—    2    —
Gospodarstvo.
Viničarsko vprašanje.
Iz krogov viničarjev in malih najemnikov prihajajo pritožbe, da jih gospodarji izkoriščajo ter jim ne dado zaslužka, a katerim bi se zamogli pošteno preživljati, kljub temu, da nudijo malone vso svojo delavno silo gospodarju. Prepričal sem se v mnogih slučajih, da so te pritožbe upravičene ter mezde poleg nezadostnih naturalnih prejemkov popolnoma nepravične. Ponekod morajo najemniki zemlje, katera ne zadostuje za prehrano rodbine, odslužiti najemnino za dnino 1 K, in tudi viničarjem se po nekod plača le dnina po 3—4 K.
Pri današnjih razmerah je pač jasno, da s takim zaslužkom nikdo ne more misliti na pošteno preživljanje, ako si pri vsej marljivosti ne zasluži v denarju niti za 1 kg koruzne moke na dan. Razumljivo je, da vsled tega revno prebivalstvo obupuje in sledi vsakemu klicu, ki obljublja poboljšanje stanja, če tudi z nedovoljenimi sredstvi.
Velik del gospodarjev je iz lastne razsodnosti in v pravičnem pojmovanju socijal-nih zahtev časa omogočil delojemalcem svoj obstanek s tem, da daje slednjim primerne naturalne prejemke, ter poleg tega tudi tako mezdo, da si zamorejo kriti vsakdanje potrebščine. Na drugi strani pa se ne sme prezreti dejstvo, da je v ubili meri kriva slabega položaja delojemalcev tudi delamržnost ter pomanjkanje čuta za izpolnjevanje dolžnosti, s čimer se produkcija in s tem dohodki gospodarja manjšajo ter slednjim jemlje možnost primerno poskrbeti za življenje delojemalca.
Zato naj skušajo vsi delojemalci, zlasti viničarji in mali najemniki, zboljšati svoj bedni položaj z marljivim in vestnim delom. Naj ne pričakujejo, da se uresničijo agitato-rične fraze brezvestnih elementov, ki širijo namenoma nezadovoljstvo ter zbujajo v nerazsodnih upe, da bo zemlja sama ob sebi kot zrelo jabolko pripadla vsakemu, ki jo bo hotel imeti. Proti takim Škodljivcem družbe in države se bo nastopalo z   vso   strogostjo.
Istotako pa naj vsi delodajalci, zlasti vinogradniki ter večji posestniki vpoštovajo obupni položaj svojih delojemalcev ter jim marljivo delo nagradijo sorazmerno z višjimi dohodki, katere prinaša danes zemlja, vsekakor pa v izmeri, da bo njih pošteno preživljanje zasigurano. Uverjeni smo, da bo želo pravo pojmovanje zahtev delojemalcev priznanje s podvojen uspešnim opravljanjem poslov ter bo rodilo tako tem bogatejšo nagrado narave.
Razmere v okraju so tako različne, da ni mogoče izdati enotnih določil, v katerih mejah se naj giblje dnevna mezda viničar-jev in najemnikov. V obče začasna dnina viničarjev in najemnikov ne sme biti nižja kakor 6 K na dan, tudi če bi bila hrana zasigurana v naturi, ter se mora tem bolj približevati dnevni mezdi, čim manjši so na-turalni prejemki.
V onih slučajih, kjer bi kljub temu gospodarji izrabljali neugodni položaj delojemalcev, zlasti viničarjev ali najemnikov, se morejo prizadeti obrniti na okrajno glavarstvo, ki bo vsak slučaj preiskalo.