Wfen
-¦mm * JSt. 3.
'V %?*CL^                1879.

^:*# -
i'/
„SoLa" izhaja vsak petek in velja v« poSto prejemana ali v Gorki na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
r>    Pol Ieta.....„ 2.30
6etvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20
¦. ^     Pri oznanilih in prav tako pri ,,po-
slanicah" se plafiuje za navadno tristop-
fvB
,no vrsto:
8 kr. L• se tiska 1 krat 7   „   „   „     „   2   „ 6   „   „   „     „   3   „ ZaveSe crke po prostoru.
Tedaj DC.
Glasilo slovcnskcga politiiinega drustvii goriskega za brambo narodnih pravie
Posamezne stevilke se dobivajo pb 10 soldov v Gorici v tobakarnici v ge-sposki ulici Wizo „treh kron". in na Btarem trgu.- * Trstn v tobakarnici „Via dclla cascrma 60".
Dopisi naj se blagovoljno posiljajd uredni§tvu „SoLe" v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, uoroSnina pa 03krbni§tvu„So8G" Via del Giardino V Zoratti-jevifiiii II. nadstr.
Rokopisi r,e ne vracajo; dopisi naj st blagovoljno fraukujejo. — Delalccm in drugim nepromoanim ge liarotnina zntfa, akose oglaso pri urednistvu,
P. n. gg. clriiStveiiikom §l<m pol. druStva „SIoga" v Gorki.
Uljudno prosim vse gg. druitvenike, da blagovoljno posljejo 1 e t n i n o, da se morejo potem vrediti letni raSuni, Posebno se obra&am do gg. poverjenikov, da to domoljubno delo prevzamejo in nabrane zneske vpoSljejo.
Denarnicar „Sloge" v Gorici.
Stremajerjev zadnji poljufo.
Razlicne govoriee o spreraembah v avstrijskem ministerstvu ozivljnjo in napenjajo vsak dan rado-vednost politikarjev; danes se govori da ostanejo vsi, jutri, da le nekateri sedanjih miuistrov do novih vo-litcv, zopet drugi dan razuasajo casniki drugacne ve-Bti tor tiavojajo imena ininisterskih kandidatov, ki bodo sestavljali pt-chodno uradnisko ministerstvo, katero bode vodilo drzavno ladijo, doklei' se v noveni, po Cehih pomnozenem in prerojenem parlamentu po-kaze, na katcro stran bode vlekla vecina. Danafiujo novine pa in celo inadne in poluradne terde, da se ministerski predsednik Auersperg nikakor ne da pre-govoriti, da bi tudi le zacasno ostal in da odstopijo z njim vsi drugi ministri. Cesar je nekda uzc podpi-sal rocna pisma, ki imenujcjo nove ministre in ki se jim izroce\ kakor hitro dovrSe sedanji ministri svojo na-logo, katera jim veleva pred drzavnitn zborom opra-viciti svojo politiko glede bosenske okupacije. GraSka nTagesposttt dostavlja tej novici, ba bode ustavoverna stranka moCno osupnena, ko pozv6 ime novega ministerskega predseduika; zato da ga necejo §e zdaj imenovati. Ce je vse to resnicno, potem mora stvar tern brze podi, ker je prisma berlinska pogodba uie vCeraj v poslanski zbomici na dnevni red, in dasi Be je mnogo govornikov k besedi oglasilo, da bodo nekateri proti ministeistvu, drugi za nje govorili, je vendar misliti, da bode doticna razprava v 8 dneh kon^ana. Tedaj vtegne uradna ^Wiener Zeitung" v2e V malih dneh objaviti nov ministerski imenik.
V takem polozaji, v kakorSneja je sedanjavlada,
LISTEK.
Spomini iz zadiije srbsko-tur§ke vojske.
Bilo je zadnje dni meseea novembra 1877. Srb-ske vojske so se shajale po zbornih mestih in priprav-Jjale se, da odrinejo na granieo. Pri mobilizaciji so me postavili v tako zvano TimoCko kombinovano bri-gado, katero jevodil hrabri kapitan Bajalovifi. Tabri-feada bila je z redno vojsko poniesana, zato so jo ime-novali „kombinovana brigada". Ta sem se seznanil z mladim, izobra^enim Slovencem, kateri je prav gladko govoril materni jezik in bil tudi nem§Line popolnoma zmoien. Imenovali so ga Mirka, a menim, da to ni bilo njegovo krstno ime; o svoji rodbini, o rojstnem kraji, o svoji prollosti ni nikdar besedice fcrhnil, ako-pram sem ga pozneje v prijateljskih pogovorik vefikrat prosil, naj mi razkrije, kedo je in od kod in kako ga je osoda v srbsko vojsko zanesla. Nevoljno mi je vsa-krat odvrnil: Kaj me pra§a§, preteklost moja je 2a-lostna.
Mirko bil je srednje postave, bistrih ofii, <5iiiih las, znaCaja miniega, kratkih besedi in pogostoma za-misljen. V lnaltmi casu nvjinega znanja spozual sem v njem mo^a pravih narodnih idej, Slovaua z du§o in telom; pa tudi v vojski je bil jako priljubljen za-Btran uljudnega in mo^atcja obna§anja. Kjegove lepe lastnosti in posebno njegova kkrenost za narodno ptyar sprijazntle so me z Mirkom teliko, Jcla sem mu
ni navadno, da bi sklepali in objavljali [ministri nafie-loma va^ne in v obdne interese globoko scgajoSc na-redbe, marivefi oskibujcjo le vsaki v svojem delokro-gn navadna, tekofia opravila, katera se morajo zvrSe-vati, da ne smstane drlavni organizes. Ne tako nag posnbni prijatelj, ekseelencija Stremajer: &q o zadnji svoji uri osrefiil nas je Slovence se svojim po-ljubom: VierojSnja uradna BWiener Zeitung" nam je prinesla nenadno poroCilo, da je obfie spoStovani c, k, nadzornik kraujskih srednjih Sol „osp. Ivan Solar — nekdaj pvofesor na gorifikem giin'naziji — prestavljen v cnaki lastnosti v Zader v Dalmacijo; zadreki nadzornik St. Zarich da pride v Trat, tr2adkemu nad-zorniku dr. Gnacl-u pa da je izroficno tudi nad-zorstvo humanistiCnih predmetov v srednjih 6olah na Kranjskem.
v U^e predlanskcm se je bila 'raznesla vest o g. Solar-jevem preme^enji v Zader, —a kar je ta-krat prazna govorica ostulo, to je hotel Stremajer Se izvrSiti, predno izroCi sulstvene vajeti svojemu nasled-niku. Mo«, kateri se jo tako rekoe" vi^ivd v kranjsko solstvo tor tomoljito pozna vse domaCe razmera, — naj gre na svojega ^ivljenja veCer v daljno nepozna-no de^elo, kder bo moral celd v drugih jczikih poslo-vati, nego je bil do zdaj vajen, v jczikih, katcrih ne-rna, kakor sliSimo, niti v tako popolui oblasti, da bi mogel v njih nradovati. — Nadzorstvo kranjskih srednjih Sol pa sebode opravljalo od ene strani iz Grad-ea, od druge pa iz Trsta. Da ne bi poznali Stre-niMJorvih namer, pa bi ue bilo Stajerskili Nemcev vines, sodili bi skoro, da je ta najuovej^a naredba, ta „uni-cunr v avstrijski §olski upravi — prva stopinja do zodinjene Slovenije — tako seveda smo drugih misli, katerih pavne maramo razodeti, ker se spioh govoii, da stoje Streinajerjeve naredbe pod posebnim pokro-viteljstvom gosp. drzavnega pravduika in ker je tedaj molCati zlat6.
Ce je pa ta naredba, zadnji spominek, kate* rega si je hotela Stremajerjeva eksce'leneija mej Slo-venei postaviti — potem upajmo, da se ta spominek cez noc razsuje*
postal v kratkem — kakor on meni — najzvestejSi tovarus in najmileji prijatelj, dasi mi je ostala njegova preteklost do dan danes ueznana. Mirko bil mi je desna roka, njemu sem vse odkril ter najtajuiSe stvari poveril, z njim sem veselje delil in tezave prenaSal, skupaj sva menazevala, nocuo lezisCe bratovsko delila, a i skupaj z brigade po strmih, z debelim snegom pokritih stezah korakala na srbsko iztocno mejo, na tijovaeke planine. Menim, da je bilo ravno zadnji dan meseea listopada, ko se je vtaborila na§a brigada na krajnem brdu tijovaCkih planin. Pridakovah smo §e druge vojske in glavnega poveljnika 1. kora, na-sega slavnega polkovnika Horvatovic-a.
Drugi dan bil je dan prisege. Ob 10. uri zju-traj postavi se brigada v nkare", pop in vt§i castuiki stopijo v vojnicki krog in po kratki mohtvi opominja nas pop s povzdignjeuim glasom na zvestobo, katero smo dolzni „ki»jazu" in domovini, nahrabrost, katera je najlepsa vojaska lastnost in dolznost v vojni. Za tern brigada klece moli k Bogu — ta trenutek jejako ginljiv — debel sneg pokriva bribe in doline, dalec ua iztoku vide se bele glave velicastnega Balkana, mrzel veter 5umi po suhem listji starih hrastov, vse je mirno, nic se ne gane, samo visoko pod snezenimi oblaki plava in krli sivi jastreb ter isce zrtev z bi-strim svojim okom. Zvesti tovaru§ Mirko stoji mi nasproti, debele solze se vtrinjajo mu iz oci, tu^en pogled upira v me, pa glavo zopet pobesi. Spomin na pro§le srecineje case preSiuja mu uajbde tu^uo sree. Po koucaui molitvi — mej katero je marsikdo vpletel zditlej po svoji dcci, po atari majki ali sivew oCetu, pre&ta se brigadi kne^eva prolUamacija. „KnjazH
Dopisi.
y !z CepOVana, n, \m. (Izv. dop.) (Prva beecda v Cep.) Izmed naSih gorskih obCin je tepovanuka menda naj stareja. U2e 1. 1550 je bila postavljena sedanja vehka cerkev; ljudska pravljica i druga go-tova znameiija pa ka^ejo, da je uze mnogo let poprej tu stala majhna kapelica. Mnogi menijo, da je tudi staro-rimsko kljuse pilo cepovansko bistro vodo. Ker so Oepovanei tudi bistre glave i se odlikujejo fie z druzimi lepimi lastuostimi, ni 6uda, da so tudi prvl v gorah jell djausko umevati vrednost ustavnega ?,lv-Ijenja. Bili so na Sempaskem i tolminskem taboru odli^no zastopani, Takrat so jim je obndila ^elja u-stanoviti bi Aitalnico, Preteklo poletjo jo nckoliko tujeev poletovalo v Cepovanu, i to je bilo inorda bljif zun povod, da se jo nnel resen pogovor o ustanovltvl eitalniee, Po po^ovoru z domaelm g. vikarljem pak so priznali, da Oepovauu i okollci bi ve6 koribtilo kako podueno drustvo, nego zabavno, kakor bo cital-nice po sedaujem kroju. Cepovanec je delalen i rad vcsel, ali pies i cnake burke ga ne mikajo prevec; vsaj vsak dan pleSc z motiko i pikonom v voci po svojem skalnatcm polji; tudi cvenk mu je predrag za take reei. Osnovalo se je tedaj narodno druStvo Bka-toliSko-politiska titaluica", bjer naj bi se druZilo ko-ristno s prijetnim.
Pravila sicer niso §e potrjena, pa v pricl dniStvn se je dne 12. t. m. napravila „besedatf v prostornej dvorani gosp Kafola. Spored jeobsegal stiri tocke : godbo, petje, govor i torabolo. Citalnica Be javno Se ni odprla, pa ule ima po trudnem prizadetju vrlega gosp. ueitelja svoj orkester, ki je omenjeno besedo odprl se sviranjem: „Naprej!u Da tudi od domacih pevcev smemo nekaj pricakovati, prepri^ali so nas, ker so vse toLke prav gladko peli, i celo te2ke „Ci* gane" so dobro zmagali. Po vsakej pesmi jej Bviral orkester. Govor je obscgal poduk „o pomenu i na-menu kat. pol. Citalnice". Tudi tombola je po svoje pripomogla k poStenemu razveseljevanju.
Ysa beseda pak prerokuje kat. polit. Citalnici lepo prihodnjost,
in domovina kliCeta drugi krat svoje sokole na boj zoper starodavnega krutega sovraznika.
Ko najdem Mirka po koncani slu^bi, pra^am ga, zakaj ga je danaSnja sveianost tako gauila, do solz presunila; njegov odgovor bil je kratek: Ne vpraSaj me, prosim te, sree mi je pretefckd. Kaj sem hotel, nego spo§tovaje njegove cute pustiti, da se sam vtolazl
2. decembra vzdigne se brigada s tijovaeke planine in 3ga prekoraeimo z drugimi 30 bataljoni srbsko granieo pri Kuli. Turki so se pred naSini pri-hodom iz Kule zbezali in ker se nam ni bilo bati druzega upora, marSirali smo mirno — nasa brigada kot predvodnica — dalje k Temskoj. V vecer do-spemo do sela Temsko in §etisto 1106 zasedemo brda nasproti turSkemu polozaju na NiSoru nad Pirotam.
Zora se ni na nebu pokala, ko nam je do§lo iz operativnega urada povelje, da imamo zavzete pozicije odstopiti gutnadinskemu koru — kateremu je zapove* daval general Beli-Markovifi — sami pa naprej uda-riti crez Babino glavo za Ak-Palanko. Okoli 6. ure v jutro, zapustivdi polo^aj mardira na§a brigada po ozkih stezah mej visokimi pecinami in globokimi pro-padi na Babino glavo. Ziina je tako ostra, da prsti na rokah in nogah zmrzavajo, ure v zepih zaostajajo, sibkeji vojaki na potu polegajo in umirajo, Pozuo V vecer dospemo na Babino glavo.
Babina glava, visoka gola stena ne dalec" od turilke granice, brez drevesa in trna, cloveka nic kaj ne vabi. Tukaj na ti ledeni zemlji, kder mrzel sever Se bilki zlvljenja ne privoS6i, moramo pi?eno5iti 4tre-petaje v nnaa, da bi se kamnu usmiliii. Jaz pa'moj Mirko stisneva, se po4. SYOjft pl^Ca, odeueva se %
S Krasa, 13. jan. (Izv. d°P) "&& od lefa 1848. se je zacelo kricati: organizirati se morajo Sole na vsej novi podlagi. Vsak je hotel pritej priloznosti prezalostni stan Sol izboIjSati, vsak se je ponudil bol-senro stanju pomagati; a zelo malo jih je bilo, ki so znali stvar dobro pretohtati in bo!ezent na kateri je Sola toliko let bolebala, ozdraviti. In v resnici so bile Sole do tega casa v oMe le mrzle ledenke, kjer je vsako iivenje zarareti rooralo. Po §olab so ufiili le bs pamet, urn in srce so popolnoma zanemarjali. Za~ lostni nasledki vsega tega so bilj: surovost, neubog-Jjivost in spaeenost mladine. Se le dvajset let po-zneje nam je zasijala svitla zvezda novega Solskega siotema. In zd*j, ko imamo zaieljeno novo ero Jjud-skega Solstva, zdaj ko nima veS duhovstvo svojega uprjiva na Sole, zdaj ko imajo utitelji in nadutitelji vso oblast cez naSo mladino — zdaj — ali je narod uze ves feobrazen, otroci kaj boljSi, dobrosrcnejSi ? in izsolani, ali so za vsako doraaco rabo sposobni? Da se sploSno napredek vidi, tega ne moreni tajiti; a vendar to smem trditi, da ne povsod, Zdaj, ko imamo take ufttejje, ki hocejo zaanstvcno izurjeni biti, in ko se uJJUeyi Bstare liske" imenujejo — zdaj — ali se po naSi dezeli med in wleko cedi? Zdaj, ko je ta blaiena era novega solstva, ali so sta,isticne date zlo-Cinstev manjSe, nego nekdaj? Tudi v tem ne morem tajiti, da nij napredka, a vendar ne povsod. In tupri nas? Sveta jeza popade tloveka, ko sliSi ubogega kraeta toiiti, ko mu kravo iz hleva radi Solskih dav-kov 2cn6: „kedo bo to prenaSal, kedo more to pre-trpetil otroka posiljara vsaki dan v Solo; a on je Tedno hudobnejSi, dasiravno ga uiitelj hvaii. In zdaj Se edino podporo od hiSe dati moram radi njega — in bre* nobene koristi!* Take jeremijade se sliSijo vsaki dan. In od kod to? Od tod, ker uCitelj ne Izpolnuje vest.no svoje dolinosti. A ne zamerite go-spodje utitelji! neCem vas zaliti! Trditi moram, da dobrega ucitelja nij mogofe nikdar dosta placati, ni-koli zadosta spoStovati. Dobro spoznam, da doberu-Citelj je temelj cele generacije, kar mi tudi vsak do-vek, priprost kmet in tudi omikan gospod priznavati mora. A tarn, kjer se ucltelj se sto in sto drugimi re8mi peca, tam kjer se n&telj celd za „rae§etarjaft*) pri kaki zeniivi ponoja, tam kjerjeuCitelju vsedrugo sveta doMnost — Sola pa — deveta b.iga, tam ne bodo ucencl nikdar napredovali — Sola ne bo nikdar dobro vredjena. Tak uiitelj se ne sme cuditi, Cc ga lastni kolegi ocltno in pri vsaki priloznosti obsojajo.
Iz dna vsakega dobro misleeega in iz narod nega duha silitakemu uCitelju opomiojajocl klic: Vi, ki ste poklicani, naSo mladino voditi, izobrazevati, blazitf in ustanoviti srce, glejte kako prevzviSeno oalogo imate! "VI ste otroka morda izurjenega, ali vsaj dobrega v oblast vdobili, glejte kakega daste mater! v naroeje nazaj?
NadzorniStvo bi moralo posebno paziti, da se pa-ragrafi 26. in 41. postave od leta 1870 natanko iz-polnujejo; kajti, ce je za ubogega kmeta tako ostra
*) Ako se koceto, gospod urednik, reanice prepricati, Tata posjjemo list doticnega u&tejja s proSnjo, da ga t Svo-join cenjenem lietu objavite.                                   Pisatelj.
_ PriobSili 8mo Vaa dopis, ker smo ravno danes od druge tfrani soglasno porodilo prijeli in ker se smemo tedaj zana-tati, da so pritoJbe opr<mLene. Ljnbie bi nam pa bilo vsa-kakor, da bi nas nikdar ne silila notinareka dolznost, objar-ljati take strari.                                                        Ured.
dvema plahtama in 2eljno pri^akujeva solnca. Mraza nam zobje kkpetajo, da niti spregovoriti ne moreva **- o spanji so misliti ne. Komaj pa se na iztoku zazori, klifie nas bojna tromba na poge, brigada se Vredi in marSira na Ak-Palaako, katera je samo dve uri od tu oddaljena.
Bil je bojni dan.
Dve ceti marSirati kot predvodnici naprej, na desno innalevo poSJjejaserazvidoWke patroie. Mirko bil je v eni teh dveh §et. Pred lofiitvijo poljubiva se bratski, on je vesel^ Se enkrat stisneva si desnici in on odrine.
Ak-Palanka majhno mestice Iezlvdolioi, odvseh stranl od hribov obdani ne dalec" od reke NiSave, Cez katero drii zidan most. Na uni strani reke tikmosta je vel^ turSki obkop (sanca), a y njem dva taborja (batarjona) nizamov, toje redne tnrSke vojske, katera brani vhod na most. Eo se nasi Ceti v dolino spu-SJa^i, pokriva Se gosta megla turSki obkop, da se z brda.ni zapaziti ne more. KaSe fiete se premiiejo od izhpda k Sauci, ako se na pnSkomet priblizajo, izsuje se svm«enih krogl iz obkopa kakor toLc iz oblaka — Btrelc: ne morejo naprej, ampak pole^ejo
Zdaj se vzdign© megla in na brdo razkrije se yam jasen razgled. -. S prostim okom opazujemo lahko, kako se sovra2oik pripravlja na boj. Dva ba-teljona Porecki in Eljudki ^ v prvem sem jaz kot Jomandant IV. cete, sta koj odpravljena, da iz levega boka Sanco napadeta, Krajinski bataljoo pa gre strel-cem na pomufi. Za pol ure dospemo spremljani od turSkih krogel na brda, na levej strani Sance, katera dommujejo turSki pololaj in napademo Turke z ne-preneh!jivim dtre^janjem; dve bateriji nameSgeni na nafii levici vsjpljejo granate in Srapnele v turSki ob-Jroj), da je YWfi^i gje^p, ^k« cenajo *tom Bft
postava, da je kaznovan, ako otroka v Solo ne poslje, zakaj se ne delajo take dednkcije tudi na uCiteljsko osobje? Zakaj bi v take kraje, kjer je precej te^avno sola vrediti in voditi, ne poslali mo2a, M se na to raztimi in ki bi ma bila Sola edini posel? saj dohodki v takih krajih nijso tako pieli, da bi ne mogel izha-jati. Potem bi bil koaec vsakega prepira, Suntanja opravljanja — bil bi — finis miseriae.
iz TrSta, 6. jannarija. (Izv. poroeilo.) (Obani zbor druStva Edinost.) Daces, na praznik sv. treh kraljev to5no ob 10. uri imelo je naSe politi^no dru-stvo Edinost glavni obfcnt zbor, katerega se je vdele* iilo tez 100 moz iz trzaike okolice inceld mnogojih je bilo iz Istre, zlasti pa iz Doline in iz Podgrada Gospod predsednik Nabergoj pozdtavil je nazoce ude in svoje veseije posebno nad tem izrazil, da je doslo Se piecejSnje Stevilo veljavnih mal iz Istre, kertomu je poroStvo, da ima nase druStvo tam u^e dobre ko-renine. Po tem preCita tajnik g. Dolinar sporoiilo o druStvenem delovanji v lanskem letu. Iz tega sporo-6ila se razvidi, da je druStvo lani marsikaj va^nega uciuilo; posebno pa da je napravilo nova praviia, po katerih ima druStvo toliko lepih pravic, da mora na-predovati in dosti dobrega uciniti, ako le odbor spolni svojo dolznost; potem obeoi shodi v Skednju, na Pro-seku ltd., in slednjid veiikauski tabor v Dcl.ni.
Denarnicar poroLa na to o denarnem stanji druStva in zbor precej izvoli 3 pregledovalce raeunov, kateri so gg. Novak, trgovee, Pipan, trgovee in Sterle banki podvodja v Trstu.
Bredsednik zdaj povabi nazofie ude, da volijo po listkih predsednika in odbor. Izvoijeni so Mil: predsednik Nabergoj, podpredsednik V. Dolenee, denarni-5ar poslanec NadliSek, tajnik Ivan Dolinar; odborniki: dekau Jan iz Doline, trgovee Gorjup iz Proseka, trgovee Franc Sabec iz Podgrada, trgovee A. Novak iz Trsta, J. Primo^ifi posestnik iz Trsta, A. Sancm po-sestnik iz Skednja; namestniki s popolno pravico od-bornikov: Purid, posestnik, MiCeMalaian, posestnik iz Obcme, Vatovec, velcposestnik in dezelni poslanec iz Sv. Ivana, Gedanc, posestnik iz Kojana, Metlika Ant, posestnik iz Klanca v Istri, Bavntk, zttpnikvKoitu v Istri, Smerdu Fraojo, posestnik v Bazovici, PeC'ar Martin posestnik iz okolice in A. Stcukelj velepcsest-nik iz Trebica.
Po konCani volitvi govoril je predsednik Se dalj-Si govor o poinenu druStva „E(liuostlt m navduSeval navzofine, naj je podpirajo na vse kriplje, kajti v sedanji dobi mora vsak narod pokazati, da zivi, ako tega ne stori, se nihCe zanj ne briga in mora umreti. Priprost in vendar temeljit govor segel je vsem do srea in nazoCi so ga zivo odobravali.
Po tem govoril je Dolenec in rekel, da je pri letnem obdnem zboru polit. druStva lepa prilika, da se posiancem, ki so bili voljeni na priporo^ilo druStva pove% ali je obfiinstvo z njiini zadovoijno, ali ne. G. Nabergoj je tudi preteklo Ieto svojo doIzno,st kot dr& poslanec zvesto izpoinil, torej mu smemo iz-raziti svoje priznanje s tem, da vstanemo in mu za-kli&mo BSIavaa. Zbor vstane in zaklide nSlava in ^ivio.«
Koneeno bil je kratek razgovor zarad volitev v mestni zbor; sklenilo se je, da pojde nov odbor v vse volilne okraje, tam povabi zaupne moze in volilce in
desno in na levo. Uze po prvih 10 minutah zapazi-mo, da Turkom svinfien pozdrav od levega boka nic kaj ne dopada in da se cedulje bolj od Sane otlmikajo. Hrabn Bajalovid zapasivSi oplaSenost mej sovrazno ceto, zapov6 obfini Bjuri§,B napad z bodali: tamburji udarijo, troinbe zatrobijo „juriS% od vseh strani za-grini navdusen „huraT hura" in znaglim korakom. pa s puSko „na roki" blizajo se nasi strelci odizhodain naSa dva bataljona od levega boka turSkemu obkopu. Ze smo na neprijateljske rove navalili, — ali Turki bord se na zivot in smrt in Se le zdaj zacne pravi krvavi boj. Kar zagledam ne dalc6 od mene Mirka, ko je ravuo turSko Sanco preskofiit ter se zapodtl na-ravnost v sredino razdrazeuih Turkov. Spozuavsi, da je prijatelj v najveel nevarnosti, skupim naglo neko-liko bliznjih vojnikov, ter udarim na ono mestc, kjer se Mirko tako junaSko bojuje. Komaj sem na mestu, sprozim svoj revolver na uajblizje proklete sovrage* ko mi prijatelj Mirko od svincene krogle v prsa zadet okoli vratapadezbesedami: BSmrtno sem raujen, pro-sim te, odnesi me." Zgrabim ga z Se dvema vojuiko-ma, spravimo ga iz obkopa ter polozitoo na sneg. V tem casu pa so naSi od vseh strani v turSko taboriSce vdrli in je taka sicer krvavo, alijunaiko vzeli. Neko-liko sovragov je pobegnilo, en bataljon lezi mrtev v obkopu in nmogo je vjetih.
Trombe klicejo Bzborw, grom topov in z*vizganje smrtonosnega svinca prestane, cele gruce mrtvih po-krivajo rove in obkope, stok ranjenih budi zopet rah-leje cute v prsih ostalih vojakov — in moj prijatelj Mirko? Tezki so njegovi zdihljeji, solznimi ocmi, miklim pogledom in slabim glasom stoce: „Y mojem desnem 2epu najdeS pismo, iz njega pozveS, kdo sem in od kod." Jaz mu segneai naglo v zep in v res.iici naj4em zapeCateno nwmo. ferez naslova ter je ytakuem
se z njimi dogovori zarad kandidatov; ko bo to do-vrSeno, pa sklide obfini zbor, da se kandidatje ko-ne5no postavijo.
S tem je bil zakljucen ta prvi redni oMni zbor na podlagi novih pravil.
Nov odbor pa bo imel jako lepo, pa tudi te-zavno nalogp, kajti dakajo ga vazne volitve za mestni zbor in za drzavni zbor, in letos botreba gledati, da se tudi v Istri en sedez" za drz\ zbor pridobL V ta namen bode treba tabora v sredi Istre, katerega se bode vdelezilo ljudstvo iz cele Istre in upamo, da bode v tem pocetju podpirala posebno narodna duhovSCina v Istri delovanje druStva; po tem pa je tudi vaLna dna podpora, katere se ima nadejati druStvo od po Istri dobro raz3irjenega lista „Na§a Sloga", kateri list Se enkrat prav nujno priporocam tudi Slovencem na GoriSkem.
Odboru je tudi dana naloga, da spremeni „Edi-nost" v tedbik in da osuuje v Trstu ljudsko tbanko na zdravi podlagi. Obe nalogi ste jako te^avni, ali z delavnostjo in ener^ijo preraagala se bode vsaka te-zava. Potrebo denarnega zavoda za celo Primorsko z Istro vred s6 sede^em v Trstu pa naSi kmetje, o-brtniki in trgovci tako zwo Cutijo, da je treba le spretnih rok in reL pojde.
Bog daj, da bi se mozem, ki so zdaj tukaj na Selu polit. gibanja, vse to posrefiilo, ponosni bodo smeli biti na take reznltate!
IZ Trsta I5. jan. 1879. (Izv. dop.) (Kurento-vo kraljestvo v Trstu. — Dober svet jvoznikom, ki so Sli ali Se hofiejo iti v Bosno. — Slovensko delalsko druStvo po nakljuCbi.—Taleutirani „ticl" mej .Sloven-ci.")-
Tukaj imamo po jako slabem vremenu, dezja, snegu, zdaj sopet prav lepo vreme in ce se bo kaj casa tako dr^alo, bo Kurentovo kraljestvo tukaj letos prav mogoeno postalo.
Pust je pri nas zacel, kakor se tiCe, mnoga druStva objavila so veselicne programe, mej temi nij letos naSa ditalnica zadnja; plesalo se je/ pri nas uze 12. t. m., in temu plesu sled6 Se drugi maujSi in veCi plesi dn6 18., 26. t. m. 1. 0. 15. in 22. februvaija, tedaj 7 plesov, kar je popolnoma zadosta za naSo pie*, sazeljno mladino. Velikansko konkurencijosi bodo dc-lala letos tudi glediSLa: kavalkine bodo po enkrat in dvakrat v tednu v velikem glediSdi, v „Armoniatt in v BPoliteamatt; kje je Se le po tem „S5ala Apollo" „teatro diurno* ltd.? Letos so vpeljali cel6 tekmova-nje mej Semami: najokusneje napiavljena Sema dobi namrefi nocoj v „Politeamatf kraseu medaljon vre-den kakih f. 150. — To je pa6 nepotreben napredek, ker taka konkurencija bode marsikoga spravila ob uro iu druge malenkosti. — Vse kaze, da bode letos tudi navadui „Corso<i lepSi in bolj obiskovan, nego so bili lani, ker nekaj ve6 zaslu^ka je veudar bilo letos zarad Bosne, nego pa lani.—
Tudi opazujem, da letos se ne sliSi toliko o tat-vinah, nego se je sliSalo lansko Ieto. — Ali je zlata Bosua tudi v tem obziru pomagala? — Ker sem uze pri Bosni, moram omeniti, da se popolnoma vjemam z VaSim kobariSkim dopisnikom. — Ouduo j e res, da naSa vlada ne piotezira doma6ega dela po vsej mo6i, Ce g. Depretis tirja zmerom viSe davke, naj bi saj v
v svoj zep. Kmalo po tem sklene dragi tovaruS v mojem narofiji junaSko zlvljenje. Z nepopisljivimi Cuti se poslovim od njega — za vaelej, ter stopain z ba-taljonom proti Ak-Palanki.
V Ak-Palanki je bila straSanska zmeSujava, |ka-kor ne more biti drugaCe v mestu, katero zasede sov-raznik; imel sem prvi dan polno posla, zato pa mi ni niti na misel priSlo, da bi precital Mirkovo pismo. Se le drugi dan, ko je sluzba opravljena, segnem v 2ep, a Ml iSfiem zastonj, pisma ni veC notri. Neizmerno me je zalila ta zguba, a pomagati si nisem mogel.
Morda joce Se dandanes stara slovenska mamica po svojem sinu, ali mila sestra po svojem bratu, ker ni uze tako dolgo nobene vesti o Mirku. Kako rad bi jima poslal zalostno, a ob enem tolaziliio poro^ilo, da je blagi mladened na mostobranu pri Ak-Palanki juuaSki ^rtoval svoje 2ivljenje v svetem boju za blagor in zlato slobodo bratovskega naroda.
Jaz pa, kakor tvoj bivsi zvesti tovaruS in prijatelj, posvefiujem Ti te vrstice, dragi Mirko! mogoce, da se v daljni mili Sloveniji najde rahlo src6, katero gane tvoja osoda, da soeutno vzdihne: Hrabro se je boril, junaSko je padel, lahka mu zemljica I
Vtihnii je bojne trombe glas, in grom topov ne stresa zeiclje tlaka vec"; sivi jastreb, kateri je visoko pod snezenimi oblaki na belili tijovackili planinah z bripavim glansom motil naSo molitev, cuje zdaj zvesto nad svojim niladim zarodom; hribi in doline so odlo-zili mrzlo sne^eno odejo ter soprijetuo ozeleneli, vse se je obudilo k novenu ftvljeuju — ali Mirka ni ve<5 in ne bo ve6, — dale6 od mile dotnovine na bregu hladne NiSave pokriva zeleira odeja zvestega sina ma-tere Slave.                                         Janko Stib.„
tem obziru posnemal tudi Napoleona III. M je skrbel, da so plafievalci tudi mnogo zasluzlli.
Je-li potreba, da nasa vlada iemlje delalce in voznike za Bosno iz Italije? Saj jih imarao domado-sti in boljSih, ki vsi brepen6 po zasluzku. Meni je znano, da je na Hrvatskem, Kranjskem in Primorskem toliko konj in voznikov, da bi lehko vso voznjo v Bos-ni in Hercegovini preskrbeli in da bi jih se doraa za-dosti ostalo.—
Slovenci in Hrvatje so sploh konjarji in zatorej posebno sposobni za take posle.—Nu, namesto da je vlada voznjo oddala posebnim podvzetnikom, ali ne bi bilo boljse, da bi se bila ppgodila z nekaterimi ob-cTnanii v omeojenih dezelah, da raorajo proti primer-nemu pla&lu pripraviti 2000 do 3000 voznikov za Bosno? S tern bi bila vlada prihranila na stroLkih sploh imela bi tudi vceo garancijo in denar bi bil ostal ves doma in v dezelah, ki so res zasluzka potrebne in davke tezko placujejo. Omeuiti moram, da je tudi to obzira vredno, da na§i vozniki in delalci razumejo Bo&njaka.
Morda bi se dalo §e kaj pomagati v tem obziru. —Jaz bi nasvetoval, da se zupani iz Notranjskega (saj tarn so velike zupanije in jih torej nij toliko) zbero v kouferenco ter sklenejo proSnjo na ministerstvo, da bi pripustilo vso voznjo v Bosni in Hercegovini ob-cmam proti priine/nemu placilu in proti garanciji vseh deleguih obCin.—Zupani lehko izvolijo kak odbor, ki bi po tem oMeval z vlado in pa poslal svoje zastop-nike tudi v kraje, kder vozniki vozijo. •— Prav tako naj bi ueinili zupani Gori§kega itd.; vlada bi po tem razdelila lehko voznjo mej 3, 4 ali vec grup in imela bi vec" gotovosti; pa tudidavki bi bolj&e dohajali. Kaj deste k temu nasvetu, Vi gospodje zupani, ki ste po-Micani, da skrbite za blagor obcinarjev? Ljubo bi mi bilo da bi se to praSaiije Se razpravljalo; morda kak drugi §e boljSo zadene; aaj jaz sem lc misel vrgcl po-vr§no na papii-.—Pozvedeti pa je treba, e>, je vlada za dolgo Lasa &e vczatia s nodvzetniki, mej katerimi je mnogo zidov.~Jez menim, da ne.—
Nekaj posebno zanimivega Vam imam §e poro-dati. — Znano Vam je, da so tako leto sklcnili slo-venski rodoljubje v Trstu, osnovati delalsko druStvo. DotiSna pravila so bili ze izdelati v ta namen izvo-ljeni mozje, po tem pa je rec zaspala. — Po srcfcnl nakljuCbi pa bode to diustvo zdaj vemlar zagledalo beli dan. Nek „ matador" trza&kih delalcev, o lrntc-rcm so lokalni listi uze mnogo pisali, in kateri je de-lalce nekda le rabil za svoje namene, izstopil je pro-stovoljno al prisiljeno iz Hal. delalskega drutHva ter je hotel sopet osnovati novo druStvo tezakov, katere-mu naj bi bil on vodja. Obrnil se je posebno do oko-lifianov, katere je uze popolnoma imel v svojih zanj-kah.-
V nedeljo bil je zbor pri Sv. Ivani, kateri zbor jc imel potrdtti pravila in voliti zacasni odbor. — To so zvedeli nekateri slovenski rodoljubje in so se vde-lezili tudi zbora.—Omenjeni gospod Mmatadortt je od-prl zbor in predlagal neka ital. pravila in sploh se tako obnasal, kakor da bi novo drustvo moralo biti italijansko. Ker pa je bilo mej navzoelmi okolo 250 delalci %> Slovencev, ogiasili so se rodoljubje gg. Do-linar, Trobec in drugi eden zadrugim, so zborustvar dobro razjasnili ter predlagali, da druStvo mora biti Sisto slovensko in da pravila se morajo v slovenskera tekstu predlozlti. Temu je zbor navdu§eno pritrdil in „matadortt nij dosegel svojega namena. — Volil se je koneSno predsednik, in odbor in izvoljeni so bili za predsednika Ivan Dolinar, podpredsednika L. V. San-dri, Gerdol Juri za denamic'arja, Mozetid Jakob za knjigovodjo in Kumar Jozef za tajnika. Razun San-dri-a, (matadorja) so vsi Slovenci, ki bodo gotovo red tako vodih, da bo prav in da nastane iz tega dru§-tva za Slovane to, kar imajo Italijani v svojem dru-Stvu „Societa operaja". V nedeljo ob 10. uri dopolu-dne bode sopet zbor v Rosetti-jevi dvorani v mestu v namen, da se predlozijo in konecno sprejmejo slo-venska pravila. To je mala, a jako pomenljiva zma-ga nas Slovencev ob Adriji, kajti pri nas v Trstu je deialski stan mocan in tudi primerao upliven, veCino-ma pa so tezaki in delalci Slovenci, ki so se le pre-vec" klatili po italijanskih druStvih. Zdaj incamo priliko, da jim napravimo doma6e ognji§6e, okolo katerega se bodo zbirali, s tem se bodo ohranili narodu in nasa trdnjava proti lahonski po^eljivosti bodeza en mocan eid veca in trdnej§a.—
Toraj rokodelci, delalci, tezaki v Trstu jn oko-lici: pristopite vsi v to novo druStvo, katero vtegne scasoma postati ponos narodai
PoroCal sem Vam o svojem Lasu, da so tukaj vjeli 3 Siovence, o katprih je policija sumila, da so okrad-li za veliko denara nekega bankirja iz „Stuttgarta". Pred porotniki so bili nekrive spoznani. A komaj jih je oblastnija izpustila, ko je policija uze zavohala drugi sled, na§la je namreC pri njih sopet dosti denara in papirjev iz Nem^kega, na kar so jih drugo potza-prli.—Te dni je bila sopet obravnava. a sodnija jim nij mogla do ^ivega, akopram je skoro vse prepricano, da so ti ticki resuiiino krivi, in jih je sopet izpustila. Mej temi 3mi je nek Svetina iz Rodika, ki nekda pvekosi vsacega advokata; nekdo je rekel, da ko bi taki tifiki o«novali lastno kraljestvo, Svetina bi moral >iti ktalj.—Relata refero.—
Iz LjUbljane, U. januarija. (Izv. dop.) Pred nekaterimi tedni je izsla v Ljubljani, (zakaj tukaj, ni mi znano) knji&ca „octavinis in lenga friulan-guriza-na" z4naslovom: „Lis dimostrazions politichis di Gu-riza aplicabilis ancia a ches altris del Litoraltt 12 stranij, pisana sicer v avstrijskem zmislu — a vendar je zadosta, da se le kot Bcuriosumft omenja — ve5 ni vredna.
Radostno mejeiznenadila vest, da se bode izdalo nadaljevanje Hajdrihovih skladeb, namrefi ^veterospevi i zbori. Slovenci, pokazimo o tej priliki, da smo do-stojni moz, koje nam daruje previdnost bozja; s tem bodemo skladatelja najbolj eestili, da cestimo njegove pesni i da se mnogobrojno narocamo na njegove serca pretresajofie „Jadranske glasovel" Nikar se ne za-krivimo, kakor smo se bili pred toliko leti, ko je bil izdal na§ znani Davorin Jenko svoje kompozicije, da je Stritar v svojem ,,Zvonua 1. 1870 ocital, da se je bilo narodlo na-uje §est Blovencevl Storimo svojo dolznost!
Cudno je to kranjsko vreme I Nij Se dolgo tega, da smo imeli skoro meter visok sneg, zatem je zaCel dez padati, kakor da bi se bil sv. Lij zaklel, da nas ho6e vse poplavitt — pregreSni svet; potem je tajalo juzno vreme belo odejo, da je bilo veselje, i skoro da je bil jug u2e ves sneg spravil, kar se zbudimo le-pega jutra i vidimo ledene cvetke po oknicah, — vse zmerzneno. Po dvakrat belej Ljubljani vozili so jako pridno sneg i skoro da so ga bili spravili: pota bila so v resnici lepa, vesel je elovek setal po susih ulicah i drevoredih! A vizga zlodjal tu ga imaS zopet — sneg I Prepricali smo se, da je vse minljivo na svetu, tudi lepo vreme, i da se vse ponavlja na svetu, tudi sneg.   Zdravstvujte!                                     S. D.
Vidmu so pa vendar, Mkor se „Kdvicam« pb-ro^a, nekateri iz Go rice in Trsta prjgedsl rogovilezl slcrunili tuzno svefianost se zastavami, na katerih je bilo napisano MGoriziaa, ^Trieste" in „Istriaa. Kedor pozna splosno mnenje go-riskega prebivalstva, mora se pad sinijati teril politienina ojtrokom.
NA UEMSKEM je svoboda v najlepsera cvetji. Bismark je iztuhtal postavo, po kateri se bodo, ako jo dr^avni zbor sprejnle, poslancem, kedar bodo freliberalno, posebno pa v soeijali-stienem zmislu govorili, usta s kazenskimi pa-ragrafi zatikala. Da, celd volilno pravico zgubi lahko poslanec, kateri se zopor to postavo pre-gre&i, Novine celega sveta se posmehujejo Nem-cem zaradi take uzorne svobode.
PolitidM pregled.
V Gorici 17. januarija.
7a DUNAJA. PredvCcrajSnjeni je zopet za-celo drzavno zborovanjo na Dunaji in v Buda-PeSti. ltazprava o borlhrski pogodbi, katcra pride koj na vrsto, bode, sicor zivahna in morda tudi vihama, a siednjid bode pogodba vendar potrjena. Mnogo kokodajcanja, malo jajee. — V kratkem se snide tu svet generalov, med nji-mi nadvojvoda Albreht, general Filipovid, Ma-roit'iS, Kuhn, Jovanovifi, Schonfeld, TegethoE Posvetovali se bodo, kaj bi se dalo vsled sku-senj bosenskega zasedanja v nasi armadi popra-viti in prevrediti. — Pravila za vravnavo Bosne ne pridejo pred drzavni zbor, kar se smatra sploh z? znamenje, da se osvobojeni dezeli gotovo stalno zedinite z Avstrijo. Vojni minister je nekda ukazai se 9000 reservistov iz Bosne odpustiti, ker je prebivalstvo tarn zdaj popol-nem mirno. — Crnogorski senator Maso Vrbica se je te dni na Dnnaji dogovarjal z avstrijsko vlado o mejnarcdni pogodbi glede' pomorstva, o zidanji luke v Baru, o delanji ceste 6rez Suto-rino do Spice. Andrassy ga je prijazno sprejel. IZ RUSIJE. Po cesarskem ukazu se ima sestaviti posebna komisija, katera bo pretreso-vala, kako bi se dali znianjyati drzavni stroski. Ruski budget za leto 1879 ne ka2e primanj* kljeja, vkljub temu, da je zadnja vojna tako o-gromne svote pozrla.
IZ BOLGARIJE. SkupsSina se snide 18. dne t. m. V prvi seji pride na vrsto zahvalna adresa na ruskega cesarja za osvobojenje Bol-garov, potem pa zahvalnica kuezu Dondukov-Korzakovu za uravnavo dezele.
NA FRANCOSKEM je poslanska zbornica zopet skoro soglasno volila Grevy-ja za pred-sednika; za podpredsednike so izvoljeni trije iz levice (republikanci), eden od desnice (konser-vativec). Desnica ja sklenik, da se ne bode vtikala v razprave vaznih vpra§anj, ampak da pripusti republikariski veeini, naj mej seboj do-lo6uje. Francoska vlada je pomilostila 2000 komunistov.
V ITALIJI so obhajali dne 9. t. m. oblet-nico smrti Viktorja Emauuela. Pri tej priliki so zopet poskusali nekateri nemirnezi zoper Avstrijo demonstrovati s tem, da so hoteli v imenu Trsta, Trente in Istre zastave, vence itd. pola-gati na kraljev mrtva§ki oder. "A minister Depress je ostro zapovedal, vse take demoastra* cije zatreti in vsled tega je pobrala policija de-monstrantom vso njih ropotijo.  V
Dotm&$ stlrari.
Sreberno ienitvanje. Dne 25. aprila bodo na cesarskem dvoru na Dunaji, pa tudt po vsej AvstHji slovesno obhajali 25. zettitveuo obletnico ali sreberno zenitvanje prevzvigene eesarske dvojice Francefca Jo* zefa I. in Elisabete. Povsod se delajo v ta namen prhnerne pripravq, Na Dunaji, v Pragi, v Gradcu, v Ljubljani in drugod so izvolili mesttu zastopi posebno odseke, kateri imajo pretresovati in predlagati, kako naj bi se ta patrijoticjii praznik na dostojen imfiin ob-hajal. Tudi razna drufitva in druge korporaclje pri-pravljajo posebno svecanosti. Kaj pa nase mesto in naSa druStva? Do zdaj le ni princsel gorilkl „Monl-tcur" o tem nobene vesti in tttdi ne tililimo, da bl se bil uze kedo v ta namen kaj ganil,
Mestna in de^elna kronika k nasl6v pro-dalku, v katercm tmpravlja laska „Socaa domafie sWtt-ri ter javlja mestne in dezolno novice. Pozdcva so pa, da ima g. urednik Antoninijcv zemljovid pred seboj, ker prinasa med domaCimi vestmi tudi posofiila iz Vidma. Kako nepotrpezljivi sp tl Italijan6i5it Njih ideal jim je uze tako razbelil fantassijo, da se u2e tne-nijo „redente.B
Dezelno doklade. Z najviSim sklepom od 31. decembra 1. I. so potrjeui de2elni davki, katere je na-loiiL de^elni zbor za I. 1879 in sicer: doklade pb 12 in po 9% k izrav. davkom z vojnim prikladom vred za dezelni in zeni)jiS6no>odvezni zalog, 20% na ufttomo vina in dav^ina enega goldiuarja od vsacega hektoli-tra piva, ki se v dezeli na drobno potoCl.
De2 ^ Gorici leta 1878. Uze dolgo nisirid imeli tako dezevnega leta, kakor je bilo preteklo. Na-sim kmetovalcem gotovo ostaue dolgo v spuminu, ti tudi ne ravno v najboljem. Tako mokre in blatne tr-gatve u2e davno ne pomnimo, zato se viu&caki tudi boje, da bi jim poleti vino utegnilo uagajati. — Pre* teklega leta palo je v Gorici 2117 milimetrov deSja, to 6e red: Ako bi bila zemlja po vsem ravna ter bi dezja prav nic ne popila in bi ga tudi v zrak nic ne izpuhtelo, stala bi konec leta v Gorici voda 2117 milimetrov visoko, to je nekaj crez 2 metra, tedaj vaa-cemu mozu crez glavo. — Ker bi morebiti tega ali onega utegnilo zanimati, kako ae ta miiozina poraz-deli na posamezne mesece, stavimo jih tu po vrsti in pri vsacem dostavljamo, koliko dezevnih dni je imel in koliko vode je v njem palo, bodi si kot dez ali kot sneg.
Mesec&t Januvarja bilo je 7 del. dni in je palo vode 48*10 muli Februvarja »»la»»nit    »     1#10 » Marca        „   „ U  n   8   »   „   „    B 112-70 n Aprila        „   B 16  a   »   „   „   »    » 102-20 n Maja          »    » 12   »    »   »   »    »    » 167*30 *
Tunija B v 16 „ „ „ r „ B 120-40 n Juhja         *    „ 18   r,   s   „   „   ,    « 217-30 „
Avgusta fl fl 12 „ „¦ , fl T n 113-40 „ Septembra «„ 12 »»*»» » 41520 » Oktobra |„ « 23 fl n „ B fl B 380-90 „ Novembra » , 18 ,i h « » « » 307-30 „ Decembra   t   w 14  8   n   *   „   B    » 130-80 M
Vse leto     B    »163„   »   ,    »•   »    «2116-70 B
Iz tega pregleda je razvidno, da je September bil najraokrejsi, v njem je palo, da si je imel samo 12 dezevnih dni, skoro toliko dezja, kolikor skozi pervih 5 meseccv v 50 dezevnih dni. Najizdatnili dan glede dezja bil je 21. sept., palo ga je 149-20 mm., torej raalone toliko, kolikor skozi cele tri prve mese-! ce v 22 deievnih dni. NajsuSjije bilfebruvar, vnjem ja samo 1 dan nekaj malega rosilo.
&upa& voljen per acclarnationem.. te Se-Zme 11. januarija piSe se „Triest. Ztg.«: B Danes se je seSel v tukajSnji obemski hisi novoizvoljeni, tride* set udov brojeci obeiuski zastop, da izvoli pod pred-; sedstvom najstarejSega stareSine, gospodalvana nteHk V alen tincic*a, zupa&a in podiupane; Bjudski-glas je uie leto In im odloiSeYal ko| jrinodnjega 2upana
gospoda Bajmnnda Mahor5ic*a, nac*elnika sezanske-ga gospodarskega sveta, kateri je dalec" okrog poznan kot verl poStenjak, neumorno deJavea, dTovekoljuben in od pravega avstrijskega domoljnbja pre§injen mo-iak.—Ko je stopil v zbiraliMe, sprejeli sogau^ezbra-ni tovaruSi z zivahnim klicem: „Zivio na§ novi 2u-pan*. Na to se je volitev po postavi vrgila in ka-kor je bilo pricakovati, izvoljen je gosp. Rajmund MahordiC soglasno za 2upana. Gospod Rajmund Ma-horiit se zahvaljuje stareSinstvn z ginjeniiu glasora za dokazano ma zaapanje in izreka, da sprejme novo sMbo, le to naj bi se pomislilo, da je s privatnimi opravili jn javnimi posli piejnoSno' obloSen. Gospod Rajmund MahorCiC je najstareji sin obce spo§tovanc-ga deSelnega poslanca gospoda Franceta M a h o r 5 i e-a iz Naklega, kateri je tam celih 34 let zupanil ter bil zavadi svojih zaslug zaobfrii blagor s6 zlatim zaslul-nim kriicera s krone odlikovan. Naj bi Bog tudi SeitnsH oWiui novega 2upana tako dolgo ohranil, kar bl jej bilo v gotovo korist* — Mi nemamo temu porocllu druzega dodati, nego Le]jo izraziti, da bi novi gosp. znpan izroceno mu lepo zupa-nijo tudi v pravera narodnem duhu vodil. Imamo itlibog kolikor na Krasu toliko drugod po GoriSkem nekatere zupane, kateri se navaduo mej narodnjake T5tevajo,v notranjih obcinskifa opravilih in tudi z de-ielnint odborom in z drugimi zupanijami sploh slo-vensko obfinjejo; nasproti okrajnim glavarstvom in drugim nizim in viSim c. k. uradom pa so najpodloZ-nejsi singe in Bog obvaruj, da bi se hoteli |e. k. go-spodi si slovenskimi porocili zameriti. Firma in aborts ia nam daja porostvo, da novi iupan ne bo spadal mej take mameluke.—
Vabilo k veselici, katero napravijo konienski pev-d ˇ Koninu dne 19. januaiija 1879. Program: l.God-ba—Stopaj. 2. Govor. 3. „BojakomK poje zbor. 4. De-klamacija. 5. „Prizibeljitt cveterospev. 6. Godba. 7. Dvo-govor. 8. wMornara poje zbor. 0. „Nezakonska maii" samoapev. 10. Godba. 11. Igra: ^Mutec*. 12. „Slovotf poje zbor. 13. „SIavjauka meian zbor.Po besedlples. Za6etek ob 6. uri zveCer. Vstopnina k besedi 30 nov-cev, k plesu za gospode 1 forint. Uljudno vabi odbor.
Razne vesti.
Sir Alt, afganski vladar, o katerem se zdaj toliko govori, ima svojo rezidencijo v Kabulu, kder sta-ittje v gradu Bala-Hissar. Zraveu tega pa ima v Kabulu sedvc palaci: Mogul Hissar in Tad2-el-Omrah. V prvem stanujejo emirovi ozenjeni sinovi in heeve, v drugem pa po njegovcm rajnkem oceta Dost Moha-medu zapuicene zene in poprejsnje suzinje in sluzab-niki emirovi. Mati tega kneza je §e ziva, pa zelo stara. Sir Ali Ima samo ednega sina, Jakib Khana; drugi sin, Abdullah Jan, je umerl 17. avgusta 1878. ficera pa ima emir osemnajst, izraed katerib je 10 omozemh z njegovimi podloznimi knezi. Po stari afganski navadi dobi vsaka emirova Mi, ko se omozi, eno mesto za doto, kojcga dokodke uziva, dokler zivi; po nje smrti pripadejo pa zopet drzavi, Po tern ta-kem je zdaj 10 „afganskih mest v posesti emirovih hCera. Zen ima Sir Ali ni5 manj nego 300. V tej drzavi se se vedno trguje z Jjudini in sicer je kup-clja s6 /Gnskirni buzuji vladui mouopol; vsak, kedor iivi v velikem mestu in se pe$a s to kupCijo, mora odrajtavati doloCeno Stevilo suzuic vladarjevemu ha-remu, v manjSih mestih pa harema tistega kneza, h katerega posestvom pripada mesto.
Javna zahvala
Vsem tistim, ki so blagovoljno sprejmili nam ne-pozabljivo sestro,  oziroma svakiitjo Ivauo do hladne rakvi, izrekamo najtoplejSo zahvalo „ V Iiokaven dne 11. januarija 1879.
France Pignatari, posestnik, kot brat ..   Ivan Pignatari,          „          n     »
France Hmelak, posestnik in trgovec, kot avak.
Kanalskini pevcem,
ki so pri pogrebu v. S. g. dekana Andreja Wolfa, one 8. t. m., prav zdatno poveliCevali tu^no sloves-nost, izrekam vimennduhovSfiine prisrdno zahvalo1—                                     Znidar^ic vikar.
Dunajska borza.
Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni iti. dolg v srebru    . Zlata renta     .   .   ....
1860 dr4. posojilo . . . • Akeije narodne banke . . Kreditne akeije   .....
London ........
Srebro   ..;..,. Napol.    .....   1   i   *
C. kr. cftkini   .   .   ,        \ Diiavne marke   .  .      "   '
.  .  .  •  1	61 gl. 95   kr.
	63 „ 30    „
....	73 „  95      ;
	114 „ 50     „
....	1? • z • >   1»«  » 15      l
	mo;; -
	» » 33    „
....	!      5 M 53     „
Broj 52 5.
Razpis ucit. sluzeb.
Y tem solskem okraju se razpisnjcjo uci-teljske slu2be enorazrednic ID. plafiilne vrste v Stjaku, Senpolaji i Lokvi.
Dohodki teh sluzeb so doloceni v solskih postavah od 10. susca 1870 i 16. Tinot. 1875.
Prosilci naj vloze svoje prosnje previdene z dokazom afiiteljske sposobnosti naj dalje do 1. svecana 1879 pri doticnik krajnih iolsk. svetih.
Prosilei, ki ne sluzijo t tem okraju, naj prosijo po njem predstavljenih solskih oblastill.
C. KR. OKRAJNI SOLSKI SVET y Selani, 7. prosinca 1879.
_J^r_^ir—T-T-J¦*? _^fF -~^r'mm%"^
OzninUo.
Pri tukaj§nem c. kr.  gojzdnarskem  maga-zinn se bodo od 15. januarija t. 1. naprej pro-dajala derva in oglje po naslednjih cenah. Berva bukova   .   .   .    .   po 4 gld. 30 kr. „    jelova     ....     „  2    „    85   „ kubicen meter. Oglje bukovo     .    .    .   .   po 2 gld. 80 kr.
Ogljeni prah.....„ — „    30   „
za 100 kilogramov. Knpcein,   kteri  na enkrat  cele sklade po 100 ali ved knbicniii metrov dervi ali pa 50.000 kilogramov oglja vkupijo, se dovoli 5%priboljsek.
€. k. oskrbni^tvo magazina gojzdnarskcga
v Gorki, 13. januarija 1879.
paczzaooe:
I          Slavnim citalnicam  in drngim,   ka-
| teri   nameravajo v letosujem   predpnstu
plesne  veselice   napravljati,   naznanjam
| uljudno,   da jim vstrezem lahko s prav
| dobrim sekstetom goriskih glediscnih god-
eev.   Narocuje se v moji proclajalnici
v Gorici, gosposke uliee hiSa „Leoii
[ d' orott.                    Peter Planiscig.
C. K. PRIV. ZAVAROVALNA DRU^BA
Fhonix, „Feniks", La Fenice
ustanovljena leta 1860 na Dunaji
imajoca 5,000.000 goldinarjev
ali 12,000.000 frankov
garantirane glavnice zavaruje po spodobnih cenah na podiagi dolofcne tarife zoper poskotlovanje po o-gnji in streli na poslopjih, premakljivem blagu, piCi, zivini, kmetijski opravi in vinu.
Pla^ane skode:
1873. leta 5953 po§kodovancem
1874.  n 6505    „
1875.  „ 8401
1876.  „ 6841     „
1877.  „ 8812 po§kodovancem
2.139.403.— 1.899.352.55 1.738.191:04 2.047.114.69 1.643.847.96
gl. 9.467.909.24
skupaj     3651
Leta 1877 ae je plaCalo 10% fiistega dohodka akcijonarjem.
GLAVNI AGENTI v pokne^eni grofiji Gori§ko-Gra-di§ki so: za politokraje Gori§ki in Tolmin-ski in za sodnijski okraj Eomenski gosp. A-leksander Chiades, stanujoc od 15. t. m. naprej v Gorici, v ulici stolne cerkve §t. 36 II. nadstr. (Lenassi-jeva hisa); doma se dobi od 3. do 7. ure popoludne.
Za okraje Triiski (Monfalcone), Cervinjanski in GradiSki gosp. Evgenij grof Valeutiois v Tr2iCi.
Za Kormin, okrajni agent gosp. Ivan Ferlatti, stanujoC v Eorminu.
NB. Krajue agencije so v glavnih krajih po de2eli.
Koristno nazuauilorc
precast, duhovscini.
Tovarna za izdelovanje voseenili svec lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo pri razstavah v Gorici leta 1854. in v Trstu leta 1871., ravno tako s castnim diplomom pri svetovni razstavi v Mona-kovem 1. 1855., v Parizu 1. 1855. in na Dunaji 1. 1873, z bronteno svetinjo na zaclnji svetovni razstavi v Parizu 1. 1S78, priporoca svoje svefie iz cistega voska od cebel, katere lepo, mirno in l»OL*asi gorijo in prav nifi ne kapajo, se ne kidajo in ne onecedijo altarja.
Cena jim je gld. 2.68 K.o svefie iz'ei-btega voska od debel I. vrste, katere pripo-rofiam visokocastiti duhovscini; gl. 2.33 K.o od II. vrste.
Priporoca tudi svoje svece, ki se imenujejo voscene (zmes, Kunstwachs), katere so prav enake onim iz Beneske fabrikc in kojih zaloga je v Korminu.
Take svefie ki se v Korminu prodajajo za voscene in plaSujejo po gld. 2.40 prodaje podpisani po gl. 1.90 K.o.
Alojzij Bader.
Zalogo mojih svec ima tudi Stefan Kialj bandar v Kaualu, Janez Sord stacunar v Bovcu, Janez GoljevSeek novi stacunar v Sezani.
Plaeuje se ob honcu leta, ali pa 5 Icr. odbiilca pri kilo, aho se precej plam.


~ "     "...:\Vir «ni[)U'lilcn~..""  ..    gsscUflll*.'
Die Regenmantel, Wagendecken (Placlien). BfitPinlagcn, Zcllsloffe
:==:== der k. k. pr   Fabrik -L
H von M. J. Elsinger & Sohne k§
=^z*  in Wien, Neubau, Zoller{jasse 2,'" =ELE
Il/ieferanten des k. und k. Knegsministeriums, Sr. Maj. Kriegsmarine, vieSer Humanitatsanstalten etc. etc.
„Solide Jfirnien als Vcrtreter erwunscht."
Zastonj
, si prizadeva vsakdo, nasemu blagn in naSiin cenam Icon-kurent-ijo dolatij mi srao vendar odini in nikdo nas ni na tem polji dosegel; najmanjsa narocitev za posku§njo zadostuje vsakemu, ki se koce prepricati, kako vsestran-sko in po ceni lahko vsakemu vstrozamo.
DOLOCBNE CENE:
100 rizitmh listkor 50, 80
kr. 1 gl. 50 kr. 100 pOI papirja za pisma v
osmerki s kuverti vred
s kakorsuim koli ime-
nom gl. 1.20, gl. 1.50, 1 kaseta englezk.  popirja
za pisma s kuverti vred
in  s  kakorsnim  koli
monogramom gl. 1.50,
2»
, 0.
1000 pol najfinejega papirja za pisma vietvorki a tiskano firmo  gl. 6, i 7, 8. 1000 pol detto v  osmerki j gl. 4, 5, 6.                       i
1000 kuvertov s tiskano firmo gl. 2.50.                     ' najboljSih gl. 2.80.  i 1000 racunovvcetverki gl.7 1000     „         osmerki gl. 5  '' 1000 posiljavnih listov n 4 i
1000 pecatniU mark gl. 2,
3, 3.50. Kdor ae skupaj za 10 gl. naroSi, dobi primerao ceneje.
Tiskovine vsake baze so dobivajo naglo in po ceni. Zaloga vsakovrstnega papirja za postno in uradno rabo,
za risanje in zaboje. Spaujski vosk, odpisne knjige, crnilo, jeklena peresa, peresniki. svincniki, pisala, pisne garniture itd. po naj-ni2iL. tvornicniii cenah. Da prihranimo nagim castitim p. n. narocnikom nepotr^bne pisarije in postne stroske, priskrbujeino ka-korsno si bodi stvar naglo in no da bi si \racunili kako provizijo.
Kdor naroci   za vsaj  10 gld. ~ dobi zastonj e-leganten eomptoir-koledar za leto 1879.
Na dezelo se posilja blago samo proti predplaci ali postnem povzetju.
Wien IH. Diesslerga^se 10.
|?daYate^ in rifmTai wedftifei m^M FA^WMI, — liskar: MAIUNG y aorici.
4169