cunje. Nihče ni videl, od kod je prišel. Brž so prileteli služabniki. »Kako si prišel sem? Takoj se poberi!« Dvignili so palice, da bi udarili po njem, pa nekaj jih je za* drževalo.
»Usmilite se ubogega reveža, za božjo voljo vas prosim, vsaj košček kruha mi dajte,« je moledoval berač.
»Danes ne dobiš nič! Pridi drugič. Zdaj pa ven! Takoj, takoj!«
Pros jak pa se le ni hotel odstraniti. Na ves glas je prosil, da so ga čuli prav v dvorano.
»V imenu Boga, Odrešenika, ki je umrl na križu, vas prosim, spoštovani gospodje, dobrotljivi gospodje, vrzite vsaj košček kruha z vaše mize ubogemu siromaku, ki mrje od lakote ...«
Kmet priteče iz dvorane rdeč od jeze in zakriči nad služabniki • »Ali vam nisem za* povedal, da nikogar ne puščajte noter, po* sebno ne prosjakov. Naženite predrzneža! Spustite nanj pse!«
Psi so pritekli, toda nič žalega niso sto* rili revežu, lizali so mu roke, se mu dobri* kali in spremljali odhajajočega.
Razjarjen se je kmet vrnil h gostom.
*
Kmalu nato se je zopet razlegel veselj smeh gostov.
V	tem dospe pred palačo krasna, vsa po* zlačena kočija, v katero so bili vprežen! štirje iskri belci.
V	kočiji je sedel kraljevič, odet v dra* gocena oblačila, Vsa posuta z biserj.
Služabnik hitro pokliče gospodarja.
»Hitite pozdravit novega gosta, ki se je pripeljal v prekrasni kočiji Gotovo je kralj.«
Vsj gostje so se dvignili, hiteli k oknom in se spraševali, kdo naj bi bil to. Nihče ga ni poznal.
S klobukom v roki in klanjajoč se sko* raj do tal se približa kmet kočiji, ponižno proseč visokega gosta, naj izkaže njegovi hiši čast in blagovoli vstopiti
»Hvala, ne bom stopil v tvojo hišo. Bil sem tukaj kot ubog prosjak, katerega si odgnal od hiše brez miloščine in celo pse si nagnal name. Sedaj, ko sem oblekel raz* košna kraljevska oblačila, me ponižno pro* siš, da bi vstopil. Toda najprej moram go* voriti s teboj resno besedo. Prisedi!«
*
Kralj odvede kmeta na grič, na katerem je oni božični dan krčil zemljo, in mu reče:
»Kmetič, ti si torej pozabil, v kako bed* nem stanju sem te tukaj našel?«
Kmet pade na kolena. S skesanim srcem in povzdignjenimi rokami prosi odpušča* n ja.
»Dal sem ti bogastva, da bi lajšal bole* čine trpečim, ko si sam okušal, kaj se pra*
vi	trpeti. Ah, hitro, le prehitro si pozabil pogoje, ki sem ti jih stavil. Nisi posveče* val Gospodovega dne, nisi se usmilil siro* maka, celo pse si naščuval nanj. In sedaj si zopet tam, kjer sem te našel. Vse bo* gastvo ti bo odvzeto, ker nisi z njim rav* nal po moji volji. Ako je tvoje kesanje od* kritosrčno, moreš še dobiti odpuščanje. Spokori se; V potu svojega obraza obdeluj zemljo, na kateri stojiš!«
Neznanec izgine.
Sam ostane kmet na pnsti kamniti zem* Iji, odprti vsem vetrovom in toči grenke solze kesanja.
Berač in kralj sta bila ena jn ista oseba*
Bil je dobri in pravični Bog.
FF Delo na sveti božični dan



ÜÜil
B
v,-v
A
ozicne naroane šege in navaae
d
Božič! Sveti večer! Vsak, kdor je še Ohranil smisel za čisto in nesebično veselje, se ga veseli. Človek se pomlaja in kres pi v miru svetega večera Za trde boje in napore žjvljenja. To je čas, ko se misli za* pirajo vase; doba, polna premišljevanja o času in življenju, postanku in minljivosti, spoznanju in usodi. Narava počiva pod mrt= vaškim prtom, pod njim spavajo kali za bodočo rast. Na širnem nebu blestijo zvez= de božjega pričakovanja. V teh svetih urah ugasne vsaka strast kot šum listja v gozdu, četudi razpaljata ves svet prepir in so= vraštvo. Globok in svet mir objema upaš polno srce.
Že stari Slovani v predkrščanski dobi so praznovali o božiču zimski veliki narodni praznik, zimski sončni kres, čas, ko začenja dan rasti.
V dobi krščanstva je postal ta praznjk vir in temelj pozneje vpeljanih cerk= Venih svečanosti. »Boži č« je zmanjševal’ na beseda od »b o g« in pomeni »mali« ali »m 1 a d ist bog. Uvod v božične praznike je sveti večer, ki mu v Beli krajini pravijo .»badnik« ali »badnji večer«. Tam spečejo za božič štiri hlebe: prvega iz pšenice, ostale tri mešane z ržjo; prvi je tudi lepo okrašen z oblikami cvetic, ptičev icd. Imenuje se »b o ž i č n i k«. Na sveti večer prinese gospodinja hlebe na mizo, belega v sredo, in jih tako pusti čez noč. Narod smatra hlebe s tem posvečene. Beli hleb pomeni božje dete, trije črni pa svete tri kralje. Na novoletni dan hlebe razrežejo: en del dobi domača družina, drugi del žjvi= na, tretji del pa znanci, prijatelji in sose= di. Božični kruh je narodni simbol miru.
O poprtniku ali poprtnjaku piše tudj naš domači zgodovinar Valvazor. Poz= nal je že tudi potice. Navaja boga Boxh tiusa, ki da so ga častili stari Slovani in odtod naj bi bil naš >božič«. Že takrat so poznali »t e r i e b o s i t s c h e«, tri svete večere: pred svetim dnevom, pred Novim letom in pred Tremi kraiji. Marsikje je po= prtnik blagoslovil duhovnik ali pa so ga domači sami pokropili z blagoslovljeno vo= do. Nato je družina sedla k mizi in jedla poprtnik. Valvazor piše tudi o tem, da so hodili naši davni predniki na sveti večer med polnočnico za oltar poljubljat pateno, katero so imenovali »boshia rnjseza« (bož= ja mizica). Če je bil sveti dan na petek, so po polnočnici vsi hitro tekli domov, jedli meso jn nato vlekli otroke za ušesa, da bi si zapomnili, kdaj so smeli v petek jesti meso.
Štajerski Slovenci sicer niso poznali po* prtnjaka, ko pa so prihajali od »polnočke« domov, so zbudili vso živino, tudi kokoši in svinje. Nato so dali konjem in govedu jesti. Ponekod so ljudje, ko so se vrnili iz cerkve, pokladali živini in govorili: »Naj ima živina del sv. maše!« — Koroški Slo= venci so dajali živini poleg belega kruha tudi posvečene soli. Navada, da so krmili živino z božičnikom, je bila zato, da bi se bolj redila. — V Prekmurju sicer nimajo božičnika, pač pa dajo na božič zjutraj pod mizo v košari ali kaki drugi posodi razne= ga semena. Od tega dajo opoldne jesti ko= košim. Pod mizo dajo tudi tikev (bučo), da bi svinje rajši jedle, nato plužno železo in črtalo, da bi bila zemlja rodovitnejša.
Valvazor pripoveduje, da je prinesel v njegovem času vsak gospodar na sv. večer v hišo velik panj, lesen čok, ter ga vrgel na ogenj. Pri večerji so domači dajali tle« čemu panju po eno žlico ali košček od vsake jedi. Nato so mu ponujali in ga silili, da naj je. Že Valvazor pripominja, da je bila ta navada ostanek poganstva, ko so ljudje
Ana Galetova:
(/Jo Led mi h d ne k
Že sedem dni gredo papirnati pastirci v mahov hrib.
A meni glas velikega pastirja, ki z rogom čredo ovčk vznemirja, šele nocoj je tiho pal v srce.
In misel, kakor da je tudi od papirja, se z belo čredo drenja krog pastirja in ga vprašuje: kam?
»Ne veš?« se čudi mi pastjr.
»Vsi moji že vedo.
Že sedem dni gredo v ubogi polpodrti hlev.
Nikogar ni, ki bi ne smel.*
In kakor ovčka izgubljena odtava vsa osramočena mi trudna misel v breg.
Joj, v hlevcu droben in ubog v objem drži ročici Bog.
Smehlja se mi Rednik njegov in Mati božja je prijazna — a moja misel čisto prazna in brez darov.
žrtvovali domačim malikom. Duhovščina je na vso moč zatirala malikovalsko navado in jo javno grajala v cerkvi. Toda dolgo časa je ni mogla popolnoma zatreti.
Še dandanes je pri nas zelo razširjena navada, da se na tri sv. večere, t. j. na bc* žič, Novo leto in sv. Tri kralje kadi in škropi z blagoslovljeno vodo po hišj, hlevu in gospodarskih poslopjih. Na= vadno obhodi gospodinja vse prostore in prenaša ponvico, iz katere se kadi dim špajke in brinja; gospodar pa poškropi z blagoslovljeno vodo živino v hlevu. — Tu= di je bila navada, da so si ljudje na sv. ve* čer prerokovali svojo bodočnost. V mnogih krajih vlivajo še vedno, zlasti dekleta, raztopljen svinec v vodo in si prerokujejo po oblikah, ki nastanejo, kakšen bo njihov bodoči mož. — V raznih krajih pri nas je bila vraža, da je bil v novem le? tu gotovo mrlič pri hiši, če je na sv. večer ugasnila luč brez pravega vzroka. — Pone= kod imajo vero, da cveto v božični noči cvetice pod snegom. — V Beli krajini pra? vijo: Če je na sveti večer človek sam kje pod milim nebom in sliši strel v zraku, po*
Korporal Štefan Zaljubniker, gorjanec zabiti, najhujši prepirač v 20. polku av= strijske pehote, pijanec in fantast, je bil tistega dne nasekan kakor še nikoli ne. Kaj bi tudi ne bil! Svojo vojaško čutarico je bil napolnil z rumom prav do zamaška. Za Božič jo je hranil in zdaj mu jo je nek= do ukradel! Koga le bi ne popadel bes!
Vse ga je mučilo, vsaka stvar ga je uje= žila. Ni mu bjlo po volji, da je dan dolg, ni mu bilo prav, da je vreme toplo, čeprav smo bili v decembru, jezil se je, da se ne more okopati, a vendar je krasna Piava tekla tik za nasipom, v katerem se je bil ugnezdil ves bataljon — kakor lastavice.
Hodjl je od leve na desno, se zadiral nad ljudmi in jih suval, lazil je po kavernah, češ da mora paziti na red, da bi morda kje zagledal svojo čutarico; a že se je zvečerilo, on pa še ni našel sledu za zločincem. Tat je moral biti pretkan, da ga Zaljubili» kar ni mogel izslediti.
Pogledal je še do kaverne, kjer je imel sam ležišče. Tam je bila zbrana precejšnja družba tovarišev, ki niso vršili službe. Se= delj so na nizkih pričnah, zaviti v oblake tobačnega dima, in so potratno žgali dve sveči ter igrali na karte.
Zaljubnikar je vstopil, nizko sklonil svo? jo visoko kodrasto glavo, se vstopil za igralce in preko njihovih ram zrl na igro.
»Kaj boš povedal, korporal?« je zinil nekdo.
»Nič.«
»Imaš svečo?«
»Imam.«
»Posodi nam, ker naša že ugaša.«
Dal jim je svečo, katero je imel shranje? no za desko v steni, poiskal harmoniko, ki je ležala v kotu na slami, in široko razko= račen je začel igrati potiho: pesmi, mazurke, valčke, polke ... Zibal se je po tak? tu, udarjajoč z desno nogo ob trdo zemljo.
Nenadoma je Zaljubnikar prestal in od= sekal na sredi melodije, da je zacvililo iz harmonike.
»A čutaro — kdo mj jo je sunil?« je naglo vrgel mednje vprašanje in jih preba= dal z očmi vse po vrsti, dokler ni zapazil, da ima eden izmed njih čudno napete prsi. Takoj je vedel, da je izsledil tatu. Pribli? žal se mu je in s prsti narahlo potrkal na vzbočenem mestu.
»Boš dal nazaj? Ti!«
»Hja, korporah« je zamižal fant, kakor kura, kadar pije vodo, »hja, saj smo jo mislili ski-iti le kar tako, Za šalo...«
»Jaz ti bom pokazal šalo. Sreča zate, da je nocoj sveti večer.« Vzel je čutaro iz njegovih rok, pogrozil z njo krivcu jn jo spra? vil v žep. »Jaz ti bom pokazal, krasti na sveti večer!«
Nazadnje jo je le našel. Vsa togota, ki se je kuhala v njem od jutra, je minila naglo in se ni več vrnila. Pozabil je celo, da je bjla razžaljena njegova korporalska čast. Popravil si je vojaško čepico nazaj na čelo, se usedel lagodno na zavoj kon? zerv in raztegnil harmoniko, kolikor se je dalo, da je zajela zrak z vsemi predali. Premikal je prste po tipkah, povesil glavo nad glasno harmoniko in igral:
»Ta lovski regiment nad Piavo stoji,
Talijanom sporoča, da se jih ne boji...«
Napetost je minila. Fantje so začeli pri? pevati, udarjajoč z nogami takt in so postajali vedno glasnejši. Razgrevali so se ved? no bolj, pesmi pa so se kar sipale, podeč
meni to, da bo vojna; če pa sliši, da žagajo in skoblajo deske pod nebom, pomeni to bolezen in smrt.
Naši predniki so si prerokovali o Božiču tudi vreme: Kakršno vreme je dvanajst dni od sv. Lucije do Božiča, tako vreme bo vseh dvanajst mesecev v novem letu. — Štajerci pravijo: če je božična noč svetil, bodo prihodnje leto žitnice in kleti prazne.
—	V Beli krajini: Zelen Božič, bel vuzem.
—	O Božiču pred vrati, o Veliki noči za pečjo. — Na badnji dan je treba vino zata-kati, drugi dan, na Božič, pa se mora po? gledati, če je okoli pilke suho ali mokro. Če je mokro, bo dobra vinska letina; če je pa suho, bodo suhi v jeseni tudi sodi. — Svetla, jasna božična noč kaže na slabo le? tino in nesreče. — Duše tistih, ki umro na sv. večer, gredo naravnost v nebesa. — Med koroškimi Slovenci je tudi navada, da ulivajo divji lovci na sv. večer svoje krogle.
Tako si je naš narod že izza davnih časov po svoje tolmačil pomembne božične praznike.
druga drugo. Peli so in peli, obrazi so jim postali rdeči in žile na čelu so se jim napele, mahali so z rokami in naznačevali takt rastočih zvokov harmonike. Kadar.je melodija zrastla v bolesten, iščoč zvok, so vsi široko zaveslali z rokami.
Prestali so hipoma, kajti Zaljubnikar, mojster nad mojstri, gorjanec zabiti, pre? pirljivec, pijanec in fantast, je preložil harmoniko, da se mu je razpela čez prsi in trebuh kakor velikanski zeleno?rumeni pr? stan, potegnil topo čutarico iz žepa, vstal, se široko razkoračil in izpregovoril:
»Narod! Armada moja! Gorjanci zgub? Ijeni! Sveti večer je nocoj. Pijem na vaše in moje zdravje, če Bog da!«
Izpil je dobro polovico, da so se mu oči belo zasvetile. Nato jjm je podal čutaro, da je šla od ust do ust. Bil je Zaljubnikar človek velikih gest in ljubil je svoje kom? panjone. Ko so jo izpraznili, se je našel še marsikak posestnik ruma in pričelo se je praznično pijančevanje.
Pred očmi so jim začele skakati rdeče lise, plamena dveh slabo svetečih sveč so videli dvojno in trojno, iz možgan v možgane, iz oči v oči, iz ušesa v uho so se pre? takale nekakšne melodije, misli in besede.
Znočilo se je že popolnoma in visoko na nebu je vzšel mesec. Z laške strani ni pa? del noben strel. Praznovali so sveti večer.
Zaljubnikar, ki je nedeljeno gospodaril nad trumo, je iztegnil svojo veliko roko in je pretrgal tišino:
»Fantje, gremo na nasip. Pazite le, da ne boste izpostavljali svojih glav. Vse drugo vam povem o pravem času.« Šel je prvi, za njim je šla v gosjem redu cela truma. Pri? čel se je vzpenjati na nasip in se je use? del na vrhu, ne skrivajoč se.
»Lezite, fantje! Nieder!« je komandiral po nemško na ves glas. Ljudje so se tiho vlegli, a z laške strani se je začul glas mandoline in kitare.
A Štefan Zaljubnikar, korporal 20. av? strijskega pešpolka, muzik, fantast, prepirljivec in pijanec, je igral pesmi, mazurke in valčke. In polke, koračnice ...
Z laški strani so se zaslišali bravo=klici. Po vsej črti je šlo silno ploskanje, da bi mogel kdo misliti, da streljajo strojne puške.
Par ljudi se je odtrgalo od trume, posko? čili so na nasip in pričeli plesati »drob? nega«!
Piskajoči diskant je tožil:
»Rad bi plesal, če bi šlo, zrasle noge so krivo, pa jaz krive noge 'mam, če poskočim, telebani
hu=ha?hej!«
Spet so padali bravo-klici z laške strani.
Zaljubnikar je vstal. Z umazano roko si je utrl pot s čela, vzdigni! kvišku veliko glavo in pogledal v ogromno zlato ploskev meseca, ki je rdela kot iz starega zlata, zavzdihnil tako glasno, kakor bi raztezal hanponiko, in je zaigral tako otožno, ka* kor bi to ne bil on. marveč nekdo drugi — sveto božično pesem...
In njegovi ljudje, ki so ležali na nasipu, z očmi, uprtimi v bleščeče valove Piave, podobne razlitemu srebru, so zapeli z njim vred.
Drhtela je pesem na valovih, zaganjala se na bregove nadrečnih nasipov, razritih od strelov, a pijani Zaljubnikar je igral in jokal kakor majhen otrok.
LOJZKA H.:
Ave Mesiju
Pozdravljam te, novorojeno Dete — Bog, pozdravljam te, veliki Kralj rodov»
Iz jaslic Tvojih, zavel je v krog zemljanov svetonočni blagoslov...
Božična zarja se je razlila nad temo naših
dni
in Večnega ljubav
nas je oprostila suženjskih vezi..«
Zopet se bližajo k Tebi duše vse bele in
čiste,
kakor da jih je jutranja rosa umila in jih v Tvojem naročju, o Detece božje,
poskrila...
GregorMali :
Duše kličejo ie, o Gospodi
Na vzhodu Zarja vstaja, naznanja Sonce nam:
Gospod med nas prihaja, odprimo dušni hram!
Marija je ta zarja, ki nosi Jezusa, človeških src vladarja,
Zveličarja sveta.
Hitimo ji naproti, pripravimo srce;
Gospod je že na poti in k nam z Marijo gre.
Hvaležno pokleknimo, sprejmimo Jezusa, od greha se ločimo, živimo za Boga!
Božje rojstvo
Kakor sonce skoz glaž gre, glaž ta se ne razbije: glej, tako je rojen bil JEZUS od MARIJE.
Kakor luč od luči gre, sonce svojo svetlost spusti, vendar v njem ostane: glej ,tako BOG od BOGA BOG OČE SINU rodi, večno v Njem prebiva.
Stara slovenska.
(Iz »Slovenske religiozne lirjke«)
Dom in žena
Dom lahko urediš še tako v čistem slogu, ga opremiš še do zadnje podrobnosti, pa je vkljub vsemu lahko hladen in nepri? jazen, grob vsake domačnosti, vsakega ve* drega razpoloženja, če mu manjka duše, če ljudje sami svojemu domovanju ne dado onega vedrega, veselega izraza, ki rodi sve? tlo toploto in posvečuje najbolj preprosto in skromno sobo. In baš k temu bi bilo tre? ba ljudi vzgajati še posebej in mnogo bolj kot doslej.
Visoko in hvaležno nalogo ima pri tem žena, katere bistvo se zrcali v "'•vi vrsti v njenem domačem krogu. V ten. je ne* omejena gospodarica, zakaj v največ slučajih prihaja mož v nekem oziru le kot gost za malo časa domov. Pride domov, da si odpočije, da zadiha zrak, ki je drugačen od prašnega zraka zunaj s svojim drve? njem in brezobzirnim tekanjem. In doma naj bi ga vsak predmet, vsaka slika, vsaka cvetlica razvedrila, mu povedala, da so še druge stvari na svetu poleg grdobij, ki jih življenje vsakomur dan za dnem meče kot bolestne ovire na pot.
Razpoloženje, ki vlada doma, ki se očituje predvsem v zunanjosti in v bistvu žene, vpliva na moževo življenje v doma? čem krogu, na njegovo ustvarjalno silo in veselje do dela, na njegov celotni značaj mnogo bolj nego si kdo misli. Jed naj bo še tako preprosta, — gostija je, če je miza čedno napravljena. Nikdar pa ne bo tako, če žena svoje naloge ne izpolni — in ne ustvarja razpoloženja, kadar mož ni mogel pred pragom otresti vse, prav vse grenkobe svojega poklicnega življenja...
Najlepši dom postane možu ječa, če je V njem večen prepir in vpitje, če žena ni do* umela, da naj bi bila ona sama s svojim bistvom v prvi vrsti domu najlepši okras. Žal pa je še mnogo žen, ki mislijo, da mora dobra gospodinja od zgodnjega jutra do poznega večera ukazovati služkinji, se prerekati z otroki in divjati s cunjo za prah kakor pol blazna iz sobe v sobo. Po* tem se čudijo, če je mož rajši zdoma kot doma, kjer tako nobene domačnosti ne najde.
Pa je vendar tako lahko za ženo, da je sama domu v najvišji in najlepši okras. Bogastvo in revščina prav nič ne prihajata v poštev. Kakor je žena gospodarica v svo* jem domačem kraljestvu, naj tudi siplje vanj dobroto in veselje! Kako svetel ia poln sreče bo tedaj vsak dom!
J. K.:
v
Stefan ^aLfULknUncUL
OD PLIBERKA DO ČILE
Dne 27. septembra se nas je osem begim= skih slovenskih duhovnikov poslovilo od slovenske Koroške. Iz posebnih razlogov smo se odločili nadaljevati naše begunsko življenje in delovati v najbolj oddaljeni de« želi od Evrope, v južnoameriški državi Čile.
Tudi koroški Slovenci, bralci »Koroške kronike«, boste gotovo z zanimanjem brali in ^sledili naši poti v daljni svet. Saj smo več kakor tri leta med vami živeli in delali v dušnem pastirstvu, pomagali pri prosveta nem delu, kolikor smo mogli in smeli. Dobro smo se razumeli, čutili drug z drugim, rojaki med rojakj, duhovniki med svojim do= dačim vernim ljudstvom. Toda življenje je neprestano poslavljanje. Tudi mi smo se morali od Vas posloviti, Bog daj, da ne za vedno. Telesno smo sedaj daleč od Vas, v duhu pa smo še vedno povezani z Vami. Ka= dar pridemo skupaj, govorimo o Pliberku, Šmihelu, Globasnici, Hodišah in Beljaku. Težko je bilo slovo od domače zemlje, pa vse to naj bo darovano našemu slovenske= mu narodu, da bi ostal dober, veren, narodno zaveden in da bi junaško prestal vse težke preizkušnje današnjih dni.
OD BELJAKA DO GENOVE
V ponedeljek proti večeru smo sedli v Beljaku na brzovlak, ki vozi na progi Dunaj—Rim. Še zadnje rokovanje z nekaterimi znanci in prijatelji in vlak je že odhitel proti italijanski meji.
Kontrola na avstrijskoutalijanski meji ni bilo kaj hudega. Niso spraševali, kaj imamo v kovčkih, ampak kaj nimamo. Spra= sevali so po stvareh, ki bi jih ne smeli imeti. Razume se, da je vsak rekel: ne! Saj tudi res nismo imeli kaj takega. Samo g. Frenk je imel morda kakšen zavoj cigaret preveč, ki jih je s težavo spravil skupaj za na pot.
Ob 11. uri ponoči smo prišli na postajo Mestre, kjer smo morali presesti na vlak Benetke—Genova, kar nas je stalo precej napora. Vlak je bil nabito poln in smo le s težavo zložili po kotih hodnika železniške« ga voza prtljago in se še samj zbasali na vlak. G. Tone se je pri tem precej pobil in pokvaril uro. V vlaku je bil drenj in v tej gneči je g. Frenku nekdo ukradel še tisto nekaj denarja z Ustnico in .nekaterimi listi« nami vred.
Zaspani in zmečkani smo prišli ob enaj« stih dopoldne v Genovo. Ustavili smo se v samostanu patrov sv. Vincencija Pavelske-ga. kjer je bilo za nas vse pripravljeno. Ker ie bil odhod naše ladje določen Za 4. oktober in smo torej imeli še pet dni časa, smo sklenili obiskati Rim.
PROTI RIMU
Še isti dan, 29. septembra smo se odpelja« li proti Rimu. Vozili smo se vso noč in prišli v Rim ob sedmih zjutraj. Obiskali smo glavne cerkve in katakombe sv. Kalista, na« slednji dan pa smo se odpeljali v Castel Gandolfo, papeževo letno bivališče, da bi videli sv. očeta.
Na dvorišču papeževe palače je bilo že polno ljudi, ki so čakali na sprejem. Mislili smo, da bomo videli sv. očeta samo od daleč. Toda med prvimi imeni je padlo ime: Sa= cerdotj sloveni — slovenski duhovniki. Hit« ro smo jo ubrali po stopnicah in se v dvorani postavili v prvo vrsto.
Nekaj minut po dvanajsti je prišel sv. oče. Vsa množica — okrog 800 ljudi — je najmanj v petih različnih jezikih začela vzklikati: Živel sv. oče! Tudi mi smo povzdignili svoj glas v domačem jeziku. Ker smo stali ravno Jia desni strani, kjer je sv. oče začel, smo bili prvi na vrsti. Povedali smo mu, kdo smo in kam gremo. Sv. oče je pohvalil Slovence, da smo dober narod. Nam je rekel, da ej prav, da gremo v Čile, ker tam manjka duhovnikov.
JE BARČICA ZAPLAVALA
Iz Genove smo odpluli okrog pol treh po« podne proti Neaplju. Komaj smo prišli proti večeru na malo bolj odprto morje, so se začeli pojavi morske bolezni in želodec se je skoraj vsakemu upiral. Ko smo se vozili po Sredozemskem morju, je bolezen ponehavala.
Na ladji je bilo 28 duhovnikov. Sloven« ci smo bili samo mi, ostali pa so bili Italijani, dva Avstrijca in dva Litvanca. Razen dveh Litvancev, ki sta bila tudi begunca, so bilj vsi redovniki, poslani od svojih pred» stojništev misijonarit v različne južnoame« riške države. Na ladji je bilo tudi 22 redov« nic«salezijank, ki so potovale prav tako v Južno Ameriko.
Dne 7. oktobra smo pristali v Barceloni. Eden naše skupine je v neki trgovini spra« seval, koliko neka reč stane. Prodajalka mu je odgovorila »cinco«, kar pomeni pet. Po naše se to izgovarja »sinko«. Bilo mu je nerodno, da ga nagovarja s slovensko besedo »sinko« in je le počasi 'prišel do tega, kaj naj pomeni. Ko se je vrnil na ladjo in nam pripovedoval zgodbo, smo se od srca na« smejali in smo ga potem ves čas vožnje kli« cali za »sinka«. On pa je vzel v roke učbe« nik španskega jezika, da bi se do Čile naučil vsaj osnovnih pojmov, da ga ne bi tudi tam kaj polomil,
V	petek 8. oktobra smo malo pred pold« nem vozili skozi Gibraltar, popoldne pa smo pristali v španskem pristanišču Cadiz.
ČEZ ATLANTSKO MORJE
V	nedeljo 10. oktobra smo odpluli iz Ca« diza in začela se je naša pot čez Atlantsko morje. Naslednji dan smo plulj mimo otoka Madeira, ki je znan po dobrem vinu. Proti večeru nam je otok izginil izpred oči m z njim zadnji kos evropske celine.
Pot čez Atlantsko morje je bila popolnoma mirna. Nebo vedno jasno in morje mirno, le vročina je vedno bolj pritiskala tako, da smo se pošteno potili. Ponoči pa smo spali kar na krovu.
V	četrtek 14, oktobra smo obhajali na la« d ji poseben ladijski praznik: Festum At« lanticum. Dopoldne je bila posebna krstna slovesnost s prav posebnimi obredi. Kdor je prvič potoval čez morje, se je moral dati krstit] od pomorskega boga Neptuna in je dobil diplomo. Ta krst ni morda smešenje krščanskega krsta, ampak je čisto nedolžna zabava. Na marsikoga so zlili takole od za« daj kar cel škaf vode, da se je res pošteno skopal. Opoldne je bilo seveda bolj imenit» no kosilo, popoldne pa so bile na krovu različne družabne igre in tekmovanje, pa ne udarniško. Zmagovalci so bili primerno na« grajeni.
Na ladji je bilo izredno veliko otrok, ki so se s starši vozili čez morje. Podili in kričali so, da je bilo veselje. Otroci vseh mo« gočjh narodnosti so bili skupaj in so se med seboj dobro razumeli, čeprav nimajo poj« ma, da obstaja na svetu UNO, ki se bori za enake cilje.
Dne 18. Qktobra smo zagledali pred se« boj zopet suho zemljo, Antilske otoke in na« slednji dan smo pristali v venezuelskem pristanišču La Guaiara. To je bilo naše prvo srečanje z ameriškim svetom, pa je nare« dilo na nas precej slab vtis. Po eni strani mesto samo ni bogvekaj, umazanija in revščina, po drugi strani pa neznosna vročina.
PANAMSKI PREKOP
V	nedeljo 24. oktobra smo zavili ob 7 zjutraj v prekop. Po njem smo se vozili do treh popoldne, da smo prišli v Tiho mor« je. Ta del vožnje je bil nadvse zanimiv. Na« vadno pritiska tukaj huda vročina, ker vozi ladja čisto počasi in ni nobenega vetra. Nas
pa to ni zadelo, ker je ves čas polagoma de* ževalo.
Prekop je dolg 81 km, širok 61 do 305 m, globok 12 do 13 m. Ima dva rokava, da se ladje lahko srečavajo. Ladij ne vodijo skozi prekop ladijski mornarji, ampak za to pose« bej od Združenih držav — prekop je ameriška last — nastavljeno moštvo. Skozi pre« kop vozi ladja zelo počasi, 8 do 12 ur. Mi smo vozili osem ur. Vožnja poteka takole:
Ladja zavozi najprej v prekop in ko ne» kaj časa vozi po njem, oziroma jo vlečejo ob strani posebni vlačilci, se ustavi pred vL sokimi železnimi vrati. Za ladjo se zapro prav tako visoka železna vrata. Ob straneh so do devet metrov visoke stene. Tedaj začnejo s posebnimi pripravami v ta prostor črpati vodo. V kakih petnajstih minutah se prekop napolni z vodo in ladjo dvigne voda tako visoko, kolikor je pač potrebno. Tako je vodna gladina v tem predelu prekopa enaka gladini v drugem predelu prekopa. Tedaj se vrata pred ladjo odprejo in ladjo potegnejo v prihodnji predel. Isto se zgodi še dvakrat. Tako se ladja dvigne 8 do 9 m visoko in doseže gladino velikega umetnega jezera, ki je na tem ozkem ozemlju med obema morjima. To jezero se imenuje Go* tun in je največje umetno jezero na svetu. Po jezeru vozi ladja zopet sama s svojimi stroji. Ko se približa Tihemu morju in se začne ozemlje zniževati proti morju, je zo« pet zgrajen umeten prekop z istimi pripra* vami kakor oh vhodu iz Atlantskega mor» ja, samo da se tukaj vrši obraten proces in se vodna gladina 8 do 9 m zniža.
PO TIHEM MORJU
V ponedeljek 25. oktobra popoldne smo pristali v Kolumbiji v pristanišču Bonaventura. Obiskali smo cerkev in cerkovnik — I zamorec — nas je prosil, naj kar tam osta* I nemo, ker primanjkuje duhovnikov.
(Nadaljevanje na 7. strani)
iiiumiiiiiiMiimiiiiimiimiiiiim iiiHiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmniHimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiimiiHimiimi
KS A VER MEŠKO:
,Poj(luno v i3etlefiem
Nad svetom tiha, sveta noč, v zvezdah nebo gori, z neba višin blesteča luč pastircem zažari, jim angel božji govori: »Rojen je božji Sin!«
In »Slava Bogu« zazveni čez svet z neba sinjin.
Pastirci jadrno hite gor v mesto Betlehem. Hitite z njimi duše vse, jaz tudi z njimi grem. Poglejmo čudež čudežev: Otrok na slami spi, igra na ustih mu usmev — oj, nas se veseli.
Toploto v jaslice sopeč ob jaslih vol stoji, osliček sivi se čudeč pred Jezuščkom kleči. Vrzimo se pred jaslice v ponižnosti še mi, molimo božje Detece, ki v jaslicah tu spi.
Le spavaj, milo Detece, nad täbö Mati bdi, ljubeče sklanja sc čez te in v sreči vsa drhti.
In sveti Jožef ves skrbeč ti slamico rahlja, saj ve, nekoč bo križ boleč ti smrtna posteljca.
'^ageljki punt
Zgodovinsko povesi
"il *
5pisal
/•' d p Ožbolt J/aunig
(Nadaljevanje)
5.
To bi morali videti, kako se je lovila su« knja okoli njega, ko je pihal doli proti tinjskemu mostu. Tako naglo še nihče ni jemal slovesa od Kamna.«
»Kako pa je bilo v Mežici?« vpraša ga~ Ijški župnik Prunnerja.
»Tam je bilo precej i-azburjenja,« odgovori vprašani; »zadnjič mj je pravil neki rudar, ki koplje tam svinec, da se je žup« niku Antonu Preglu skoro slabo godilo. Pa je bil tudi nepreviden, zakaj čim je dobil ukaz od oblasti, da mora odstraniti vse tablice in Bog ve še kaj, je hotel to takoj storiti. A Mežičani so to zvedeli in vdrli v cerkev, ko je mežnar pobiral tablice. Po» grabili so ga ter zunaj pošteno naklestili. Ko je prišel župnik v cerkev, da bi napra« vil red, ga je napadel neki hlapec ter ga udaril po glavi, da je bil ves krvav. Seveda so ljudje pozneje to obsojali, a pomagati se ni dalo več. Prosili so župnika odpušča« nja in dobrotni pastir je o tem molčal na-pram oblastem.«
»Tedaj se je stvar še dobro končala,« pripomni župnik Tacol, »saj meni bi se kaj takega tudi lahko pripetilo, ko bi hotel iz« vsjati ta ukaz, toda dal sem ga v koš in
stvar je rešena. Tudi župnik Franc Leder« wasch v Črni je storil tako, zato pa ima še vse zdrave ude in mu ni treba celiti ran.«
In zasmejali so se vsi, dvignili kupice, katere je dal napolniti gostoljubni komen« dator z najboljšim vinom, starim že dvajset let; trčili so in si nazdravljali.
»Ti se lahko smejiš,« povzame besedo župnjk Prunner; »želim si, da bi tudi jaz tako lahko rešil stvar, toda flegar Reitrer ima name piko, ker sem okregal njegovega otroka, ko je stal zunaj pred cerkvijo, se norčeval iz božjih stvari in nagajal dekle« tom. Dvorni dekret z dne 29. aprila 1784, razposlan vsem župnijskim uradom, bj naj veljal tudi za naš kip Device Marije v Trnju. Že je prirohnel zadnjič flegar k meni, češ kdaj dam vendar enkrat odstra» niti vse tablice in odvzeti kipu oblačilo, »tisti šemi«, kakor se je izrazji. Sveta jeza me je prijela, da bi ga najrajši bil potisnil skozi vrata!«
»No, k sreči se je prenaglil,« meni trški sodnik; »pozabil je namreč na dvorni de« kret z dne 10. septembra 1784, ki dela iz« jemo glede tistih Marijinih podob, h katerim roma množica v posebno velikem šte« vilu. Ko sem to povedal flegarju, mu je kar sapo zaprlo in odšel je z dolgim no« som.«
»Vedno sem vam hvaležen, gospod sod« nik, da ste me rešili iz zadrege,« reče žup« nik Prunner ves ginjen ; »bal sem se že vedno tega trenutka, ker vem, da bi se ljudstvo razburilo in sitnosti bi imel le jaz.«
»Upajmo, da poteče vse mirno,« tolaži sodnik, »Vem, da je flegar hud, a vsemogočen tudi ni; meni kar ne more odpustiti, da sem mu tako pokadil. Ker mi drugače ne more do živega, si je nekaj zmislil, da so v trgu tu in tam ponoči nemiri, ko se pijanci vračajo domov. Napravil je iz tega
celega slona, češ da vlada v trgu velik ne« red in da človek ni več varen življenja. Bil sem zadnjič v Celovcu pri predsedniku vi« sokega apelacijskega sodišča in ta mi je pokazal vlogo flegarja v Ženeku, ki zahte« va, da se mora sodnija v Kapli prestaviti k deželski sodniji v ženeku, mene pa po« slati v pokoj. No, zaenkrat do tega še ne bo prišlo, ker sem pojasnjl predsedniku, kaj je resnica.«
Vsi se začudijo, ko slišijo te besede in ne morejo zadosti izraziti svojega ogorčenja nad takim početjem.
»Seve, to bi mu prijalo,« meni komen* dator, »da bi imel še večjo oblast in še večje dohodke, pa do tega ne sme priti.«
»Tako je,« pritrdijo vsi gostje; »dokler je še kaj pravice, flegar Reitrer ne bo sod» nik čez Železno Ks.plo.«
Sonce se je že nagnilo čez Staro goro, znamenje, da je že pozno popoldne. Kuha« rica Treza je pa tudi že poslala vse na mi« zo, kar je izdelala za to slavnost.
»Kmalu bo zvonilo večernico,« meni ga» liški župnjk, »pot je še dolga, star pa sem tudi že, pripeljati pa se tudi nisem mogel, ker je konj malo šantav.«
»E, boš že še prišel,« meni ljubeznjivo komendator, »sedi še in pij, saj Bog ve. kdaj bomo spet skupaj.«
»Imaš prav,« mu pritrdi župnik Tacol; »le ostanimo še, meni se sicer najmanje mudi, ker imam najbližje.«
In obsedeli so še jn se pomenkovali, do« kler ni stalo sonce že nad Apačami.
Komendator je odprl okno, ker je postalo že soparno v sobi. Gostje so pridno kadili prijetno duhteče smodke in tudi cerkvena ključarja se nista dala prositi; kadila sta, da sta bila popolnoma v dimu.
»Slišiš no,«, pravi komendator proti župniku iz Kaple, »tidl, tidl, dum, ga že ima« jo, zopet je godba pri Kovaču in Grajnar«
ju; tako bo celo noč, jutri pa bo bolela marsikoga glava in mošnja bo suha; kako so ljudje vendar abotni.«
»Mladost je norost,« meni šentvidskj žu= pnik, »ko pa se človek postara, se že spa« metu je.«
»Že res, pa včasih še stari dedje skače» jo tam po plesišču kot mladi kozli, dekleta se jim pa smejijo.«
»Je vedno bilo tako, pa še bo, eden ima na stara leta že čisto počasno kri, drugemu pa rojijo še potem, ko je že videl Abrahama, muhe po glavi.«
Vsi so se zakrohotali nad besedami šent« vidskega župnika.
»Cas je, da odrinemo,« opozarja gališki župnik. Rekši, stisne komendatorju roko in se zahvali za gostoljubnost. Njemu so sledili vs; drugi, cerkvena ključarja sta pa kot slednja spoštljivo poljubila svojemu župniku roko. Komendator je spremljal go« ste do vrat in se od njih prisrčno poslovil. V kuhinji pa je bila gospodinja Treza prav dobre volje, saj je vsak gospod dal kot na« pitnino Srebrnjak in to ni vsak dan. Bo pa spet zaloga za lepo naglavno ruto in pisan predpasnik.
Doli na vasi je bilo v obeh gostilnah ži» vahno življenje. Pri Kovaču je piskal na klarinet Baštlnov Jozej, tisti, ki je bil tudi tedaj navzoč, ko so nesli cesarico Marijo Terezijo v grobnico pri kapucinih. Na eno oko je bil na pol slep, a to ga ni oviralo, da je z drugim poškilil po gostjh, kje bi še bil kak poln kozarec, zakaj čutil je vedno žejo v svojem grlu. Ljudje so ga imeli redi in, če je včasih le predebelo lagal, kako je bilo pri vojakih in je ta ali oni majal, z glavo, se je pridušil, češ, santa Marjeta, če ni res, pa idi vprašat. Seveda nihče ni hodil vprašat, verjeli pa mu tudi niso vsega.
(Dalje prihodnjič).
Dne 26. oktobra popoldne smo prišli čez ekvator, človek bi mislil, da je tukaj naj= bolj vroče, pa nas je prav na ekvatorju skoraj zeblo. V Tihem morju skoraj vedno pi= ha zelo mrzel južen veter. Ta nam je tudi morje vznemirjal, ladja se je začela zibati in marsikdo je zopet začel »klicati urha«.
Hrano smo imeli še kar dobro, samo enolično: makaroni in špageti. Vendar smo dobili na mizo še druge stvari. Pjtno vodo smo imeli prav dobro. Dobili smo tudi vina.
V	sredo 27. oktobra smo pristali v Equadorju, v pristanišču Puna, kjer sta izstopili dve begunski družini: Kukovca iz Ljubljane in Črnugelj iz Metlike. Njihovi dobrotniki ,ki so jim pomagali, da so prišli sem, so jih že čakali. Po dveh dneh smo pristali v pristanišču Callao v Peru. Ker so imeli nekaj dni prej revolucijo in je bila policijska ura od sedmih zvečer pa do sed= mih zjutraj, nismo smeli pristati zvečer, ampak čakati vso noč na morju. Ker smo imeli čas, smo se odpeljali v glavno mesto Lima, kjer smo obiskali rojstno hjšo in grob sv. Roze Limanske, prve južnosme-riške svetnice in patrone Južne Amerike. Tukaj sem se spomnil župnijske Roze v Šmihelu in ji poslal pozdrav in skromen spominek rojstne hiše njene patrone. Na Vernih duš dan smo pristali v prvem pri» stanišču v Čile.
ČILE
Končno je prišlo jutro 5. novembra. Rav= no na prvi petek. Ko smo ,odmaševali, se je začela ladja ustavljati pred glavnim čil» skim pristaniščem Valparaiso.
Čile je po velikosti sedma država med južnoameriškimi državami. Njena dolžina je 4200 km, največja širina 400 km, povr= šina pa znaša 800.000 kvad. m. Prebivalcev ima pet milijonov in so mešanica priseljenih Špancev in domačinov. Jezik je španski. Ker je država tako dolga, je jas= no, da je podnebje in tudi ostalo življenje zelo različno. Severni del je skalnat in bo= gat na rudah, zlasti solitru, v srednjem je razvito poljedelstvo, v južnem pa je mnogo lesa in je razvito ovčarstvo.
Ko smo stopili na obalo, se je začelo prijateljsko rokovanje in pozdravljanje s ti* stimi, ki so nam prišli naproti. Sami nežna» ni, pa zelo prijazni obrazi. Sprejet sta nas prjšla zastopnika škofov iz Rankague in Temuca in tri sestre usmiljenke iz San-tiaga, vse tri Slovenke. Opoldne smo sedli na vlak in se odpeljali v Santiago, glavno mesto čile. Na kolodvoru nas je čakala večja skupina Slovencev beguncev. Prija» teljsko smo se pozdravili in jih radovedno spraševali, kako se jim kaj godi. V Čile nas je sedaj vsega skupaj 58 Slovencev, vsi priseljeni tekom zadnjih deset let. Okrog 35 se nas je zbralo v nedeljo 7. novembra v veliki mestni bolnišnici v Santiagu, kjer smo imeli v bolniški kapeli slovesne slo= venske pete litanije Matere Božje. Kapela je bila polna in domačini so kar strmeli nad našim lepim večglasnim petjem, ker tega ne poznajo. V Santiagu smo se tudi zahvalili nunciju, ki nam je pomagal, da smo prišli sem.
DO CILJA
V	ponedeljek 8. novembra smo odpotovali proti končnemu cilju, štirje so odšli v Rankaguo, štirje v Temuco. Mi Temuča= ni smo prišli v Temuco o polnoči. Skrbelo nas je, ali nas bo kdo čakal. Komaj smo iz=
OD PLIBERKA DO ČILE
(Nadaljevanje s 6. strani.)
stopili iz vlaka, že nam je skočil naproti duhovnik srednjih let in nas lepo po čilsko pozdravil. Ta pozdrav je malo drugačen od našega. Poda ti desnico, z levico pa te objame in potreplja po hrbtu. Mjslili smo, da je kdo od duhovnikov, ki ga je poslal škof nam naproti. Odpeljali smo se z avtom in se kmalu ustavili pred velikim po» slopjem, samostanom sester Božje Previd» nosti. Že je pritekla častjta mati prednica in nas peljala v sprejemnico. Ko je začel gospod, ki nas je prišel sprejemat na kolodvor, odlagati svoj površnik in pokrivalo, smo videli, da nas je prišel sprejemat škof sam. Malo nerodno nam je bilo, on pa se je od srca nasmejal in rekel, da se nam nalašč ni pustil takoj spoznati. Na hitro so nam postregli, ker je le malo še manjkalo do polnoči. Pa kakor da bi nas hoteli po» dražiti, so nam prinesli na mjzo neke vrste artičok, ki so precej drugačne od naših. Nismo jih znali jesti in tako nas je moral škof učitj jesti čilske artičoke. Malo ne= rodno nam je bilo, pa kaj smo si hoteli pomagati. Na ta račun smo se še večkrat smejali.
Drugi dan je prišel škof v samostan na kosilo, z njim pa dva nemška duhovnika. Pogovorili smo se marsikaj, seveda v nem» ščini, ker španščine še ne obvladamo. Po kosilu se je pliberški gospod škofu na kratko zahvalil v španskem jeziku, škof se je čudil, ker mu je tako gladko šlo. Sestre, pri katerih smo gostovali, imajo velik mla= dinski zavod in godbo na pihala. Igrajo sami mladi fantiči od 8. do 12. leta. Ti so prišli med kosjlom pred vrata in nam za= igrali v pozdrav čilsko državno himno in nekaj narodnih.
Po kosilu nas je Prevzvišeni povabil k sebi na škofijo. Skozi mesto smo šli peš. To so ljudje gledali, s kakšnimi čudnimi gospodi hodi škof okrog! Mi smo bili oble= čeni še vedno tako, kakor smo navajeni prj nas: v suknji do kolen ali pa samo v kratkem suknjiču. To pa je v Južni Ameriki nekako največja prikazen tega sveta. Tu» kaj hodijo tudi svetni duhovniki oblečeni v talarje in nosijo posebne okrogle klo» buke.
Na škofiji se je odločilo, da bomo šli za nekaj časa k različnim gospodom na župnije, kjer se bomo malo priučili jeziku, po= tem pa bomo ostali kar tam ali pa bomo šli na druga mesta.
Prišel je petek 12. novembra. Poslovili smo se drug od drugega in smo se vdani v božjo voljo podali vsak na svojo župnijo. To slovo je bilo zopet precej težko. Gospod Frenk se je podal proti severu škofije, v pokrajinsko lepi Puren, kjer je mlad žup» nik, Nemec po rodu. Gospod Tine se je ustavil malo bližje, v mestecu Cullipolli. Oba sta zelo zadovoljna. Gospod Janez je šel v stolno župnišče, mene pa je zaneslo v vzhodni konec Temuca, k patrom pala-tincem, ki imajo veliko predmestno žup» nijo in se bom tukaj vživljal v nove raz» mere.
Temuco je lepo mesto, šteje 45.000 pre-
bivalcev. Pred 100 leti je stal tukaj še gozd.
Sedaj je tukaj najlepša pomlad, oziroma gre že proti poletju. Vse je v cvetju in ze= lenju. Po vrtovih imajo ljudje posebno ve» liko vrtnic. Veliko je češenj, ki že dozorevajo. Z gospodom Janezom sva ugotovila, da so v Šmarjeti nad Pliberkom boljše. Ve» liko imajo tudi drugega sadja, kakor pri nas doma. Vinska trta tukaj ne uspeva, ker je že prehladno. Sploh je tukaj pod» nebje podobno našemu. Zima je brez snega. Uro pa imamo tukaj drugačno kakor v Šmihelu. Smo štirj ure in pol zadaj. Ko boste v Šmihelu opolnoči že sladko spali, bo tukaj šele pol osmih zvečer.
Tukaj obhajamo sedaj »majniško« po» božnost na čast Materi Božji. Pobožnost traja od 8. nov. pa do 8. dec. To je nekaka prava narodna pobožnost, ki se zaključi na praznik 8. dec. z velikimi procesijami. Tu» kaj pravijo tej pobožnosti »Mes de Maria«. — Marijin mesec. Cerkve so vsak večer polne. Nekaj posebnega pri tej pobožnosti je procesija z rožami. Ljudje prinesejo s seboj cvetje s svojih vrtov jn ga položijo |
Pomen božičnega
Prav zares, da je lepa navada, po kateri obdarujemo otroke za praznik sv. Mjklav» ža. A lepša je še ona, ko jim naklonimo darove na božično noč in se sklicujemo na božje Dete: Jezušček je prinesel. Narodni običaj je ustvaril tu res mojstrsko delo. Koliko kipečega veselja se je vsled te pri» srčne navade razlilo po deželi. Po cele tedne ne vedo otroci govoriti in misliti o drugem nego o sv. Miklavžu oziroma o božjem Detetu in njegovih darovih. Kdor je v srečni družini doraščal, bo rad pritr» dil, da so božični dnevi najizrazitejši dru» žinski prazniki. Vsa ljubezen, vsa prisrčnost, vsa toplota medsebojne vzajemnosti, ki se sicer ne kaže rada v robati vsakda= njosti, krasno vzcvete prav ob božičnem drevescu in jaslicah. Kako ljubka so pre» senečenja, ki jih družinski člani pripravi» jo drug drugemu! Ako je v družini tudi otroški drobiž, tedaj veselje božične noči skoro ne pozna mej. Nasprotniki vere za» man iščejo nadomestila za naš krščanski običaj. Ne zmorejo ga. Tudi judje in brez» verci ga posnemajo za svoje otroke.
A mi skušajmo globlje prodreti in dojeti pomen tega običaja. Kaj je nam božično obdarovanje? Ksk pomen ima božično drevesce in jaslice? V vsem tem vidimo prispodobo tega, kar o božiču praznujemo. Kaj pa praznujemo? Kar tako slovesno obhajamo, je veliko veselo sporočilo. Gla» si se: Božji Sin je prišel na našo revno zemljo kot naš Rešenik jn nas želi storiti večno srečne. To je vsebina veselega ozna» nila. Zato praznujemo njegov prihod na svet, njegovo rojstvo v Betlehemu.
Božič je praznik našega odrešenja. Vze»
pred Marijin oltar. Pri tem pojejo primer» no Marijino pesem.
Tako smo sedaj tukaj v novem svetu. Vse je za nas novo: svet, razmere, ljudje, način življenja, jezik. Marsikaj bo treba potrpeti, predno se bomo vživeli v to novo življenje. Pa bo že šlo. Tolaži nas zavest, da smo dobrodošli. Vesel nas je škof, ki je dobil mlade duhovniške moči, veseli so nas duhovniki, ker bodo lahko počasi del svo» jega preobilnega dela preložiti na naša ra» mena. Župnije so tukaj številčno velike, obsežne. Poleg bistvenega dušnega pastir» stva je veliko dela s katoliškimi organiza» cijami. Duhovnikov je sorazmerno veliko premalo. Župnija, na kateri sem sedaj, šteje do 20.000 duš, ima pa samo tri duhov» nike. Prav sedaj pripravljajo 250 otrok za prvo obhajilo. Dela bo torej dovolj. Tukaj bo sedaj naše delovno polje, dokler božja Previdnost ne bo z nami zopet kako dru» gače ukrenila.
Tako sem skušal na kratko popisati na» šo pot v novi svet in naše prve vtise v no» vem svetu. Ti pa, naša ljuba slovenska Ko» roška, prejmi prisrčne pozdrave nas vseh. Mnogokrat se te spominjamo in molimo za tvojo srečno bodočnost in srečo naroda, ki tam živi. Še posebej pa pozdravljen Šmj-hel pri Pliberku!
Temuco, 22. novembra 1948.
G—n.
drevesca in jaslic
mimo v roke cerkvene molitve. Kar naprej poje in ponavlja Cerkev, da »je danes pri» šel pravi mir iz nebes«. Cerkev vjdi v Kristusovem rojstvu odrešenje že dopolnjeno. Ko nam je Kristus dan, nam je z njim dano vse dobro. V njem smo prejeli največji dar iz rok nebeškega Očeta. Vse, kar nam vera nudi velikega in zaželenega — vse smo prejeli v Kristusu:	božje otroštvo,
Cerkev, Evharistijo, nebesa ...
Zdaj razumemo pomen božičnega dre» vesca in jaslic. Zato se obdarujemo in drug drugemu napravljamo veselje s slaščicami in vsem dobrim in ljubim — ker je vse po» doba največjega daru, ki so nam ga naklo» nila nebesa: Krjstusa. In ker je Kristus ssma ljubezen, veselje, mir, bi bili radi še mi kakor On — božji Otrok. Tudi naši da-, rovi naj prihajajo od Jezuščka. — Ali nj lepa slika: prižgano drevesce, naokrog razstavljeni darovi, pred njim strmeče, od ve» selja žareče otroške oči, pod drevesom pa jaslice — odkoder prihaja vsa naša sreča? Glejte, podoba krščanstva! Sama luč, sama sreča, ssmo čisto prekipevajoče veselje pri= haja iz njega za nas. Ko bi le resnično ra» zumeli!
Učimo se od otrok. Tudi tu velja Kristu» sova beesda: »Ako ne boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo.« Otroci ne morejo pričakati, kdaj bo božični večer. Otroci se vesele preko vseh mer. Tako še mi. Otrok nam bodi vzor adventnega hrepenenja jn božičnega veselja. Ako imamo v naši okolici kje otroka, glejmo v teh dneh večkrat nanj. Opazujmo ga in ga storimo za podobo našega pričakovanja in ve» selja v Kristusu.	a. n.
MAUSER KARELi
H4 Al 1PIIA ! 114 «L E M E i
KOMAN
(Nadaljevanje)
41.
Resnik gleda v mizo.
»Milena nikakor ne more uiti. Priklenil sem jo nase z debelo verigo. Izgubljena je.«
Koritnikova ustnica se obesi v zasmeh.
»Več škode ti je napravila kakor ko» risti.«
»To jaz vem,« ne umakne Resnik oči od mize.
Križnarju je nerodno.
»Pričkali se ne bomo. Zediniti se mora» Mo za nov način dela proti kaplanu, če se sploh mislimo obdržati. Na jasnem si mo» ramo biti namreč, da zgubljamo.«
Resnik in Koritnik molčita.
»Za eno pot vem, ki bi se nemara ob» »esla.«
Zdaj Resnik dvigne glavo.
Križna rje ve in Resnikove oči se ujamejo.
»Isto misliš, kot si mi že pravil. Vem.«
Resnikov glas je uporen.
»Druge rešitve ni,« je hladen Križnar.
»S tem vržem na kocko tudi svojo čast. Na to ne misliš.«
Resnik s pijanskimi očmi bulji v Kri» žnarja.
Pogovor se je zataknil. Vsi trije čutijo, da je med njimi samimi nek skrit boj, ki je danes prvič prišel jasnejše na- dan. Resnik je osovražen, Križnar častihlepen. Med njima se bije boj, ki ga gleda tudi Koritnik. Pred Križnarjem čuti neko spoštovanje. Več zna kot drugi in, v kar se zagrize, ne popust;. Resniku se majejo tla pod noga» mi in Križnar prevzema vajeti. Počasi, to» da Resnik čuti. Zato se upira Križnarju.
Šele čez čas Koritnik spet zgrabi bese» do. Počasi govori, kakor da vsako misel tehta.
»Plaznikova bi lahko naredila vse. Samo pridobiti jo je treba.«
Zdaj se tudi Koritnik zastrmi v Resnika.
»Tebi ne bo težko.«
»Kako mislita?« vpraša Resnik navide» zno mimo.
»Kakor sem ti že rekel,« začenja spet Križnar. »Plaznikova naj prizna, kako je z njo. Saj vsi vedo. Novega mu najbrže ne bo povedala. Gotovo že vse ve. Igra naj vlogo prevarane ženske in prepričan sem, da bo uspela. Ko si pridobi zaupanje, potem smo na konju in ob pravem času bo--mo vrgli karto, ki ga bo pogubila.«
»Pameten načrt,« kima Koritnik in sko» raj škodoželjno opazuje Resnika.
Križnar hoče priti na jasno.
»Kako torej misliš?«
»Naredil bom, kar bo v moji moči. Vse je odvisno od nje.«
Resnik nažiga cigareto.
Razšli so se skoraj kakor tujci.
*
Plaznikova je na Resnikove besede dolgo molčala. Mislila je na prijazen Klemenov sprejem in na skrb, ki jo je pokazal.
»Dobite drugo.«
Nek upor je vstal v njej, upor proti člo» veku, ki jo je uničil, ji vzel čast in zdravje ter jo pahnil pred edino možnost — pred smrt.
»Ti si najpripravnejša. Vrata si si že od» prla. Treba ti bo le nekajkrat še iti in mreža okrog kaplana bo zadrgnjena.«
Našobila se je.
»Poiščete me, kadar me potrebujete. Že zdavnaj si mi obljubil denar za zdravlje» nje, pa ga ni. Dobro vidiš, da hiram in da drvim v norost.«
»Če narediš, kar zahtevamo, dobiš denar in pojdi na zdravljenje, kamor hočeš. Ni ti treba v mesto.«
»Kako si zamišljate svojo mrežo.«
Milenine gole obrvi so utripale.
»Vzbudi pri kaplanu usmiljenje. Izmisli si zgodbo. Pojdi večkrat k njemu in hlini se, kakor moreš. Poskusi ga pripraviti do prepričanja, da bi rada začela novo pot in da bi rada pričela z zdravljenjem svoje bolezni. Ni mu treba povedati po pravici. Re= ci, da si ječna. Saj ne ve, kaj tj je. Morda ti sam ponudi denar, morda ga sprosiš. In
tedaj, ko ti ga bo dal, tedaj pridemo mi, zadrgnemo mrežo in ne izkoplje se iz nje nikoli. Prj nas ne. Sam bo odšel od tod. In to je važno, zakaj novega ne bo. Znebiti se ga moramo. Nujno, sicer smo zgubili borbo.«
In kakor da ima povedati še nekaj bolj važnega, je za čas pomolčal.
»Ko se znebim kaplana, se bom znebil še Križnarja. Nevaren mj postaja.«
#
Milena' je odlašala. Ni se mogla odločiti. Čutila je, da je že premalo sile v njej, da se bo morda izdala, da ji kopni volja iz dneva v dan. čutila se je trudno, zbito, ka= kor da gnije pri živem telesu.
Resnik je obupaval. Minil je februar, ponujala se je'že pomlad in otroci so pričeli gledati za kurjicami, da bi jih nanesli kaplanu.
Plaznikova pa se ne zgane.
Dober teden pred Veliko nočjo jo je dregnil. Sama mu je prišla misel v glavo,
»Si slišala, da te je kaplan krstil za vla» čugo ?«
Plaznikova je priprla oči. Resnik je vedel, da jo je udaril na najbolj boleče mesto.
»Kdo ti je povedal?«
»Mohor je slišal. Njega vprašaj.«
Milenine oči so zagorele.
»Torej je tak kakor drugi.«
»Si mislila mar, da je boljši?«
Resnikov smeh je porogljiv.
»Mislila sem.«
PLIBERK
Dolgo se že nismo oglasili in izgleda, kot bi spali zimsko spanje. Pa temu ni ta* ko. Snega ni, pa še ne smemo za peč. Do meseca decembra smo hodili še v gozd in na polje, da smo spravili zadnjo koruzno slamo pod streho in si napravili drv. Po mestnih ulicah se za avtomobili vzdigujejo oblaki prahu, katerih nismo nič veseli, še manj pa otroci in smučarji, ki se ozirajo proti nebu in tam ogledujejo oblake, ali bodo prinesli še pred prazniki tako težko pričakovani sneg. Menda ga tako željno čakajo kot gospodinje »Aufruf« za pra= znike.
Teden pred Miklavževim dnevom nas je iz izložbenih oken pozdravljal »Krampus« — saj Miklavž morda ni več moderen? Pa nas je kljub temu obiskal in nam to nehvaležnost odpustil. Razveselili smo se ga tudi odrasli in pohiteli vasovat v detinski raj. Tudi »Krampusu« je odklenkalo in moral je zapustiti izložbe ter napraviti mesto bo* žičnim darilom. Radi ogledujemo lepe in okusno narejene izložbe, posebno otroci se ne morejo ločiti od njih. Zbirajo si darila in pišejo pisemca ter obetajo Jezuščku, da bodo prav pridni, če jim bo prinesel punčko, konjička, šolsko torbico, tople no* gavice in seveda tudi lepih knjig ali sladkorčka. Veselijo se, ko bodo smeli z mamo k polnočnici in najrajši bi tudi oni nesli Jezuščku v jaslicah darilce. Ker pa on tega ne potrebuje, bodo svoje darove delili z ubogimi otroci in to dobro delo v svojih srcih nesli pred oltar.
Razveselili smo se lepega koledarja Mo= horjeve družbe. Prav posebno radi beremo o življenju naših velikih mož, ki so izšli iz slovenskega naroda in so vse svoje življe* nje posvetili svojemu narodu, katerega so neizmerno ljubili do smrti. Ko se tako po* glabljamo v slovensko knjigo, nam postaja v duši toplo. Tudi mi ljubimo materino besedo, za katero smo se morali že kot šolar* ji boriti in v otroške duše je legla bol, ki nas spremlja vse življenje. Ljubimo naš ubogi slovenski narod, za katerega svetinje »sveto vero in jezik materinski« smo mo* rali v ječe in v pregnanstvo. Ker smo zanj trpeli, smo se ga še bolj oklenili. Odpustili smo vsem ki so nam delali krivico, saj smo že tolikokrat praznovali božični praznik, praznik ljubezni in miru. Kmalu bodo zopet zapeli božični zvonovi. Pokleknili bomo pred Detece v jaslicah in ga prosili, da s svojo ročico blagoslovi naš trpeči narod. Vsem Slovencem doma in v tujini želimo obilo svetonočnega veselja in miru.
SKOCIDOL
Pet mesecev je mirovala smrt. Zato pa je proti koncu leta bolj hitela. Po daljši bo* lezni je v Goričah previden s svetimi za* kramenti mirno v Gospodu zaspal bivši kovaški mojster v Plajberku Tomaž Pe* trič v starosti 76 let. V Podravljah pa je nagle smrti umrl posestnik-priseljenec iz Kanalske doline Anton König, star 60 let. V gradu Vernberg je po večletnem boleha* nju preminul preč. g. Matija Pölzleitner,
duhovnik solnograške nadškofije, rektor v pokoju, star 67 let. Devet duhovnikov, mnogo misijonskih sester ter veliko števi* lo vernikov ga je spremljalo na zadnji poti na kraj miru.
Po vseh vaseh so tudi po starih navadah miklavževali z izpraševanjem in pou* čevanjem ter obdarovanjem otrok. Najslo* vesnejše pa je bilo v Podravljah. Tudi tri* je kralji hodijo po vaseh od hiše do hiše, prepevajoč stare kraljevske pesmi v obeh jezikih. Nekateri so od tu, nekateri pa pridejo od drugod k nam.
Snega še vedno ni. Najbolj prizadeta je mladina, ki se ne more smučati. Zato se pa na podraveljskem športnem prostoru še vedno podi za žogo.
Zadnjič smo se v »Kroniki« precej po* množili. Nas ni 2.100, ampak kvečjemu 1200. Tako, da ne bo kdo mislil, od kod se nas je naenkrat toliko vzelo.
VERNBERG
Grad je od leta 1934 spremenjen v miši* jonišče kongregacije Presvete Krvi Gospodove. V njem se zlasti sedaj po drugi sve* tovni vojni po redu med dušnopastirskim uradom in hišno upravo vršijo pogosto, zlasti v poletnem času razne verske prire* ditve za mladino različne starosti iz posa* meznih župnij škofije, iz mest in podeželja. Posebno mnogo je bilo že duhovnih vaj za razne stanove in poklice, za moške in ženske, za poročene in neporočene. Vse v nem* škem jeziku. Za advent namenjene sloven* ske duhovne vaje so žalibog izostale.
Dne 9. in 10. grudna je bila tam zopet slovesnost navadnih in večnih obljub. Skupno je prejel s tem ta misijon devet novih članic. Obrede je izvršil to pot pre-vzvišeni knezoškof sam. Sprejete so doma iz vseh avstrijskih dežel, le iz Koroške to* krat ni nobene.
DJEKŠE
Tri ure od Velikovca proti severu ležijo lepe Djekše. Rodovitna polja ter zeleni tra. vniki in gozdovi obdajajo čedno goi'sko vas. Starovna cerkev z dvema mogočnima zvonikoma se vidi daleč po Podjunski dolini. Zanimiva je tudi pešpot čez Želinje na Djekše. V eni uri se pride po cesti iz Veli* kovca proti zahodu v Trušnje in na Želinje. Odtod se gre po zmerno strmi pešpoti pro* ti severu. Ta gorska pokrajina se imenuje Hudi kraj. Precej velika stara hiša ob potu se imenuje pri Mostniku. Nekdaj je bila prj tej hiši še posebna koča ali kajža, ki je sedaj ni več. Od Mostnika smo kmalu pri Rusovem zidanem križu. Tu zagledamo, ka= kor nov svet, slavne Djekše. še pol ure, pa smo tam. V sredi med Rusovim križem in Djekšami pri kmetu Lesjaku vidimo na levo poleg pota lepo ravnino. Pravijo ji Lesjakova Ravna. Lepi in mirni so ti kraji. Prebivalci so zadovoljni in srečni. Pa zrni* raj ni bilo tako. Zlasti v letih 1680 in 1715 je tudi v teh krajih strašna kuga pomori* la veliko ljudi. V mrliški knjigi na Djek-šah se bere, da je leta 1715. meseca novem.
bra v eni hiši — pri Farlinkarju — umrlo na kugi deset odraslih ljudi. Takih mrličev navadno njso smeli pokopavati pri cerkvi. Tudi pogreba ni smelo spremljati več lju* di. To pa zato, ker je kuga tako nalezljiva. Sčasoma že potrebnih pogrebcev niso mogli dobiti; saj si nikdo ni upal k takemu mrli* ču. V spomin na kugo leta 1680. se je med ljudstvom ohranila zgodba, ki vam jo tu* kaj povem.
Bilo je strašno. V nekaterih hišah so vsi ljudje pomrli. Ker ni bilo ljudi, ki bi mrli* če pokopavali, so za Djekše izpustili neke* ga na dosmrtno ječo obsojenega hudodelni* ka, da je moral mrliče pokopavati. Obljubili so mu, da, če to vestno izvršuje in živ ostane, bo prost, ko bolezen zopet izgine. Imel je črnega konja in rog. Kadar je iz Hudega kraja pripeljal mrliča, je pri Ru* sovem križu začel trobiti na rog, da se je slišalo daleč. To je bilo znamenje, da so na Djekšah zvonili k pogrebu. Mrliče je poko* paval na Lesjakovi Ravni.
Nekoč mu sporočijo, da je v Mostnikovi kajži umrla stara žena na kugi. Gre tja s svojim konjem. Žena pa še ni umrla. Ravno je jedla iz sklede, ko pride grobar po njo. Žena se prestraši in se brani, re= koč: »Saj sem še živa.« On pa pravi: »Bol* na si: imaš kugo; se ti pozna. Zdrava itak ne boš več, sedaj pa imam ravno čas poko* pavati in sem že tukaj.« To rekši, stisne starko za vrat, jo vrže na voz in hajdi z njo na Lesjakovo Ravno. Ta je bila njegov zadnji mrlič. Sam je nato kmalu umrl na kugi. Ko ga je vranec peljal mimo Rusovega križa, je začel rog sam trobiti ter je tako naznanjal smrt morilčevo.
Je pač konj nenavadno in glasno rezgetal, ker je pogrešal navajenega trobljenja; ljudska domišljija pa je tako obrnila, ka* kor da bi bil rog sam trobil.
RINKOLE
Ko smo lansko leto meseca novembra dobili elektriko, je bil za nas to kar velik praznik, saj smo upali, da nam bo luč zve* sto svetila in preganjala temo. Toda po enem letu smo precej razočarani. Zgodi se, da večkrat »štrajka« in seči moramo po naših starih prijateljicah — petrolejkah. Tako nismo imeli 3. in 4. decembra luči kar 24 ur skupaj. Nerodno je tudi, ker ne moremo rezati krme, kadar ni toka in zgo* di se, da tako ostane živina brez rezanice, ker ne moremo vnaprej vedeti, kdaj ne bo toka. čudno pa je, da kadar pri nas ni luči, gori povsod okrog, samo pri nas ne. Ne vemo, kje je vzrok in prosimo, da tisti, ki so za to odgovorni, naj se malo pobrigajo, da bo luč v redu.
V Rinkolah imamo sedaj kuharski tečaj, ki ga je priredila Kmečka zveza in ga vodi Milka Hartmanova. Tečaj obiskuje 14 deklet in se vrši pri Kajžarju, kjer so odsto* pili kuhinjo in dve sobi ,da se dekleta lah* ko učijo kuhati in šivati. Tečaj je za n? še razmere kar prav prišel, ker je bolj poce* ni, kakor pa če bi dekleta šla v druge tečaje, ker je v današnjih razmerah precej huda za denar.
Vojske se pri nas prav nič ne bojimo. To pa zato, ker imamo tako slaba pota, da ne more nihče k nam. Spadamo v občino Blato, ki menda ima župana. Če pa gledaš
naša pota, izgleda, da ga nima. V veliko pohujšanje nam je sosedna občina Dober* lavas, ki je svoja pota lepo uredila. Če se pripelješ iz Sinče vasi čez Dobrovo k nam, takoj veš,. kdaj prestopiš mejo naše obči* ne. Velike luknje na cesti ti to povedo, če znaš dobro skakati, že še prideš čez luknjo, če pa ne, moraš okrog. Tudi v Vogrčah so popravili del pota, samo pri nas se držimo lepih starih navad in nič ne popravljamo. V občini nimamo namreč nobenega zastopnika in morda je to vzrok, da igramo ta* ko žalostno vlogo pastorke. Kadar se bo v tem pogledu pri nas kaj izboljšalo, vam bo= mo že sporočili, toda bojimo se, da vam bo med tem časom že brada zrasla in oči od starosti tako opešale, da te novice še z očali ne boste mogli prebrati.
Letina je bila bolj slaba kot dobra. Krompir je tako odpovedal, da še predpis sane količine ne bomo mogli oddati.
Mrjemo nič in tudi ženimo se ne. Naši sosedje v Kazazah so za spoznanje boljši od nas, ker se je oženil mladi Kollerjev. Gospodinjit mu je prišla Uštinova iz Breze. Želimo jima mnogo sreče in blagoslova božjega!
Po odhodu gospoda kaplana smo dobili-novega gospoda, da mašuje pri nas, za ksr smo našemu gospodu župniku hvaležni.
Kakor pa je naša vas majhna in Bogu za hrbtom, vendar lahko ponosno trdimo, da bomo imeli v nekaj letih, če da Bog zdravje in srečo, nekaj novih maš. Lansko leto so odšli kar štirje v Marijanišče in če je Bogu prav, bomo dobili nekaj slovenskih duhovnikov več, ki nam bodo pridigali v domačem jeziku. Saj slovenskih duhovni* kov nam tako primanjkuje in ti, ki so se* daj, imajo toliko dela, da se ne vidijo ven prav zaradi tega, ker morajo vse sami opravljati.
SELE
Zaporedoma smo imeli dve uspeli prireditvi. Kakor mnogokje, se je tudi pri nas oglasil Miklavž v nedeljo 5. decembra. Pre* dno se je pokazal na odru, smo zadivljeni gledali angelčke, kako so v raznih službah zaposleni pri sv. Miklavžu hvalili svoje va* rovance in jih zagovarjali pred hudobnimi in neugnanimi parkeljčki. In plesali so ti angelčki pred nebeškimi vrati, da je bilo kaj! Miklavž je nato razdelil otrokom mnogo daril, pa tudi odraslih ni pozabil. Pri razdeljevanju ni štedil s pohvalo, pa tudi z grajo in opomini ne. Smeha je bilo dosti, pa tudi razočaranj ni manjkalo, ker so nekateri zastonj upali na Miklavževa darila. V veselo razpoloženje nas je spravil tudi šaljivi »Zamorec«, ki so ga ob za* četku. uprizorili fantje. Na otroke smo lahko ponosni, ki so spet pokazali, da so dobro izšolani.
Na praznik 8. decembra pa je sledila Marijina proslava. Po uvodnih deklamaci* jah so se zopet pojavili angelčki in proslavljali Marijino spočetje in oznanjenje. Sledila je poučno=vzgojna igra »Roka bo* žja«, ki so jo dekleta lepo podala in je po vsebini in igranju bila vsem zelo všeč. Med dejanji je mogočno donelo po dvorani ljud* sko petje, dekliški zbor pa je zapel dve pe* srni od sporeda, s katerim je bil nastopil v celovškem radiu. Prosvetno društvo po* novi na Štefanovo igro »Veriga«.
Ko j tisti večer je odšla h klaplanu. Do* bila ga je pri brevirju. Napravila se je, kakor da se misli koj obrniti.
»Samo ze trenutek, gospodična. Koj bom gotov. Sedite.« Ponudil ji je stol, sam pa stoje odmolil.
Plazmikova ga je na skrivaj opazovala. Močna postava v talarju je bila rahlo sklo* njena, težka kmečka roka je držala za trak v brevirju.
V čudnem trepetu je priprla oči. V tem hipu ni mogla verjeti, kar ji je povgdal Resnik. Prišla je, da pomaga njegovim sovra* žnikom, da prične spletati mreže, v katere naj bi se ujel.
Zaprl je brevir in ga položil na mizo.
»Kako, gospodična?«
Ko se je s svojimi ostrimi očmi zavrtal v njene, je bila prepričana, da je Resnik govoril resnico.
»Marsikaj bi se rada zgovorila z vami.«
Ni vedela drugače začeti. Klemenove oči so bile kakor močne svetilnice.
»Govorite, časa imava dovolj.«
Klemen je prijazen, toda ne vsiljiv.
»Vem, da ste že veliko slišali o meni. In tudi to ste gotovo slišali, da hodim z Re* smikom. Kajne?«
»Slišal,« je priznal Klemen.
»Rekli so vam, da sem vlačuga, kajne?«
»Slišal sem marsikaj, toda ne obsojam ljudi, ki jih ne poznam. Rekel sem vam že to.«
»Kaj mislite o meni?«
Vrtal9 je vanj, da bi videla, do kod sme.
»Kaj naj bi mislil? Še nikoli mi niste nič povedali o seb|.«
Klemen je bil previden.
Plaznikova je za čas molčala. Potlej je zapičila oči v okno in skoraj izdavila:
»Marsikaj je res, toda ne vse. Verjemite. Težko mi je, ker me je življenje porinilo tako daleč. Nisem sama kriva.«
»Pustite Resnika,« je Klemen zabodel naravnost, f’ogledala ga je s hinavskimi očmi.
»Zato sem prišla. Tpda bolna sem in zato odvisna od drugih. Brez pomoči ne morem biti.«
Zdaj je Klemen dolgo molčal.
»Kaj vam je?«
Čutila je, da sedaj nekaj mora povedati. Naj se zlaže, da je jetična? Ali naj po* tegne v svojo sramoto še Resnika? Zaso* vražila ga je. Kakor je bila spočetka nave* zana nanj, tako ga je zdaj preklinjala.
Videla je, da je vse končano, da je v kaplanovih očeh zgubljena stvar. Sama ni upala več v ničesar, na Resnikovo pomoč ni računala. Zakaj naj bi ga zagovarjala pred tujim človekom, ki je celo duhov* nik.
»Sami veste, gospod kaplan. Moja mla* dost je usahnila in življenje mi gnjje.«
Klemen je opiral glavo ob dlan. Tako se je bil navadil v spovednici, kadar je poslušal grehe neznanih ljudi.
»Kako to, da ste prišli tako daleč, gospodična? Še neko življenje je, onstran grdega, zakaj ste pozabili nanj?«
In kakor da bi hotel pokazati, da je ra* zumel njene besede, je rekel skoraj trdo:
»Zakaj se niste pričeli zdraviti koj na začetku? Ali ne veste, da je bolezen za* hrbtna, da se rada konča z blaznostjo?«
Strmela je vanj z velikimi, zgubljenimi očmi.
»Nisem sama kriva in tudi sama nisem«, je skoraj dahnila. »Še več jih je, ki so na istem kot jaz.«
»Vem,« se ne premakne Klemen. »Igrate se s smrtjo. Ali se vam ne zdi škoda mla* dosti?«
Klemenov glas je bil trd. Ni ga mogel omehčati. Preveč ga je bodla hinavska skritost, s katero sc je Plaznikova izpove* dovala.
»Kaj naj storim?«
Zdaj šele je Klemen dvignil glavo.
»Da, kaj storiti?«
In se je spet sklonil, kakor da Plaznikov! ne more gledati v oči.
»Čeprav mi niste povedali bolezni, jo slu* tim. Z menoj vred veste, kako se razvija in kam pripelje. Zahrbtna je in sramotna, človek zakrkne v njej in ko bi se je rad rešil, je prepozno. Črv v telesu vrta in vrta, žre, dokler ne prežre poslednjega vlakna in ne otemni razuma. Ali veste, da je Herod segnil pri živem telesu?«
Klemen govori kakor sam zavse. Mileni* ni prsti se igrajo z robcem.
Nenadoma Plaznikova zahlipa. Čudno prisiljen vek Klemena zmede.
»Vekati ni treba. Samo eno je potreb-
no: najti denar za zdravljenje. To vas lah* ko še reši.«
»Vem,« je dihnila.
»Ali se na Resnika morete zanašati? Morda bi vam pomagal, če bi ga zapro* sili? Prepričan sem, da denar lahko dobi, če hoče.«
»Na kolenih sem ga prosila, toda zaman. Pahnil me je od sebe kakor cunjo.«
Lagala je, toda v tem hipu je verjela sama sebi. Čutila je neko strastno zsdoš* čenje ob zavesti, da je umazala tudi Res* nika, čeprav je le slepo orodje v njegovih rokah.
Klemenove pripete oči so opazovale Milenin obraz. Zdelo se mu je, da je za vsemi temi obupanimi besedami čudno veselje. Tudi v joku je nekaj prisiljenega, nekaj, kar ga je motilo.
»V bolnici je zdravljenje brezplačno. Tega morda ne veste.«
Milenine oči so postale srepe.
»Vem, toda tam se nočem zdraviti. Zve* delo bi se in lahko bi imela težave. In Protnikcva je tam umrla. Kdo bi se brigal zame: Kakor v grobu bi bila.«
Plaznjkova je čutila, da je najhujše mi* mo. Dobivala je oblast nad mislimi ter skrbno pazila, da ne zaide predaleč.
Klemen je vstal in pričel hoditi po sobi.
»Nekaj je treba napraviti,« se je ustavil pred njo. »Vsak dan je dragocen.«
»Zato sem prišla. Pomagajte mi.«
(Dalje prihodnjič.)
„Svetniki iz pratike“
V NASLEDNJI KRIŽANKI JE VPLETENIH 35 MOŠKIH IN ŽENSKIH IMEN, VZETIH IZ DOMAČE PRA TIKE ALI KOLEDARJA

1......L...
piri:
"'•■nt"
■
j..
Besede pomenijo:
Vodoravno: 5 osebni zaimek; 6 dva različna Samoglasnika; 7 dve svetnici sta tega imena, spokornica je bolj znana; 14 njen god je 14. aprila; 16 trebušna bolezen; 17 življenska tekočina; 19 pritrdiL niča; 20 oblika testenine; 22 kratjca za množino; 24 z mehko snovjo podložen; 26 tiste, ki so tega imena, ga praznujejo 1. av3 gusta; 28. abesinski naslov; 30 okrajšano po sv. Titalu; 32 trojanski princ, katerega je grški junak Ahil v dvoboju ubil; 34 ustanovitelj in reformator Turčije; 36 čoln po angleško; 37 bojazen; 38 kraj v cerkvi;
39 njen praznik je .22. marca; 40 predlog;
41 upanje; 43 gora na Koroškem; 44 kratice mednarodne begunske organizacije;
46 krošnja, malha; 48 okrajšano po svetni» kih, ki jih je največ tega imena v pratiki;
50 sveti mož ima god 30. marca; 51 dva enaka samoglasnika; 52 v koledarju je oznseen kot spoznavalec in goduje maja meseca; 53 opat je bil in bolj redko je nje= govo ime, 5. dec.; 55 kratica za »športni klub«; 56 za življenje potrebno hranivo;
58 vrsta maščobe; 60 grška črka neznanka; 62 kratica za »sveti«; 63 debela pali» ca; 64 črn poldrag kamen; 67 prihodnjik;
68	dva pisatelja iz početkov slovenskega slovstva sta imela to ime: Svetec in Jeran, njun soimenjak iz pratike je bil evangelist;
69	riževo žganje; 70 prva svetloba; 72 go* duje 22. maja; 74 je oseba iz sv. pisma, oni iz pratike je bil menih, 11. aprila ima god;
76 kemična označka za berilij; 77 novejša igra z nogometno žogo; 79 vzklik; 81 precej pogosto žensko ime, godova sta 19. ja» nuarja ali 29. julija; 82 prvi dve črki; 84 pritrdilnica; 85 žitarica; 87 nemška krstih ca za konjsko silo; 88 prijeten na pogled;
90 skrajšano moško ime; 91 opat, 16. oktobra ima god; 92 in 93 svetnika, ki se vedno skupaj imenujeta, med našim naro= dom šta zelo češčena kot prva slovanska apostola.
Navpično: 1 mnogo papežev je nosu lo to ime; 2 zelo pogosto domače žensko ime, godovi so 21. januarja, 2. marca in 20. aprila; 3 večina nosilk tega imena goduje 15. maja; 4 to ime bi se poslovenjeno glasilo kraljica, god je 7. septembra; 7 pri» morski vzklik; 8 del telesa; 9 utežna me* ra; 10 ta svetnica se praznuje 5. februarja; 11 hišni bogovi Starih Rimljanov; 12 zmota, napaka (tujka); 13 okrajšan vez* nik, kakor ga uporabljajo starejši pesniki;
15 pritrdilnica; 18 kratica neke evropske
....................................."im.................
.1 P P
“ i IT...
"TTIIF1 i i i
„ jj, ~n
■ IDI
j.., J.	•' tJI ...
■C..L.LCJ.IIIIIlJ.i.L
...j.i.i.L “
.Ljsr j.Njirij....i
......■■*"! r
£1
I53 i !
31
i
‘M i" IIP
'ifF!.r
1 ■i
; ■
w “ m
: s’
K

54”'i....'i...;«?
“
82"W
,'W
W. H
■ Muri ar
Mi F P !
'i.r»-’ «rr
|:?ri.r-v.itirr
irf„ift'"i i""
m
T
li
w:±:m m
;78
r
I
i
"70

.i.
im..
TA
»;79 ;H()
i
ir
Si«
i i
denarne enote; 21 zdravniško sredstvo, uspavanje (brez zadnjih dveh črk); 23 se. s Pavlom vedno skupaj imenuje; 25 žensko ime, godova sta 27. julija in 1. decembra; 26 skladatelj Parma je tega imena; 27 opat in mučenec sta bila ta dva istoimenska svetnika, 28. februarja in 9. avgusta sta v pratiki; 29 devica in mučenica 10. februar* ja; 31 kratica za »slovenski«; 33 reka v Španiji, kjer so se vršile v državljanski vojni najhujše borbe; 35 to redkejše ime ima god 22. junija; 37 Dušani imajo tega svetnika za botra; 38 papež tega imena, mučenec, ima god 14. oktobra; 42 glasbe» na lestvica; 45 sedež vida; 47 najpogosteje še žensko ime; 49 tega svetnika poznamo pod imenom Miklavž; 51 trije enaki samoglasniki; 54 znamka avtomobilov in mo* tornih^koles; 55 vitek, suh; 57 kratica za starejši; 59 vrsta kravjega sira; 61 južno* azijska država: 62 mednarodna kratjca za »na pomoč«; 65 klic, vpitje; 66 ta po ime* nu nenavadna svetnica ima god 22. oktob* ra; 68 okrajšano ime za Elizabeto; 71 cerkveni dostojanstvenik; 72 dva enaka samoglasnika; 73 naše Mete so si izbrale to svetnico za godovnico; 75 časovni veznik; 76 tudi teh imen je mnogo in 3. feb* ruarja godujejo; 78 konček'kopnine; SO znamenita stolnica v Trstu ima po njem svoje ime; 83 kratica za »blaženi«; 84 kra* tiča akademskega naslova; 86 zadnja in šesta črka; 87 geometrijsko število; 88 gozdiček; 89 severni ali južni. ♦♦•♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
KDAJ JE GOSPOD DOMA
Upnik: »Ali je gospod danes doma?«
Sluga: »Je. — Prosim, kar naprej!«
Upnik: »Hvala Bogu, vendar pridem kdaj do svojega denarja!«
Sluga: »Motite se! Naš gospod nima ni* koli denarja, kadar je doma.«
LOVSKA SREČA
Žena možu (ki je prišel ravnokar z lo» va): »Ali si kaj zadel?«
Mož: »Sem.«
Žena: »Alj je že v kuhinji?«
Mož: »Ne, v bolnici.«
DOBRO SE MU JE ODREZAL
Tujec (ki si ogleduje župno cerkev v Mokri vasi, cerkovniku): »V tole cerkvico vendar ne gredo vsi župljani.«
Cerkovnik: »Res je, gospod! Če gredo vsi noter, ne gredo vsi noter, če pa ne gre» do vsi noter, gredo vsi noter. Ker pa ne gredo vsi noter, zato gredo vsi. noter.«
Za bistre oči
Na risbi je u napak. Poišči jih! imminmmiimiiimiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiminiiiifimmiiimiiiimiii MOČNE CIGARE
Gospa pride v trafiko in zahteva močnih cigar za svojega moža.
»Kakšne pa, prosim? Viržinke so prav močne cigare. Izvolite morda te ?«
Gospa: »Pokažite jih, prosim!«
Trafikant prinese vrsto zelo debelih.
Gospa jih ogleduje, pa se ji zdijo prešibke: »Ali nimate bolj močnih? Moj mož namreč vse v žepih polomi.«
NEVIHTA
Žena: »Dvakrat je že treščilo, ti pa še čakaš. Tak zažgi no brž, kaj mečkaš, ali ne veš, da smo denarja potrebni!«
Mož: »Molči, baba! Ta tresk je sosedov. Moj je šele četrti.«
LJUBEZNIVOST
Ribničan pride, prodajaje s svojo ženo robo po svetu, do brvi, čez katero je bilo treba iti in pravi: »Baba, stopi na brv, da bom videl, če drži!«
PROTISLOVJE
Žena (možu): »Zmerom pripoveduješ, da je vse na svetu minljivo ... samo moj klo* buk naj bi bil večen.«
ZALETEL
Kmetu je pogorela hiša. Pride komisija od zavarovalnice in sprašuje:
»No, oče, kako je pa ogenj nastal?«
»Aa ?«
»Kako je začelo goreti, vprašamo.«
»I, kar začelo je.«
»Ali hitro ali počasi?«
»Dolgo se ni hotelo prijeti.«
NAVDUŠENI GOVORNIK
Govornik je govoril o bodočih volitvah in ponujal svojo kandidaturo. V prevelikem navdušenju mu je spolzel z jezika tale
stavek:
»Prijatelji, toliko mi že lahko zaupate, da svojega prepričanja ne bom menjal vsa» kih šest mesecev kakor svojo srajco.«
HVALEŽNOST
Upnik: »Že desetkrat sem vas prosil, da mi vrnete izposojeni denar.«
Dolžnik: »Da, a kolikokrat sem vas mo» ral jaz prositi, predno sem ga dobil?«
PRED SODIŠČEM
Sodnik: »Obtoženec! Vi torej priznate, di. sto na Tratarjevi glavi razbili stol?«
Obtoženec: »Da, a storil nisem tega namenoma.«
Sodnik: »Tako. ali ga niste hoteli za* deti ?«
Obtoženec: »Zadeti pač, toda stola nisem hotel razbiti.«
POČASNA ŽENSKA
Šaljivec: »Rotarjeva Meta je zelo počas» na. Za vsako stvar rabi mnogo več časa ka* kor mi drugi. Da je dosegla častitljivih 25 Ist. je potrebovala 30 let!«
BOLEZEN NI NALEZLJIVA
Peterček hodi v prvi razred ljudske šole. Nekega dne priskaklja vesel k učiteljici In Pripoveduje: »Gospodična učiteljica, dobil sem bratca!«
Učiteljica: »To je lepo. Rada bi ga videla.«
Peterček: »Pridite k nam, gospodična!«
Učiteljica: »Počakala bom, da mamica ozdravi.«
Peterček: »To ni potrebno. Saj bolezen nj nalezljiva.«
BOG VEDI ZAKAJ
»Zakaj se pa Vaši otroci vedno tako jo» kajo ?«
»Bog vedi, zakaj? Saj jih vedno tepemo, da se ne bi, pa nič ne pomaga.«
ALI JE KAJ TAKEGA MOGOČE
V neko osnovno šolo pride šolski nadzor* nik. Nekaj časa posluša, nato pa sam vpraša nekega učenčka, zakaj je globus nag* njen. Kakor znano ima vsak globus na sto» jalu os nagnjeno. Fantek molči. Nadzornik vpraša drugega, tretjega — isto. Slednjič vpraša še enkrat. Tedaj pa otrok v jok: »Jaz ga nisem polomil.« Nadzornik vpraša drugega, tretjega — isto. Slednjič se ogla» si učitelj: »Gospod nadzornik, oprostite, otroci res niso nič krivi. Globus je bil že tak, ko sem jaz razred prevzel.«
DOBRO GA JE POZNAL
Pri neki pojedini, h kateri je bjl povabljen tudi slavni angleški pisatelj Bernard Shaw, so govorili o zakonu. Nekdo je ome» nil Shawu: »Mož. ki grdo ravna s svojo že* no. zasluži, da mu zažgejo hišo nad glavo!«
Shaw je tega gospoda dobro poznal in se nasmehnil: »Ali ste dobro zavarovali svojo hišo?«
UMNI SADJAR
Učitelj: »Kdaj je najboljši čas za obiranje jabolk?«
Franček: »Takrat, kadar ni gospodarja doma.«
Besede pomenijo:
Vodoravno: 8 kratko voščilo reševa» tel ju; 13 dvakrat prva črka; 14 nikalnica; 15 začetne črke imen in priimka še živeče* ga slovenskega pisatelja; 17 sladkovodna riba; 20 doba; 21 vrsta fižola; 23 dragocena kovina; 25 davčna vrednotnica; 27 pri* vid, prikazen; 28 epidemična bolezen; 29 grška črka; 30 večja lesena posoda; 31 pritrdilnica; 32 četrta in prva črka; 33 kratica za »lastnoročno«; 35 označka kemične prvine stibium; 36 ribiška priprava; 38 lesena stavba (4. sklon); 39 bivši an* gleški zunanji minister; 40 ime več srb* skih kraljev v zgodovini; 41 kar si človeštvo najbolj želi; 42 ženski glas; 43 vzklik; 44 pogojnik; 45 prva beseda pri štetju; 46 vzkljk ob bolečini; 47 olika, naobraženost; 53 namišljeno božanstvo (2. sklon); 57 op* tična priprava; 58 azijsko gorstvo, višavje; 59 zagon; 60 domače moško ime; 61 znana koroška narodna pesem.
Navpično: 1 samostanski predstoj* nik; 2 osebni zaimek; 3 nikalnica; 4 po* vratno»osebnj zaimek; 5 ruska reka; 6 žitarica; 7 nepravi oče; 9 egiptovsko božan* stvo; 10 kratica za »tega leta«; 11 nepo» znan (»nomen nescio«); 12 veznik; 15 je» zikovna rečenica; 16 skrajšano žensko ime; 18 starogrška najmanjša denarna enota; 19 rožni venec; 20 izbrana družba; 22 prosjak; 23 slovenska narodna pesem; 24 vzklik; 25 časovni veznjk; 26 slovenska na* rodna pesem; 34 znamka znanega pralnega sredstva; 35 stopnišče, tudi lestva; 37 vzročni veznik; 38 merilka časa ; 48 pralno, čistilno sredstvo; 49 beseda, ki jo najdeš tudi pod 61 vodoravno; 50 okrasek, ponos; 51 ploskovna enota; 52 pameten, razumen: 53 začetnici Tavčarjevega imena in priimka; 54 znana zgodovinska oseba, Špan* ski general; 55 nebesni vremenski pojav; 56 »prazen« v nemščini; 62 egipčanski bog; 63 kratica Cankarjevega krstnega imena.
USMILJENA PEVKA
»Zakaj pa ta pevka vedno meži, kadar
poje?«
»Ne more gledati, kako poslušalci od trpljenja kremžijo obraze.«
Pri nakupu, prodaji, zamenjavi, posredovanju, ženitvi in ob drugih prilikah Vam je oglas v „Koroški Kroniki“ naj večje jamstvo za uspeh.
Oglasni oddelek lista je v Celovcu - Völkermarkter Ring 25 - Telefon: 3651 - 02.
I
p Vodstvo slovenskih radijskih oddaj jÜ Vam želi vesele praznike in srečno
i§
M	Oljo afr Le to
M
M Sodelujte pri oddajah „Plošče p želji“
V JANUARJU BO DOTISKANA KNJIGA
dwe*t$ke#a sioi/dm"
PREDNAROČILA SPREJEMA UPRAVA „KOROŠKE KRONIKE“
DO 15. JANUARJA.	CENA 7 ŠILINGOV.
K
jg Eno izredno lepih del našega velikega S pisatelja Ivana Cankarja je ljube-ftj	zenski roman
š
II „KRIŽ I NA GORI“
I
g S poštnino vred Vas stane le tri
I	§llin»6
II	Pišite upravi „Koroške Kronike“, ki

ZA NOVO LETO VAM NUDIMO
ALBUM KOROŠKE
#š
n
Vam ga bo takoj poslala
m------------------------------
n
^ Najlepše novoletno darilo Vašim ^ dragim v tu in inozemstvu P pla-čana naročnina za
„KOROŠKO
KRONIKO“
Naročnina mesečno: tuzemstvo 2 šil. inozemstvo 5 šil.
Naročilo nam pošljite čimprej. Uprava „Koroške Kronike“, Celovec, Völkermarkterring 25
iS?A
m
s
s
I
I
iSS
s
d»
n
M
m
m
Tiskan na najfinejšem papirju z okusno opremljeno vezavo in nad 80 lepimi posnetki krajev
za 14 šilingov
Album pošljemo proti doplačilu 6 šilingov tudi v inozemstvu.
Ugodnost popusta velja samo za neposredna naročila pri upravi „Koroške Kronike”, ki razpošilja „Album“ le po povzetju.
Naročila pošiljajte na:
Uprava „Koroške Kronike“, Celovec (Kla-genfurt), Völkermarkter Ring 25 Telefon 36 - 51/96

1 S
I
m
'm
•ff
Vam želita vesel Božič in srečno g Novo leto.	||
U
'gß
Uredništvo in uprava
„WUadega
Hotoiana*
V „Koroški Kroniki“ še neobjavljeno f ^ delo Karla Mauserja je napet roman 2f
.Prekleta kri'
Za Novo leto Vas stane s poštnino vred le pet šilingov.
Knjigo Vam uprava „Koroške Kronike“ pošlje tudi v inozemstvo, če to želite.
Imate že knjigi

„Sin mrtvega“
„Rotija“?
če ne, nam takoj sporočite. Cena posamezni knjigi je le tri šilinge. m

Noben šolar brez
„Slovenske slovnice“
fjf Za tri šilinge jo lahko Mite pri upravi „Koroške Kronike“ v Celovcu.
1
Preskrbite otrokom primernega in koristnega branja! Naročite jim mladinski mesečnik
MIADI KOROTAN
Mesečna naročnina 1 šiling.
Pri naročilu knjig ne pozabite svojih |« prijateljev v inozemstvu!
Uprava „Koroške Kronike“
„V KRALJESTVU LUTK“
Ib
„CMOKEC P0SK0KEC“
■1
o
MS»
m
Š
M
sta dve lepi mladinski povesti, ki Vas staneta le tri šilinge. Pišite upravi „Koroške Kronike“ v Celovcu J
m
M
sem naročnikom, bralcem in prijateljem lista želita uredništvo in uprava „Koroške Kronike“
blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto
Srnjim ßraieem priporočamo biedeee tind&es
Kavarna,
„£mdkmk(i$"
Alter Platz j
Telefon u-}7
Najstarejša družabna kavarna, poponorna prenovljeni in nanovo opremljeni prostori se priporoča gostom za obilen obisk.
Lastnik:
SCHILD STEPAH
\z slik in risb Vam naredi klišeje
najhitreje
KLISARNA
Hütet
____Celovec
Burggasse 8
u w ^	Vese.e božične praznike
in srečno novo leio želi vsem svojim cenjenim gostom
SLAŠČIČARNA
M
ftdmtetQU
Celovec, St.-Veiter-Stra&e Telefon 39-7-74
Že 20 let znana SLAŠČIČARNA
s




Äf*'
oOv<'
Prodajalna
PFARRPLATZ
ČEVLJI, OBLEKE in vseh vrst ŠPORTNE OPREME
Spo\iftaut> RAD ER
Celovec
Burggasse io
Resnična,
stvarna,
nestrankarska
in točna poročila prinaša
..vmrpRrssE
mm
Vaš zaupanja vreden dnevnik z novicami, finančno-gospodarskimi članki, zabavnim in športnim delom ter inserati.
S. hkk
IlllllllillllllllllllilllllllllllllllilllllilllllllllllliPIJIIIllllllllllilllllllllllülliU Celovec, Salmstra^e 7
Telefon 14-86
Stroji
siaro železo industrijsko železo kovine
Krojaški odpadki blago
tekstilni odpadki
papir
kosti

Prva koroška kemična čistilnica in snažilnica preprog.
Barvama in likalnica čipk .
Klagenjurt- Celovec
St.-Vciter-Straße 20 / Telcfon štev. 17-90
Božična darila za dame, gospode in otroke pri
WALCHER
Celovec, lO.-Oktober-Slrafje 2 Tel. 22-73
Lepo izdelano in ceneno
j\)fiiŠtwo
JKKKtm Izdelovalnica pohištva
RUD. -SLAMA
Celovec, St.‘Velter-Stra§e 7P Telefon 22-5.2
Trgovina
HERBST
Celovec
Fleischmarkl 19
Otroški vozički 315.— št. Otroške posteljice 136.— „
Obleke za dojenčke in otroke v največji izbiri
Modna
trgovina
Pl CK L
Celovec, Paradeisergassc 4
in Neuer Platz 12
BOGATA IZBIRA
MODERNIH OBLEK
GOSTILNA
KLEEBLATT
Celovec, Neuer Platz 4 Telefon 33-40
ZBIRALIŠČE VSEH
IZBRANA VINA PRVOVRSTNA JEDILA ob vsakem času
J±ADLtR-
BAR
Klagagfart | g. - Aferi • Str. 4 7
Adler-Bar
Adlef-Kavama
Adler-Restaurant
Celovec, Ö.-Mai-Straljs 47
Telefon 23-47
M. in L. Bekčš
STROKOVNA DELAVNICA ZA PRVOVRSTNO TAPECIRANO
POHIŠTVO
ROČNO DELO
WUANZ 9
WUSTIEM
TAPETNIK IN DEKORATER
KtAGENFURT-CELOVEC
ALTFR PLATZ u TEI FFON 17-72

Gostilna
OMa n i e tu io ekl
Celovec, lO.-Oktober-Slra&e
Lepe tujske sobe moderna dunajska kuhinja jedila ob vsakem času
Se priporoča
FRANCE
TALHAMMER
DiESEL-motorje
8-15 PS po 7.5G0 S i» tvornice, kakor tudi
ročne mlatilnice stresalne mlatilnice čistilne mlatilnice na gumijastih kolesih žitne čistilnike
PROIZVODE
JSHBÄCHER Werke (Tirolska),
dobavlja takoj
Valentin PATERNIONER
Zaloga poljedelskih strojev Celovec, Völkermarkter Ring 7
(faiefaC&eftoCne S pijače
jjrak Sadni sokovi [|||P limonade likerji
Zaloga „REC” likerjev
ANLACHER
CdOVeC, Pischeldorferstraße 16
Rü äa£$ StUoüak
Perilo — pletenine
CELOVEC
Kramergasse 1. Tel. 16-70
AVSTRIJSKA POSREDOVALNICA
(Die österr. Vermittlungszontrale) CELOVEC, Burggarten	Telefon 20-31
Posreduje pri
NAKUPU
PRODAJI
ZAMENJAVI
VReh vrst oblek, oprem ia koristniji predme-tor kot vozil id raznovrstnih strojev

ffil
Žične ograje vseh vrst, železne konstrukcije, železne ograje, žične tkanine in pletenine (mreže), posteljni vložki, jeklene postelje, Epeda-vložki, bodeča žica
Izvedba vseh tozadevnih popravil
HUTTER & SCHRANTZ <l s.
tovarna sit in sukna
CELOVEC-KLAGENFURT, SiriustraBe 3
Prodajalna: Bahnhofslrafse 14 (Burg)	Tel.: Klagenlurt 34-06 / 34-07
Praznično pogrnjeno mizo z bogato izbiro in priznano najboljšimi \edili nudi Vam in Vaši družini vse praznične dneve
LANDHAUSKELLER
Zagotovite si pravočasno mizo za kosilo in večerjo ter pripravite na ta način svoji ženi praznike oddiha in mira
Landhauskeller
Celovec, Tel 11-92
Primerna
bazična
darila
PLAŠČE, KOSTIME, OBLEKE, KRILA in BLUZE v najbogatejši izbiri in po različnih cenah
VAM NUDI
DAMSKO KROJAŠTVO
£• 'IVouk
Celovec, io.-Oktober-Straße 14 L nad.
Ferd.
Kleinmayr
TISKARNA
Theater Platz 3 Telefon 2128
KNJIGARNA
ZALOŽNIŠTVO
Alter Platz 24 Telefon 27-85
CELOVEC-KLAGENFURT
$ novem teta
je v svoji stroki
«IftGfnfUCTHflMlinfllRflTZS
RADIO PRINZ
za vas vsak čas pri roki
Celovec, Kordinalplatz

■M-
■V.J	—
CtÄÜ.-
CHRISTOF
NEUNER
Celovec
Ustanovljeno 1793
Čevljarske potrebščine Gonilna jermena
• »r	I
Usnjeni izdelki Usnje

(Svojim odjemalcem voščijo vesele praznikeT)
HOIII
STil REKIH €F
FEIPM.-KOMRAD-PIATZ 2
želi svojim cenjenim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto
KKTHESPKTtUF

TRG . VELIKOVEC ■ WOLFSBERG - NEUMARKT
iiiiiiiiiiiiiiiiiimmimniiHiimmiimnmiiHmiMniiimmmiimiiiiHiiiHHiiimmiiiiiimiiiiiiiiimitHmiiNiiiiiiiiHiiituiiiii
Vsem cenjenim trgovskim prijateljem zeli vse dobro o božičnih praznikih In za novo leto
VELETRGOVINA
FRIEDRICH JUNGBAUER
C E L O V E C
Blagoslovljen« praznike in srečno novo leto Vam zeli
Slovenska igralska družina v Celovcu
in Vas vabi na svoje prvo
&lU)4itizoaant&
decembra 1948 ob 20. uri v taborišču „C“ Waidmannsdorf (postaja cestne železnice - pri gostilni Kolmann - Villacherstrape) Na sporedu: veseloigra, srečolov šaljivi prizori, prihod Novega leta, glasba, recitacije in prosta zabava s plesom.
Torej: 31.XII. 1946 ob 20. uri konec lete 1949.
Preskrbite si vstopnice pravočasno 1
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem
rvi
lo
SCHMIDT
BAHNHOFSTRASSE 22
TBIEFON 2» 48
PRODAM
amiu» VSE VRSTE BAPtMWUUTOV
ID e s ele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem FRIDA	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem
	SLAŠČIČARNA
f Upm» Celovec, Kardinalplatz Trgovina južnega in domačega sadja, zelenjave in vseh vrst povrtnine. Točna in solidna postrežba!	ANGELA LIEBHART CELOVEC ST.-VEITER-STRASSE 7
Vesele praznike in srečno Qbuya Uta 1949 želi vsem svojim gostom in odjemalcem	Svojim cenjenim odjemalcem želimo blagoslovljene božične praznike KNJIGARNA IN PAPIRNICA
KAVAMA SLAŠČIČARNA	.(ARINIH 1 A'
MIjSIL Celovec, I0.-Okfober-Sfralie	DRUŽBE SV. JOŽEFA Celovec - Klagenfurt Vöücermarkter Rlns 25
Priporoča se še v bodoče kot družabno zbirališče	Dobre knjige - cerkvene pesmarice • verski listi - kipi • rožni renči - podobe -vse vrste papirja za domačo uporabo In trgovine
Električne luči radioaparate, vse potrebne pripomočke in aparate za odstranjevanje napak v nape-Ijavljah dobite v
trgovini električnih BB predmetov
H FRITZ / CZERNOWSKJ
KLAGENFURT-CELOVEC
PERMHARTGASSE 8
(Nasproti glavne pošte)
Vesele božične praznike in sreče polno Qflß ß-ö Uta želi vsem cenjenim odjemalcem
Trgovina tekstilnih Izdelkov
1. HERSCHITZ
lastnik
Aulcu
IstketnuHet
.CELOVEC KAR FREITSTRASSE 1

KRČMA ADR IIJ A
(prej Silovic)
želi vgem svojim gostom vesel Božič in se priporoča za številen obisk.
Dobra domača in cenena brana ter izvrstna pijača.
ADRIA-Weinstube - (ELOVEC - Renngasse 4
Vesele praznike
in srečno Novo leto želi
M. 'fpimdt
MANUFAKTURNA W
Špecerijska trgovina
VELIKOVEC
TELEFON 36
Vsem odjemalcem želi vesel Božič in srečno Novo leto
TRGOVINA
Georg
Umschaden
CELOVEC
BSHNHOFSTRASSE 7
FLEISCHMARKT
.HiiitiiiiiniiuitintiiiiiiinniiniiiiiHiiiiiiiiiiiiii

Vesele praznike
in srečno Novo leto želi svojim cenjenim strankam
Jakob
STERNECKSTRASSE 1
Vesele
praznike in srečno Novo leto želi svojim cenjenim
odjemalcem
Valentin
Korenjak
Celovec
Bahithofstrasse 31
Vesele praznike in srečno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
TRGOVINA
ANA
CELOVEC
Bahnhoistraße 20

Stran, 14 r- Številka, 52
Sl

ZA BOŽIC
Vam nudi elegantne moške in damske klobuke najboljših kvalitet v naj večji izbiri specialna in vodi na celovška klobučarna
HASLINGER
CELOVEC. 8.-MAI-STRASSE 29
ter Vam želi vesele božične praznike in uspeha polno Novo leto.
Tudi v prihodnjem letu mislite na klobučamo HASUN-• GER, ki Vam v vsem ustreže.
Radio - elektro trgovina «
Hms Hsetttü
Celovec, Kramergasse 11
Telefon 21-73
ieh vsem ‘djemtlcem vesele boi ’čnc praznike' m srečno N o ve leto.
KAJ NAJ PODARIM?
'odgovor na to vam da PAPIRNICA fiutmttergfoau*
K H. Sterneck
CELOVEC
Heiitgense st-Platz 1
ivi
M
Tehnične in gospodinjske potrebščine vseh vrst
■.a.
JV IB £ SI
wwm
VELETRGOVINA
Celovec - KJegenfurt
Patae eiMrsasse 10 Telefon -40 - 30
Generalno zastopstvo za vso Koroško
Vesele in blagoslovljene božične praznike kot tudi veliko miru in zadovoljstva v Novem letu Vam želi
FERDIHAND
fpladet
MANUrAKTUSA MODNE OBLEKE POSTELJNINA
«LOVEC, ALTER PLATZ Krantergassa
Vesele praznike in srečno Novo leto Vam želi
KOLODVORSKA
RESTAVRACIJA
lastnik
MATHIAS
ŠTRUČKI
IN SE PRIPOROČA ZA OBILEN OBISK
CELOVEC - glavni kolodvor
Avto-
prevozništvo

a
Celovec
Klagenfurt
ALTER PLATZ 35 - TEL. 10-91
VINCENC
ZWICK
CELOVEC -
Veletrgovina z železom
KLAGENFURT
PRODAJALNA NA DROBNO:
Alter Platz 29
Telefon 298«
SKLADIŠČE:
Siidhahngiirte! 10
Telefon 109«
Priporoča veliko zalogo:
Železa, nosilcev, pločevine, vodovodnih cevi, cementa, strešne lepenke, trsja za štukaturo, gradbenega okovja, žice, žičnikov, orodja, gospodinjskih in potrebščin, štedilnikov in peči.
a—ragfity	7~Z-' -
A. in J. GSCHIEL
Specialna trgovina avtomobilskih gum In tehničnih pripomočkov. Osnovana leta 1920
NA DEBELO - NA DROBNO.
CELOVEC
KLAGENFURT - HEUPLA.TZ 1
TELSFON tlOt
Lastiio skladišče z železniškim tirom, Celovec, - Telefon 2407 Podružnica: Beljak. Ringmauergasse 11 - Telefon 4757 Zastopstvo: Dunaj XIX, Chimanystrafle la
fte Vesele bož’čne praznike in nad vse srečno i0\	n veselo Novo leto fjM	želi vsem svojim sorodnikom, znan* W	cem in prijateljem, kakor tudi vsem V..	bralcem »Kor. Kronike« PETER ARLIČ, Celovec, Lastenstrasse 3.	Vesele božičke praznike m srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemaL-cem ALOJZ HÖNIGMANN, mesar in prekajevalec v Železni Kapli — Eisenkappel.
P>av vesele praznike ter srečno >n blago-slova polno Novo leto g&i	voščita vsem dragim bralcem iz srca %	TONI in MICKA MIK L iz Malošč.	Vesele božične praznike m srečno Novo leto želi LOMŠEK STANKO, trgovina strojev, koles in glasbil, Zagorje pri Dobrli vasi (Eberndorf).
'0^ Vesele božične praznike m blagoslovljeno fSs.	srečko Novo leto gM	želi vsem zavednim krščanskim kotmirškim Slovencem kotmirški organist ALOJZIJ HRIBAR.	Vesde božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem SRIENC STANKO, trgovina in trafika, Žvabek pri Pliberku
®	Vsem svojim dragim prijateljem, B	sorodnikom in znancem v tui	in |P	inozemstvu od srca čestitata ijE vesele božične praznike m srečno Novo leto H*	ALOJZIJ	in ZORICA	RUDAN, St. S	Anton i. Montafon, Voralberg, Avstrija. ';A	ge	vas	ljubim, M?	še	bolj	goreče kot	nekdaj, pa iznova vsem obljubim, S	da	vse	bom ljubil	vekomaj!	Kupi — čitaj slovenski tednik „Demokracija" Naročila: Uprava Gorica, Italija Biva Piazzutta 18
	Vesele božične praznike m srečno Novo leto ieli vsem svojim gostom in znan= eem BREZNIK MARIJA, gostilna, Pliberk=Bleiburg.
Prva koroška milarna predelovalnica maščob in kemična industrija
PAUL
HATHEYER
CELOVEC-KLAGENFURT
TELEFON 1770
Prodajalna na Heuplatt-u *« priporoča ta vsa nakupe.
Vesel Božič
m srečno
Novo leto želi
ERICH
(7-
ritz
TKALSKI MOJSTER
PLIBERK. - BLEIBURG
LOIBACHERSTRASSE
m
I
S
I
s-
Na Sveti večer bosta nastopila skupno zivhensko pot pk
dud. eonsem . ^Dk!(I H)d jem d d
dipi.hiqXQjkö Ge melj
Hi Mzf /m skozi vse življenje spremlja božična radost in j|| jima lajša težko živhensko pot.
CELOVEC - o božičnih praznikih 1948 m
f
t
Srbobrvatske, slovenske
1pw&det amovtive
izgotovi poštnoobratno Sodni tolmač
EOCER, Beljak -Villach
Sacksasse 9
NAJNOVE-JŠE RADIO AP AR A TE
vam nudi
ftadic Scftmldt
CELOVEC. Bahnhofstrasse 22 Priložnostni nakup. — Popravila


?5

IB
Bfektro-radio podjetje
Celovec, Villacher Sira&e pri Roemerb«d-u
Prodaja; RADIO APARATE, ELEKTRIČNE LUČI, ŽARNICE, LIKALNIKE, ELEKTRIČNE PEČI in vse vrsie električnega materiala
Popravlja; vse ELEKTRIČNE in RADIJSKE NAPRAVE s strokovno izurjenim osobjem in v najkrajšem času
Najlepse darilo slovenski koroški družini m beguncem je roman
FERRYA BVKVIČA
Bmdettid
Knjiga je dokument težke vojne usode slovenskega Prekmurja in Štajerske, je dokument njih junalke borbe za svobodo in bridkega razotaranja, ki jim ga je prineslo leto 1945:... Počasi je izginil zadnji kos domovine v mraku kot krpa. Obrnili so se in se napotili proti zahodu . ..
Cena je nizka, izdelava luksuzna, naročila sprejema izven Koroške avtor Ferry Bükvti, Grat, Universitäispl. i dr.
Knjipa stane po povzetju jf Šil.
Specialna tovarna usnja
Najfinejši boks Nepremočljivo usnje Podloge
Mednarodno prevozniško
podjetje
;

w'
Ji
L»

Celovec-Klagenfurt
Rosenfaler Straffe 6
Telefon 21-06 / 21-07
Dr. HM NEUNER
CELOVEC
Vodilna
trgovina
KOROŠKE PARFUMERIJE
Hom Oswald
Cetovec-Klagenfuft
Per*deis**fa*M «
Telefon »-53
BOfelCHA DARILAJ
Obiščite arama
Frmt Wieser
CfLOVEC BMMMKTMSSE M
Najveij» m-
bi r» ročnih in žepnih ivi* carckih ur,
bni^Ik, stenskih in kuhinjskih ar, ter zlatih
ia mbmib predsMfor vseh trm
Ttrai • daril« m viakege! Nakip zlata la s rab ra.
ZA BOZIG
vam mufi
Kfledna ftiba
Mimi OfamoMM
Lično športno obleko	od 180 S dalje
Elegantno popoldansko volneno obleko	od 350 S dalje
Krasne popoldanske in večerne obleke	od 3k0 S drlje
Okusen podložen športni plašč	od 1D5 8 dalje
Elegantne „FLAUSCH“ — plašče	od 450 8 dalje
Krrnene plašče	od 1800 8 dalje
Velika izbira bluz, kril, volnenih in pletenih predmetov
BOGATA IZBIRA TUDI ZA MOČNE DAME
Aipentandische
Zuckerwar en-Fabrik
fefoute * HcfUt
Celovec-Klagenfurt

Vesele praznike in srečno OL&lW tdtß želi
v v v
Sl M&G&mA

CELOVEC
VöikermarHterpl. 6
WILLNER
Celovec - Klag^nfurt
tahnhoistra^e It
Brušenje stekla - izdelo- • valnica ogledal.Barvarna stekla in porcelana.
Skladišče;
Südbahngürtel 28 Telefon 1951 in i954 Postfach 3'5
Vinska klet
Schenke & Co,
wmu s.
Izvozno skladišče:
CELOVEC
St.-Veiterring 7 Pismena naročila; Kaufmanngasse 9
OBIŠČITE KAVARNO
TfiTZ
CELOVEC
Lidmanskigaste 15
Odprta vsak dan od 6 do ' ure zjutraj.
Prvovrstna vina - zmerne cene.
KAVARNA
RESTAVRACIJA
KROBATH
CELOVEC
KLAG:NFURT
ST.-VEITERRING 25-T*Ufon 33 48
ydesdm š htmda
Uvoz in prodaja južnega sadja na debelo
Celovec
Salmstraße 16
Vinska izbo
Krušič
Vam želi vesele praznike in se priporoča za obilen obisk.
Celovec
Rennplatz 2 za hotelom „MOSER"
Modna in galanterijska veletrgovina
iß
A. Sacher nasl.
C£RNY
P
CELOVEC
NEUER PLATI 8
RUTAR URŠULA trgovina Žitara vas
KEBER REZI
trgovina
Miklavčevo
RAI TER CHRISTINA
trgovina
Podgorje
MIKL JOHANN
trgovec
Mlinare
WULTSCH KARL
trgovina
Žihpolje
HOROSCHOVSKY
prodajalna časopisov Beljak
SCHALLER zaloga tobaka Šmohor
St £2 H
MORY EGELBERT trgovina Škocijan
JOŽEF BAIER
knjigarna
Beljak
STRAY JOSEF trafika Sveče
1
^ .iai	>
SCHMELZER KARL knjigarna Podklošter
KUSCHNER THERESE trafika Borovlje
OUTSHAR FRANZ zaloga tobaka Borovlje
						
KONRAD MARIJA prodajalna časopisov	j Velikovec		SCHMELZER K. knjigarna ' Beljak		MORY FRANC trgovina Sinča ves		SEKOL ANGELA prodajalna Dobrla ves
LAURE > - ; : .		MALTSCH		KOROSCH FRANC		KR AMMER JOHANNA
trafika		prodajalna časopisov		trgovina		trgovina
Velikovec		Beljak		Suha		Železna Kapla
						
MAGNET ELIZABETH		KERSCHBAÜM MARGAR.		WOLTSCHE BRIGITTA		-	WALDNER .
knjigarna		trafika		trgovina		trafika
Velikovec		Rožek		Labud		Ziljska Bistrica
ATZWANGER ANTON		FRANK F.		TSCHAUKO LORENZ	KROPFITSCH MARIJA	
knjigarna		trgovina		papirnica	trafika	
Volikovec		St, Jakob v Rožu		Borovlje	Podklošter	
■i	. - .	-						
KOMAR JAKOB		GABRIEL MICHAEL		WILFAN KAETHE		VOSPERNIG FRANČIŠKA
trafika		trgovina		trafika		trgovina
Velikovec		St. Janz		Grabštajn		Podklošter
Obiščite gornje prodajalce našega lista
„Koroška Kronika* iehafla vsiak petek. — Cena za naročnike mesečno: ra tuzemstvo 2 S, v inozemstvo S S. — Uredništvo lista ]e v Celovcu, VSlkermarkter Ring 2S/. — Tei. 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, V'öikermarkter Ring 25/1. Tel. 3651/96. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. — Rokopiis Se ne vračajo.
Tiska: Tiskarna „Carintäiia" v Celovcu.