Poštnina plačana r gotovini, IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. JRGOVSKI ‘*W*. IST Časopis za trgovino, Industrijo Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani \_Simon Oregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za . 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Platu w 1 leta oljani. leto vm. Telefon št. 55*2. LJUBLJANA, dne 24. januarja 1925. Telefon št. 552. ŠThV. 10. Anketa o ukinjenju privatnih trgovskih šol, Pri zvezi trgovskih gremijev se je j vršila v četrtek dne ‘22. januarja an- ' keta o vprašanju ukinjenja privatnih trgovskih šol. Anketo je otvoril Zvezni načelnik Ivan Jelačin in so se je udeležili vladni svetnik dr. Lubec, ta odd. min. trgovine in industrije, _ dr. Fran Windischer, predsednik trg. j društva »Merkur«, dr. Pretnar za tr- ! govsko in obrtniško zbornico, dr. Oo- j Ua r.a zvezo industrijcev, ravnatelj trgovske akademije dr. Boehm, rav- ; natelj gremijalne nadaljevalne šole g. Rado Grum, dalje za društvo bančnih zavodov generalni ravnatelj A. Ty- ! kač, za društvo zasebnih nameščen- i cev V. Urbančič, za klub trgovskih akademikov prof. Fran Sič ter tajnik ljubljanskega gremija L. Šmuc. Zvezni tajnik g. I. Mohorič jo uvo- • doma poročal, da je pismena anketa j v tem vprašanju na poziv ministrstva trgovine in industrije že zaključena, da pa so mnenja in stališča posamez- i nih šolskih vodstev, kakor tudi orga- j nizacij v tem oziru različna. Nepo- j »redni povod k razpisu te ankete je j dala ministrstvu resolucija, ki jo je ’ »prejelo društvo bančnih, trgovskih in industrijskih podjetij v Beogradu j na zborovanju z dne 2. novembra 1. 1., j v kateri zahteva v svrho pobijanja j brezposelnosti med ostalim tudi uki- j njenje privatnih trgovskih šol, češ, da ' producirajo to šole nezadostno iz- ‘j poražene delovne moči ter poveču- j lejo na ta način brezposelnost sposob- 1 nejših ljudi. Omenjena Zveza je v re- , •Luciji obenem predlagala ministr- j •tvu razširjenje in reorganizacijo dr- j zavnih trgovskih akademij, da bi iz- j obraževale za naše gospodarstvo za- j dostno število domačih strokovno iz- j obraženih moči, da bi jih ne bilo tre- j b« nvažati več z inozemstva. Ministrstvo trgovine in industrije J® na podlagi te resolucije otvorilo pismeno anketo o mišljenju rnteresi-ranih činiteljev, da bi moglo na podlagi dobljenih izjav in predlogov pravilno usmeriti svojo naučno pelitiko. Ministrstvo pa je stavilo trgovskim korporacijam štiri konkretna vprašanja in sicer: 1. ali je pričakovati, da bo ukinitev privatnih trgovskih šol v resnici zmanjšala nezaposlenost strokovnih trgovskih moči; 2. kakšen vpliv je pričakovati, da bo imelo ukinjenje privatnih trgov-»kih šol na razvoj našega gospodar-*tva; 3. ali zadostujejo obstoječe trgov-ake šole, da se vzgoji za naše gospodarske razmere potreben strokovni naraščaj in 4. kako bi bilo treba reorganizirati in razširiti trgovsko šolstvo, da bi se za vse stroke našega gospodarstva vzgojil zadosten naraščaj delovnih sil ter da bi lahko energično nastopi-^ Pr?** vsakemu dotoku delovnih moči iz inozemstva. Vodstva dvorazrednih državnih trgovskih šol v Ljubljani in Mariboru ter gremiji v Ljubljani, Celju in v Mariboru so se v svojih poročilih postavili na stališče, da naj se v svrho zmanjšanja brezposelnosti ukinejo privatne trgovske šole. Medtem' ko je profesorski zbor trgovsko akademije mnenja, da bi ukinjenje privatnih trgovskih šol ne imelo bistvenega vpliva na zmanjšanje brezposelnosti, ker te šole posečajo ljudje, ki za druge šole bodisi nimajo zadostne pred-izobrazbe odnosno niso mogli dobiti v njih prostora, ki pa imajo kljub te-■ro Interes za nadaljno izobrazbo. Da bi se moglo vprašanje razprav-^ konkretno z ozirom na razmere, ki vladajo v tem oziru v Sloveniji, je predlagal Zvezni tajnik, da poda zastopnik vlade dr. Lubec izjavo, kakšnega pomena bi bila ukinitev privatnih šol v Sloveniji. Dr. Lubec je nato izjavil, da razen trgovskega tečaja na dekliškem liceju v Ljubljani pravno privatne trgovske šole, odnosno tečaji sploh ne obstojajo, ker je že Narodna vlada z naredbo dne 17. maja 1919 št. 501 ukinila vse privatne trgovske tečaje v Sloveniji. Toda ta naredba obstoja samo na papirju. Faktično pa imamo danes razen nemških tečajev, ki so obstojali pri nas pred vojno, še vse ostale privatne trgovske tečaje. Ti tečaji se ne držijo oblastveno jim predpisanega delokroga, marveč poučujejo poleg dovoljenih predmetov, t. j. stenografije in strojepisja, tudi razne druge trgovske predmete s povečini nekvalificiranimi močmi ter izdajajo svojim frekventantom o uspehu v teh predmetih izpričevala. Pripominja, da je kontrcla v tem oziru zelo otežkočena in da tudi dosedanji predpisi ne nudijo primernih sankcij proti prestopkom. V nadaljno debato je posegel dr. Fran Windischer, ki je opisal razvoj strokovnega šolstva pri nas pred in po vojni ter današnji položaj absolventov strokovnih šol, kakor tudi frekventantov raznih tečajev. Povdar-jal je, da se je trgovsko društvo >Merkur«, ki potom posredovalnice za trgovske nameščence vedno vidi natančen položaj zaposlenosti, opeto-vano pečalo s tem vprašanjem in predlagalo, da smejo ti tečaji obstojati in poučevati lo one predmete, ki so jim po naredbi odnosno koncesiji dovoljeni. V vseh stanovih bo s časoin postala, morda v ožjem okolišu Ljubljane odnosno Slovenije nadproduk-vija strokovnih moči, ki pa imajo širom naše nove domovine ogromno možnosti zaslužka in ustvarjanja dobre eksistence in zato ni nikakor utemeljena zahteva, da naj bi se vsled nekoliko razpoložljivih moči ustavile šole. Tem izvajanjem se je pridružil tudi načelnik J. Jelačin, ki je opisoval, da OwStjjajo tudi v Nemčiji in na Češkoslovaškem ter v Avstriji privatne trgovske šole, da se dopušča svobodna konkurenca strokovnih moči vseh kategorij ter da ima nadproduk-cija strokovnega naraščaja svojo dobro stran in pomeni za eksport in ekspanzivnost naroda važni aktivum. Nadaljne debate so se udeležili dr. Boehm, dr. Pretnar, Urbančič, dr. Golia, prof. Sič in se je po obširnem vsestranskem razmotrivanju sklenilo predlagati ministrstvu, da naj se napravi red glede privatnih trgovskih tečajev, da ne bodo prekoračevali začrtanega jim delokroga in ne bodo z izdajanjem izbornih spričeval ustvarjali konjunkture za svoja pod-jptja. Ti privatni tečaji naj bi se omejili na poučevanje strojepisja in stenografije odnosno na poučevanje jezikov. Za privatne trgovske šole pa bi se dala koncesija samo tedaj, ako se učni program take šole popolnoma krije z učnim programom dvorazred-ne državne trgovske šole ter če na njem poučujejo kvalificirani učitelji. Pred izdanjem takih koncesij naj bi se v bodoče vedno zaslišale krajevne organizacije interesentov in pristojno trgovsko in obrtniško zbornico. Razvoj strokovnega šolstva naj javni faktorji ne zavirajo, marveč naj ga vsestransko podpirajo in pospešujejo tu-di če se pojavlja v obliki privatnih šol in tečajev, katerim pripade naloga sprejeti opomin in mnogobrojni na- Rezultat sejma za kožuhov no t f ubijani. Sejmi za kožuhovino v Ljubljani, ki se vršijo že skozi dolgo vrsto let na tretji pondeljek po Sv. Treh kraljih, so tradicijonalni in poznani. Sej-marilo se je dosedaj na zelo primitiven način na določenem prostoru (dvorišču), po največ pa se je mešetarilo po raznih ljubljanskih gostilnicah. Uprava ljubljanskega velesejma je že lansko leto uvidela, da je tu potreba organizirati, prireditev razširiti in izpeljati večjo propagando, da se sejem vrši v večjem obsegu. Združila so je letos z Lovsko zadrugo in priredil se je prvi, vsaj deloma organizirani sejem za kožuhovino na prostoru Ljubljanskega velesejma. Uspeh je bil dober, pokazalo pa se je veliko nedostatkov, katere je treba do prihodnjega leta odpraviti, sejem prirediti po vzorcu Leipziga. Za mednarodnega kupca kož naša prireditev he pomeni sejem, marveč samo detajlno trgovino s temi surovinami. Ne izplača se mu že zaradi časa, da kupuje tu od raznih prekupčevalcev in posameznih lovcev po nekaj komadov kož, navajen je, da kupuje velike partije na svetovnih tržnicah potom aukcij. Ta sistem bo tudi merodajen za nas prihodnje leto. Letošnji sejem je prinesel marsikomur veliko razočaranje in to zlasti malim podeželskim prekupčevalcem, ki so se urezali v ceni. Na svetovnem trgu notira kožuhovina v dolarjih, ki so letos vsled porasta dinarja mnogo nižji v kurzu in tu ta velika razlika med lanskoletnimi in letošnjimi cenami kož. Lisičja koža, ki se je lansko leto prodajala po 700 Din in še več, ima letos samo vrednost od 300 do 400 Din. Naši mali trgovci se niso ozirali na svetovne cene, kupovali po vaseh kože po 500 Din in na sejmu so šele razvideli veliko diferenco, katera je marsikoga močno zaskelela. To je bil povod, da je šlo veliko kož neprodanih nazaj, ker došli kupec ni mogel plačevali več, kot na inozemskih tržiščih. Sejem je bil letos izredno dobro založen, stari trgovci pripovedujejo, da ne pomnijo v Ljubljani tolike robe; to je že razvideti iz sledeče statistike, ki predočuje kvantiteto v letu 1924 in letos. Pripomniti je treba k temu, da se je letos prvikrat izvedla za ta sejem širša propaganda in se ni razstavila samo koža iz Slovenije, marveč iz cele naše države, da celo iz Črne gore in Macedonije so prišli prodajalci, ki so vsekakor vsled poznavanja cen bolje trgovali nego domačini. Na trgu je bilo: Lisic 2500 (v letu 1924 835); kun 700 (140); zajcev 20.000 (2300); vider 25 (10); jazbecev 400 (30); polhov 5000 (1000); veveric 2000 (1000); srn 100; hrčkov 14.000; dihurjev 200 (10); divjih mačk 70 (3); krtov 1000 (20); volkov 1 (2). Kože so se kupovale po sledečih cenah: Lisice po 300 do 400 Din, ku- raščaj, ki v državnih šolah ni našel mesta. Nad privatnimi tečaji, ki si danes neopravičeno nadevajo ime ' šole, pa naj se poostri kontrola in ustvarijo sankcije za prestopke ter skrb za to, da se ne bo zavajala mladina in neinformirani interesenti z bombastično reklamo v neprilike. Ravnateljstvo trgovske akademije je obenem naznanilo, da se bo glede vprašanja sprejema absolventov trgovske akademije v Ljubljani na visoko šolo za trgovino in promet v Zagrebu vršila v kratkem posebna anketa. J. M. ne belice po 800 do 900 Din, kune zlatice po 1000 do 1300 Din, zajci po 14 do 21 Din, vidre po 800 do 1000 Din, jazbeci po 80 do 120 Din, polhi po 10 do 12 Din, veverice po 15 Din, srne po 25 do 30 Din, hrčki 10 do 12 Din, dihurji po ICO do 150 Din, divje mačke po 80 do 110 Din, krti po 7 do 10 Din. Stranih kupcev ni bilo veliko, prišli pa so iz vseh krajev Jugoslavije in tudi iz Trsta, Dunaja, Leipziga. Kupilo se je zelo veliko blaga, vendar pa je šlo tudi nekaj neprodanoga nazaj. Tendenca je bila različna: na primer se je v zgodnjih dopoldanskih urah zahtevalo za lisico 500 do 550 Din, opoldne se je kupovala po 300 do 400 Din proti večeru, ko so resnejši kupci že odšli, pa tudi še za nižjo ceno. Prodajalci, ki svojega blaga niso mogli prodati, so postali malodušni in bodo žrtve raznih špekulantov, ki bodo plačevali kožo veliko pod ceno. Da se temu omeji, namerava uprava velesejma in Lovska zadruga prirediti početkem marca, najbrže 4., še en sejem za kožuhovino, na katerem se bo skušalo prodajati blago sortirano po partijah aukcijskim potom. Tako se da prodati še ostale kože vsaj za pravo tržno ceno. K. Tiefengruber: Zanimivosti papirnatih novčanic. Seveda ne naših, o teh bi sft dalo k večjemu ugotoviti, da jih je moderna tehnika grafične umetnosti in papirne industrije precej prezrla; zanimivi so podatki o izdelavi papirnatega denarja najnovejše izdaje v raznih drugih državah, kjer se poslužujejo za te dragocene izdelke znanstvenih sredstev kemije in vseh mogočih pripomočkov . grafične stroke. V zapadni Aziji so našli neko rastlino, ki daje izvrstno surovino za izdelavo posebno primernega banč-; nega papirja, kultivira se v obliki gr-| movja ter se imenuje v s-marie*. /z prediva te rastline se izdelujejo najfinejše tkanine in poskusi, jo pritegniti kot surovino v papirno industrijo, so se izborno obnesli. Z malimi pridatki lana se je napravil iz ramie papir, ki je glede kakovosti za bankovce nedosegljiv in se sedaj 1 rabi za izdajo novih nemških novčanic, ki so napram predvojnim ban-j kovcem mnogo trpežnejši, dasiravno | je papir sedaj precej tanjši, j Zanimiv je bil pred kratkim izvr^-j šen komisijonelni kvalitotno-primer-jalni poskus. Dve novi novčanici po 20 mark so ! premočili z vodo, jih popolnoma zmečkali, stiskali, jih sploh na vse mogoče načine šiloma potvarjali ter celo proceduro še enkrat ponovili, da sta bila trpinčena bankovca končno nerazločljiva zmes. Ko so denar previdno razvili, posušili, očistili ter parkrat z likalnikom pregledali, sta bankovca sicer še nosila znake prestanega nasilja, ali za promet sta bila popolnoma sposobna, nič ni trpela slika in papir ni bil nikjer pretrgan. Z našimi bankovci bi bila slična procedura že bolj ri-skantna, oziroma smo glede zunanje oblike papirnatega denarja do skrajnosti popustljivi. Omenjeni poskus pa je kazal, da so prizadeti bankovci nove izdaje po tem drastičnem eksperimentu ostali še vedno sposobnejši za promet, kakor \ Štev. 10. ■mmimra KO*«*' novčaniče pretečene dobe po enotedenski rabi. Kot najuspešnejše sredstvo zoper ponarejanje ostane še vedno tako-zvani vodeni znak, ki se razteza čez cel bankovec. Nove nemške novčani-ce so na pravi strani posebno prozorno tiskane in sicer samo z vrednostno številko, to pa zavoljo tega, da pride omenjeni vodeni znak ra7loč-nejše do veljave. Sploh pa je papir nove izdaje dosti finejši od prejšnjega denarja, kar zopet, otežkuje ponaredbe. Posebno umetno zadet je vzvišen tisk na pravi strani in ricer za vsako vrednost po drugem vzorcu; vendar tako, da se pri naravni porabi ne prebriše. Ta vzvišen natis in kontrolni znak sta brezbarvna. Kontrolna označba je predpisana po >Dawes-zakonu« in predstavlja emisijsko garancijo izdajne uprave. Zanimiv ponarejalni poskus, ki se je v svrho strokovnih študij izvršil v državni tiskarni, je dokazal pomanjkljivost tozadevne obrambe pri prejšnjih bankovcih. Eksperiment so napravili 7, novčanico, ki so jo imeli za najbolj dovršeno v tem oziru. Po fotografičnem posnetju bankovca so tekom treh ur izgotovili potrebno ročne dodatke ter dobili v vsakem oziru popolnoma dovršen in za obrat povsem sposoben falzifikat. S tem poskusom je praktično dokazano, da bankovči pretečene dobe v obče niso bili proti ponarejanju posebno varni, moderna fotografija je v tem oziru grafično umetnost že davno prekosila. Treba je torej pri izdelavi papirnatega denarja iskati druga neobičajna sredstva, da se prepreči obrt »proste valutne fabrikacije^ ali ista vsaj izdatno otežkoči. Nove nemške novčanice predstavljajo po tej teoriji višek popolnosti bančnih vrednotnic. Nekoliko se po obliki naslanjajo na avstrijske bankovce, čeravno so mnogo manjši ter glede velikosti zaostajajo tudi za bankovci francoske, belgijske in ruske izdaje. Najvišja nemška denarna vrednotnica, tisočak, se enkrat zložen prav lahko spravi v vsako denarnico, in vendar je šestnajstkrat več vreden kot naš tisočdinarski orjak. nika pa ni odgovorna, ker velja v bivši kraljev. Srbiji dmgačen obratni pravilnik. Sodišče je toženo železnico obsodilo v plačilo iztoževanih 1452 Din s obrestmi od 1. junija 1921 in r-mvdnih stroškov 1106 Din. V razlogih sv ;e sodbe je izvajalo, da je glasom izo vedbe kot priča zaslišanega načelnika poslaie v Sisku sicer tožena južna železnica res pravilno izročila državni železnici pošiljko obre-mrnieno s povzetjem, kljub temu pa ;aTV’'i /n škodo, ker se je pošiljka iz-roriln adresatu brez povzetja v smislu §§ 72 in 100 obrat. prav. Po § 100 more namreč toženica uveliavljnti svoje zahtevke s tožbo po svoji izberi proti oddajni železnici, "li proti oni. ki je blago zadnja prevzela z voznim listom ali proti železnici, na koii progi je škoda nastala. Od tega pa zahtevki iz § 72. niso iz-vz°M. Urrovor, da velja v bivši kraljevini Srbiii drugačen obratni pravilnik in da tožena iužna železnica ne odgo-v>rja za železnico na ozemlju bivše Srbije, ako je ta sama pogodbo v redu izpolnila, ni upoštevan. Toženka spregleda pri tem, da železn. obratni pravilnik ne velja samo na podlagi S§ 2. in 4. zak. z dne 27. okt. 1892, št. 187 d. z., marveč tudi kot lex con-traetus (vsled pogodbe) med strankama, ker se nanj vsak tovorni list izrecno sklicuje. Ko je pa ugotovljeno, da je toženka tudi pogodbeno prevzela jamstvo za vse nadaljne železnice, je brez pomena, če za oddajno alt kako vmesno železnico obratni rod ne velja, vsled česar je tožbenl zahtevek upravičen. Jamstvo želez ice, če odda povzeto blago bre; zaračunanja pivzetja. Po § 72. obrat, pravilnika za železnice z dne 11. nov. 1909 in slično tudi po členu 13. mednarodnega dogovora o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890, štev. 186. d. z. sme od pošiljatelj poslano blago obremeniti s povzetjem do višine njegove vrednosti. Takoj po plačanem povzetju mora železnica pošiljatelja o tem obvestiti in mu izplačati povzetje. Ni pa treba posebnega obvestila, če je izplačilo po tarifi odvisno od poteka določenega roka. Če so je blago izročilo, ne da bi se pobralo povzetje, mora železnica od-pošiljatelju povrniti škodo do zneska povzetja, ostane ji pa pravica zahtevati povračilo od prejemnika. Za obremenitev pošiljatvo s povzetjem sme železnica pobirati tarifno pristojbino (provizijo). Poslužujoča se to pravice, pristoje-če odpošiljateljem po § 72. obrat, prav., je oddala neka delniška družba južni železnici pošiljko s čevljarskimi potrebščinami z naročilom, da jo izroči amerikanski misiji v Vranju proti plačilu povzetja 1452 Din. Pošiljatev je dospela v Vranjo brez povzetja in se je izročila adresatu. Nastalo ji škodo je odpošiljateljica morala terjati od .železnice tožbenim potom in sicer je tožila na plačilo celega povzetega zneska, češ, da je tudi ona morala ta znesek izplačati svoji komitentinji, neki dunajski tvrdki. Tožena južna železnica je v pravdi trdila, da je pošiljko pravilno obremenjeno s povzetjem izročila v Sisku državni železnici in s tem izvršila svojo dolžnost, po § 100 obč. pravil- ^Ty>. Hitra prodaja je velik dobiček! Med predmete, katere v Vaši trgovini vedno naglo prodate, spada brezdvomuo milo »ZLATOROG". S tem visokovrednim izdelkom si ohranite Vaše odjemajce in zvišate promet. Ne dajte se premotiti z navidez cenejšimi izdelki, kateri Vam do-nesejo samo pritožbe Vaših odjemalcev. Trgovina. Naša svila prodana v Lyonu. Naše ministrstvo za trgovino in industrijo je bilo obveščeno, da je celokupna količina 14 tisoč kg svile, katera se je prvikrat poslala iz nase države na tuje tržišče, prodana v Lyonu po dnevnem borznem tečaju. Pristojbina zn uporabo električnih dvigal v sušaški luki. Za nakladanje in razkladanje potom električnih dvigal se plačuje v luki na Sušaku sledeče pri-stejbine: a) za kosovno blago, od katerega vsak posamezni kos ne presega 250 kg, od ladje na platformo ali obratno 7.50 Din; iz vagona na obalo 8.80 Din; iz obale na krov ladje 6.50 Din; b) za blago alla rinfusa, ki se razklada v košarah ali vrečah; izkrcano iz ladje in naloženo v odprt vagon 11 Din za 1000 kg; c) pristojbina za uporabo elevatorja skozi celi dan znaša 450 Din dnevno; 250 Din poldnevno; 75 Din za eno uro podnevu; 125 Din za eno uro ponoči. Prodaja živega srebra. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 5. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v svojem magacinu >A« 96 kg živega srebra. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Znižauje takse za legaiiziranje potrdil o izvoru za Grčijo. Atenska vlada je dala svojemu zagrebškemu generaluemu konzulu navodilo, da je znižati takso za legaliziranje potrdil o izvoru blaga od drahem 22 na 3 zlate drahme za legali- , zacijo. Tečaj drahme se določa po- I vprečno za 15 dni vnaprej, na temeljnu S tečaja, koji notira na borzi 1. odnosno } 16. vsakega meseca. Izvoz vina iz Italije. V prvih desetih j mesecih lanskega leta je Italija izvozila 1,955.000 hi vina napram 424.000 hi v istem razdobju v letu 1923. V konkurzni zadevi mariborskega trgovca Avgusta Schrocka je razdelilni načrt konkurznega upravitelja dr. Kodermana odobren brez predhodne obvestitve konkurznih upnikov in ne da bi se razpisal razdelilni narok. Industrija. Jugoslovenski Krupp. — »Agenzia Rema« objavlja daljše informativno poročilo o poteku pogajanj, ki so se vodila že več mesecev med jugoslovensko vlado in Kruppovimi tovarnami. Pri teh pogujanjih je jugoslovenska vlada igrala le vlogo posredovalca, dočim so se pogajanja v bistvu tikala Kruppa in Prve jugoslovenske tovarne v Brodu na Savi. Za časa pogajanja je Krupp nakupil večje število delnic te tovarne, tako da je njogov vpliv na vodstvo tovarne popolnoma zasiguran. Omogočen je sporazum, da skoraj prevzame Krupp vod-I stvo tovarne, ki jo namerava popolnoma moderno opremiti tako, da bo tovarna zmožna izdelovati najmodernejše lokomotive in vagone, katere je bila jugoslovanska vlada primorana sedaj naročevati v inozemstvu. Nemška industrija pnevmatik. Tovarnarji pnevmatik v Nemčiji so sklenili, da zvišajo cene za 5^. Davki (n takse. Davčno okrajno oblastvo v Mariboru razglaša: V smislu člena 204 b finančnega zakona zn leto 1924/1925 (Uradni list št. 140 z dne 13. maja 1924) se objavlja, da je odmera dohodnine in rent-nine za davčno leto 1924 za davčne zavezance cenilnega okraja Maribor-mesto izvršena. Odmemi izkazi se razgrnejo na vpogled davčnim zavezancem od SO. januarja 1925 do vštetega IB. februarja 1925 pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, Ciril Metodova ul. št. 1, II. nadstropje, soba št. 67. Predpis davka onih zavezancev, ki do vštevši 28. februarja 192o ne vložijo pritožbe ali priziva pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, postane pravomočen. Pritožbe in prizive se morajo kolkovati z 20 Din. Glede dohodnine se vročijo davčnim zavezancem še posebna obvestila o predpisani dohodnini s pribitki vred. Davčni zavezanci, katerim bi se ne moglo i/, kateregakoli vzroka dosta-| viti obvestila do 28. januarja 1925, se | lahko zglasijo pri davčnem okrajnem ! oblastvu, kjer se jim obvestilo vroči. de: Beogrud-železu. postaja 6,720.951, Beograd-Sava 5,735.205, Ljubljana 3 milijone 919.444, Skoplje 3,360.714. Dubrovnik 3,207.888, Subotica 2,753.173, Novi Sad 2,737.69-1, Maribor 2.652.051, Split 1,827.918, Zagreb 1,567.832, Sarajevo 1.555.829 Din. Ostale carinarnice imajo dohodke pod 1 milijonom Din. Od teh omenjamo še ostali dve slovenski carinarnici Jesenice s 476.189 in Rakek s 315.433 Din. Skupni dohodki glavnih carinarnic od 1. aprila 1924 do konca decembra 1924 znašajo 1.301,691.004 Din napram 1.310,552.763 Din v enakem času predhodnega leta. TRGOVSKI KOLEDAR 1925 je izšel. Naroča se pri Slov. frg. društvu „Merkur“ v Ljubljani, Gradišče 17/1. Cena s po5 r.lno Din 20'— Denarstvo. Notiranje zlate inarke in avstrijske krone v Bruslju. — Po odobritvi belgijskega ministra financ, se je začelo v pondeljek notirati na borzi v Bruslju nemško Goldmarko in avstrijsko krono. Angleški funt na zlati pariteti. Ameriške pošte so od 20. t. m. pričele obračunavati doznačnice na funte šter-linge po zlati pariteti, dočim so se doslej poštne doznačnice v prometu z Anglijo računale po borznem tečaju. S teni priznavajo Zedinjene države, da smatrajo angleško valuto zopet za zlato. Promet. Znižanje železniške tarifo za les, ki se izvaža v Trst Kakor piše >11 Picolo della Sera«, so je na konferenci v Benetkah razpravljalo podrobneje tudi o železniških tarifah za prevoz lesa iz Jugoslavije v smeri proti Trstu. Pogojena tarifa se bo objavila istočasno z drugimi sklenjenimi sporazumi. Kakor se do-znava, bo znašala nova tarifa 30 % manj, nego znašajo druge tarife, tako im progah jugoslovanskih železnic, kakor tudi na progah italijanskih železnic. >5udd>w< i— ....... —i Carina. Carinjenje poštnih pošiljk s sprem-uico. — Generalna direkcija carin je izdala okrožnico glede spričevala o izvoru blaga, katera pravi: z ozirom na to, da je Jugoslavija do sedaj sklenila skoro z vsemi evropskimi državami trgovinske pogodbe ali konvencije, je sklenil minister financ na predlog carinskega odbora in temeljev člena 273. car. zak., da se postavke 6., 7., 8., 9. in 10. v točki 2. okrožnice C. št. 43.918 z dne t8 julija 1922 razveljavijo in da se postavi namesto teh drugo določilo, ki pravi: poštne pošiljke, na katerih je nalepljena opazka »Pošiljke s spremnico« se imajo cariniti po minimalni tarifi ako se iz poštne deklaracije, katera spremlja pošiljko razvidi, da prihaja blago iz države, s katero smo mi sklenili trgovinsko pogodbo ali konvencijo. Dohodki glavnih carinarnic v tretji dekadi v decembra leta 1924 so znašali 56 milijonov 66.764 Din. Največ dohodkov izkazuje carinarnica Zagreb-južni kolodvor in sicer 9,529.976, potem sle- iR»GE MARK CZZL ________ Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Celju nam poroča: V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil v mali dvorani »Celjskega doma« informativen sestanek gospodarskih krogov, kjer je g. dr. Dobrila, tajnik ljubljanske borze, predaval o pomenu borze, osobito pa borznega razsodišča, ki je velevažno za razvoj gospodarstva v Sloveniji. Sestanku je predsedoval g. Ravnikar. Povsem grajevreden je bil obisk, ki je naravnost sramota, da ne pokažejo naši gospodarski krogi telikega interesa do take važne inštitucije. Predavatelj g. dr. Dobrila je v kratkih potezah orisal zgodovino borze in posebno podčrtal, da je dandanes borza ena izmed najglavnejših opor, da si ustvarimo zdravo gospodarstvo. Pomen borzne inštitucije je povsem izražen v namenu, kateri se da kratko izraziti v besedah: olajšanje trgovskega prometa. To potrebo so naši gospodarski krogi videli, ter si naden nalogo, v Sloveniji ustvariti lastno borzno inštitucijo, da se osvoji naše gospodarstvo. Borba v dosego tega namena je bila zapletena v neverjetne ovire, posebno pa ko finančni krogi v i Beogradu niso videli potrebe, da bi ! sploh taka inštitucija prišla do svoje veljave. Toda vkljub vsem tež.kočam se je | posrečilo zaenkrat ustvariti blagovno in i efektno borzo, ki nam sicer ne more ko-! ristiti v taki meri, kakor bi mogla, ako i bi bila z njo spojena tudi borza z devi-! zami in valutami. No, tudi slednjemu cilju so usmerili naši gospodarski krogi svoje korake, da si sukcesivno pridobimo popolno borzo. Pač za udejstvitev te naloge je predvsem potreba pokazati, da vlada potreba, kajti v nasprotnem slučaju bi bila vsa prizadevanja zaman, in dokazati, da vlada potreba, se zaino-re le s statistiko članov. Merodajni krogi povdarjajo med drugim, da za Slovenijo ne vidijo potrebe devizne in valutarne borze, kar se najbolj zrcali iz števila članov, l.er imajo druge naše borze tri- do štirikrat toliko članov kakor jih ima Ljubljana Kje je pri takem številu članov izražena potreba devizne in valutarne borze? Priznati moramo, da je sramotno za gospodarske icroge v Sloveniji, da ne zamoremo pokazati večjega števila borznih članov, ko je vendar Slovenija v primeru z drugimi kraji države v gospodarskem oziru mnogo več razvita, pa nimamo toliko smisla, da si ustvarimo lastno devizno in valutno borzo, ko so vendar izgledi za to dani. Pomen in važnost borznega razsodišča leži, kratko omenjeno, v nastopnem: Pravde se rešujejo končno veljavno tekom par tednov. Proti sodbi ni nikakega priziva. Vsied tega je stranki dana možnost, da na temelju sodbe uvede izvršilno postopanje takoj po preteku 24 ur od uročitve sodbe, oz. razglasitve, ako ste bili stranki pri razpravi navzoči. Strankam, ki so se podvrgle podsodnc-ati (kompetenci) borznega razsodišča, se prizna obrestna mera tudi v višjem odstotku, kakor je zakoniti, za kar zadostuje, da je obrestna klavzula navedena v sklepnem pismu in v besedilu pogojev, to je pred podpisi. Ob tej priliki se priporoča, naj tvrdke na lastnih (naročilnih) sklepnih listih uvrste med druge običajne pogoje tudi klavzulo pri-stc juosti (podsodnosti) borznega razsodišča, toda ne na strani in ne pod mestom podpisa, temveč v besedilu. Nadalje jo glede pravdnih stroškov pomembna razlika med rednim sodiščem *n razsodiščem in sicer v tem pogledu, da je za razsodišče tarifa za koleke, raz-sodnino i. dr. znatno nižja, kakor je tarifa za redno sodišče. Omeni se naj še, da so poravauve, pravnoveljavno sklenjene pred razsodiščem, ■ tudi izvršilni naslovi, 11 imajo isti pravni učinek, kakor sodba sama. — Predavatelj je zaključil predavanje z apelom na vse navzoče, da pridobijo čimveč članov, na podlagi čegar bi nam bilo omogočeno ' postaviti si devizno in valutno borzo. — Pristopne izjave in podrobnejša rmvo- , dila o borzi in borzinem razsodišču, daje ; gremijnlno tajništvo v toliko, v kolikor ! ne spadajo posamezne informacije v kompetenco borze same. fe------------------------------- m p KUPUJMO IN PODPIRAJMO m iivrntnn I Kolinsko cllcorljo L domači izdelek. Razno. Imenovanje. V pripravljalni odbor za Mednarodno razstavo modernih dekorativnih in industrijskih umetnin v Parizu, kateremu predseduje naš poslanik v Parizu g. minister Spalajkovič, je imenovan tudi naš odlični sotrudnik, profesor g. Friderik Juvančič, ki se nahaja v Parizu na študijskem dopustu. Važno za naše sirarne. Na vzorčnem sejmu v Milanu, ki se bo vršil od 12. do 27. aprila t. 1., bo poseben oddelek za sirarske proizvode. Priporočljivo bi bi- lo, da izdelovatelji sira dopošljejo sejm-skemu uradu (Milano, Via Amedei 8) podatke o svojih podjetjih in po možno- j sti tudi vzorce proizvodov. Prvorazredna žetev v Avstraliji. Med- j narodni poljedelski inštitut javlja, da se more letošnja žetev v Avstraliji smatrati za rekordno. Pridelalo se je za 29 odstotkov več kakor lani. Gospodarski program poljske vlade. Finančni komisiji poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik Grabski, da je izid konsolidacije zunanjih dolgov presegel vsako pričakovanja Treba je organizirati socialne sile, je rekel Grabski, da se dvigne proizvajanje in pri tem seveda ščitijo interesi konsumen-tov. V politiki kreditov tvorijo bistveno točko zunanja posojila, ki dopuščajo poljski državni banki zvišanje emisije zlotov. V svrho dviganja poljedelstva in zgradbe stanovanjskih hiš po mestih potrebuje Poljska večji dolgoročni kredit Vladni program za leto 1925 predvideva zboljšanje prometnih zvez in pravično razdelitev davkov. Vlada hoče predvsem pospeševati razvoj vseh gospodarskih panog. Vprašanje carinskih pristojbin za izvoz je izgubilo sedaj svoj aktualni značaj, kajti cena domačim izdelkom je dosegla višino cen na svetovnih trgih. Ministrski predsednik je zaključil svoj govor tako-le: Vlada se bo držala mesečnih proračunov ter skušala tako priti v okom primanjkljaju in uporabi rezerv. Naseljevanje strokovnjakov v Rusiji. »Agencija Itosta« poroča, da je komisija ki jo je vlada določila za proučevanje naseljevanja specijalistov v Rusiji, sklenila poklicati v Rusijo več inozemskih tehnikov in inženirjev, kakor hitro bo to zahtevala industrija. Povabljeni spe-cijalisti se bodo morali najprej seznaniti s socijalnlmi in tehničnimi razmerami v sovjetski Rusiji in šele potem bodo nastavljeni na podlagi individualnih pogodb, ki bodo določile posamni-kom višino plač. Komisija se je tudi izrazila, da je neobhodno potrebno, da vršijo sovjetski tehniki in inženirji prakso pri inozemskih podjetjih. Ti pogoji bodo priključeni pogodbam, ki jih je sovjetska Rusija sklenila z inozemskimi tvrdkami. katere dobivajo naročila iz sovjetske Rusije. Težavna francosko-nemšku pogajanja za trgovinsko pogodbo. Vprašanje trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo visi še vedno v zraku, vendar pa menijo tukajšnji krogi, da se pogajanja ne bodo pretrgala in da se Trendelenburg ne bo povrnil v Berlin, ne da bi nesel seboj listino, ki bo odvrnila vsaj za nekoliko časa nevarnost carinske vojne, ki si je menda Nemčija ne želi, ako se izvzame malo število težkih industrij. TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS, ANGLEŠKI PREMOG, ŠLEZIJŠKE BRIKETE dobavlja ^ILIRIJA", Lfukljana KRALJA PETRA TRG 8. Tele!. 220. 39" Plačilo tudi na obroke 1 Ljubljanska borza. Potok, 23. januarja 1925. Les: Bouls hrastovi 80 mm, 90 mm, od 2.50 napr., fco nakl. post. bi. 1250; madrieri 75 X 225 mm, paral, na živ rob, ravno odceljeni, fco Postojna ali Podbrda den. 595; deske monte 20, 25, 30 mm, fco meja den. 570, bi. 590; bukova drva 1 m dolž., jes. seč., fco nakl. post. 2 vagona den. 21, bi. 22, zaklj. 21; oglje, la, bukovo, fco meja den. 107, bi. 114. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 465; koruza, nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana bi. 250; otrobi, pšenični, enotni, fco Ljubljana bJ. 212.50; otrobi pšenični, srednje debeli, fco gorenjska postaja bi. 220; otrobi pšenični, drobni, pap. vreče, fco Postojna tranz. bi. 225; moka klajna, juta vreče, fco Postojna tranz. bi. 275; laneno seme, fco Ljubljana den. 670; krompir beli, fco Ormož bi. 162.50; krompir beli, fco. dol. postaja bi. 155. Fižol ribničan, fco Postojna tranz. den. 425. Vrednote: 1% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 64, bi. 65H. Loterijska 2 % % državna renta za vojno škodo den. 126, bi. 128. Celjska posojilnica d. d., Celje den. 209, bi. 211, zaklj. 209. Ljub-Ijauska kreditna banka, Ljubljana den. 226. Merkantilna banka, Kočevje den. 125, 1)1. 128. Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 895, bi. 900. Slavenska banka d. d., Zagreb den. 78, bi. 80. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bL 148. Trbovelj, prem. družba, Ljubljano den. 400, bi. 410. Združene papirnice. Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 103. »Nihagc, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 36, bi. 40. Wi%o kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 88, bi. 90. i Ootoiček in sseidovoljstvo svojili odjemalcev boste dosegli le s tein blagom Tržna poročila. Ljubljanski živinski sejem (21. t. m.) Dogon: 213 konj, 24 volov, 35 krav, 7 te-7< 5, prosene kaše 7, ješprenja 7 do 8, otrobov 2.50, koruzne moke 4, zdroba 4.50 do 6, pšeničnega 8, ajdove moke »1< 8, *2< 7, 1 liter kaše 7 Din. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 2J. t. m. so kmetje pripeljali na trg 8 voz sena in 1 voz slame ter so prodajali seno po 75 do 87.50 in slamo po 55 dinarjev za 100 kg. Kmetje sicer upajo in celo zahtevajo, da bi se cene povišale, toda vreme in druge okolnosti do sedaj še niso dopustile, da bi se cene zvišale tako kakor jih kmetje zahtevajo. Dobava, prodaja. Dobava kazinih primesi. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 26. januarja t. I. ponudbe glede dobava 300 kg kavinih primesi Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 600 komadov zavornjakov iz sive litine tipa IV- — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15. februarja t. I. ponudbe glede dobave 2000 kg olja za mazanje jamskih vozičkov. — Dne 13. februarja t. 1. se bosta vršili naslednji ofertalni licitaciji: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave bakrenih sten in plošč; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede ao-bave 1,950.000 m pločevinastih spojk. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava elektromotorjev za pogon strojev. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. rač. in njegovega pravilnika ofertalno licitacijo za dobavo štirih elektromotorjev, ki se potrebujejo za pogon mizarskih strojev v kolarskih delavnicah direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Licitacija se bo vršila dne 19. februarja t. 1. ob enajsti uri v poslopju direkcije pošte in telegrafa (Sv. Jakoba trg štev. 2), pogoji za to dobavo pa se dobe proti položitvi predpisanega kolka 20 Din, oziroma so na vpogled v sobi štev. 75 i. tega poslopja. — Ponudnik mora položiti 5% odnosno, če je tuj državljan 10% kavcijo ponudene cene pri Pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. — Licitacije s« lahko udeleži le ponudnik, ki je vpo-gledal ali prevzel tozadevne pogoje. Josip Peteline, Ljubljana Na veliko I (blizu Prriemosepa spomenik«) ob ~VOf^ I Na malol Priporoča potrebSCIne *a Šivilje. krojnte, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, SCelke, sukance, toaletno blago. Telefon 913 Teler°" 915 AVTO icnom, pnevmatiko olic, masi, vse »of/raviln in vožnjo. l.e prvovrstne ilo jo ui delo po solidnih cenah nudi J*5>o-Avto, d. 7 o z. v Ljubljani. Cenjenim trgovcem in indust ijcem se priporoča solidno domoče spedicijsko podjetie „JUG0P0RT“ na Sušaku, Uskoška ulica št. 55. Podružnica podjetja na Rakeku In Jesen cah. Prevzema vsakovr«!ne transporle, ocarinjenja in vskladiščenja blaga. Informacije brezplačno 1 :#Coiombo CEHOM TEA iVMgm ** \ T«ic T.uaArtAn tovarna ^ vinskega kisa, d. z o. r.., Ljubljana, nudi : najfineiš! in najokusnejši : namizni kis iz pristnega tfina. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 Tehnično In higijenično naimoder-neje urejena kisama v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljani, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. > v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje moko ln deželne prldellce raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna asa kavo la mlin za dl~ Save as električnim obratom. SVETLIN Tvor rti car ^ • priporoča svoje prvovrstne kemične izdelke, kakor mSVETLIN** la in .MARICA* krema za čevlje VET LINI** vazelinska mast za usnje ——— ..SVETLIN" voščilo la, belo in rumeno — Pisarna in zaloga: LJUBLJANA, Vegova ulica št. 2 Najboljši Šivalni stroj )e edino le Josip Petelinc-a znamka Gritzner in Adler za rodbino, obrt in Industrijo Ljubljana “S Pouk v vezen ii trezna fen. Vefletns garancije. Delavnica zn popravila Pa veliko Telet, n 913 N» malo MBBBBBBBBBB3i!SSe!B®9*B!!raaSBBBBBBBBa»raBBBB»nBB!BBBaaSBBBSBBaMBBBBBBBBSBHSranBBBBnBSBBBBBBBE- |KJiilil|artslcek kreditna kai- Brzojavni naslov: BANKA L J 31B L J ANA TeleJon št. 2S4, 413, 302, 503 Irt 504 S Delnlšl«c» |/»aviraS £ 3 ute«, knjig«, brošur«. H ■ii Ifttak«, e*»ik«r, previta, i| lepak«, v** trgov»k* 4 ln uradne t5&koviae itd. ,j 1 v eni Sn v vei barvah 5? losi na knji#** «-a*tca f c sl vsr pvi poML «*w** it. lX.i9S ^mmesk. -~»»«-v»»»z»ee»ia»e«iaki»»aaaiM.i?wnmi9m,Kmi»ataa»M' Popolnoma varno naložite denar v f Ljubljansko posojilnico j i*. ib. z o. ac., ki posluje v novopreurefenih prostorih : v Ljubljani, Mesini ir«? št. C*. If niinp vloj>o in vlogo na r.MF' tekoči račun *»C obrestuje najugodneje ter jih izplačuje * iniaii brca odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Pnsojiia | daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posc&tva ter proti poroštvu. S h*je tudi *TRGOVSKE KREDITE ter sprejema v inkstso fakture in eesije terjatev. | Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice Žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Podložne pločice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi Verige Vijaki z maticami Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih In risbah najceneje, llusirovani cenil«! na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. GARANTIRANO ČISTI MED od 5 kg naprej razpošilja po povzetju tvrdka J. LOVRENČIČ & DRUG v Križevcih pri Ljutomeru. S IVAN JAX IN SIN, Ljubljana, Gosposvetska c. 2 jj Najboljši Šivalni in pletilni J Stroji. Izborna konslrukcija in ele- b gtinlnu izvršitev iz lovurne v Linču. Ustanovljena leta 1967. Vezenje poučuje gj brezplačno. Posamezni deli koles in fl šivalnih strojev. Desetletna garancija. Pi- B salni stroji,Adler* in .Uramia*. J Kolesa iz prvih tovarn .DOrteopp', (styrla‘, Waf. ■ fenrad' ,Kayser'' W Volna in trikotaža, galanterija engros Gaspari & Faninger - Maribor VI NAPRAVITE PROMET! lili še vet], urume! do sežete s pralnim praškom k.teri bi £ite, snežno bel perilo brez da islamu škoduj j. Trgovd, zihtev. jte ga pri grosistih.