Bazovica, ti predragi si naš dom, roke slovenske zveste so te dale, drag spomin na tebe nosil bom, ponos kvarnerske lepe si obale. Slavko Arbiter, »Bazovica« ^KAŽIPOT mesečnik slovenske skupnosti na Reki In v PGŽ ISSN 1845-5034 marec 2009 letnik V r Kažipot Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in PGŽ Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Dušanka Gržeta, Marjana Mirkovič, Darko Mohar, Vito mir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334 977 * ' p fM Glavna urednica: Marjana Mirkovič, marjana.mirkovic@ri.t-com.hr t Tel.: 091 593 6086 Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirkovič v okviru projekta Si-T Lektorica Darka Tepina Podgoršek Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-5034 Oblikovanje: Krispin Stock Tisk: Tiskara Sušak Prelom in tehnično urejanje: Krispin Stock Mesečnik finančno podpirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka Primorsko-goranska županija Svet za narodne manjšine RH Naklada je 600 izvodov Na naslovnici: Reški karneval 2009. Foto: Ilija Dadasovič Karikatura: Slovenski dom KPD Bazovica tajništvo, knjižnica in klubski prostori torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00 MePZ - vaje, ponedeljek: 18.00-21.00 Dramska skupina, sreda, po dogovoru Folklorna skupina, sreda 19.00-21.00 Plesna skupina, torek in četrtek: 19.00-21.00 Dop. pouk slovenščine, torek : 18.30 -21.30 Planinska skupina, torek: 20.00-22.00 Svet slovenske narodne manjšine Reke, sreda: 10.00-12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, sreda: 10.00-12.00 Mladinska skupina, druga in četrta sobota: 16.00 www.bazovica.hr/rn ladinci Kažipot marec 2009, št. 47, letnik V □ □ 0 □ □ □ m obvestilo.........................................3 pismo.............................................3 dogodki............................................3 napovednik....................................15 iz liburnije.....................................17 gorski kotar....................................18 aktualno........................................18 študij v RS......................................21 zanimivosti....................................23 Bojan Grlica tAMO&ELO/A- M^Ubo iAriik/^^-*--—Cvbg&i'K^iKiRjOlh OBVESTILO Poziv za ustanovitev otroškega/mladinskega pevskega zbora Vse zainteresirane za otroški/mladinski pevski zbor vabimo k sodelovanju in obveščamo, da bo jeseni 2009, če bo za to dovolj zanimanja, ustanovljen slovenski otroški/mladinski pevski zbor, ki ga bo predvidoma vodila mag. Kristina Riman. Udeležba bo brezplačna. Prijave za slovenske igralne urice v vrtcu Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije zbira prijave za igralne urice v slovenščini kot prvi korak za organizacijo vrtca, ki ga omogoča zakonodaja. Če bo dovolj prijavljenih, bodo urice predvidoma potekale v enem od reških vrtcev. Informacije na telefonski številki 324 321 (sreda 10.00-12.00) in gsm: 091 593 6086. Marjana Mirković PISMO Literarni večer Jožefa Škofa Pisatelj Jožef Škof nam je poslal pismo, v katerem se prisrčno zahvaljuje za sprejem v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki, ko je 23. januarja letos na literarnem večeru predstavil svoja književna dela. Kot piše, ga je celoten odziv na res prijeten večer, ki bo ostal še dolgo v spominu, prijetno navdihnil. Jožefu Škofu se tudi mi najlepše zahvaljujemo in upamo, da bo v Slovenskem domu na Reki še gostoval. Marjana Mirković DOGODKI JANUAR 28. januar Filodrammatica, Reka El Che - pričevanja iz arhiva družine Guevara V dvorani reške Filodrammatice je bila odprta razstava El Che - pričevanja iz arhiva družine Guevara. Gre za projekt Primorskega poletne- ga festivala Koper, ki je nastal po srečanju njegove direktorice Neve Zaje s članicama družine Guevara v Havani na Kubi in po pogovoru o Ernestovem odraščanju. Na razstavi so tega revolucionarja predstavili s fotografijami iz njegovega otroštva in mladosti, obdobja, preživetega v Argentini, ki je bila v času tik pred drugo svetovno vojno stičišče demokratično usmerjene inteligence. O razstavi, ki je bila lani postavljena v Pokrajinskem muzeju v Kopru in je naletela na poseben odziv med mladimi, je spregovorila Neva Zaje, odprl pa jo je reški župan Vojko Ober-snel. Pri tem je izrazil posebno zadovoljstvo, da so razstavo na Reki obogatili še s fotografijo s Chejevega neuradnega obiska davnega leta 1959, po - menda neuspešnih - pogovorih s Titom na Brionih. Posnel jo je legendarni reški fotograf Novega lista, Peter Grabovac - Čučo, in Che je bil, kot je povedal, le ena od mnogih slavnih osebnosti, ki so v tistem času obiskale Reko, o čemer zgovorno priča tudi njegov izjemno bogati arhiv. Navzoče sta pozdravila tudi poslanec Franco Juri in znani istrski književnik in publicist Milan Rakovac, dogodek pa so z nastopom obogatile pevke ženskega pevskega zbora Kombinat iz Kopra z glasbeno spremljavo Branka Smerde-Ija na mandolini in Roberta Slaniča na kitari. S programom revolucionarnih pesmi so bile pravo doživetje večera. Upajmo, da bomo to skupino imeli priložnost še kdaj slišati na Reki, prisluhniti pa jim je mogoče tudi na spletni strani na naslovu http: / /kombinatke. blogspot.com/ Marjana Mirković Ernesto Che Guevara, Kazimir Jelovica in skrajno desno književnik Giacomo Scotti, tedaj v vlogi novinarja reškega dnevnika La voce del popolo. Foto: Petar Grabovac/www.novilist.hr 30. januar Hrvaški kulturni dom na Sušaku Proslava v počastitev XI. korpusa NOB in partizanskih odredov S slovesno akademijo in z zbornikom so v nabito polnem Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku na Reki počastili 65. obletnico enajstega korpusa NOB in hrvaških partizanskih odredov. Slovesnosti, ki se je pred tem začela s polaganjem vencev pred spomenik osvoboditve na reški Delti, se je - sicer z večjo zamudo zaradi lažne najave o bombi - udeležil tudi hrvaški predsednik Stjepan Mesić. V svojem govoru je med drugim gromko poudaril, da "brez anti-fašizma ne bi bilo niti Slovenije niti Hrvaške". Med govorniki so se zvrstili najvišji predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, tudi župan PGŽ Zlatko Komadina in reški župan Vojko Ober-snel, med gosti pa tudi predsednik Odbora za mednarodno sodelovanje Zveze protifašitičnih borcev NOB Slovenije Tit Turnšek. Navzoče je nagovoril v slovenščini in med drugim opozoril na pomen sodelovanja severnojadranskih luk in na "interes, da mejo kar se da hitro odpravimo, v dobro obmejnih prebivalcev obeh strani. Skupaj smo osvobajali svojo bivšo Jugoslavijo in skupaj smo osvobajali morje." V interesu obeh narodov je prijateljstvo in medsebojno razumevanje, okrepljeno v skupnem boju proti fašizmu, je še poudaril Tit Turnšek. V skupini slovenskih borcev so bili še predsednik ljubljanske organizacije ZB Janko Haber-le, Milan Gorjanc iz 7. slovenskega korpusa in predstavnik koprske ZB Lucijan Pelicon, ki je tudi tajnik društva TIGR, kot nam je prijazno povedal tajnik borčevske organizacije Primor-sko-goranske županije (SAB PGŽ) Zdenko Jurčič. Na sedežu reške borčevske organizacije so jih pozneje sprejeli še tamkajšnji predstavniki, njihov gostitelj pa je bil tudi tokrat rojak Ivan Cvek iz Opatije, nekdanji in večletni vodja opatijske podružnice in podpredsednik te organizacije na županijski ravni. Pohvalil je dejavnost opatijske podružnice kot ene najmočnejših in najboljših na Hrvaškem, predvsem zaradi delovanja naših s Primorske, ki so tu ostali. Ivan Cvek je dejal, da je odlično tudi dolgoletno sodelovanje z borci v Sloveniji. V krajšem pogovoru je med drugim še povedal, da po njegovem mnenju v Opatiji in okolici živi več tisoč Slovencev, a ni (še) pričakovati, da bi se ti organizirali v društvo, čeprav nekatere podobne Predstavniki slovenske in reške borčevske organizacije. Foto: Marjana Mirković pobude segajo še v obdobje skupne države. Spomine na partizanske dni nam je ob tej priložnosti obudila tudi nekdanja partizanska učiteljica Ksenija Krašovec, pozneje poročena Grabusin, ki je leta 1943 pri devetnajstih letih, komaj dva meseca po končanem učiteljišču, vstopila v Koroški bataljon. Med drugim je omenjena tudi v ljubljanskem Vestniku koroških partizanov, kot Ksenja iz Žalca (št. 1-2/1989, str. 63; kot zanimivost naj dodamo, da je bil urednik tega glasila sedanji državni sekretar Boris Jesih). Povedala je, da je v partizanskem času na drugi najvišji slovenski kmetiji Jekl (1322 m, op. ur.) poučevala tudi domače deklice, s katerimi je še danes v stiku, in urejala stenčas, ploščo z obvestili, ki so jo obešali na smreke, hiše ali kar na sneg, ki ga je bilo tisto zimo obilo. Zato so, kot pravi, vsi komaj čakali, da se dokopljejo do kakšnega hleva in si v toplih kravjekih pogrejejo vsaj roke ... Konec vojne je po poti skozi Borovlje na Primorsko dočakala v Trstu, za katerega je pričakovala, da bo postal naš, kot je vse kazalo, a so enote morali razpustiti, najgloblje v tržaški spomin pa se ji je vtisnil prihod v mesto, ob katerem so bili sprejeti z govejo juho, rižem in debelo narezanim korenčkom. Joj, kako so nas nahraniliI Iz Trsta se je vrnila domov v Žalec, na Reko pa se je preselila po poroki leta 1954. Marijana Mirković Predsednik Stjepan Mesić prisrčno sprejet. Foto: Marjana Mirković 30. januar Slovenski dom KPD Bazovica Filatelija i planinarstvo (Filatelija in planinstvo) Predavanje Predavanje z naslovom Filatelija in planinstvo je potekalo v hrvaščini in organizaciji planinske skupine KPD Bazovica. Kot je sporočil njen vodja Darko Mohar, je o tej temi spregovoril Sergio Gobic z Reke. DOGODKI FEBRUAR 5. februar Slovenski dom KPD Bazovica Plavo svjetlo Razstava Navzoče številne obiskovalce je pozdravil predsednik Slovenskega doma KPD Bazovica Vitomir Vitaz, o gostujoči skupini ljubiteljskih slikarjev pa je spregovoril in jo predstavil Josip Mušanovič. Društvo železničarjev slikarjev Plavo svjetlo deluje od leta 1997 in šteje 34 članov iz vse Hrvaške, med njimi so predvsem zaposleni in upokojenci Hrvaških železnic. Član društva Josip Mušanovič je leta 2006 kot reško podružnico ustanovil likovno delavnico, v njeno dejavnost pa so se vključili tudi ljubiteljski slikarji zunaj železničarskega strokovnega kroga. Delavnico ves čas vodi Mirjana Kuharik, absolventka reške akademije uporabnih umetnosti. Srečanje po dolgih letih: nekdanja učenka Marija Jambrovič in vodja plesne skupine v društvu Sonja Kern - Svoboda. Foto: Marjana Mirković Razstava v KPD Bazovica, na kateri so se ti reški ustvarjalci in njihovi prijatelji - med njimi so tudi člani društva KPD Bazovica in njihovi potomci - prvič skupaj predstavili, je obenem tudi pregled njihovega triletnega dela, učenja in izpopolnjevanja. Posamičen pristop k vsakemu ustvarjalcu posebej se v okviru določene likovne problematike kaže v vrsti različnih motivov. Dela, izbrana za razstavo, so v pastelni in akrilni tehniki in trud slikarjev predstavljajo v najlepši luči. Predstavili so se: Paoli Babič, Antonija Celin, Ivana Filčič, Marija Jambrovič, Avelina Lučić, Marina Milardovič, Josip Mušanovič in Mirjana Sarnida. Marjana Mirković Zadovoljni z ustvarjenim in odzivom: Paoli Babić, Marija Jambrovič, Josip Mušanovič in Mirjana Kuharik. Arhiv KPD Bazovica 5. februar Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Obisk hrvaškega poslanca Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je v Ljubljani srečal s hrvaškim poslancem dr. Šemsom Tankovičem, ki v saboru poleg albanske, bošnjaške, črnogorske in makedonske formalno zastopa tudi slovensko narodno manjšino. Dr. Šemso Tankovič je spregovoril o aktualnih dogajanjih na Hrvaškem in med drugim predstavil svojo pobudo za vrnitev imena Slovencev in Bošnjakov v preambulo hrvaške ustave, kar naj bi se, po njegovih besedah, zgodilo še letos. Dr. Šemso Tankovič je to obljubljal že v svojem prejšnjem mandatu, enako tudi, da se bo "seznanil s položajem slovenske manjšine in ga redno spremljal", kot je napovedal urednici Kažipota kmalu po prvi izvolitvi. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa pri tem pravi, da naš saborski poslanec ni temu do letos namenil niti enega obiska. Resnici na ljubo pa je vsaj možnosti za njuno komuniciranje več kot dovolj, glede na to, da se oba že v drugem mandatu kot člana ključnega telesa za manjšinsko politiko na Hrvaškem redno srečujeta v Svetu za narodne manjšine RH. V okviru obiska v Ljubljani je imel dr. Šemso Tankovič na Mednarodnem inštitutu za bližnje-vzhodne in balkanske študije predavanje z naslovom Narodnostne manjšine in njihova vloga v procesu pridruževanja Hrvaške EU. Predstavil je hrvaški model za sodelovanje manjšin v družbenem in političnem življenju in govoril o njihovi vlogi na poti Hrvaške v EU in NATO. Marjana Mirkovič 6. februar Galerija Cvajner, Pulj Književno pero, predstavitev revije V galeriji so predstavili prvo številko nove revije za kulturo in književnost Književno pero, ki jo je na Reki začelo izdajati Hrvaško književno društvo. Dogodka se je udeležil tudi umetniški fotograf Dragan Karlo Došen, avtor naslovnice prve številke. Marjana Mirkovič Avtor fotografije na naslovnici je Dragan Karlo Došen 7. - 8. februar Predsedniška palača, Ljubljana Sprejem ob kulturnem prazniku Slovenski predsednik dr. Danilo Turk je na predvečer kulturnega praznika tudi letos sprejel predstavnike slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Na ločenih sestankih se je z njimi pogovarjal o delovanju kulturnih organizacij in njihovem položaju v posameznih sosednjih državah, pa tudi o novih vsebinah sodelovanja med manjšinami in državo matične kulture. Na srečanje so bili povabljeni tudi predstavniki slovenskih organizacij v zamejskem delu Hrvaške. Udeležila sta se ga predsednik krovne organizacije Darko Šonc in urednica Kažipota, v imenu Sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije. Predsednik se je seznanil z vprašanji, kot so prostorska stiska posameznih društev, želja po spremljanju programov slovenskega radia in televizije v Istri in ob Kvarnerju, za kar je izrazil veliko zanimanje, pridobitev državljanstva RS in štipendij ter vzpostavitev slovenske kulturno izobraževalne ustanove na Hrvaškem - pri tem naj bi vrzel delno zapolnila predvidena izpostava ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja v Ilirski Bistrici. Navzoča sta bila tudi svetovalka predsednika RS za politična vprašanja, Magdalena Tovornik, in državni sekretar, dr. Boris Jesi h. Po pogovorih je predsednik za predstavnike slovenskih manjšin organiziral sprejem ob slovenskem kulturnem prazniku. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da smo se Slovenci najprej izoblikovali kot kulturni narod, ne da bi hkrati razvili vse politične ustanove, značilne za moderne narode, a ta zamuda je bila odpravljena z novejšim razvojem in danes ima slovenski narod svojo nacionalno državo z vsemi potrebnimi institucijami. Prav zato, ker smo se kot narod vzpostavili skozi kulturo, imamo po njegovih besedah poseben in skorajda religiozen odnos do kulture in jo mnogokrat razlagamo na izrazito elitističen način. Kot kulturo jemljemo predvsem najvišje dosežke umetnosti in včasih tudi dosežke znanosti, manj pa smo storili za to, da bi kulturo dojeli v vseh njenih dimenzijah, tudi v vseh vsakdanjih oblikah izražanja ljudi, je opozoril predsednik. Književno pero fesffeaMwulc*!«™* 'brciflp** ir.!«-)®!, Kot eno temeljnih dimenzij našega kulturnega bivanja je poudaril idejo skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki ni le stvar preteklosti ali sedanjosti, ampak je tudi naša prihodnost. Ta prihodnost je del širšega, evropskega razvoja. V tem procesu se kulturne identitete narodov ne bodo izgubile, je dejal predsednik in pojasnil, da moč in prihodnost Evrope nista v odpravljanju razlik, ampak prav v raznolikosti in bogastvu kultur. Čakajo nas izzivi, ki so del našega razvoja, a tudi del izzivov sodobne Evrope; biti moramo kreativni, gledati moramo v prihodnost in tej kreativnosti in pogledu v prihodnost je namenjen slovenski kulturni praznik, je svoj nagovor sklenil predsednik republike dr. Danilo Turk. Navzoče je v imenu SLOMAK-a kot predstavnik slovenskih manjšin v sosednjih državah nagovoril še Rudi Pavšič. Pred večerno osrednjo predstavo v Cankarjevem domu je najvišje predstavnike Slovencev iz zamejstva, med njimi tudi Darka Sonca, na ljubljanskem magistratu sprejel župan Zoran Jankovič. Več: www.rtvslo.si,www.up-rs.si Marjana Mirković Predsednik RS: Kultiviranje naše eksistence je jedro našega razvoja. Foto: www.up-rs.si Prešernova nagrada Štefki Drolc in Zmagu Jeraju Največje slovensko priznanje s področja kulture, Prešernovo nagrado, sta prejela igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj, ki sta bila tudi slavnostna govornika prireditve, poimenovane Daritev pomladi. Letos so bila imena vseh nagrajencev v nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bilo to znano že vnaprej, razglašena šele na prireditvi sami. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli sopranistka Sabina Cvilak Damjano-vič za upodobitev Michaele in več opernih vlog ter dve interpretaciji, skladatelj Nenad Firšt za več avtorskih skladb, igralec Marko Man-dič za vloge v zadnjih dveh letih, kipar Tobias Putrih za umetniške dosežke, predstavljene v slovenskem paviljonu na 52. beneškem biena-lu, in za pregledno razstavo 1999-2007 z naslovom Quasi Random v New Yorku, pisatelj Goran Vojnovič za roman Čefurji raus! ter scenarist in režiser Miran Zupanič za celovečerni dokumentarni film Otroci s Petrička. Štefka Drolc V obrazložitvi je med drugim zapisano, da jo uvrščamo v antologijo največjih slovenskih igralcev in igralk dvajsetega stoletja in zagotovo tudi v prvo desetletje enaindvajsetega stoletja in da se v njeni igralski umetnosti "vselej znova prepletajo lepota in poetičnost, krhkost in strogost, značajskost in sodobnost, tišina in krik in smeh, čustvo in razum. Njena ponotra-njena igra je mojstrsko upodobljena v številnih kreacijah gledaliških in radijskih uprizoritev tragedij, dram, komedij, poetičnih iger, v groteskah, v psiholoških in karakternih igrah." Igralka, ki je decembra 2008 dopolnila 85 let, je svoj življenjski sen začela uresničevati kot dekle najprej v dijaškem, nato v ljubiteljskem gledališču, pozneje pa je stala na domala vseh slovenskih gledaliških odrih: mariborske Drame (1945-47), v sezoni 1947/48 je delala pri Triglav filmu v Ljubljani, zatem igrala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu (1948-59), leta Štefanija Drolc. Foto: MMC RTV 1960 pa je prišla v vrste SNG Drama Ljubljana. Pogosto je sodelovala tudi pri Odru 57 in drugih eksperimentalnih gledališčih. Po letu 1982 je začela poučevati na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Začela je z vlogami večinoma vedrih in pozitivnih mladenk, že v tržaškem in potem v ljubljanskem obdobju pa je prešla k izrazito karakternim vlogam, tako iz klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja kakor iz komedij in grotesk. Prejela je številne nagrade: Prešernovo (1964), Severjevo (1977), tri Borštnikove (1980, 1982, 1997), Borštnikov prstan (1983), srebrni častni znak svobode RS (1996) in zdaj še najvišjo - veliko Prešernovo. Več: www.rtvslo.si Zmago Jeraj Akademski slikar Zmago Jeraj, ki s svojim obsežnim opusom povezuje pet desetletij, je ena izmed ključnih osebnosti slovenske likovne umetnosti druge polovice 20. stoletja. Nagrado je prejel za ustvarjanje, ki je bilo "vedno odprto za najrazličnejše pobude in zazrto v svetovno tvornost, iz katere ni samo sprejemal, temveč jo tudi soustvarjal". Izoblikoval si je izrazit avtorski slog. Rodil se je 9. novembra 1937 v Ljubljani. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in zatem v Beogradu, kjer je diplomiral (1960) pri profesorju Zoranu Petroviču. Na ljubljanski likovni akademiji je končal še slikarsko specialko pri profesorju Gabrijelu Stupici. V grafiki se je izpopolnjeval v Londonu (1969), v tedanji Sovjetski zvezi pa je 1971 proučeval starorusko slikarstvo. Od leta 1970 je bil likovni pedagog na Pedagoški gimnaziji v Mariboru, v letih 1996-2007 pa je poučeval na Ljubljanski likovni akademiji, od leta 2003 kot izredni profesor. Sodeloval je na številnih slikarskih kolonijah doma in v tujini. Prejel je številne nagrade in priznanja, med drugim leta 1972 nagrado Zlata ptica, leta 1985 nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 Jakopičevo nagrado in lani nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Uveljavil se je na skoraj vseh področjih likovne umetnosti: v slikarstvu, risbi, karikaturi, grafiki, fotografiji, gledališki scenografiji in filmu, njegova praksa pa je trdno osnovana na teoretski, kritiški in pedagoški misli. Več: www.sta.si,www.rtvslo.si Marjana Mirković Zmago Jeraj. Foto: MMC RTV Kulturni praznik Po vsej Sloveniji je ob kulturnem prazniku potekala vrsta prireditev, v Ljubljani so se dramski igralci tudi letos točno opoldne zbrali pred »slavljenčevim« spomenikom na Tromostovju in recitirali Prešernovo poezijo. Ministrica za kulturo Majda Širca je v vili Podrožnik sprejela Prešernova nagrajenca Štefko Drolc in slikarja Zmaga Jeraja ter nagrajence Prešernovega sklada. Slovesno je bilo tudi v Kranju, ki velja za Prešernovo mesto, saj je pesnik tam preživel zadnja leta svojega življenja, kranjsko pokopališče pa je njegovo zadnje počivališče. Prireditev Prešernov smenj je v Kranj privabila številne obiskovalce, med njim tudi predsednika republike Danila Turka, ki je skupaj z Majdo Širca na grob znamenitega pesnika položil venec. Sprehodila sta se tudi po starem mestnem jedru Kranja, ki se je na dan praznika vrnil v čas, ko je v njem svoja zadnja leta preživel France Prešeren. 19. stoletje je pričaral kulturni program z nastopom pevskih zborov, godcev, folklornih skupin, predstavitvijo oblačil iz 19. stoletja, festivalom lajnarjev in vožnjo s kočijami. Svoja vrata je odprla tudi Prešernova hiša, v kateri je pesnik živel od leta 1846 do svoje smrti. V njej so zdaj na ogled stalna razstava Dr. France Prešeren - življenje in delo, Janez Puhar - izumitelj fotografije na steklo ter dokumentarna razstava Prešernovi nagrajenci 2008. Predsednik Turk je po Kranju obiskal še Vrbo. Tam se je zbralo več sto ljudi na dogajanju, ki se je začelo z vodenimi pohodi Po poti kulturne dediščine, na katere se je odpravilo tudi več organiziranih skupin iz različnih slovenskih krajev. Več: www.dnevnik.si,www.rtvslo.si Marjana Mirković 7. februar Od Trsata čez Sveti Kuzam do Martinščice Reške sprehajalne poti Včasih je lepo biti nor! Čeprav je bila napoved izredno slaba, saj so vremenarji napovedali orkanski jugo in več kot 80 litrov dežja na kvadratni meter, se je na zbirališču pred Dvorano mladosti le zbralo osem najpogumnejših. Članica PD Kamenjak, člana PD Duga, udeleženec, ki ga je pripeljala napoved izleta, in štirje člani KPD Bazovica. Zjutraj še ni padalo, pa tudi veter ni bil tako močan. Pohodniki smo se podali čez Strmico do Orehovice, od tam do kamnoloma, za katerim se začenja »Mlikaričin put«, ena od poti, po katerih so žene z Grobniškega polja prinašale mleko v mesto in s tem poskušale preživeti družino. Vsako jutro, še po mraku, z več kot dvajsetimi litri mleka na hrbtu v mesto, popoldne pa nazaj, včasih kar še z nekaj litri mleka, ki jim ga ni uspelo prodati, in v nahrbtniku z nekaj živili, ki so jih morale prinesti iz mesta. Nad kamnolomom je pohodnike pričakal gospod Edo Žeželič, ki živi v bližnji vasici Hraste-nice in udeležencem povedal zanimivo zgodbo o „mlikaricah", graditvi poti v času stare Jugoslavije, počivališčih in kapelici ob poti, italijanski okupaciji, drugi svetovni vojni in stalnem, težkem boju za preživetje. Zgodba, ki je pravzaprav roman, samo nekdo bi ga moral dati na papir. Od Učke in Velih vrat se je začel bližati dež, zato smo morali kreniti naprej, po grebenu Rebri nad Draško dolino proti Svetemu Kuzmu. Tja smo prispeli malce premočeni in prepiha-ni. Po toplem čajčku ali mrzlem »pirčku« se je mokrota prenehala čutiti in pot smo lahko nadaljevali proti trim stezi nad Kostreno in Mar-tinščico. Sledili so še malo tavanja skozi krasne borove gozdove nad Kostreno, prezgodnji spust v Draško dolino, soteskanje ob Draškemu potoku, popolnoma uničenem pri graditvi reške obvoznice. Skorajda nam je bilo žal, ko se je izlet končal pri parkirišču ladjedelnice Viktor Lenac. Spet smo lahko ugotovili, da ima mesto Reka enkratne razgledne točke in prekrasne sprehajalne poti, ki jih je treba samo malo očistiti, urediti in povezati s hrvaškimi in slovenskimi planinskimi potmi. Pa še povezava na evropske peš poti je mogoča, tako da je tudi do Baltika mogoče priti peš. Pohod je bil organiziran, da bi promovirali pro- jekt Reških sprehajalnih poti; njegova realizacija naj bi stekla v tem letu. Žal se zaradi slabega vremena pohoda niso udeležili učenci reških osnovnih in srednjih šol, ki naj bi jim planinci društev KPD Bazovice, Duga in Učka prenesli ljubezen do lepot svojega kraja. Darko Mohar 9. februar Skupnost Albancev, Reka Koordinacija svetov in predstavnikov narodnih manjšin PGŽ Na drugi seji, ki jo je vodil predsednik Branko Vrcelj, je h koordinaciji uradno pristopil še Svet italijanske narodne manjšine PGŽ, ki ga vodi Orietta Marot. Predstavniki vseh osmih manjšinskih svetov na županijski ravni so sprejeli programske zasnove do konca mandata leta 2011. Med prednostne naloge so poleg zagotovitve razmer za delovanje zapisali tudi predloge, ki zadevajo področje medijev. Pri tem se bodo med drugim zavzeli za objave vsebin v maternih jezikih in v določenih rednih terminih lokalnih elektronskih in tiskanih medijev. Na naslov županije pa so poslali predlog za sklic seje Odbora za narodne manjšine PGŽ še pred lokalnimi volitvami. Marjana Mirković Naša mala skupina, Niti veter niti dež nam nista kos Foto: Darko Mohar 13. februar Slovenski dom KPD Bazovica Kulturni praznik Mesec kulture, posvečen velikemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, smo v našem domu tradicionalno lepo praznovali. O prazniku je uvodno spregovoril predsednik KPD Bazovica Vitomir Vitaz. V programu so nastopile vse naše aktivne skupine in kot gostje Jasenski pevci, moški oktet iz Ilirske Bistrice. Naš mešani pevski zbor pod vodstvom Franja Bravdice je zelo profesionalno zapel nekaj pesmi, nastop pa je lepo povezovala pevka Boža Grlica. Dramsko skupino sta slovesno in lepo predstavila Alojz Usenik in Vitomir Vitaz z navdihnjenim recitalom, plesna skupina pa je zaplesala v hip-hop stilu. V nadaljevanju je z venčkom slovenskih plesov program popestrila in marsikoga v občinstvu prijetno presenetila ter navdušila nedavno znova oblikovana folklorna skupina pod vodstvom Martine Mičetič in v koreografiji Alenke Juretič. Kot vsako leto so nam tudi letos z lepimi pesmimi in napevi večer obogatili gostje iz Ilirske Bistrice, tokrat moški oktet Jasenski pevci, ki ga vodi Sašo Boštjančič. Oktet je program izvedel zelo dobro in na visoki ravni ter z njim zelo razveselil občinstvo v polni dvorani, ki je nastopajoče nagradilo z dolgim aplavzom. Povzeto pa zapisih predsednice MePZ KPD Bazovica Dragice Rizman in tajnice KPD Bazovica Zdenke Jelovčan 14. februar Umetniška ploščad, Čandekova 8, Reka Umetniški projekt Dragan Karlo Došen, umetniški fotograf in član Društva likovnih umetnikov Hrvaške, je vrsti svojih projektov dodal novega z naslovom Heart Building. Kot je sporočil, je dogodek potekal pod geslom Moč umetnosti je Skupno doživljanje, sodelovali pa so člani Hrvaškega književnega društva, člani Mladinskega vzgojnega doma, Marijan Vejvoda in Tomislav Ko-privčevič - Kopriva. Obiskovalci so med drugim lahko prisluhnili tudi ljubezenskim improvizacijam na trombonu. Marjana Mirković 1 5. februar Izlet na Krk: od Vrbnika do Baške Ture po otokih so med planinci očitno zelo priljubljene. Oseminštirideset članov in gostov, poln avtobus. Za nekatere celo ni bilo prostora in so morali ostati doma! V Vrbniku je nastal drug problem: kako s tako množico v hribe? Eni bodo počasni, fotografi bodo želeli fotografirati, drugi lahko pretečejo v istem času dvakrat toliko, kot je načrtovano. Pa smo se razdelili v dve skupini: „ta hitro", ki naj bi zdrvela mimo izvira Vele rike na prehod Treskavac, se povzpela na najvišji vrh otoka Obzovo in spustila v Drago Bašćansko, in „ta počasno", ki se bo povzpela na Mali Hlam in se mirno izvira Vele rike spustila na Žanac. Mladi vodniki so za hitro skupino dobili navodila, karto ima vodja planinske skupine, ki je vodil počasne, pač v glavi. Fotografi so odšli s hitro skupino, mladi so in lahko veliko in hitro hodijo. Če seveda ne bi skoraj na vsakem koraku zagledali kakšnega motiva. Potem so „ta počasni" dvakrat skoraj prehiteli „hitre". Ker to ne bi bilo pošteno, je bilo treba pogosteje delati odmore. Dva beloglava jastreba sta prišla pogledat, kdo od pohodnikov bi bil lahko morebitno kosilo. Ko takšnega nista našla, sta odletela naprej. Tik pod sedlom pod Malim Hlamom sta se skupini končno ločili. Hitra je odšla naprej proti Obzovi, počasna pa na Mali Hlam. Vodji skupine je v žepu zazvonil telefon, ko so se počasni po slabi urci vrnili na sedlo in začeli spuščati proti izviru Vele rike. „Mi smo na Žancu!" je rekel Damjan, „Kako na Žancu, počasni gremo tja, vi, hitri, bi morali čez Treskavac že biti na Obzovi?!" vodji ni bilo nič jasno. „Saj bomo še mi na Žancu čez malo več kot tričetrt ure!" Ko smo se vsi skupaj dobili pri avtobusu, smo ugotovili, da so bili hitri prehitri, počasni pa pravzaprav superhitri, saj so v nekaj več časa prehodili dosti več kot hitri! Skratka: dan je bil lep, z malo burje, najlepši za hojo. Razgledi enkratni, vode v Veli riki, edini stalno tekoči reki na vseh jadranskih otokih, veliko, merjasci so se skrili pred planinci in tudi lovcev ni bilo. Bili smo v Omišlju, Vrbniku in Baški, v treh od šestih frankopanskih kaštelov na Krku, pa še nazaj domov nismo prišli prepozno. Darko Mohar Nad Vrbnikom. Foto: Darko Mohar 21. februar Občni zbor PD RTV, Ljubljana Čeprav je občni zbor za vsako društvo reden in „navaden" dogodek, PD RTV Ljubljana pripravi zbor kot lepo druženje. So pač edino planinsko društvo v Sloveniji, ki ima svoj „lastni" glasbeni ansambel - Ruševce, sestavljen iz članov društva. Zbor redno organizirajo na eni turističnih kmetij v okolici Ljubljane. Tako je bilo tudi letos na kmetiji Pri Tometu. Zbora se je v imenu planinske skupine KPD Bazovica udeležil vodja skupine Darko Mohar s soprogo in poleg čestitk za uspešno leto 2008 in najboljših želja za nadaljnje delo predsedniku Branetu Krebsu podaril monografijo Bazovica. Dogovorili smo se za skupni pohod na izvir Mure v Avstriji, ki bo jeseni letos. Govor je bil tudi o skupnem izletu na Velebit v bližnji prihodnosti. Posebno zanimivo je bilo slišati o njihovem uspešnem delu s šolsko mladino, saj njihova mladinska sekcija, ustanovljena lani, šteje že več kot petdeset članov. Uradnemu delu so sledile čestitke ob abrahamu podpredsednici društva, Marjeti Keršič Svetel. Planinci Bazovice upamo, da bomo slavljenko še letos spet lahko videli na Reki z razstavo fotografij. Zbor je bil v znamenju pusta, veliko članov je prišlo v maskah, tako da se je druženje nadaljevalo do večernih ur. Darko Mohar 24.februar RTV Slovenija, Ljubljana Komisija za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah Pri Svetu RTV Slovenija je bila na koncu preteklega leta ustanovljena Komisija za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah. Na prvi seji so člani sklenili poleg Slovencev na Madžarskem k sodelovanju povabiti tudi rojake na Hrvaškem. Druge seje se je udeležila urednica Kažipota in pri tej priložnosti omenila nekatera vprašanja tehnične narave - v večjem delu zamejstva namreč ni mogoče spremljati programov slovenskega radia in televizije -, pa tudi vsebinske, saj so Slovenci na Hrvaškem z izjemo radijske oddaje Sotočja v medijih v Sloveniji povsem prezrti. Kar zadeva tehnično plat, se bo konec prihodnjega leta (2010) s slovenskim zakonom o digitalni radiodifuziji začel novejši način digitalnega oddajanja, ki bo - vse do prehoda na univerzalno sprejemno opremo pri gledalcih nesprejemljiv. V dopisu, ki ga je pripravila tehnična služba RTV Slovenija, je med drugim rečeno, da se je Slovenija odločila za uporabo naprednejšega načina digitalnega oddajanja (MPEG 4), vse sosednje države, ki so prej začele gradnjo digitalnih omrežij, pa uporabljajo starejši način (MPEG 2). Sprejemniki za slednjega ne razpoznajo signala, oddanega v novejšem standardu, obratno pa ni težav. Rečeno je, da so ustrezni dekoderji že na prodaj po ceni manj kot sto evrov, kar pa npr. za upokojence na Hrvaškem - in teh je med člani društev v PGŽ in Istri največ -, ni zanemarljiv strošek, tudi če sicer že imajo vso drugo opremo, kar pa je redkost. Komisija bo med drugim organizirala tudi sestanek s predstavniki manjšinskih organizacij na to temo. Urednica pa je vse slovenske organizacije v obmejnih županijah zaprosila za informacije o sprejemanju signalov RTV Slovenija na hrvaški strani in vprašala o vsebinah iz zamejstva, ki naj bi jih spremljali slovenski mediji. Odziv bo pokazal, koliko je to vprašanje aktualno. Marjana Mirković 24. februar Slovenski dom KPD Bazovica Pustni torek Karneval ni ena najpomembnejših prireditev samo na Reki, temveč tudi v KPD Bazovica. Za objavo v Kažipotu smo prejeli dva prispevka in 138 fotografij, ki kažejo, kako resno so vsi »nastopajoči« vzeli pustovanje - z razkošnimi kostumi, skrbno naneseno šminko in priložnostno okrašenimi družbenimi prostori. Veseli in nasmejani obrazi pa dokazujejo, da trud ni bil zaman. Kar zadeva reški karneval, naj omenimo, da letos - menda prvič - v znova množičnem sprevodu ni bilo maškar iz Slovenije, zato pa je bila Slovenija, kot je pripomnil Darko Mohar, kar »močno zastopana na karnevalu«. Pozornosti je bil deležen tudi pust, ki je visel na Viškovu; tam so ga na pustni torek obsodili in zažgali. Pust, pomenljivega imena Borut in s slovensko registrsko tablico, je bil sicer edini krivec za vse slabo, kar se je v preteklem letu zgodilo v tej, eni najbogatejših občin v okolici Reke. Tej viškovski fešti na pustni torek se nista odrekla, kot piše Novi list, niti mešfarToni s svojo letošnjo kraljico Teo Kik, niti reški župan Vojko Obersnel. Reški morčici, Vesna Barić in Paoli Babić. Foto: Marjana Mirković Tajnica KPD Bazovica Zdenka Jelovčan je o pustovanju v društvu zapisala: Tudi letošnjo pustno zabavo so organizirali člani planinske skupine v razkošno in dogodku primerno okrašeni klubski sobi. Zabava se je začela v večernih urah. Našemljeni člani so veselo prihajali. Kar hitro se je zbrala lepa množica originalnih, lepih, očarljivih, posebnih, komičnih pa tudi izvirnih mask. Začelo se je z veselo glasbo in plesom ob bogati mizi z jedačo in pijačo. Čas je hitro mineval in kmalu je prišel čas za izbiro najlepše maske. V močni konkurenci sta prvo nagrado dobila par Karo-lina Riječka in njen partner, angleški admiral, drugo par Eifflovih stolpov in tretjo štirje veseli jokerji. Nagrajenci so potem še zaplesali. Zatem je vodja programa, gospod s Tirolskega, prebral vse obtožbe, namenjene pustu, ter ga obtožil kot odgovornega in krivega za vse slabe dogodke in gorje v preteklem letu: recesijo, sovraštvo, nemire, vojno, bolezen itd. itd. Obsojen in kaznovan pa je bil v kopalni kadi. Ples in veselje sta se nadaljevala še pozno v noč. Vtise o pustovanje je poslal tudi vodja planinske skupine Darko Mohar: Po letu premora je planinska skupina spet organizirala pustno zabavo. Udeležba je letos bila res velika, saj je bilo navzočih več kot petdeset našemljenih in nenašemljenih članov. Zelo kvaliteten program je pripravil Milan Grlica, pusta Bojan Grlica, za glasbo je z veliko občutka skrbel DJ Dilio, k uspešni organizaciji so prispevali tudi številni drugi člani skupine Ob plesu in smehu sta bila za najboljši maski razglašena Karolina Riječka in angleški general John Leard v izvedbi Zinke Božiček in njenega soproga. Pusta, ki se je skušal oprati vsake krivde, so na koncu večera le razglasili za krivca vsega slabega v preteklem obdobju in tega ni bilo malo. Smrtno obsodbo je zelo resno izvršil rabelj Zoran Bistričič. Čeprav organizacija takega večera ni lahka, je velika udeležba pokazala, da so tudi taka zabavna dogajanja v Bazovici priljubljena in potrebna. 25. februar Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije Seja Redna seja sveta je potekala v navzočnosti večine članov (Dušanka Gržeta, Loredana Jurko-vič, Boris Rejec, Dimitrij Jelovčan Bulatovič, Marija Travner, Marija Birk, Ljudmila Barbalič, Dragica Rizman, Marta Vitaz, Janko Rizman, Tanja Fučak, Marijana Košuta, Emica Udovič, Milan Grlica, Vida Srdoč), vodila jo je urednica Kažipota. Na dnevnem redu je bilo po pregledu zapisnika zadnje seje poročilo o delu, finančna komisija pa se je sešla naknadno. Kot po navadi je sledil pregled dejavnosti (poleg rednega dela je omenjena udeležba urednice v oddaji Radia Slovenija 1 Studio ob 17h 27. januarja, na temo manjšinske problematike; sprejem pri predsedniku RS 7. februarja ter predstavitev Kažipota - v slovenščini - v oddaji Prizma na HRT) ter načrtov (predavanje Gradbena dediščina Josipa Gorupa na Reki mag. Daine Glavo-čič; v sodelovanju s svetom na mestni ravni in društvom KPD Snežnik iz Lovrana pa izid brošure o Josipu Kaplanu iz zbirke Slovenski prispevek županijski dediščini). Beseda je tekla tudi o sodelovanju pri pripravi Kažipota, za katerega od članov društva primanjkuje informacij. Urednica je znova menila, da bi bilo bolj informativno in veliko ceneje, če bi pripravljali kratka mesečna obvestila o dogodkih v društvu in svetih ter imeli aktualno spletno stran, enkrat letno pa izdajali letopis z obširnimi zapisi za vsako skupino društva posebej in z razpoznavnimi fotografijami. Ker v zadnjem času postaja negotova tudi finančna podpora biltena (svet ima letno podporo PGŽ v znesku 28.000 kn), bi bilo nujno, da se pred nadaljnjim izhajanjem čim prej sestanejo izdajatelji - vodstvo društva in obeh svetov - in skupaj pregledajo vsa namenska sredstva, pridobljena za Kažipot (na razpisih PGŽ, mesta Reke, Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Sveta za narodne manjšine pri Vladi RH). Navzoči so se seznanili tudi z dejavnostjo koordinacije na županijski ravni, glede načrtovanega tečaja slovenskega jezika v okviru sveta pa izvedeli, da se je več zainteresiranih mladih naknadno včlanilo na dopolnilni pouk slovenščine v društvih na Reki in v Lovranu. Za študij na slovenskih univerzah je veliko zanimanje, zato bo na Reki septembra posebej organiziran intenzivni tečaj, vse informacije so na voljo med dežurstvom ob sredah (10.00-12.00). Marjana Mirković Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Seja Sejo je vodila predsednica Dušanka Gržeta, udeležba je dosegla kvorum (Loredana Jurko-vič, Boris Rejec, Marija Travner, Marija Birk, Ljudmila Barbalič, Dragica Rizman, Marijana Košuta, Emica Udovič, Milan Grlica in Marjana Mirković). Po krajši razpravi o Kažipotu in tudi pregledu finančnih obremenitev sveta je potrjeno, da je potreben pregled vseh virov financiranja glasila in dogovor vseh treh izdajateljev. Člani sveta so tudi - sicer le pol ure pred začetkom seje - od knjigovodje prejeli na vpogled finančno bilanco. Predsednica je prebrala pismo mlade slovenske geografinje mag. Katarine Pajnič, ki se je zahvalila za odobreno sofinaniranje knjige o Slovencih na Hrvaškem, pri čemer smo izrazili upanje, da bo knjiga deležna zadostne finančne podpore in v letu 2009 v Sloveniji tudi izšla. Glede dejavnosti je Dušanka Gržeta med drugim omenila obisk predstavnikov Goriškega muzeja, ki so poleg podarjene zbirke knjig v zimskem času ponudili tudi zanimivo predstavitev Pustovanja na Goriškem, a do tega zaradi zasedenosti sicer predhodno odobrenih društvenih prostorov žal ni prišlo. Svet ima v načrtu za l. 2009 med drugim še predavanja na temo kulturne in industrijske dediščine; iz Slovenije so povabili Stanislava Južniča, z Reke pa Miljenka Smokvino. Svet sodeluje tudi pri pripravi brošure o skladatelju Josipu Kaplanu. Dušanka Gržeta je navzoče seznanila tudi z de-setodstotnim povečanjem zneska, ki ga Mesto Reka na leto zagotavlja svetu (za 2009 bodo prejeli 44.000 kn). Marjana Mirković S seje na županijski ravni. Foto: Marjana Mirković S seje sveta na mestni ravni. Foto: Marjana Mirković 28. februar Lampama, Labiri Tukaj je Istra! Najboljše želje Jasni Zazijal Marušič, ki je še na okrevanju, izraža seveda tudi uredništvo. Društvo za Novi Labin je v KUC Lamparna pripravilo koncert z naslovom Tukaj je Istra! Nastopila je hrvaško-slovenska vokalnoglasbena skupina Contra dekorum, ki postaja, kot piše Novi list, čedalje bolj znana. Sestavljajo jo mladi z obeh strani meje, Berrii Godeša in Si-niša Pantar iz Prezida (RH) ter Sašo Ožbolt in Matej Ravšel iz sosednjega Babnega polja (RS). Kot pravijo, so pobudo za nastop, ki je potekal uspešno, dali zaradi trenutne zelo slabe politične situacije med državama, ki bi lahko načela tudi sicer vedno dobre odnose med mladimi, posebno na glasbeni sceni. Naj dodamo, da je Berni Godeša dolgoletni in znani pobudnik vsestranskega sodelovanja - ne samo med mladimi in glasbeniki - na obmejnem območju v Gorskem kotarju, kjer je tudi predsednik slovenskega kulturnega društva enakega imena. Marjana Mirković - . i' \ * % Contra dekorum na odru. Foto: Novi list. Romeo in Julija v pripravah Članica dramske skupine KPD Bazovica Anita Hromin nam je sporočila, da pridno vadijo "skoraj vsak dan. Trdno smo se prijeli dela in ne skrbimo ne za pustovanje, ne za njive, ne za nadaljevanke! Res delamo tako, da nam NEPRENEHOMA nekaj novega pada na pamet in mi to predstavo NEPRENEHOMA dograjujemo in se NEPRENEHOMA počasi spreminja!" Ob koncu izraža upanje, da "bo premiera konec marca meseca. Prisrčen pozdrav z željo, da bi kmalu bila spet med nami, pošiljamo Jasni Marušič Zazijal!" Na odru. Foto: Anita Hromin NAPOVED MAREC 4. marec Filodrammatica, Reka Reški karneval, razstava Fotografska skupina KPD Bazovica, ustanovljena 2005, je gotovo med mlajšimi fotografskimi skupinami na območju Reke in okolice, a zelo dejavna pri učenju in na razstavah, je v napovedi za razstavo zapisala vodja Petra Ani-čič. Člani so lani organizirali svojo razstavo o Reškem karnevalu. Ker pa je namen karnevala predvsem zbliževanje in povezovanje, si želijo, da bi na skupnem razstavnem prostoru zbrali več reških fotografov in predstavili njihove posnetke, s katerimi ti prepoznavajo svoje mesto in njegov utrip v času karnevala. Tema razstave torej ostaja enaka, s popolnoma prostim izborom, ki ga omejujeta le domišljija umetnika in morebiti obseg razstavnega prostora. Pisana izbira fotografij skuša v utrinkih s tradicionalnega reškega karnevala ponazoriti človekovo ljubezen do samega sebe. Kajti karneval je čas, poudarja Petra, ko si nadenemo maske ali pa jih snamemo. Vse, kar je bilo med letom skritega, lahko med karnevalom pride na dan in nam dovoli, da se pokažemo takšne, kakršni smo, v vsej svoji popolnosti. Fotografije je izbral mentor skupine, znani reški fotograf Istog Žorž, ki je razstavo tudi postavil, na njej pa bodo sodelovali člani fotografskih klubov Rijeka, Color Rijeka, HDLU Rijeka in Slovenskega doma KPD Bazovica. V priložnostnem programu bodo nastopili mladi člani KUD Žejanski zvončari. S svojimi zvonovi bodo obudili karnevalsko ozračje ter z zvonjenjem skušali odgnati še preostale zle duhove, napoveduje Petra. Marjana Mirkovič 7. marec Izlet v Slovenijo Študenti 4. letnika stomatologije na reški MF Kot nam je prijazno sporočil prof. dr. Ante Škrobonja, predavatelj na reški medicinski fakulteti in pogosto organizator številnih posvetovanj, seminarjev in drugih strokovnih srečanj, povezanih tudi s slovenskimi strokovnimi in znanstvenimi krogi, bo skupina študentov četrtega letnika stomatologije na reški medicinski fakulteti med ekskurzijo v Sloveniji obiskala Ljubljano, Celje in Olimje. Kot dober poznavalec jim je pripravil zelo zanimiv program, ki ga bo začel obisk v tovarni Lek. Tam jim bo kustos Davor Poljanšek predstavil zbirko Bohuslava Lavičke, kulturni spomenik državnega pomena. Farmacevt češkega rodu Bohuslav Lavička (1879-1942) je obogatil slovenski kulturni prostor z izjemno lekarniško zbirko farmacevtsko-medicinskega pribora in knjižnico z več kot štiristo zvezki temeljnih publikacij iz naravoslovnih in medicinskih ved, pa tudi s širšega humanistično-filozofskega področja. Poleg večjega števila inkunabul sta posebno dragocena tudi dva lista iz Gutenbergove Biblije. Zbirka predmetov vključuje arheološki del s predzgodovinskimi in antičnimi kirurškimi orodji ter keramično in drugo posodje iz obdobja med 15. in 19. stoletjem, postavljeno v pohištvo iz dveh starih lekarn (oficin), zanimiva pa je tudi zaradi lekarniške omarice, ki po izročilu izhaja iz neke tirolske samostanske lekarne in vsebuje ohranjene "zdravilne snovi" iz 16. stoletja. Zbirka je na ogled vsak prvi četrtek v mesecu. Sledil bo obisk Muzeja novejše zgodovine v Celju. Muzejska svetovalka Marija Počivavšek, ki sicer sodeluje tudi na posvetih reške medicinske fakultete, jih bo vodila po Slovenski zobozdravstveni zbirki starih instrumentov, pripomočkov in opreme, ki so jih pri svojem delu uporabljali slovenski zobozdravniki, dentisti in zobotehniki in ki ilustrirajo razvoj zobozdravstvene stroke na slovenskem ozemlju. Večji del zbirke je leta 1991 muzeju doniral celjski zobozdravnik Franc Štolfa. V muzeju se bodo na stalni razstavi Živeti v Celju v ambientalni postavitvi Ulice obrtnikov še sprehodili med tržnico, meščanskim stanovanjem in nekdanjimi obrtnimi delavnicami, ki v posameznih dneh resnično zaživijo. Na koncu bodo obiskali Olimje, samostan, ki so ga v 17. stoletju ustanovili redovniki pavlinci in je znan po bogati baročni cerkvi. Razkazal jim jo bo gvardijan o. Ernest Benko. Samostan je znan še po eni najstarejših lekarn v Evropi. Pavlinci so se ukvarjali tudi z zdravilstvom, njihova pravila pa so zahtevala, da ima vsak samostan sobo za bolne brate in lekarno z zdravili. V Olimju je pavlinska lekarna dobila svoj prostor v pritličju južnega stolpa. To je ena najstarejših ohranjenih redovniških lekarn, če ne celo tretja najstarejša v Evropi (za Parizom in Dubrovnikom). V vrtu poleg lekarne, ki ga še danes obdelujejo, so redovniki vzgajali zdravilne rastline. S postankom v čokoladnici Olimje, znani tudi po proizvodnji dobre čokolade, bo skupina reških študentov končala obisk v Sloveniji. Več: www.lek.si, ww.muzej-nz-ce.si Marjana Mirkovič 13. marec, 18.00 Slovenski dom KPD Bazovica Pozdrav z Mirne Skupina Društva upokojencev z Mirne na Dolenjskem je stik s KPD Bazovica navezala prek Kažipota, v katerem so našli naslov in ponudili Lavičkova zbirka. Foto: www.lek.si nastop, je urednici sporočil organizator kulturnih dogodkov Anton Kotar. DU Mirna v okviru svojih prireditev in pod geslom Pesem je bližnjica do sreče obiskuje razne kraje v Sloveniji, pa tudi zunaj nje, kjer, kot pravijo, še posebno radi obiščejo dejavna slovenska kulturna društva. Program na Reki napoveduje nastop njihovega mešanega pevskega zbora, ki bo pod vodstvom Tanje Benedik in ob spremljavi na harmoniki zapel narodno Po gorah je ivje, Zimo (Josipa Hašnik, Anton Foerster), narodno Kresna pesem v priredbi Matije Tomca, zatem narodno Baba ide na gosti, pa Pijmo ga, pijrno (Miroslav Vilhar, Janez Močnik) in venček ljudskih z naslovom Tam dol na ravnem polju. Folklorna skupina Nasmeh, ki jo vodi Marjan Podobnikar, bo zaplesala Venček narodnih plesov, dramska skupina DU, ki jo vodi Slavka Kramer, pa bo uprizorila njeno delo Bosanska bioenergija. Zapel bo tudi domači zbor MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi Franjo Bravdica: fiumansko In mezzo il mar, belokranjsko Jurje-vanje in dalmatinsko Vela Luka. Marjana Mirković 15. marec Izlet planinske skupine na Gradiško turo Gradiška tura je skalna vzpetina nad vasjo Gradišče v Vipavski dolini. Čez skalo je speljana zanimiva in navpična „ferata" oziroma zavarovana plezalna pot. V 77 klinov je napetih 170 metrov jeklene vrvi. Ferato je že obiskala mladinska skupina KPD Bazovica. Potem ko je planinska skupina kupila nekaj varovalne opreme, so se za turo odločili tudi planinci. Opremo se je najlažje naučiti uporabljati v praksi na terenu. Izleta se lahko udeležijo tudi člani planinske skupine, ki ne nameravajo plezati, saj se na Turo lahko pride tudi po lažji in manj zahtevni poti. Darko Mohar 25. marec, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica Anita Hromin, Tiha mitologija mesta Razstava fotografij Članica fotografske skupine KPD Bazovica Anita Hromin se bo predstavila s prvo samostojno razstavo v društvu. Na ogled bodo umetniške črno-bele fotografije, posnete na Reki, z naslovom Tiha mitologija mesta. Dogodek bo s krajšim nastopom obogatil mešani pevski zbor pod vodstvom Franja Bravdice. Anita Hromin 29. marec Izlet v Samoborsko gorje Planinska skupina KPD Bazovica Samobor je majhno mesto zahodno od Zagreba, znano po svoji baročni arhitekturi, fašniku (karnevalu) in samoborskih kremnih rezinah Leži v vznožju Samoborskega gorja, ki ga potoka Lipovačka in Rudarska Gradna delita v tri skupine: Plešivico, Oštrc in Japetič. Najvišji vrh je z 879 metri Japetič, na katerem je postavljen 12 metrov visok razgledni stolp s krasnimi razgledi na vse strani. Petnajst minut od vrha stoji na travniku Žitnica planinski dom, ki ga upravlja HPD Jastrebarsko. Včasih je imel dom zelo dobro kuhinjo. Ali je še vedno dobra, tako kot pred več kot tridesetimi leti, bomo planinci ugotovili na izletu. Darko Mohar □BURNIJA SKPD Snežnik, Lovran Večeri slovenskega filma Kot nam je povedal predsednik kulturno-pro-svetnega društva Snežnik Vasja Simonič, so ob zimskih večerih sklenili predvajati slovenske filme. Najprej je bil 12. januarja na programu znani in priljubljeni Kekec v režiji Jožeta Galeta iz leta 1951, v glavni vlogi pa je nastopil Matija Bari. Zaradi dobrega odziva med člani so februarja sledile druge slovenske filmske uspe- Lepo oblikovan katalog je delo avtorice. šnice, kot so Sarriorastniki (1963) v režiji Igorja Pretnarja, Cvetje v jeseni (1973) režiserja Matjaža Klopčiča in Ne joči, Peter (1964), ki ga je režiral France Štiglic. V društvu napovedujejo, da bodo predvidoma organizirali predstavitev celotnega opusa slovenske filmske klasike. Sier pa je v Sloveniji na DVD-jih izšla zbirka filmov Slovenska klasika, ki jo je izdalo podjetje Slak, v njej pa je za zdaj šest filmov: Na svoji zemlji, Ne čakaj na maj, Vesna, Tistega lepega dne, Samorastniki in Ne joči Peter. Distributer Creativa je izdal prvega Kekca (1951), na DVD pa dodal še arhivski dokumentarec o snemanju. Marjana Mirković GORSKI KOTAR Skupščina SKD Gorski kotar Člani SKD Gorski kotar so se 27. februarja se-šli na redni letni skupščini. Kot nam je v izjavi za tisk sporočil predsednik Bernard Godeša, je navzoče seznanil s poročili o dejavnosti in članstvu društva, ki šteje 26 članov, o prijavah za razpise v RS in Čabru v skupnem znesku 48.480 evrov, informacijah o študiju v RS v prihodnjem letu, sodelovanju z drugimi društvi in subvenciji RS za kmetijstvo; Slavko Mal-nar je poročal o pouku slovenščine v Čabru in predvidenem zaključnem izletu v Slovenijo, Silvana Lautar pa o delu nadzornega odbora. Bernard Godeša je med drugim predlagal sofinanciranje kmetovalca z območja Čabra, organizacijo koncerta pevskega zbora z Rakeka in sodelovanje pri organizaciji festivala Con-tradekorum 2009 v Prezidu, Silvana Lautar pa se je zavzela za redno obveščanje članov. Program za 2009 načrtuje še tri seminarje, namenjene nevrolingvističnemu programiranju (NLP), stresu in nordijski hoji ter restavracijo orgel v prezidski cerkvi. Naslednji sestanek društva bo sklican, ko bodo znani rezultati razpisov. MarjanaMirković x -»<«- » kuioloika yftirtiii rodbine Cop # PLEŠCE V organizaciji Etnološke zbirke Palčava šiša in Turistične agenije Risnjak je v Plešcah pote kal tretji večer etnološkega filma in zadnji v tej sezoni. Kot nam je sporočil osrednji pobudnik teh do gajanj, Marko Smole, so predstavili tretji film z etnološko tematiko, posnet v domačem nare čju. Tokrat so bile sogovornice v filmu najsta rejše vaščanke Špelna Draga, Starinkina Fanika in Pantarjeva Milka iz Srednje vasi, prijateljice iz časa, ki ga je Milka od leta 1937 do 1943 pre živela v Palčavi šiši, in ob tej priložnosti so se spominjale svojih mladostnih let. Beseda je tekla tudi o turistični ponudbi na so sednjih območjih, ki so bila predstavljena na sejmu v Ljubljani, predvsem o razvoju turizma v dolini Čabranke in možnostih, da bi se s svo jo ponudbo v turistične programe vključila tudi Čabar in Plešce. Pri tem so opozorili na odprte razpise za razvoj turizma na Hrvaškem, navzo če pa seznanili tudi s priznanjem, ki ga je na sejmu v Sloveniji lani prejela Etnološka zbirka Palčava šiša iz Pleše. Marjana Mirković V dolini Čabranke veliko možnosti tudi za razvoj turizma. Foto: Marjana Mirković AKTUALNO Komisija Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Seje Komisije Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (25. februarja 2009), ki jo vodi Miro Petek, se je med drugimi udeležil tudi predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Na seji, katere magnetogram je 1.februar Plešce, bife MTB 3. večer etnološkega filma v Plešcah na ogled na spletni strani www.dz-rs.si, je glede položaja v zamejstvu predsednik Slovenske manjšinske koordinacije SLOAAAK Rudi Pavšič med drugim poudaril, da »je treba izoblikovati strategijo za nov čas«. Ta naj bi upoštevala vse sedanje in prihajajoče spremembe v tem prostoru, je dejal in omenil potrebo po koordinaciji vseh najvišjih ravni v RS, soudeleženih pri tem. Darko Šonc pa je na seji prebral poročilo, ki ga objavljamo v skrajšani obliki in povzeto po spletni strani. Izrazil je nezadovoljstvo nad prepozno prejetim, pomanjkljivo pripravljenim in tendenciozno napisanem gradivu o položaju slovenske narodne skupnosti v RH, povzetem, kot je dejal Miro Petek, iz "Urada Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu". Gradivo po besedah Darka Šonca vsebuje veliko netočnih podatkov in samovoljnih sklepov. Zato je prosil, da v prihodnje položaj slovenske skupnosti na Hrvaškem ocenjuje ta sama. Glede statusa na Hrvaškem pa je dejal, da "je popolnoma urejen z ustavnim zakonom o manjšinah", da "ima slovenska manjšina vse pravice kot druge manjšine na Hrvaškem, čeprav je Hrvaška edina sosednja država, s katero Slovenija nima dvostranskega sporazuma o zaščiti manjšin". Darko Šonc je omenil še skupnega manjšinskega poslanca v parlamentu, pravico, da "volimo in smo izvoljeni v organe manjšinske samouprave od Zagreba do Splita, od Varaždina do Pulja", in dejal, da hrvaška država spoštuje in denarno podpira delovanje društev, ozrl pa se je tudi na aktualne razmere. "Da povem še nekaj besed o tem, kako je biti Slovenec na Hrvaškem. Če povem naravnost, ni lahko. Seveda razumemo, da morajo slovenski politiki braniti slovenski nacionalni interes, prav tako moramo razumeti, da hrvaški politiki branijo hrvaški nacionalni interes, vendar pa je dejstvo, da smo mi nekje vmes in iz hrvaških medijev nas bombardirajo z grobimi besedami o Slovencih. Iz slovenskih medijev nas bombardirajo z grobimi besedami o Hrvatih. Strupa je že toliko, da včasih vprašamo, kaj šele bo in kdo bo to popravil in kdaj. Kako naj v takem vzdušju izrekamo besede sožitja, prijateljstva, dobrososedstva. Slovenci in Hrvatje bomo vedno sosedje in slovenska manjšina na Hrvaškem se tega zaveda še bolj. Ali je preveč, če si želimo več strpnosti, več premišljenih be- sed, več medsebojnega spoštovanja in dialoga? Če bi se pri državniških poslih kdaj spomnili tudi na nas, bi za Slovence na Hrvaškem naredili še največ. Če boste v državi probleme še naprej reševali s spori, prepiri, se bo slovenska skupnost še naprej trčila (verjetno krčila, op. ur.), nezaupanje med Slovenci in Hrvati poglabljalo, tradicionalno sožitje krhalo, strpnost pa skopnela. Zavedamo se, da politična elita obeh držav nerada sliši, ko jih označujemo za nesposobne, in da so s svojimi potezami in dejanji naredili velikansko škodo stoletnim starim in dobrim odnosom med dvema narodoma. Resno opozarjamo, da je dosedanja medsosedska politika bila zastavljena napačno. Da je povsem odmaknjena od evropskih vrednot, ki pravijo, da dogovor, popuščanje in kompromis niso veleizdaja. Vprašamo se, ali se v času, ki je pred nami, lahko še kaj popravi in spremeni? In od iracionalnega naredi racionalno in razumno?" se je na koncu vprašal Darko Šonc. Na njegove besede se je navezal poslanec Franco Juri: » ...Vendar se mi zdi, da je prav nastop gospoda Darka Šonca tisti nastop, ob katerem smo dolžni se za trenutek ustaviti in dobro premisliti, kaj pravzaprav nam pomenijo manjšine oziroma slovenske narodne skupnosti, ki živijo v zamejstvu, in kaj nam pomeni dogajanje s sosednjo Hrvaško v luči interesov Slovencev, ki tam živijo. Nedavno sem bil na Reki kot gost otvoritve neke razstave in sem se imel priliko pogovarjati tudi s tam živečimi Slovenci, ki so izjemno zaskrbljeno ocenjevali in me spraševali o dogajanju med Slovenijo in Hrvaško. Niso mogli razumeti, zakaj se tako obnašamo in zakaj pravzaprav tistih več kot 13.000 Slovencev, ki živijo na Hrvaškem, niso tako pomemben nacionalni interes, kot so pomembni nekateri drugi vidiki, ki so pravzaprav precej bolj abstraktni od kvalitete življenja take skupnosti.« Marijana Mirkovič Pročelje zgradbe DZ RS. Foto: Krispin Stock Slovenski jezik - jezik sosede OŠ Pečine, Reka Na osnovni šoli Pečine na Reki se bo pouk slovenskega jezika, ki že tretje leto uspešno poteka kot prostovoljni pouk, odprt za vse osnovnošolce v mestu, v prihodnjem šolskem letu predvidoma nadaljeval kot izbirni predmet. Po besedah ravnateljice Irene Margan, ki pouk ves čas z veliko zavzetostjo vodi, so izpolnjeni vsi pogoji za ugodno rešitev prošnje, poslane na hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport. To bo prva osnovna šola na Hrvaškem, na kateri bo slovenščina v programu izbirnih predmetov, poučevala pa bo učiteljica, za katero bo razpis predvidoma izšel v poletnih mesecih. Pouk tudi v tem letu obiskuje več kot tridesetih učencev, ki se v dveh skupinah dvakrat tedensko zberejo v posebni učilnici, opremljeni tudi s pomočjo slovenskega ministrstva za šolstvo in šport, šolsko leto pa sklenejo z izletom v Slovenijo. Marjkana Mirković Učenci slovenščine z učiteljico Ireno Margan. Foto: Marjana Mirković OŠ Štrigova Slovenščina kot dopolnilni pouk Na osnovni šoli Štrigova vMedžimurski županiji so v drugem polletju tega šolskega leta uvedli učenje slovenščine. V tem mestecu v neposredni bližini hrvaško-slovenske meje po podatkih ljudskega štetja iz 2001 živi 82 prebivalcev slovenske narodnosti (2,55 % ) oziroma 129 prebivalcev (4 %), katerih materni jezik je slovenščina. Po besedah ravnatelja Stanislava Rebernika so pobudo za pouk dali starši, postopek za ureditev dokumentacije in pridobitev soglasja Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport RH za uvedbo teh učnih ur pa je bil precej preprost in hiter. Gre za poučevanje jezika narodne manjšine po Zakonu o vzgoji in izobraževanju v jeziku in pisavi narodnih manjšin v RH, in po modelu C, ki je na Hrvaškem sicer manj v uporabi, zagotavlja pa učenje jezika in kulture v dopolnilnem urniku od dveh do petih ur. Pouk poteka enkrat tedensko, ob torkih. Sprva precejšen interes je pozneje splahnel in prijavljenih je šest učencev. Ker na razpis za poučevanje slovenščine ni bilo odziva - po ravnateljevih besedah takšnega strokovno usposobljenega kadra ni -, so izrabili zakonske možnosti in slovenščino poučuje Anita Škvorc, ki je na šoli že zaposlena kot profesorica hrvaščine. Prve stike s šolo v Sloveniji so navezali lani, ko so se - prvič po letu 1991 - odpravili na izlet »čez hrib« in obiskali podružnično šolo Kog matične šole Miklavž pri Ormožu. Stanislav Re-bernik je poudaril, da so bili na izletu zelo lepo sprejeti in da bodo stike vsekakor nadaljevali. Marjana Mirković Jubilej Svetlane Makarovič V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so 5. februarja, ob jubileju, sedemdesetletnici Svetlane Makarovič, pripravili razstavo Svet... svet... Svetlana. Predstavili so obširno delo pesnice in pisateljice, katere ime v vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov (cobiss) ponudi več kot 400 avtorskih del. Ob tej priložnosti je književnica predstavila svojo novo pravljico Katalena, ki - kot je dejala - napoveduje novo obdobje v njenem ustvarjanju, kjer odslej ne bo več prostora za vile, mucke, zajčke in kar je še živalic ter ljubkih pravljič- nih bitij, temveč se bo pravljičnost premaknila v »krutejše« vode. S pravljico se znova vrača k arhetipskim oblikam, kjer so pogosto tema smrt in kruti medčloveški odnosi oziroma potovanje, na katerem se pridobiva izkušnje, ki prihajajo iz udarcev, žalosti, razočaranj, frustracije. Pri svojem delu bo, kot je to že storila pri Kataleni, zgodbi o deklici, ki pobegne s črnim možem, a z njim po prvi zaljubljenosti ni več zadovoljna in se v končni fazi spremeni v kamnit kip, izhajala iz starih ljudskih pesmi, balad, konec pa bo vedno odprt. To pa zato, da se bodo bralci ob njem malce zamislili in vklopili lastne možgane ter pustili domišljiji prosto pot in naredili svoj konec. Predvsem pa želi Makarovičeva s tovrstnimi pravljicami obnoviti pravljico kot literarni žanr, enakovreden vsem drugim literarnim žanrom. O njenem delu je spregovoril tudi v. d. ravnatelja NUK Lenart Šetinc, ki je med drugim povedal, da se njenega ustvarjanja najbolj veselijo otroci, in se ji zahvalil za gradivo, ki ga je darovala iz osebnega arhiva. Več: www.rtvslo.si Marjana Mirković Svetlana Makarovič. Foto: MMC RTV Obletnica smrti Janeza Drnovška Minilo je leto dni, odkar je 23. februarja 2008 umrl nekdanji predsednik države in dolgoletni premier Janez Drnovšek, ena najpomembnejših slovenskih političnih osebnosti. Drnovšek je Slovenijo popeljal iz tranzicijske države v državo EU, kot predsednik države pa je s svojim neodvisnim stališčem, drugačnim pristopom in odpiranjem človekove duhovne dimenzije pustil pomemben pečat. Ob smrti Janeza Drnovška, ki je bil za Slovenijo ena najpomembnejših političnih osebnosti zadnjih 20 let, so vodilni predstavniki javnega življenja poudarjali razsežnost njegovega dela v novejši slovenski zgodovini in mu pripisali zasluge za socialni in gospodarski razvoj Slovenije. Tuji politiki pa so v izrazih sožalja, ki so prihajali z vsega sveta, poudarili njegovo zavezanost evropskim vrednotam in ciljem. 25. februarja 2008 je bil v Sloveniji dan žalovanja, poslanci in državni vrh so spomin nanj počastili z žalno sejo v državnem zboru, nadškof Alojzij Uran pa je daroval žalno mašo v ljubljanski Stolnici. Z vpisom v žalne knjige so spoštovanje pokojnemu še zadnjič izrazili tudi številni državljani. Na zadnjo pot so Drnovška pospremili 26. februarja na pokopališču v Zagorju ob Savi. Po Drnovškovi smrti so bile izražene številne po- Janez Drnovšek. Foto: Denis Sarkic vest si bude za poimenovanje ulic ali trgov po pokojnem predsedniku, a je njegova družina opozorila na neustrezno in nenadzorovano uporabo Drnovškovega imena oziroma postavljanja spomenikov. Takšno ravnanje naj bi bilo v nasprotju s pokojnikovim duhom. Kljub temu so lani avgusta v Zagorju ob Savi odkrili njegov doprsni kip in po njem poimenovali tamkajšnji trg. Več: www.vest.si Marjana Mirković ZANIMIVOSTI NUK prejel zbirko Iconotheca Valvasoriana Zbirko Iconotheca Valvasoriana je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Gre za sedemnajst zvezkov, ki so izšli v nakladi 100 izvodov, zanje pa bodo zbiratelji odšteli 30.000 evrov. Vodja projekta, umetnostni zgodovinar dr. Leon Gostiša, je osrednji slovenski knjižnični ustanovi NUK v Ljubljani predal darilni izvod celotne Iconothece ter jo s tem poklonom hramu slovenske knjige tudi simbolično vrnil v njeno domovino. Iconotheca Valvasoriana, monumentalna zbirka 17 faksimilov zvezkov grafik, ki jih je zbral ugledni član britanske Kraljeve družbe, je po zaslugi prizadevnih članov Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja po več kot 300 letih končno našla pot nazaj v Slovenijo. Kot piše na spletni strani NUK, so med več kot 7000 grafikami tudi redki primerki starih zemljevidov, risb ter grafik avtorjev svetovnega pomena, kot so Durer, Callot, Michelangelo in drugi. Izdelava faksi-milov in izdaja 17 ohranjenih zvezkov, opremljenih z znanstvenokritičnimi komentarji, ki so jih pripravljali slovenski in hrvaški umetnostni zgodovinarji, pomeni edinstven strokovni pa tudi kulturni dosežek v svetovnem merilu. Ta neprimerljivi spomenik bo v Narodni in univerzitetni knjižnici tudi na ogled javnosti. Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je bil izobražen polihistor druge polovice 17. stoletja, razpet med svetopisemske resnice in praznoverje na eni strani ter živo zanimanje za naravo, vojskovanje, zgodovino, življenje in njegove procese na drugi strani. Na svojem gradu Bogenšperk je imel izjemno knjižnico, zbirko mineralov, matematičnih in astronomskih naprav, predmetov z raznih področij, vsemogočih redkosti in starin, tiskarsko delavnico ter zbirko grafik in risb, ki jih je zbral na štirinajstletnih potovanjih po Evropi. Kot je znano, je po izidu Slave vojvodine Kranjske Valvasor obubožal, razprodal vse imetje, na koncu tudi knjižnico in grafično zbirko, ki ju je odkupil zagrebški škof Mikulič. Danes je zbirka v Zagrebški nadškofijski Biblioteki Metropolitani. Renesančni grad Bogenšperk blizu Ljubljane, eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji, hrani več zanimivih muzejskih zbirk, med njimi Valvasorjevo delovno sobo, urejeno v stilu 17. stoletja, z originali knjige Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689. To monumentalno delo je povečini nastalo na Bogenšperku in obsega skupaj kar 3532 strani, v njem pa je predstavljena Kranjska in deloma tudi njene sosednje dežele ob koncu 17. stoletja. Knjiga, napisana v nemškem jeziku in tiskana v Nurn-bergu, je prava zakladnica tedanjih podatkov zgodovine našega prostora in življenja prednikov. Na ogled so še zbirke o bakrotisku, vražah, narodnih nošah, geoloških eksponatih, lovstvu in Valvasorjevi korespondenci ter njegovem življenju in delu. Za mlade pa v muzeju organizirajo posebne učne ure z naslovom Valvasorjev kulturni dan. Marjana Mirković Foto: www.gradovi.net Nov spletni portal MonolitMap Ljubljansko podjetje Monolit je predstavilo nov brezplačni spletni portal za preprosto iskanje naslovov ter najkrajših in najhitrejših poti po Evropi. Kot je rečeno, so na brezplačni spletni strani www.monolitmap.si na voljo najnatančnejše karte Slovenije in Evrope, uporabniki lahko poiščejo kraj, ulico ali točen naslov ter izbirajo med najkrajšo in najhitrejšo potjo, se vnaprej odločijo, kje bodo parkirali in jedli ali katero kulturno prireditev bodo obiskali, najdejo pa lahko tudi najbližjo zdravstveno ustanovo, banko, bencinsko črpalko ter si svojo pot lahko ogledajo tudi na satelitskem posnetku. Več: www.rtvslo.si Marjana Mirković Ljubljanica - kulturna dediščina reke V Narodnem muzeju Slovenije bo do 27. septembra na ogled razstava z naslovom Ljubljanica - kulturna dediščina reke. Reka Ljubljanica je zaradi bogatih najdb, ki osvetljujejo življenje ob reki od prazgodovine do moderne dobe, prava zakladnica zgodovine. Odkar so se potapljači leta 1884 prvič odpravili raziskovat dno Ljubljanice, se je nabralo okoli 6.000 predmetov. Javnosti je predstavljeno več kot tisoč teh najdb z grafičnimi upodobitvami reke, s kratkimi filmi o podvodnem svetu in arheoloških raziskavah ter z naslikanimi prizori iz življenja v različnih obdobjih. Za razstavo sta bili izdelani rekonstruirana podoba srednjeveškega vojščaka in replika novoveškega deblaka, ki bo ponazarjala tisočletno plovbo po Ljubljanici. Ljubljanica je bila kot izredno pomembno ar- heološko najdišče leta 2003 razglašena za kulturni spomenik. Najstarejše najdbe izvirajo iz srednje kamene dobe, pogoste so iz bakrene in bronaste dobe, ko so na Ljubljanskem barju stala koliščarska naselja (4. in 3. tisočletje pr. n. št.). V bronasti in železni dobi je bila Ljubljanica reka zaobljubnih daritev, zgodnje-rimska vojaška oprema in uporabni predmeti pričajo o prodoru Rimljanov, srednjeveški in mlajši predmeti pa potrjujejo pomen Ljubljanice kot pomembne prometne žile vse do moderne dobe. V novem veku so ob njej postavili prve industrijske obrate v okolici Ljubljane, v zadnjih stoletjih je postala predvsem zabaviščno in parkovno okolje, s Plečnikovo arhitekturno ureditvijo bregov s Tromostovjem pa tudi okras Ljubljane. Poleg velikega števila in raznovrstnosti je pogosto izjemna tudi ohranjenost predmetov. K temu prispevajo predvsem stalna vlaga, zaradi katere se ohranijo predmeti in deli predmetov iz organskih snovi (npr. les, kosti). Med najzanimivejšimi predmeti, ki so jih potegnili z rečnega dna, je mejnik z napisom, ki je označeval mejo med mestnimi območji Akvileje (današnjega Ogleja) in Emone (zdaj Ljubljane) v 2. polovici 1. stoletja pr. n. št. Najden je bil pri Bevkah, v bližini izliva Borovniščice. Razstavo spremlja tudi istoimenska publikacija, Več: www.narmuz-lj.si Marijana Mirković ŠTUDIJ IN ŠTIPENDIJE V RS Štipendije za izmenjave na Hrvaškem Hrvaška vlada razpisuje štipendije za študijsko in znanstvenoraziskovalno izpopolnjevanje kandidatov do starosti 35 let na visokošolskih ustanovah oziroma na znanstvenoraziskovalnih inštitutih v Republiki Hrvaški ter štipendije za dodiplomske študente kroatistike za študijsko leto 2009/10. Rok prijave je 20. april 2009. Več:www.sklad-kadri.si/index.cgi?jezik=slo£tkat=253 Podaljšanje razpisnega roka Sklad je 13. febuarja 2009 v Uradnem listu RS objavil podaljšanje razpisnega roka za 52. javni razpis za sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini v letu 2008/2009. Rok za prijavo je podaljšan do 31. julija 2009 oziroma do podelitve sredstev. Več: www. sklad -adri .si /index cgi?jezik=slo£tkat=797 Razpis Štipendijskega sklada Univerze v Ljubljani Štipendijski sklad Univerze v Ljubljani razpisuje štipendije za mednarodno izmenjavo študentov iz južne in vzhodne Evrope za študijsko leto 2009/2010. Rok prijave je 15. april 2009. Več: www.sklad-kadri.si/index.cgi?jezik=slo&kat=252 Posebno obvestilo: žigApostille Na Visokošolski prijavno-informacijski službi so nam potrdili, da morajo srednješolska spričevala, izdana v Republiki Hrvaški, oz. njihove overjene kopije, odslej imeti tudi ŽigApostille. Žig se dobi na pristojnem sodišču v kraju šole. Naslov na Reki: Žrtava fašizma 4/I, soba 15, uradni dnevi so ponedeljek, sreda in petek od 9. do 12. ure, cena je 50 kn. Marijana Mirković ČESTITKA Nagrada Iliji Dadasoviču Kot nam je sporočila vodja fotografske skupine KPD Bazovica Petra Aničič, je njen mladi član Ilija Dadasovič ■■ njegovi posnetki so na prvi pogled prepoznavni tudi nepoznavalcem -, na tekmovanju revije Digital Foto Magazin (45) na temo Nočne fotografije osvojil prvo mesto. Naslov nagrajene fotografije je Zaželi si željo, morda se ti uresniči ..., na ogled pa je na spletni strani http://www.digitalfoto.mbi.hr/foto-grafije.htm Iskrene čestitke nagrajencu z željo, da bi svojo nadarjenost na tem področju tudi v prihodnje uspešno bogatil z novim znanjem in v smeri, ki si jo želi. Marijana Mirković IN MEMORIAM VESNA BOŽAC Kaj reči o osebi, ki jo nosiš v srcu? Poveš lahko samo nekaj življenjepisnih podatkov, toda da bi popisal osebnost, bi moral biti vrhunski pisatelj. Vsi, ki so jo poznali, so jo zlahka vzljubili in jo še naprej nosijo v srcu. Vesna je bila rojena v slovenski družini Simonič v Ljubljani na koncu druge svetovne vojne (5. decembra 1944). Družina se je takoj po vojni preselila v Opatijo, nato pa v Lovran. To so bili težki, ampak lepi časi. Po vojni je vsega primanjkovalo, družina pa je bila številna - starši, tri sestre in brat -, vendar je bilo doma veliko ljubezni in veselja. Televizije ni bilo, zato se je po hiši več prepevalo in bralo pravljice. Ob hiši so otroci pomagali očetu obdelovati vrt ter skrbeti za kokoši in zajce, poleti pa so se veselo kopali v morju pod hišo. Oče je prezgodaj umrl. Da bi olajšala življenje družini, se je Vesna takoj po končani srednji šoli zaposlila v Občini Opatija, v kateri je delala 42 let, do upokojitve. Poročila se je dvakrat in iz vsakega zakona imela po eno hčer. Leta 2005 sta se zgodila dva pomembna dogodka, zaradi katerih se je odločila upokojiti: dobila je prvega vnučka, Petra, in ustanovljeno je bilo slovensko društvo Snežnik. Zjutraj je pomagala hčeri skrbeti za Petra, popoldne pa je preživela v prostorih Snežnika, kjer ni bila le tajnica, temveč duša in srce društva. Doživela je še, da je videla tudi vnučko Marijo in da je slovensko društvo lepo naraslo ter postalo aktivno, nato pa jo je kar naenkrat brez opozorila vzelo. Zapustila nas je veliko prezgodaj, 4. februarja letos, s komaj dopolnjenimi 64 leti. Vasja Simonič Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu. Foto: http://zagreb.veleposlanistvo.si Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovičeva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: dr. Milan Orožen Adamič Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 tel.: + 385 1 63 11 000 faks: + 385 1 61 77 236 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://zagreb.veleposlanistvo.si Konzularne informacije tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 konzularni pult (v uradnih urah za stranke): tel.: + 385 1 63 11 013, + 385 1 63 11 026 Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure v času vikenda in praznikov: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Konzularni dan: Slovenski dom KPD Bazovica, Reka: Predvidoma 6. maja 2009 od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 Konzularni dan: SKD Lipa, Zadar: 17. marec 2009 od 10.00 do 13.00; Društvo Slovencev Dr. France Prešeren, Šibenik: 17. marec 2009 od 16.30 do 18.30 SKD Triglav, Split: 18. marec 2009 od 10.00 do >nzulat RS, Split il Branko Roglič >85 21 389 224 generalni, konzulat, rep.slovenije@st.t-konzulata: ponedeljek-petek od 9.00 Generalni kc Častni konzi tel./faks: +3 el. pošta: com.hr uradne ure do 13.00 Številka ie bila končana 8. marca 2009. Vesna Božac. Foto: Vasja Simonič 24