»Tednik« izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 156 — St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 za inozemstvo •>500 din ŠT. 14 PTUJ, 9. oprila 1965 Din 25 Letnik XVIII. Lojzka Stropnikovi zopet izvoliena za predsednico občinske skupščine Na prvi, bolj svečan: kot delovnTi se|i ob- čdročja zatiranja kriminalitete, organiziral bo in vodil širše ak- cije postaj milice na območju ob- čin v medobčinskem sodelova- nju ter bo strokovno pomagal postajam milice in vodil posta- je milice s posebnim delo"/nim področjem, tj. milice za cestni promet in želežndške milice. Poslovamje po tem sklepu bo potekalo do preklica od spre- jema tega sklepa dalje tudi na območju občine Ptuj. Nadalje so bili razrešeni dose- danji člani komisije za volitve in taiko imenovame obč. skupšči- ne in imenovanih sedem novih članov in sicer: Vinko Žigman za predsednika, za člane pa Rozika Klančnik. Franc Kranjc, Vogri- nec ing. Milan, Adi Praprotnik, Andrej Mršek in Tone Žagar. V to komfeijo še delegirate svoje- ga člana Občinski sindikalna svet Ptuj in Občinsiki komite ZMS Ptuj. Med drugim bo ob- ravnavala ta komisija tudi sploš- na vprašanja kadrovske politike v občini Ptuj. S posrednimi volitvami po- slancev so bili izvoljeni na seji občinske skupščine 4. aprila 1965 sledeči poslanci: za republiški zbor Boris Kocjan- čič in Anica Kuhar, za gospodar- ski zbor Miran Glušič, za pro- svetno-kultumi zbor Zofka Ko- drič, za socialno-zdravstveni zbor Mrgole dr. Mitja in Adolf Šarman, v organizacijsko-poli- tični zbor pa Ivan Rau ter Kati- ca Bračko. Za zvezni zbor pa je bil izvoljen za poslanca Zoran Polič, za gospodarski zbor Bruno Ravnikar, za prosvetno-kulturni zbor Jože Globačnik, za social- no-zdravst v veni zbor Valenti dr. Davorin, za organizacijsko-poli- tični zbor pa Miha inž. Košak. Po izvolitvi poslancev so od- govorili vsi navzoči odborniki na čestitke predsednice skupšči- ne Lojzke Stropnikove izvolje- nim republiškim in zveznim po- slancem z aplavzom, da jim vsi česlritajo in da želijo novoizvo- ljeni predsednici občinske skup- ščine, poslancem in odbornikom, da bi svoje odgovorne naloge opravljali v svoji mandatni dobi z uspehom itn v napredek in pro- cviit naše občinske skupnosti in skupnosti SFRJ. Radio Ptuj je takoj po koncu te 1. seje seznanil javnost o po- teku in vsebini seje, s posebnim poudarkom pa še nagovor novo- izvoljene predsednice Lojzke Stropnikove vsem navzočim in zahvalo volilcem in odbornikom za ponovno izvolitev. VJ. Lojzka Stropnik P&*iprave na volitve poslancev 18. aprila Zadnji razširjeni plenum Ob- činskega odbora SZDL občine Ormož je posvetil vso skrb pri- pravam na volitve, ki bodo dne 18. aprila. Predsednik Občinske- ga odbora SZDL občine Ormož Vlado Ožbolt je v svojem iz- črpnem referatu poudaril, da je treba nenehno politično predvo- lilno vzdušje stopnjevali in se še bolj temeljito pripraviti na volitve. S prihodnjim glasova- njem bomo ponovno pokazali svojo politično odločnost in pri- vrženost naši družbeni skupno- sti, saj bomo volili take poslan- ce, ki bodo znali zast<>pati in- terese voHlcev in družbe. Med kandidati bomo izbrali najbolj- še poslance, ki se bodo zavzemali ^a napredek in razvoj naše druž- bene skupnosti. Plenum ,je na zadnji seji sklenil, da bo sle- herni volilni upravičenec v ob- čini dobil vabilo za volitve. Za Pra\ilno in pravočasno dostavo bodo poskrbele krajevne oigani- ^"ije SZDL prek svojih politič- •lih aktivov in mladine. Navzoči so na plenumu poiida- '^lij da so dosedanje volitve v občini Ormož dobro uspele, saj Je občina glede udeležbe v oKra- •hi na druge.rn '.^fstn v repvbli- pa na sedmem Mnenje ple- numa je bilo, da mora tudi sin- dikat na prihodnjih volitvah od- ■ rati odlor-iSno vlogo glede vo- lilne udeležbe. Najboljše je, da volilci priha- jajo na volišča v zgodnjih ju- tranjih urah in da čimprej opra- vijo svojo volilno dolžnost. Me- nili so, da bodo najlepše okra- šena volišča nagradili in tako bodo povečali zainteresiranost mladine pri okra^sitvi voHšč. Mladina bo zadolžena kot na prejšnjih volitvah za okrasitev volišč, krajevne organizacije SZDL in sindikati ter ostale or- ganizacije družbeno politične organizacije pa za volilno ude- ležbo ' D. R. Ni miru v Kongu Svet nacionalne osvoboditve Konga je objavil v Brazzavillu sporočilo, v katerem pravi, da zadajajo kongovske osvobodilne enote hude izgube Combejevim najemnikom v severnem in v se- verovzhodnem Kongu. Zavzele so mesto Bemoera in se pomikajo proti Albertvillu ob Tanganjiškem je/eru Uporniki nadzoruiajo po- ložžj r »■r.-.cnm ohrnn<'ju tega de- la Kongu, Izvoljeni poslanci v republiško ^n zvezno skupščino PREJŠNJO NEDELJO DOPOLDNE JE SKUPŠČINA OBČI- NE ORMOŽ PRVIKRAT ZASEDALA V NOVEM SESTAVU. POTRDILA JE VERIFIKACIJO MANDATOV ODBORNIKOV. ODBORNIKI SO IZVOLILI FRANCA NOVAKA ZA NOVEGA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE. DOSEDANJI PRED- SEDNIK MATIJA RATEK ODHAJA NA NOVO DELOVNO ME- STO V KMETIJSKO ZADRUGO ORMOŽ. PRISILNA UPRAVA V GOSTINSKEM PODJETJU V ORMOŽU. ZA UPRAVITELJA JE SKUPŠČINA IMENOVALA BORISA GERLOVIČA. Najprej sta zbora skupščine zasedala ločeno. Izvolila sta ve- rifikacij sko komisijo, nato pa so odborniki poslušali poročilo verifikacij ske komisije in veri- ficirali mandate odbornikov. Iz- volili so odbornika z nalogo, da bo v tej mandatni dobi vodil seje občinskega zbora. Na skupni seji obeh zborov so odborniki izvolili za pred- sednika občinske skupščine Franca Novaka, dosedanjega di- rektorja KZ »Kombinat — Je- ruzalem« Ormož. Dosedanji predsednik MATIJA RATEK od- haja na svoje prejšnje delovno mesto direktorja Kmetijske za- druge Ormož. Izvolili so tudi predsednika in člane komisije za volitve in imenovanje. Dolo- čili in pooblastili so odbornike občinskega zbora za sklepanje zakonske zveze. Na seji so odborniki izvolili dva odbornika za ugotavljanje izida glasovanja. V republiško skupščino so volili štiri kandi- date za poslance. V gospodar- ski zbor je bil izvoljen Milan Ritonja. Predsednik Občinskega odbora SZDL občine Ormož Vlado Ožbolt je od 45 odborni- kov prejel 43 glasov. Zlatko Kovačič, direktor osnovne šole Ormož, ki je bil izvoljen za poslanca v republi- ški zbor, je od 45 navzočih od- bornikov prejel 45 glasov. V zvezni zbor zvezne skupšči- ne je bil izvoljen Zoran Polič; Bruno Ravnikar pa je bil Iz- voljen v zvezni gospodarski zbor. V prosvetno kulturni zbor z\'ezne skupščine je bil izvoljen Jože Globačnik v socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine pa dr. Davorin Valenti. Miha Košak je bil izvoljen v organizacijsko politični zbor zvezne skupščine. Gostinsko podjetje Ormož se je nedavno znašlo v precejšnjih finančnih težavah. Obratna sredstva ie uporabljalo za inve- sticije, zato je v finančnih te- žavah. Nima dovolj denarja za odplačevanje tekočih obvezno- sti, zato je občinska skupščina na zadnji seji sklenila uvesti v podjetju prisilno upravo. Za upravitelja je skupščina imeno- vala Borisa Gerloviča. Novoizvoljeni odboriiiki v občinski zbor ia zbor deiovž i!i sktipnosti Za območje občine Ormož so bili na zadnjih volitvah izvolje- ni naslednji odborniki za ob- činski zbor: FRANC NOVAK, direktor KZ »Kombinat — Je- ruzalem« Ormož; MATIJA RA- TEK, predsednik Občinske skupščine Ormož; PAVEL ZA- DRAVEC iz Loperšic 48; JA- POB ALEKSIC, Obrež 47; IVAN ZIDARIC, Središče f>4; VIKTOR MUNDA, Vodranci 33; MAKS ANTOLIC, Vinski vrh 64; MAKS MESKO. Lahonci 6; CIRIL HOJNIK, Trnovci 16; ALOJZ HERGULA, Hranjigovci 28; IVAN HERGULA, Cvetkov- ci; in FRANC BEZJAK. Mihov- ci 22. V zbor delovne skupnosti bili izvoljeni naslednji odborni- ki: J02E JAUgOVEC, Podgor- ci 103; ALOJZ IVANUSA, Lju- tomerska cesta 20, Ormož; MARTIN TOPLAK, šef železni- ške postaje Ormož; MARTA ROZMAN, Ormož; ERIKA KO- SI, Velika Nedelja 1; JANKO DAMIŠ, Hermanci; FRANC ZIBRAT, posestnik iz Ivanj- kovec; IVAN HANZELIC, po- sestnik iz Hardeka; ANTON ANTOLIC, Senik 20, pri Toma- žu; IVANKA PUCKO, učitelji- ca, Mihalovci 55; FRANC dr. ANTOLiC, Ormož, Ptujska ce- sta: in VETKO inž. BABIC, Zavre 11. Izzivanja zahodnonemšklh revanšistov Bundestag v Merlluu Prvi dom zahodnooemškega parlamenta Bundestag se je se- stal včeraj na plenarni seji v zahodnem Berlinu, na kateri so govorniki dokazovali, da ima »vso pravico« zasedati v nek- danji nemški prestolnici. Gre za mesto, ki predstavlja kot ne- kakšna oaza otok sredi ozemlja Nemške demokratične republike in ki je povezano z Zahodno Nemčijo in zahodnim svetom po dveh železniških progah in po znanem »zračnem hodniku«, v katerem je prihajalo prejšnja leta vedno do kakšnih inciden- tov. Govoriti o pravicah do zase- danj v nekdanji nemški prestol- nici v času, ko obstajata dve ločeni Nemčiji (četudi v Bonnu tega ne priznavajo), je seveda navadno izzivanje. Znano je, da so nekdanji veliki zavezniki v protihitlerjevski koaliciji — ZDA, Francija, Velika Britani- ja in ZSSR — potisnili vpraša- nje nemške združitve v ozadje z željo, da ne bi v tem delu sve- ta več motilo s svojimi posledi- cami medsebojne odnose. To seveda ne pomeni, da bi pri tem spremenili svoje stališče do sa- mega Berlina, oziroma do bo- doče nemške združitve. In prav to nepisano »premir- je« bonskim krogom, še posebej pa revanšistom, ni všeč. Znano je, da si je Erhardova vlada (in še poprej Adenauerjeva) priza- devala,'da bi v razgovorih z za- vezniki znova potisnila nemško vprašanje v ospredje. Ker se ji to ni posrečilo, skuša sedaj z demonstrativnimi sejami sredi neodvisne Nemške demokratič- ne republike sprožiti proteste vzhodnonemške vlade in celotne vzhodne Evrope, s tem pa seve- da tudi odmeve v zahodnih pre- stolnicah. Tak razvoj naj bi pri- peljal do novih trenj in ostrih besedi v času, ko si Zahod očit- no prizadeva, da bi razširil predvsem trgovinske odnose z Vzhodno Evropo. Seveda so v Vzhodni Nemčiji odgovorili z ukrepi. Ne bi mogli trditi, da so taki ukrepi ravno najboljši, toda v sedanjem tre- nutku si kaj drugega ne more- mo zamisliti. Prav te dni so pri- redili skupne sovjetsko-vzhod- nonernške manevre nad Berli- nom in celo občasno zaprli »zračni hodnik« za promet, ker ga bodo uporabljala vojaška le- tala. In ta »ostra kršitev pravi- ce do svobodnega vstopa v me- sto«, kot jo je imenoval pred- sednik bundestaga ob pričetku plenarne seje, odpira možnosti, da pride do incidentov v zraku, kjer po dogovora med štirimi velesilami ne bi smelo biti no- benih ovir za promet Zahodni Berlin-Zahodna Nemčija. Prvi odgovor Zahoda je že tu. Britanska, francoska in ameri- ška vlada so že protestliralp v Moskvi. Verjetno bo ostalo le pri protestu, toda mesto Zahod- ni Berlin je spet dobilo svoj prostor v tisku, radiu in televi- ziji. To pa si Bonn želi. Vsai to, če že ne več. Ostali dogodki Za silovitimi potresi v Cilu, ki so zbudili sočustvovanje in gmotno pomoč po vsem svetu, je podobna usoda, četudi na srečo v zmanjšanem obsegu, za- dela tudi prijateljsko Grčijo. Dvanajst vasi na Peloponezu so potresni sunki Tavnali z zem- ljo. Poročajo o 20 mrtvih in 208 ranjenih. Zrušenih ali poškodo- vanih je skupaj 8^0 hiš. Predsednik zveznega izvršne- ga sveta Peter Stambolič je po- slal ministrskemu predsedniku Papandreuju sožalno brzojavko. NAPADI SE NADALJUJEJO Ameriško - južnovietnamska ofenziva proti Severnemu Viet- namu se nadaljuje. Sedaj ni več nobenega dvoma, da žele wa- shingtonski strategi uničiti go- spodarsko moč Severnega Viet- nama na najbolj grob način in da svoja napadalna dejanja sploh več ne ocenjujejo kot grobo kršitev suverenosti in ne- dotakljivosti sevemo-vietnam- ske države. Sedemnajst predsednikov dr- žav in vlad nevezanih dežel, med njimi predsednik Tito, je naslovilo na vse prizadete v vi- etnamski vojni poziv, v katerem priporočajo kot edino možno rešitev za sedanjo krizo — po- gajanja za zeleno mizo. pbenem opozarjajo na načela ustanovne listine o suverenih pravicah na- roda, da sam odloča o svoji uso- di brez tujega vmešavanja, na- silja ali pritiska. Podoben predlog je že svoj čas sprejela kairska konferenca nevezanih dežel. Take ali po- dobne predloge smo slišali tudi že od glavnega tajnika OZN U Tanta, predsednika Tita v posebni poslanici predsedniku Johnsonu, v Parizu ... Vendar so vsi ti pozivi naleteli na gluha ušesa v Washingtonu. POZIVI BREZ ODMEVA Podobna usoda je zadela tudi najnovejši poziv 17 nevezanih dežel. Predsednik Johnson je v sredinem govoru vztrajal še na- prej pri politiki sile, ki jo pač utemeljuje zaradi »pomoči s se- vera južnovietnamskim uporni- kom.« Gre pravzaprav za staro ameriško tezo, da mora zahodni svet prav na teh tleh onemogo- čiti »prodor komimizma«. Zato v Washingtonu tudi ocenjujejo severnovietnamsko vlado kot nekakšen privesek Pekinga, če- tudi je znano, da se je osvobo- dilno gibanje proti nekdanji kolonialni sili v Indokini, Fran- ciji, izredno samoniklo razvija- lo, brez vpliva iz bližnje Kitaj- ske. Stališče Washingtona in pa odločnejši odpor Severnega Vi- etnama proti vdorom tujih letal (sedaj se ameriškim bombnikom z uspehom postavljajo po robu domači lovci tipa MIG) pome- nita nove vidike spopada. Ce bodo Američani tudi močno po- večali število čet, ki bodo sode- lovale v boju proti osvobodil- nemu gibanju v Južnem Vietna- mu m operacijah nad Severnim Vietnamom, in povečali tudi število sajgonskih režimskih čet, bo seveda nastal položa.i, ko bo tudi severnovietnamska vla- da resneje pomislila na prosto- voljce iz dežel, ki jih že sedaj ponujajo kot svoj delež boju proti ameriškemu imperializmu. S tem se bo položaj še bolj za- ostril. Hudo je, če postaja Vietnam poskusni zajček za različna ameriška orožja. Pred nedavnim so Američani uporabili celo plin, ki povzroča zmedo -.-ned poveljniki in vojaki, in s tem dvignili val protestov po vsem svetu. Toda al, ta poizkus ne pomeni, da ie ameriško vojaško poveljstvo pripravile-"-t iti še daije? Franc Novak - novi predsednik občinske skupščine Ormož Odborniki občinske skupščine Ormož so prejšnjo nedeljo izvo- lili za predsednika F^NCA NOVAKA, dosedanjeg ra vršilca dolžrtosti direktorja KZ >Kom- binat Jeruzalem« Ormož. FRAN- CEK NOVAK je bil rojen 28. fe- bruarja 1925. leta na Humu. Do- vršil je srednjo- kmetijsko šoio v Mariboru in je doslej bil za- poslen na raznih položajih v go- spodarskih in v negospodarskih dejavnostih. Je član ZK od le- ta 1948 in 2man družbeno poli- tični delavec v občini. Bil je več let član Občinskega komite- ja ZK in član ter predsednik raznih občinskih komisij. Poleg ostale zajposlitve je bil zaposlen kot tajnik KLO Hum. nato kot referent za sadjarstvo in vinogradništvo pri OKLO Ptuj. Pred združitvijo vseh kme- tijskih organizacij v sedanjo kmetijsko zadrugo je bil direk- tor Kmetijske zadruge Središče, potem pa referent za zadružni- štvo, do predkratkega je bil vr- šilec do žnosti direktorja KZ >Kombinat Jeruzailem« Ormož, ko je bil izvoljen za predsedni- ka občine. SERUA TRČENJ BLIZU BUENOS AiRESA V seriji zaporednih trčenj v gosti megli na eni glavnih cest blizu letališča v Buenos Airesu se je poškodovalo 65 oseb. Najprej sta trčila avtobus in osebni avto- mobil. Nekai sekund pozneie pa sta se v oba zaletela dva avtobu- sa, takoj potem pa so v kopico razbitih vozil trčili dva kamiona in potniško vozilo. Vtei seriji tr- čenj sta zgorela dva avtobusa m osebni a^^omobil, šest oseb ie huje ranjenih. Strnn 2 »T E D N I K« — petek, 9. aprila 1%5 Sfrnn 2 S anovanjsko gospodarjenje po novem v zvezi s stanovanjskim gospodarjenjem v ptujski o (čini in z nameni novega načina gospodarjenja z drnž- heTiiini zgriidhami, poslovnimi prostori in s stanovanji v občini, je odgovoril načelnik oddelka za npravno- pravne zadeve pri občinski skupščini Ptuj Viktor M a k o v e C : Stanovanjsko gospodarstvo je in bo ostalo najaktualnejše vprašanje naše ekonomike in življenjske ravni občanov. Zato je toliko bolj važno, kako bomo v ,bodoče gospodarili z družbe- nim stanovanjskim fondom in s sredstvi v ta namen ter na koga bo prenesla občinska skupnost o/iroma občinska skupščina Ptuj nalogo in odgovornost za pravil- no. vzdrževanje družbenih sta- novanjskih zgradb in odgovor- nost za njihovo uporabnost. Občiiaska skupščina Ptuj se je odločila za ustanovitev Zavoda za s'tainovainjsko gospodarstvo občino Ptuj za vso občino in ga je pooblastila, da bo opravljal pod-eg svojih temeljnih nalog tu- di nekatere upravno-pravne za- deve po zakonu o stanovanjskih razmerjih, da bo razpolagal s po- slovndimii prostx>ri ter bo oprav- ljal "vse posle urejanja mestne- ga zemljišča v sm;islu določil ob- činskega odloka o urejanju mestnega zemijišča v občini Pluj. Razne naloge bo lahko opravljial zavod z obrati in ser- visi tor s poisiovnimi službami, M jih bo za to ustanovil, da bi lahko pomagai hin^šim svetom in občanom pri tekočem in inve- sticijskem v-zdrževanju ter upravljanju stajnovanjskih hiš oziroma stanovanj. Nekaj teh nailog sta doslej opravljali v Ptuju in v Kidiričevem stano- vanjski skupnosti s 17 servisi in z okrog 100 zaposlenimi. Ti sta... 31. 3. 19B5 prenehali poslovatL Na zasedanju občinske skup- ščine Ptuj 19. 3. 1965 je bilo priporočeno, da naj novousta- novljeni zavod za stanovanjsko gospodarstvo občine Ptuj pre- vzame v Ptuju in v Kidričevem že obstoječe servise stanovanj- ske skupnosti Ptuj in Kidričevo. Ko bo uvedel novoustanovlje- ni^žavod evidenco' stanovanjskih in poslovnih družbenih zgradb in'"pi'ostx>rCK'/ ter register žgradb' po izvršeni invemturi fonda, mu ne bo težko izdelaiti letnega m perspektivnega plana stano- vamjskega gospodarstva na ob- čuniskem območju ter bo lahko dajal glede na ra7.ne atnalize strokovne predloge za uspe^šno gospodarjenje z obstoječim sta- novanjskim fondom. Lahko bo pripravil investicijsko tehnično dokumentacijo za popravila in rekonstrukcije stanovanjskega fonda v lastni režiji in prek dru- gih delovnih orgamizacij. Zavod bo moral nadalje zbrati in pra- vilno uporabLjati zbrana sred- stva za vzdrževanje in rekon- strukcijo stanovainjskih zgradb in prostorov. Moral bo organi- zirati varčevalsko službo in si pridobiti dodaitna sredstva za vzdrževanje in rekonstrukcijo ter modernjlzacijo stanovanjskih zgradb in prostorov. Lahko bo investiral in kreditiral investi- cijska in vzdrževalna dela, re- konstiTiikcije in moderniziranje poslovindai in stanovanjskih zgradb ter novogradnje iz last- nih sredstev. Poleg vsega tega pa mu ositanejo še naloge iz smern'ic občinske skupščine gle- de vzdrževanja stanovand, odda- janja stanovanj in lokalov v na- jem in drugo. Hišni sveti in ob- čani se bodo obračali na zavod po sitrokovno pomoč pri svojem delu in po nasvete za čimbolj še gospodarjenje z obstoječim sta- novanjskim fondom, za prepre- čevanje nastajajoče škode na zgradbah, v stanovanjih itd. S strokovnimi analizami bo lahko vplival zavod na določitev viši- ne najemnine in stanarine, na ureditvene načrte, na študije za racionalno izkoriščanje in za komunalno ureditev mestnega zemlj^išča po komunalnimi in dru- gih načrtih. Zafvod za stanovanj- sko gospodarstvo v Ptuju lx) lahko oddajal urejena mestna zemljiišča zainteresiranim inve- stitorjem po določilih odloka ob- ( Činske skup&čine. Oprs^vljal bo tudi druge naloge iz pooblastil občifnske skupščine. Vse to bi naj bile le temeljne naloge zavoda, niso pa to še vse. ki jih bo zahtevalo delovno območje zavoda in novi predpisi za stanovanjsko gospodarstvo. Urejanje mestaiih zemlj^išč in oddajanje gradbeniih parcel z li- citacijami bo tudi opravljal za- vod. Obstoječi servisi v Ptuju in v Kidričevem bi ostali v se- stavu zavoda. Tako obsežne naloge zavoda narekujejo centraJiziranje sred- stev. V bodoče naj ne bi veČ imela vsaka hiša svojega računa pri narodni banki, temveč bi naj bila zbrana sredstva na enem računu zavoda pri NB. Za vsako hišo bi vodil zavod evidenco v svoji kartoteki. Sredstva hišnih svetov bodo ostala hišnim sve- tom na razpolago, ostala neupo- rabljena sredstva pa bo zavod porabil začasno za druge zgrad- be, ki jim primanjkujejo sred- stva. Vsa ostala vpraŠ3nja finan- ciranja so že natančno urejena (in jiih bo še potrebno ure j alti vzporedno z bodočim razvojem, da bo dosežen namen obstoja inj:ilji novega zavoda. Novo ustanovljeni zavod se bo moral takoj odločno lotiti pre- vzetih nalog in odgovornosti, da jih bo lahko izpolnil in da bo lahiko za.gotovil skupnosti pravil- no izvajanje politike na področ- ju stanovanjskega gospodarstva v občini. Vseh podrobnosti glede poslo- vanja zavoda ni mogoče že se- daj predvideti, je pa mogoče pri- čakovati, da bo zavod sposoben izpolniti vse naloge in pričako- vanja in da bomo lahko čez ne- kaj časa ugotavljali, da sledijo dobremu namenu resolucije o bodopptn stanovanjskem srospo- darjenju tudi dejanja, ki jih vsa javnost pričakuje od novega sta- novan.iskega gospodarstva. Cez nekaj časa bo lahko po- vedal o prvih izkušnjah tudi v.d. diiirektorja zavoda Andrej Mršek, ki se je skupno s svojim kolek- tivom novega zavoda takoj lotil novega in odgovornega dela. V. J Položaj majtanib industrijskih podfelij Republiški poslanec gospodar- skega zbora Milan Ritonja o po- ložaju ekonomsko šibkih indu- strijskih podjetij v sodelovanju: >Velike ribe jedo male«, pra- vi stari pregovor. Cesto razu- memo to kot frazo, ni pa red- kost, da se uveljavlja pod tem pregovorom resnica. Vse bolj se namreč čuti razli- ka, ki nastaja med velikimi in majhnimi. Pod velikimi m majh- nimi razumemo zlasti razvite industrijske centre, nasproti šib- kim gospodarskim področjem. Znano je,^ da je razlika, ki se dan^ kaže na vsem področju družbenega delovanja, posledi- ca začetnega kajpitala, s kate- rim .so razpolagala danes raz- vita fiodročja. Opravičljiv je in- teres družbene skupnosti kot ce- lote po koncentraciji sredstev, ki krepi sočasno produktivne sile in ustvarja pogoje za rasi osta- lih dejavnosti, do stopnje, ki omogoča vključevanje našega gospodarstva v mednarodno de- litev dela. Pri tem se pa vsilju- je vprašanje usode majhnih in- dustrijskih obratov, zlasti tistih, ki locirajo na manj razvitih področjih. Občino Ormož prištevamo h gospodarsko manj razvitim. Je tipično agrarno področje, z nizko akumulacijo sredstev. Iz- hod smo iskali z ustanavlja- njem industrijskih obratov, ki naj bi dopolnjevali gospodarsko dejavnost in omogočili zaposli- tev odvisne delovne sile. Tako nastale obrate, ki niso značilni le za to občino, tem- več za večino nera-zvitih občin,' bi lahko razdelili v dve skupi- ni: — tiste, ki proizvajajo za širo- ko potrošnjo, in — tiste, ki delujejo v industrij- ski kooperaciji Položaj slednjih je nekoliko boljši, vendar v mnogih prime- rih kritičen. Gospodarski ukre- pi, ki so bili sprejeti v lanskem in letošnjem letu, so položaj majhnih še poslabšali ?. ozirom na možnosti razvoja, finansi- ranje, preskrbo s surovinami itd. Vloga . industrijskih obratov, ki delujejo v strukturi industrij- ske kooperacije s končnimi pro- izvajalci, ni majhna, dasiravno se česlo tako razlaga: >Ni nujno, da ima vsaka v£is svojo tovarno« I Po mojem mnenju je to zasilen odgovor s slabkim poznavanjem vloge teh obratov. Odgovor bi lahko bil FK>polnoma drugačen, če upošte- vamo, da bi moral finalni pro- izvajalec, ki ima 100 ali več kooperantov, ustvariti pogoje za proizvodnjo teh elementov, pod- sklopov in sklop>ov. Gre namreč za popolnoma specializirano tehnologijo, strojno opremo, ka- der itd. Ekonomski momenti še lahko samo podkrepijo to trdi- tev, upoštevajoč izkoriščanje ka- pacitet — običajno namenskih, ti jih kooperant izkorišča za več sorodnih porabnikov, česar si matično podjetje ne bi mo- glo privoščiti. Tu je vprašanje specializira- nega strokovnega kadra in po- dobno. Je še vrsta elementov, ki govore o tem, da satelitska proizvodnja mora obstajati. tudi slabosti kooperant- skih odnosov, ki izvirajo iz sa- me delitve. Običajno finalist priznava kooperantu ceno, ki je veljala v lastni proizvodnji za določen element, pri tem pa se zanemarja načelo profitne stop- nje, ki je grajena običajno na finalnem izdelku, tako, da je priznana le lastna cena temu elementu. Zato tudi lahko zasle- dujemo počasnejšo rast akumu- lacije majhnih v primerjavi z velikimi. Nimam namena ugotavljati vseh vplivov, ki zaviram skla- den razvoj kooperacijskin zmog- ljivosti z rastjo končnih proiz- vajalcev, temveč opozoriti, da se ta del proizvodnje počasneje razvija, kot to terjajo p>otrebe finalistov. Opozoriti je treba tudi na pre- skrbi kooperantov s surovina- mi. Le-tem namreč ni priznan noben izvoz, ki ga opravijo kpnčni proizvajalci. Zato priha- ja do neorganiziranega dela in čestih zastojev proizvodnje, kar končno čutijo vsi zainteresira- ni. Vsekakor bodo banke morale priznati uvoz surovin vsaj do meje, ki ustreza ekvivalentni vrednosti izvoza posameznih kooperantov v strukturi končne- ga izdelka. Priznati bo treba obstoj in razvoj malih podjetij, zlasti omenjenih, ki so neobhodno do- polnilo razvoju in uspehu konč- nih, ključnih proizvajalcev. Vsak poizkus za lastnim uvajanjem proizvodnje končnih proizvajal- cev, za del a, ki jih opravlja ko- operantska mreža, bi bil v vsa- kem pogledu občutno dražji, kot so morebitne investicijske dopolnitve obstoječih zmogljivo- sti slednjih. Končno bomo morali zagovar- jati obstoj malih pK^jetij, ki so vezana na kooperacijo s končni^ mi proizvajalci s stališča zapo- slitve delovne silo, ki jo sprošča mehanizacija kmetijstva. Poudariti je treba, da tako sproščena delovna sila išče za- f)Oslitev v gospodarskih in kul- turnih centrih, ki pa predstav- lja hkrati stanovanjski problem. Milan Ritonja Ogromno debviščez nekaj strojimmalo ljudmi v petek, 2. aprila 1965, je imel kolektiv »GRADISA«, ki dela na iz- kopu odvodnega kanala za hidroelektrarno SD I na delovišču v Slovenji vasi, tiho slovesnost. Ta dan je izpolnil ta kolektiv plansko nal^ogo pri dosedanjem izkopu do 50 odstotkov. Izkopal je 500.000 m^ materiala in ga spravil na nasip in v depoje izza nasipa. ^ o tej slovesnosti se sicer ni mnogo govorilo, ker jo je držal kolektiv bolj zase kot za javnost. To mi je le zaupal delovodja, prijazen mož, Aleksander škerlak, ki sem ga našel ravno pri mostu v Slovenji vasi, kjer ima »Gradiš« svoje barake in par- kirnim prostor za stroje. Tudi pri »Tehnogradnjah« radi zamol- čijo pred javnostjo podobne slovestnosti, ker bi jo radi presene- tili z vestjo, da so s planom dalje kot so mislili. Vso pot, z Brega, od Majceno- vih pri Dravi, do koder že sega nasip za odvodni kanal HE SD 1, pa vse do gradbene jame v Ziatoličju, vidite visoke kupe ma.teriala, dvignjenega iz od- vodnega kanala in spravljenega na nasip ali v depoje, slišite br- nenje žerjavov, bagerjev, avto- mobilov in buldožerjev, človeka pa skoraj nikjer ne opazite. Nasip se močno loči od ostale okolice, saj je skoraj bel. Tukaj so ogromne količine gramoza in peska, dragocenega gradbenega materiala, da bi lahko zgradili iz njega temelje za veliko novo mesto. Pa ne bo iz njega novo mesto, temveč trden in skoraj raven nasip, ob katerem bo dr- sela umirjena in zravnana Dra- va, pregnana iz svoje stare, vi- jugaste in različno globoke stru- ge, po kateri je prinašala kra- jem na obeh obrežjih lepe in tu- di tragične dni ter jim povzro- čala škodo. Na njo gledajo pot- niki iz letal na relaciji Zagreb— Dunaj kot na zvito belo vrv, ki se vije pod njimi od zahoda >roti vzhodu. Ob r)ogledu s >hri- >a< v nasipu se vam zazdi, da vidite levo in desno dolg zid, proti kateremu so speljane sem od jarka za odtok podtalnice, ki je že zapustila studence., med seboj enako oddaljene, vzpored- ne oeste. ki peljejo na nasip ali na depo. Po teh cesticah zdrvijo sto in sto krat dnevno in pono- či avtomobili s svojim 10—12- tonskim tovorom izkopanega ma- teriala. Na >Gradisovem« delovišču dela 8 bagerjev, J buldožerjev, 5 skrepjerjev ter 28—30 samo- praznilnih komionov (kiperjev). Mimo njihovega delovišča žu- bori 8 m globoko čista podtalni- ca. Kot je dejal delovodja Skrlak, teče delo nemoteno, brez stra- hu pred visoko podtalnico in pred vgrezanjem vozil, kot je to bilo spočetkoma, ko je naj- manjši naliv dežja onemogočil vsako delo in gioanje strojev. Strojniki in šoferji delajo po 12 ur dnevno in tudi vsako dru- go nedeljo. Tako jim narekuje prevzeta obveznost podjetja. Le vsaka druga nedelja je prosta. Navadili so se na svoje delo in na tamkajšnje kraje ter na sa- mo delovišče, na katerem so od 6. VI. 1964 dalje. Tukaj so se zbrali mladi ljudje iz vseh re- publik. Pred njimi je še ogrom- no dela. Premakniti bodo mora- li vsaj še 500.000 m® materiala iz odvodnega kanala. Nekateri sploh ne morejo domov, ker so predaleč od doma. Ko ne dela- jo, odidejo v Ptuj ali v Mari- bor po opravkih ali pa tudi za razvedrilom. Mnogo delajo in tudi primerno zaslužijo. Lepo so oblečeni in nikjer ne sedijo pri praznih mizah. Nekaj je po- trebno žrtvovati tudi za razve- drilo, saj so še mladi. Hidrocentrala SD t bo velik spomenik našega časa. Ta elek- trarna, ki bo na koncu 17 km dolgega dovodnega kanala in bo 6 km daleč od Ptuja, bo imela n3 MW zmogljivosti generator- jev in 680 milijonov kWh bo njena letna proizvodnja. To bo 10. elektrarna na Dravi {3 so v Avstriji) in bo 1966. leta v po- gonu vsaj 1 njen generator. Do konca vseh del bo o njej še mnogo napisanega. Tri leta nje- ne graditve bodo hitro minila. Med Meljem in Ptujem bo po- krajina Dravskega polja zelo spremenjena. Cez njo bo speljan v rahlem loku od Melja dovod- ni kanal do strojnice v Ziato- ličju in odvodni kanal proti Ptuju. Pri Miklavžu in v Ziato- ličju bo teklo po novih cestnih mostovih nešteto vozil. Cez 8 mostov čez kanal se bo mirno vozilo in hodilo nešteto ljudi iz različnih krajev in bodo obču- dovali ogromno delo. ki je bilo opravljeno v 5 letih z namenom, da bi imela naša industrija in potrošniška mreža dovolj po- gonske energije, toplote in svet- lobe. Pogled z mostu v Ziatoličju proti gradbeni jami, proti »pla- nini« za strojnico pripravljenega materiala in na^aj proti Slovenji vas.i ustvari vtis, da glexlate na ogromno gradbišče, po katerem teče potoček, drugo leto pa ho tukaj tekla že Drava. Vsakdo se rad ustavi in tudi tuji pot- niki radi sprašujejo, kaj bo tu- kaj nastalo. Ob nedeljah hodijo Ptujčani za Dravo na sprehod in obču- dujejo og-romno gradbišče HE SD 1. Vsakogar zanima, kako se bo spremenila pokrajina okrog Ptuja z novo strugo Drave čez Dravsko polje in čez Ptujsko polje, ka bo zgrajena še HE SD2. V. j. Pogled na del d elovišča „Crne koze" v Evropi T ^di se, da imajo ljudje prav slab spomin, saj so • kar pozabili, da so bile koze v Evropi nekoč najbolj nevarna in najbolj grozljiva bolezen. Konec 18. stoletja je veliki angleški zdravnik Edward Jenner odkril cep- ljenje in šele od tedaj ta bolezen upada. Toda brž ko opustimo cepljenje, se povrne zopet z novo napadalno silo. Že dolgo časa koze v Evropi niso več doma, kot so še.vedno v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Vsekakor pa je širjenje črnih koz iz teh zgodovinskih kolišč še vedno resen problem, ki zahteva mednarodno sodelovanje, do- kler te bolezni do kraja ne izkoreninimo po celem svetu. Porast zračnega prometa, turizem, poslovna potovanja — so med glavnimi vzroki možnosti prenosa obolenj. Zad- njih pet let je bilo zanesenih v Evropo 50 primerov koz, ki so izzvali nadaljnjih 250 obolenj. Zavedati se moramo, da zdravniki zaradi tega, ker je bolezen v Evropi tako redka, izjemna, s težavo ugotovifo pravo naravo začet- nega obolenja, ko pa so znaki že jasni, je okuženih že več oseb iz kontaktov in kot prve žrtve padajo prav zdravstveni delavci. Učinkovit način cepljenja poznamo že 160 let in kljub temu ga v zaostalih deželah nismo uspeli uporabiti dovolj, v civiliziranih pa je našo budnost uspaval uspeh. Zaradi vedno boljših in hitrejših zvez z vsemi deli sveta in istočasnih vrzeli v dosedaj učinko- viti mednarodni zaščiti je nujno v prvi vrsta zavarovati tiste skupine oseb, ki so posebno izpostavljene stikom s potniki in bolniki. Dokončno bomo vami šele, ko bodo koze, bolezen, ki je pri našem znanju pravi anahronizem, povsod zatrte. PrireJeruzalemčana«, ki je znan po vsem svetu. Poleg mno- gih zanimivih domačih in pri- jetnih navad, privlačijo v te vinske kraje tudi pristne prle- ške speciafitete, ki se priležejo ob kozarcu domačih, pristnin, dišečih vin. Glede turizma so v občini Or- mož precej napredovalL Nekaj družbenih gostiln je sodobno urejenih. To pa nikakor ni do- volj. Tudi preostale je treba ure- diti in v njih zaposliti strokov- no sposoben kader, ki bo tako izurjen, da bo lahko s kvalitet- nimi us'lugami zadovoljil potre- be turistov. Vprašanje kadra ni moč re- ševati skozi noč, ampak posto- poma, saj ga je treba vzgojiti m strokovno usposobitL Ob pričetku letošnje turistične sezone vprašamo, kako smo se pripravili na njo in kaj vse še je potrebno storiti, da se bodo domači m tuji turisti v naših prijaznih krajih čim bolje ptt', nečista dvorišča, mlake na ce- stah ali na ulicah, parki brez klopi in podobno res ne iniircjo koristiti turizmu. Majhne, ^k<>- raj neopazne nerednosti so če- stokrat krive, da zapusti ta ali oni turist predčasno sicer pri- jazen turistični kraj in odiu^se v svojo deželo ncpnmen n vtis. Ne moremo si zamišljati tu- rizma brez prireditev za turiste in brez glasbe. Program bi naj vseboval razne kulturne tinke. ki bi goste razveselile in razve- drile. Še vedno se vse premalo poslužujemo domačih jestvui, čeprav so pri turistih zelo pri- ljubljene. komu ne teknejo do- mače koline, domače gibanice, meso iz tunke, orehove |>otice in drugo? Imajo gostinci m turistični de- lavci premalo posluha za turi- stična vprašanja? Še je čas storiti vse, da bo letošnja turi- stična sezona čim uspešnejša. Drago Rizman Str«o "5 E D M K« — petek, 9. aprila Strao 5 KIDRIČEVO Vedno bolj se bliža čas, ko bo- do ponovno oživeli počitniški do- movi, v katerih bi si naj člani cielo\"nih kolektivov prijetno od- počili in nabrali novih moči za izvršev?'nje proizvodnih nalog. V kolektivu TGA se zavzemajo, da ]yi bilo do sezone vse pri.pravlje- no; vsekakor pa je gotovo bistve- nega pomena vprašanje, kakšne bodo letos cene v počitniših do- lgovih. Upravni odbor počitniške- ga doma »Aluminij« v Crikv^nici je že določil višino dnevnega ■penziona, ki bo znašal za odrasle 1600 din, za otroke pa 1300 din. O tej ceni je razpravljal tudi že upravni odbor podjetja in po raz- pravi priporočil UO doma, da z anketo čimprej ugotovi, koliko eiano^v kolektiva in njihovih svoicev se bo prijavilo za leto- vanje v Crikvenici. Anketiranje še ni končano in ni znano, kak- šen bn odziv, vendar po nekih znakih sodeč ni večjega interesa 7,n letovanje v počitniškem domu. Vsekakor je potrebno še pred n3.stonom sezone adantirati v do- mu kuhinjo in urediti jedilnico med starim domom in vilo Lado. Stra?ki teh nreureditev bi vnaša- li okroT S,326.000 din brez inven- tarja. Tako bo do začetka sezone vse pripravlieno, odT^rto je le še vnrašanje. kje so vzroki za tako majhen odziv članov kolektiva. Kov blok v Ptuju Tovarna glinice in aluminija gradi letos v Ptuju zopet velik stanovanjski blok za člane kolek- tiva. Stavba bo takšna, kot že stoječi blok TGA, le da bo kotel centralne kurjave na mazut, medtem ko je v starem bloku na premog. Razlika v stroških znaša okrog 18,800.000 din. Odobritev dotacij Organi upravljanja so pred krat- kim sprejeli plan dotacij raznim društvom in organizacijam za 1965 leto in so sredstva nekate- rim že odobrili. Na zadnji seji DS pa so v okviru sprejetega plana odobrili dotacije še nasled- njim društvom in organizacijam za njihove potrebe: TVD Partizan Kidričevo za razvoj telesne kul- ture 1,000.000 din, RK Kidričevo 295.000 din, Občinskemu sindikal- nemu svetu 50.000 din in Občinski skupščini Ptuj 6,500.000 din. Kot že omenjeno, je to vse v okviru že sprejetega plana, zato ni bilo ob teh odobritvah posebnih pri- pomb. Proizvodnja v prvih dveh meseci DeIo\Tii kolektiv TGA si je za leto 1965 postavil nalogo proizve- sti 90.000 ton glinice in 35.000 ton aluminija. To morda ne bi bilo preveč problematično, če se ko- lektiv ne bi znašel v težavah ta- koj ob začetku leta. Tako so se vrstile na primer v glinici težave druga za drugo: najprej ni šla proizvodnja v oddelku razklopa, ker so se pogosto mašili zniže- valci tlaka zaradi prevelikih koli- čin sode v Ivigu, istočasno pa je' primanjkovalo luga. Skladišče glinice je bilo polno in končno sta prišli v remont še istočasno dve kalcinacijski peči. V januar- ju je bilo skalciniraine nad 8.000 ton glinice, oziroma izpol- njen plan s 112,84';« v februarju pa je bilo doseženih le 87,.90 •/« plana. Se slabše je bilo z luže- njem, ker je bilo doseženih v ja- nuarju 86,18 « 0, v februarju pa le 78,55«, o, skupno torej v obeh me- secih 81,64 •«. Vse te težave so si- cer takšnega značaja, da nanje i proizvajalci ne morejo vplivati, j medtem ko so glede izločanja sode iz luga podvzeli vse potreb- no in so rezultati tudi že vidni. Vse to omogoča upanje, da bo z vestnim delom mogoče nadome- stiti izgubljeno in izpolniti prev- zeto proizvodno obvezo za to leto. Zavod za stanovanjsko gospodarstvo V zadnjem času se posveča vedno več pjozornosti novi stano- vanjski politiki. Gre za ustanovi- tev zavoda za stanovanjsko go- spodarstvo. Upravni odbor TGA je že razpravljal o tej zadevi. Zavod bo vodil stanovanjsko go- spodarstvo na območju ptujske občine, oddelek za naselje Kidri- čevo v njem pa bi naj bila po- sebna delovna enota s samostoj- nim obračunom. Delavski svet TGA je bik glede tega istega mnenja kot UO. V bodoče previdneje Ob zaključku druge faze rekon- strukcije je bilo potrebno rešiti j vprašanje nagrad delavcem, ki so i delali pri rekonstrukciji pod po-i sebnimi pogoji. Takrat je bilo J mnogo nepotrebne polemike okrog tega vprašanja, ki bi nedvomno od^Mdla, če bi zadevo bolje pri- pravili. UO je v tej zadevi zav- zel stališče, da bo v bodoče treba preštudirati način nagrajevanja tistih delavcev, ki bodo delali pri nadaljni razširitvi podjetja. Še en socialni delavec Poročali smo že o sklepu delav- skega sveta, da se ustanovi v i>od- jetju čim prej oddelek za analizo produktivnosti in osebnih dohod- kov. Ta oddelek bi po predlogu moral imeti dva ekonomista, teh- nika stroke in administratorja. I Razpravlja se tudi o namestitvi še enega socialnega delavca, ker je potrebno spremljati počutje članov kolektiva malo bolj po- drobno, kakor to zmore en sam socialni delavec. Zopet po starem Volitve odbornikov občinske skupščine so za nami in hitro se bliža čas, ko bomo zopet stofpili na volišča in izvolili nove poslan- ce na mesta tistih, ki jim je le- tos potekel mandat. Pri tem pa j po^^sem pozabljamo na volitve] delavskih sveto\'. Te so namreč neposredno pred vrati, s pripra- vami pa smo povsod v zamudi, saj do vključno 2. 4. t. L na pri- mer v TGA ni bilo storjeno prav nič. S predpisi je določeno, da so volitve za polovico članov delav- s'kih svetov v začetku leta. ven- dar najkasneje do konca aprila. Toda vsi čakajo do zadnjega tre- nutka. potem pa na vrat na nos volitve delavskega sveta kn sve- tov proizvajalnih enot. Vsekakor bi se morali vsi zavedati, da ima- jo prav letos volitve dela^'sklh s\-etov velik družbeno-ekonomski in političen pomen, ker so nepo- sredno po VIII. kongresu ZKJ in po V. kongresu ZKS, ki sta dolo- čila nadaljTiji razvoj neposredne- ga samotipravljanja, — ko V kratkem plenum ObSS Ptuj Prihodnji redni razširjeni ple- num Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je sklican za 20. april 1.1. v veliki dvorani skupščine s pričetkom ob 16. uri. Na ple- numu bodo obravnavali pred- vs^^im to, kako se bodo sinaikati ptujske komune vključili v ure- sničevanje zaključkov V. kon- frre^sa ZKS. V ta namen bodo pripravili analizo gospodarjenja delovnih organizacij za leto 19h4 in analizo družbenega plana ob- čine Ptuj za leto 1965, kar 1k) izhodišče za razpravo o aktual- nih gospodarskih problemih in bii delegati V. kon^rresa ZKS iz ptujske občine in vsi predseid- niki siindikalnih podriižnic. DANES SEJA MEDOBČINSKEGA ODBORA Popoldne ob 16. uri lx) v sin- dikalni šoli >Franca Kramber- gerjac v Ptuju druga redna raz- širjena seja Medobčinskega od- bora občin Čakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin. Na seji bodo sprejeli dokončni program za >IV. srečanje bratstva in prija- teljstva«. Napravili bodo tudi program za drugo številko med- občinskega lista. Seja bo po- membna tudi zaradi tega, ker lx> prejet sklep o s-klicu I. med- občinske konference občin Ča- kovec, Ormož, Ptnj in Varaž^dan 23. aprila 1.1. v Ptuju. Iz dose- danjih predlogov je razvidno, da bodo na konferenci razpiravljali o poročila o sodelovanju v le- tu 1964 in o programu medob- činskega .sodelovanja t letu 1965. Obravnavali bodo predlog za ustanovitev medobčinskega skla- da in predlog pravilnika o slovanju sklada. Medobčinsko konferenco bodo tvorile delega- cije sodelujočih občin in celotni medobčinski- odbor. VsaJta obči- na bo na konferenco pos^lala 12- člansko delegacijo, v kateri bo- sta jx> dva delegata skupščine. Občinskega komiteja Zveze ko- munistov. Občinskega odbora SZDU Občinskega sindikalne- ga sveta. Občinskega komiteja Zveze mladine, 7xlruženja zveze lK>rc('v NOV, zraven tega pa bo na konferenci sodelovala tudi delegacija JI.A. Obisk iz Srbije Skupina 40 predstavnikov de- lavskih univerz in sindikalnih svetov 17. Socialistične republi- ke Srbije bo 12. aprila t. I. obi- skala i'Eranca Krambcrgerja«, z na- menom, da se seznani z Ivogati- mi izkušnjami dela ptujske Sin- dikalne šolo. Ob obisku v Ptuju se l>odo gosti iz Srbije razgovar- jali s člani sveta in predavate- lji Sindikalne šole, nato pa si bodo ogledali Ptujske kulturne in zgodovinske znamenitosti. Sindikalni odbor v TflP-u v tovarni avtoopreme v Ptu- jn so z uspehom končali več me- sečno delo na decentralizaciji sindikata. Ustanovili so tri sa- mostojne sindikalne p>odružnice po delovnih enotah, ki so že izvršile svoje ustanovne občne zbore in izvolile izATŠne odbore. Sedaj bodo še v oddelkih formi- rali sindikalne grupe in tako sindikalno organizacijo pribli- žali članstvu, da bo lahko vsak član sindikata aktivno deloval v delu svoje organizacije in pn reševanju problemov s^-oje de- lovne organizacije. Za celotno sindikalno organizacijo je bil na zadnjem občnem zlx>ru izvoljen sindikalni odbor, ki jo na svoji )rvi seji iz-\x>lil za predsednika \'EZIC IVANA, za tajnika pa KEKEC FRANCA. Sindikalni odlxvr so že pripravlja na svojo drugo sejo, na kateri bodo iz- delali akcijski program in raz- delili delo v s(indi.kalnem odboru ter formirali stalne komisije. Mwl nalogami, ki si jih je fiostavil novi sindikalni ort- ni zlet,. V okviru 20-)etnice osvobodi- tve bodo priredili od 22. do 25. maja v Ormožu pionirski fe- stival, na katerem bo nastopalo Več sto pionirjev in mladincev. Sole že dalj časa pripravljajo učence na razne nastope, ki bodo v okviru proslave 20-letnice. Ob- činsko strelsko tekmovanje bo Pri Veliki Nedelji 4. julija t.l., "a katerem bodo nastopale vse strelske družine. V počastitev Prvega maja in 20-lctnice osvo- boditve bodo zagoreli številni kresovi, od katerih se bo raz- legala svobodna slovenska pe- sem.. ki nas bo spominjala na težke dni iz druge svetovne voj- ne. Občinske gasilske vaje bodo Pri Tomažu 22. julija, pri kate- rih bo sodelovalo nad sto ga.sil- efv. Ob tej priložnosti bodo ga- sUci p-^iU^zaJi svojo po^rtvoval- •^f^st. V drugi polovici julija bo Partj^^nski pahod ki ga bodo \2vedli dijaki in študenti ormo- ^kc^a kluba. Zaključno zboro- ^''"je bo v Ormožu z revijo ^rnetijstva. Ob tci priložnost bo- tekmovali traktoristi. V Or- bodo tudi nastopale naj- K^alifpfneiše kulturne in šport- ne skupine. R. D, Z razširjenega Občinskega iHemima SZDL občine Ornrož Za skupno reševanje problemov mladine VEČJE SODELOVANJE MED MLADINSKIMI AKTIVI EV DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGA NIZACLTAMI, PREDVOLILNO VZDUŠJE JE TREBA STOPNJEVATI. Zadnje obdobje našega družbe- noix>litičnega življenja je prineslo precej konstruktivnih razprav na področju širšega m vsestranskega obravnavanja bistvenih problemov mlade generacije. VIII. kongres ZKJ in plenum CK ZMS in še ne- kateri materiali so prinesli števil- ne novosti, ki znatno vpkvajo na hitrejši vsestranski razvoj. Pro- blemi mladih, kar je bila pogla- vitna točka dnevnega reda zad- njega plenuma občinskega odbora SZDL občine Ormož, niso samo njihovi problemi, temveč proble- mi celotne družbe. Na plenumu so navzoči poudarili, da je treba po- svečati mladini vedno več skrbi in ji pomagati pri reševanju vseh problemov. Prvenstvena naloga mladih je, da se strokovno in družbeno politično izobražujejo in da vsak mladinec po svoje dopri- naša pri razvijanju naše družbe- ne skupnosti. O delu mladih in o njihovih problemih je na plenumu poročal predsedruik občinskega komiteja ZMS občine Ormož Silvo Bedrač. V poročilu je obra\Tiaval pred- vsem pomanjkljivosti in slabosti mladih in se zavzel, da bi bilo de- lo mladine bolj upoštevano. Opa- ziti je namreč, da nekatere druž- benopolitične organizacije še ved- no ne upoštevajo dovolj nekaterih mladinskih aktivov in da jim s svojimi izkušnjami in znanjem ne pripomorejo dovolj v reševanju problemov in pri njihovem delu. Res je, da vseh problemov ni moč rešiti skozi noč, temveč je treba poiskati rešitev postopoma v okvi- ru potrebnih finančnih možnosti itd. Na plenumu je bilo poudarje- no, da naj bo delo mladine kon- tinuirano in vsklajeno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacij a- mi m društvi na terenu ali pa v delovnih organizacijah. Mladino je treba prarvilno usmerjati in ji pravočasno prisko- čiti na i>omoč. Iz razprave na plenumu je bilo razvidno, da so mladinski aktivi večkrat prepu- ščeni sami sebi in da je sodelova- nje med krajevTTO organizacijo, SZDL, OO-ZK in mladinskim ak- tivom premajhno. Občinski komite ZMS je pred plenumtMn organiziral vrsto raz- prav. Zelja mladine je bila, da bi se razprav udeležili tudi razni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev ter bi tako skupno obravnavali mladinske m vse ostale probleme na območju krajevnih skupnosti. Obveljala je stara praksa in mladi so na mno- gih sejah razpravljali sami. Iz te- ga izhaja, da mladinske organiza- cije ne smatramo enakovredne ostalim družbenopolitičnim orga- nizacijam. Po mnenju nekaterih, ki ne razumejo pomena in važno- sti mladinske organizacije, je mla- dinska- organizacija potrebna za izvrševanje raznih naiog, za odlo- čanje o pomembnih gospodarskih in ostalih aktov pa je nezrela. Tako pojmovanje je v osnovi zgrešeno in nasprotno vlogi mladi- ne v samoupravnem mehanizmu. Mladinska organizacija je prav tako poklicana, kot ostale družbe- nopolitične organizacije, da raz- pravlja o delitvi osebnih dohod- kov, o pravilniku o nagrajevanju, o uvajanju skrajšanega delovnega časa, o perspektivnem razvoju de- lovne organizacije, mora biti se- znanjena z občinskim statutom in s statutom delovne organizacije, mladinski aktiv se mora zavzemati za višjo produktivnost dela, za disciplino na delovnem metsu, za pravilno štipendiranje najboljših mladincev in drugo. Mladinski ak- tiv v delovni organizaciji in na terenu more biti rezervoar naj- boljših upravljalcev in proizvajal- cev. Sposobne, delavne in politič- no dorasle mladince je treba sme- leje vključevati v vrste ZK. Ple- num je ugotovil, da je bilo v zad- njem obdobju v tem pogledu ma- lo napravljenega. To kaže, da še vedno za mladino premalo skrbi- mo in da ji včasih ne nudimo me- sta, ki ji gre. Mnenja posamezmkov, da mladi niso dovolj zainteresirani za hi- trejši nadaljnji razvoj, so eno- stranska in neutemeljena. Napač- no je tudi mnenje, da mladina premalo skrbi za reševanje tega ali onega problema. Važno je, ka- ko k mladini pristopamo, kaj ji nudimo in kako so se družbeno- politične orgarmzacije v krajevni skupnosti zavzele in *kaj so na- pravile, da bi v najkrajšem času problem rešili. Ce je mladinski aktiv premalo aktiven in če mla- dina nii dovolj zainteresirana za delo v aktivu, je treba poiskati vzroke. Vzroke za neaktivnost mladinskega aktiva je treba iskati pri ostalih družbenopolitičnih or- ganizacijah, ki so mu dolžne po- magatL Mladina stremi po napredku in po izobraževanju. Za vse to pa so potrebni pogoji m pravilno ter pravočasno usmerjanje mladine, ki ne sme biti enostransko. Večkrat gledamo miladino ob strani in ne upoštevamo njenih predlogov. Napačno je tudi z nezaupanjem gledati na mladino. To je problem, ki je potreben posebne obravnave. Kali tega problema so pK>gnale korenine precej globoko v pretek- lost. Plenum Je tudi posvetil posebno skrb mladinskemu kadru. Tega vzgajajo postopoma prek večer- nih političnih šol, ki daje široko družbenopolitično obzorje. Iz raz- prave In Iz diskusije predsednika občinskega odbora SZDL občine Ormož Vlada Ožbolta povzemamo, da je mladina v občini na vseh področjih aktivna in da mladina v občini dosega zadovoljive uspehe. Mladina v samoupravnih organih ni zapostavljena in se dobro uve- ljavlja. Poseben problem je tista madina v občini, ki ne dokonča osemlet- ke. Pri Miklavžu je 170 mladincev z nedokončano popolno osemletko, zato so jim zaprta vrata nadalj- njega šolanja in izobraževanja. Te mladince je treba vključiti v šolo za odrasle in jim tako omogočiti osnovno znanje. Mladinski aktivi imajo prostore za sestajanje v pisarnah KO SZDL, v prosvetnih domovih, v šolah in še drugod. V urejevanju krajevnih centrov so lani na ob- močju občine Ormož vložili 6 mi- lijonov dinarjev. Diskutanti so na plenumu poudarili, da glede pro- storov mladina ne bi smela čutiti nobenega odpora. Nato so navzoči pooblastili sekretariat občinskega komiteja ZMS in izvršni odbor občinskega odbora SZDL, da bo- sta Izdelala sklepe plenuma Na nesrečo je potrebno biti vedno pripravljen Na (djmočju občine Ptuj bo- do letos opravile komisije Ob- činskega odbora Rdečega kri- ža ra^ne akcije. Program nji- hovega dela za 1965. leto je po- trdila letna skupščina občinske- ga odbora, ki je bila v soboto, 3. aprila 1965. Komisija za zdraofrtoeno pro- SDetljeDanje in vzgojo bo orga- nizirala 4 tečaje za pošolsko vaško mladino v krajih, ki jih bo določila komisija med letom 1965 v sporazumu s krajevnimi organizacijami Rdečega križa. Organizirala in izvedla bo tudi 10 zdravstvenih p^redavanj na terenu skupno z Delavsko uni- verzo. V programu sta še 2 te- čaja za hišno nego bolnikov. Komisija za prvo pomoč bo pripravila in izvedla 80-urne te- čaje za prvo pomoč v Ptuju skupno z oddelkom za narod- no obrambo pri občinski skup- ščini Ptuj. Dva ponovitvena te- čaja oziroma krajša seminarja bosta za 30 že svoječasno izšo- lanih prostovoljcev bolničarjev, ki skrbijo za omarico prve po- moči. Po terenu bodo popisane, pregledane in na novo oprem- ljene omarice prve pomoči. V Trnovski vasi bo urejena in opremljena postaja prve pomo- či. Ob cestah bodo postavljene tablice z oznako za postaje pr- ve pomoči, da bodo ljudje te lažje našli. Komisija za boj proti tuber- kulozi bo pripravila program za teden boja proti tuberkulozi. Pridobila bo več prostovoljnih patronažnih aktivistov, ki bodo obiskovali tbc bolnike in jim bo- do pomagali z raznimi preven- tivnimi sredstvi (toplomerL, ode- je, robčki, razkužilna sredstva itd.). Komisija za boj proti alkoho- lizmu bo pripravila vsaj 5 pre- davanj o škodljivosti uživanja alkoholnih pijač,, obiskala bo družine alkoholikov in jim bo pomagala po svojih material- nih možnostih. Komisija za krvodajalstvo ima arav gotovo najodgovornejše na- oge, saj je vedno več nesreč in vedno več ljudi, ki jim je mo- goče samo s krvjo soljudi rešiti življenje. Po krajevnih organi- zacijah RK bodo proslave za dan krvodajalcev z agitacijo za v^o udeležbo pri dajaajn tr- vi. Samo ptujska bolnišnica po- trebuje za redne potrebe vsaj 2.500 krvodajalcev letno. Tudi na 10 predavanjih za pridobiva- nje krvodajalcev si bodo priza- devali dopovedati čim večjeanu Številu občanov, kaiko važna je življenje soljudi pomoč pro- stovoljnih krvodajalcev. Že pod- m^dkom RK v šolah bo komi- sija v bodoče več pomagala, ker je potrebno že pri najmlajših občanih vzbuditi več sočutja za bolne in ix>nesrečene soljudi, ko je njihovo življenje najbolj od- visno od humanosti sorodnikov, sovaščanov in neznanih dobrot- nikov, ki žrtvujejo del sebe, da bi tudi drugi lahko dalje živeli. In komisija za male asanacije se je zavzela za graditev vodo- voda v Zavrču. Obvezala se je pripraviti vse s pomočjo organi- zacije RK v Zavrču in v Dn- bravi, da bi končno prišlo do uresničene zamisli o vodovodu. Vsekakor bo potrebna prijava interesentov za vodovod pa tudi njihova pomoč pri vseh delih, zlasti zemeljskih delih za polo- žitev vodovodnih cevi itd. O važnosti akcij Rdečega križa na območju ptujske obči- ne sta govorila na skupščini predsednik občinskega odbora Adi Sarman in sekretar Ivica Kristanič, pa tudi nekaj disku- tantov. Vsi so poudarili, da je potrebno v mirnem času vzbu- jati pri soljudeh zanimanje za vse probleme soljudi. Ob nesre- čah je za to prepozno, takrat je že potrebno biti pripravljen za akcije in usposobljen za vse na- loge, ki jih zahteva pomoč so- človeku v nesreči in stiski. Pre- malo zanimanja za to področje družbenega udejstvovanja sili organizacije RK, da poiščejo vzroke za takšen odnos javnosti do skupnih interesov in doseže- jo z raznimi akcijami, da ge stanje popravi. V. J. S ^ vetovna zdravstvena organizacija je imela 1964. leta 123 držav članic. Za obravnavo zdravstvenih pro- blemov specifičnih za sleherni kontinent je SZO orga- nizirala 6 pokrajinskih uradov. Osebje svetovne zdrav- stvene organizacije tvorijo zdravniki, medicinske sestre, bolničarke, inženirji, administratorji statistiki, tolmači, prevajalci itd., vsega 2700 oseb. Proračim za leto 1965 znaša 38 milijonov dolarjev. Pomlad v ptujskem parku Sfran 4 »T E D M K« — petek, 9. aprila 196S 4 zredno uspe \oncert DubravkeTomšič v ponedeljek. 3. aprila 1.1., je konoertiral ti v Ptuju znana pia- nistka Dubravka Tomšič-Sirebot- njakova. Lahko že takoj v za- četku tega poročila povem, da je dosegla pri jk>lno za.sedeni dvorani v glasbeni šoli narav- nost triumfalen usj)eh. Ves pro- gram je bil briljantno podan in je občinstvo frenetično ploskalo in dalo ob vsaki točki veliki umetnici vse priznanje. Mojstr- sko so bile izvajane vse točke: Scarlattijevih Sest sonat, Bee- thovnova Sonata v C-duru, op. Sonata v a-niolu. št. 3. op. Prokofjeva. Sedem balkanskih plesov Marka Tajčeviča in Cho- pinov Andante spianato in Ve- lika jK)loneza v Es-duru, op. 22. Marijan Lipovšek, naš zntini klavirski pedagog, je že 1912. le- ta v Slovenskem por<>čevalcu št. 16 <>|M>zoril javnoru pripomnili, da so preniz- ka sjredstva za potrebe krajev- nih skupnosti. Volilci Koga so se na zboru zavzeli za zagotovitev potrebne- ga denarja za ureditev vodovoda v šoli na Kogu in za najnujnej- še popHravilo in preureditev kup- ljene zgradbe na Koga za sta- novanja. Svet za družbeni plan in fi- aance C^DČmske sku^pščine Or- mož je o zaMevah volilcev te- njeljito rajgpcavljal in prišel do zaključka, da proračunska sred- stva s katerimi razpolaga skup- ščina ne zadoščajo, da bi lahke upoštevali umestne predloge in pripombe občanov za dodatna sredstva. Potrebe po sredstvih so iz le- ta v leto večje in občina ni v stanju glede na dohodke kriti vseh nujnih potreb, saj se iz- datki občine hitreje povečujejo, kot naraščajo dohodki. Sredstva za ureditev vodovo- da in kupljene zgradbe na Kogu so predvidena v šolskem skladu v znesku 1,500.000 dinarjev. Iz sredstev, ki so namenjena za redno dejavnost in investicije v šolstvu, ni bilo moč upoštevati predloga zbora volilcev Miklavž, ker so predvidena sredstva za načrte šole Središče. Gradnje dveh šol istočasno pa ob tako pičlih sredstvih ni moč realizi- ratu Tudi dotacij Občinski ga- silski zvezi in matični knjižnici ni moč povečati, ker po predlo- gu proračuna ni na razpolago odvišnih sredstev. Tekoča pro- računska rezerva za nepredvi- dene izdatke znaša 0,5 «/• od vseh razpoložljivih sredstev, kar je premalo. Ttidi. na zadnji seji Občinske skupščine Ormož so 0(ttx)rniki in direktorji delovnih organiza- cij temeljito in vsestransko rsz- pravljali o družbenem planu in proračunu. Zaninfuve so bile razprave navzočih, predvsem pa razprava odbornika Pavla Za- dravca, ki je predlagal, da je več skrbi posvečati zasebni kmetijski proizvodnji, saj ta ko- ličinsko in kakovostno mnogo zaostaja za družb^io kmetijsko proizvodnjo. Družbeni sektor kmetijstva se hitro razvija, zato je treba pospešiti zasebno kme- tijstvo. Po mnenju odbornika bo to moč storiti s tesnejšim in vse- stranskim sodelovanjem med zadrugo in zasebnimi kmetijski- mi prtalimi; pionirji sem sprejel naloge, Ki sO' mi jih naložili. j Na povabilo predsednico občin-1 ske skupščine sem šel v Ptui uai sestanek pionirjev. Tam nas iei prisrčno sprejela tov. Lojzka Stropnik. Vesel sem, da sem imel priložnost videti predsednico in druge vodilne člane naše občine. Tovarišica predsednica nam je dolgo govorila. Povedala je, da potrošijo mnogo denarja za šole. Zaželela nam je, naj se pridno učimo, kajti samo z učenjem lah- ko koristimo naši socialistični družbi. Tudi ml smo ji zaupali naše želje, ona pa nam ie zaže- lela, da bi se nam čimprej izpol- nile. Nato pa je meo nami nastal živahen razgovor. Domenili smo se tudi, da si bomo dopisovali. Kmalu za tem smo se z avto- mobilom odpeljali na veliko far- mo piščancev, ki prav gotovo sodi med največje v državi. Tam lah- ko letno vzgojijo do dva milijona piščancev. Videli smo tudi stroje, v katerih valijo jajca. V enem stroju lahko izvalijo 86.000 pi- scancev. Pravijo, da so lo umet- ne koklje, ki prinašajo občini ve- liko dt-narja. Lahko smo ponosni na naše inženirje, ki so bili spo- sobni zgraditi tako velik objekt. Nato smo se z avtomobilom od- peljali v mesto. Tam nas je oče nekega pionirja, ki se je tudi udeležil sestanka, fotografiral. Bili smo tudi pogoščeni. Nekaj časa smo se še razgovar- jali s tov. Lojzko Stropnikovo, potem pa smo se morali posloviti. Prehitro je minil ta dan. ki mi bo ostal v trajnem spominu in ga n.j bom nikoli pozabil. Zelim si še več podobnih srečanj s svojimi tovariši ponirjl. IVAN 2URAN, VI razred. Cirkulane Strah Cmo nebo se zgrinja nad nami, sonce je skrito za gorami. Včasih pravijo ljudje, da ob hudi uri straši nekje. Vendar to ni res; to vem jaz, to veš ti to vedo vsi, da je laž. Z neba na zem].io včasih Dida toča. dež in sneg, vendar to n; strah — to .ie led RADOMILA PURG. VIII Majšperk Je^a Kristina še vedno je .jezna na t nič več se ne smeje 'n misli na t med poukom kn.iige prebira, včasih za mizico v klopi sedi in nič več se ne oglasi. Ko vpra.5a io kdo. al' se meni z menoj, mu reče. da ne. ker se boji, da bo boj. Seda.i se že jeza malo pomirila in vsaka na koncu klopi sed o ne veva, katera začela govoriti ker včasih začeti prvi pač lah Danes se ?e pogovarjava, in nič več se 1ezno ne gleda- druga drugi si pomagava, da težave šolske premagava. JUSTINA FTDERSEK, VIII. Majšperk * rimer obolenja za črnimi kozami v New Vorku je zelo poučen in tipičen za sedanje možnosti širjenja te bolezni. Potnik Evgen X }e potoval skozi New York iz Mexico CitYja in ker se ni dobro počutil, je izstopil in se nastanil v hotelu. Po petih dneh je bil tako hudo bo- lan, da se je javil v bolnišici In po 10 dneh Je umrl, ne da bi bila pravilno ugotovljena bolezen. Sele ko sta v isti bolnišnici zbolela dva pacijenta za črnimi kozami, so ugotovili Izvor njihove okužbe. Takoj so epidemiolo- gl — detektivi zdravstvene službe — pristopili k ugo- tavljanju vseh zvez in kontaktov, ki jih je imel pokojni. Avtobus, ki ga je pripeljal, se je ustavil v osmih mestih, povsod so vstopali in izstopali potniki, vsa ta mesta so brzojavno obvestili, da izsledijo te ljudi In jih takoj cepijo. Zdravniki in detektivi so se nastanili v hotelu, kjer Je preživel bolnik 5 dni. Cepljeno Je bilo takoj po- novno vse osebje in vsi gosti. Razen tega so dobili ime- na 3000 prehodnih gostov, ki so bili v hotelu tistih usod- nih pet dni In so se med tem razšli že po vseh Združenih državah. Vsem so poslali nnjne brzojavke in z malo iz- jemami so jih tudi vse dosegli in takoj cepili. Na podo- ben način so postopali tudi v bolnici. V nekaj dneh Je že sodelovalo pri cepljenju na tisoče zdravnikov. Razven kontaktov so pristopili k cepljenju tudi vseh ostalih, ki so bili v Indirektnem stiku ali pa tudi ne. Hudo Je bilo namreč to, da so imeli že 12 obolelih za kozami v new- VOTŠklh bolnišnicah. V nevanrosti Je bilo torej vse pre- bivalstvo milijonskega mesta. Od 8 milijonov Nevjor- čanov Jih Je bilo cepljenih 6,350.000. Časopisi, radio, te- levizija, so pozivali ljudstvo, cepili pa so v zasilno ure- jenih postajah v 200 šolah in 84 policijskih postajah. To Je bila najhitrejša In največja In k sreči tudi uspešna akcija. Ostalo Je pri dvanajstih primerih obolenja z dvema mrtvima. Ko Je nevarnost minila, so ugotovili, da Je kljnb cepljenju, ki pa Je že davno izgubilo svojo va- rajoče moč, bila samo ena četrtina prebivalcev imuna pniti črnim kozam. Pionirska tribuna Znanilci pomladi Posijalo je toplo sonce, zapihal je južni veter. Sneg je skopnel. Vode so narasle. Na bregu rume- nijo trobentice in cveti žafran. Ob vodi že letajo rumeni metuljčki in marljive čebelice. Tudi škorci so se vrnili in veselo žvrgolijo. Ob potokih cvete leska in mačica. Trava zeleni, drevje zeleni. Prišla je vesela pomlad. Sorec Tamara 2. razred, Sela Vrt Na vrtu mama koplje in del gredice, seje in sadi zelenjavo. I delu na vrtu pomagam mam Kmalu bo na gredicah zrasla sc lata, peteršilj, korenček in drui zelenjava. Na vrtu rastejo tuc razne cvetice, ki krasijo vrt. Pc leti iščemo na vrtu jagode. Na vi rada hodim. V suši moramo vi zalivati, drugače bi se vse posviši lo Vrt je za gospodinje zelo pc memben. Malek Katica, 2. razred, SeU pri Ptuju Haš psiček Večkrat grem k stari mami v Zg. Pristavo. Tam imajo lepega črnega psička. Psičku je Ime Mu- kL Muki je silno vesel, kadar pridem k njemu. Od veselja ska- če in cvili. Potem ga spustim z verige. Ves vesel skače okrog hi- še. Naš Muki je zelo priden. Ču- va hišo pred tatovi. Zna lepo prositi in hoditi po dveh tačkah. Jaz imam Mukija zelo rad. Mukl- ja smo dobili od tete Iz Šentilja. Zelo rad je bonbone, čokolado in kekse. Večkrat mu prinesem bon- bone. VIKI AVGUŠTIN 2. razred. Sela pri Ptuju Pionirsko šahovsko prvenstvo za občino Ptu Prejšnjo nedeljo je bilo v Ptu Ju občinsko tekmovanje med pio ntrskimi odredi v šahu. Tekmova^ nje je bilo v Domu jugoslovanski armade Našo šolo so zastopali štiri ekijje: starejši in mlajši plo nirji ter mlajše in stareiše pioiOT ke. Junaško smo se pomerili ! nasprotniki, ki jih nismo smel podcen.ievatl. I Pionirji iz Kidričevega nmo po':-'r.ma in ■ jasno je zdaj videl sliko pred se- boj: mlado dekle v belo modrem dominu, bujnih kostanjevih las, s temno modro masko čez obraz, kako je ravno odslavljala neke- ga svojega plesalca. Nekaj ga je takrat vleklo k njej, ni vedel po- vsem točno, kaj; ali je to bila plemenita drža njene visoke, vit- ke postave, ali rahel sklon glave, kar mu je dalo slutiti, da je de- kle morda žalostna, čeprav se je pravkar smejala; ali želja, da bi vedel, kakšen je obraz, ki sodi k temu glasu. Razem oči in fine, bele brade, je to lice žastirala modra žametna maska. Plesal je z njo več ur, kaicor v neldh sanjah. Pozneje jo je polju bil; ne tako, kakor se to stori na plesu ob kakem flirtu, bežno, v omami svobode mask, temveč z nekim občutkom zaupljivosti. In ona mu je nežnost enako vrača- la. V pozni uri, ko sta, utrujena od plesa, sedela v nekem tem- nem kotičku, sta si mnogo pove- dala iz svojega življenja, kar je človeku dano le v prav posebnih trenutkih. In vzljubila sta se, na tisti neizrekljivi način, ki ga tuj opazovalec nikoli ne more dou- meti, ki pa je mnogo več kot nenaden občutek privlačevanja iz strasti. Občutila sta nekako pripadnost drug do drugega, iz neke nepojmljivo gotovosti, da sta se našla. — In tako sta se pogovarjala ter si gledala v oči. Ali or" je občutil v njenih než- nostih neko pritajeno otožnost in ko je potem ob slovesu prosil za svidenje, je pričela jokati, ta- ko grenko in presimljivo. da ga je globoko preireslo. Nato se jo oprostila samo trenutek — in od takrat je ni videl ve? 5^amo za nieno ime je vedel- Irena; njen glas pa se mu je vtisnil globoko v spomin. Vse to ie v drobcu nekaj se- ! kund spet oživelo v njegovi 7a- i vesi-i. Zdaj i«' c v%o gotovostjo i -•r-Jnl flri v;''" r ■-■ i-i^ + r- VJ ir" ' hotela vstopiti v njej^ovc bolni- ško sobo. Vedel je tudi, da jc za vsako ceno mora videti še en- krajt. Pritipal se je do zvonca, pritisnil na gumb in ga ni iz- pustil prej, dokler ni sestra vsa vznemirjena pritekla v sobo ia ga vprašala, kaj se je zgodila Razburjen ji je skušal pojasniti, za kaj gre in da mora ona najti tisto dekle, pa naj velja kar ho-^ če. Sestra ga je mirila, toda oo je hotel vstaiti iz postelje. Sele ko mu je obljubila, da bo takoj poiskala ti.sto deklico, po imenu Irena, se je unesel in pomiril i In zdaj je čakal, obupoval spričo temč. ki mu ie vzela vid, krčevito prisluškoval vsakemu šumu tam zunaj sobe. Zaslišal je korake na hodniku, neko šepe- tanje kot neki dvogovor. Nato so se odprla vrata in nekdo je ■^'Stopil. »Irena?« je zašepetal. »Da. Jurij, jaz sem,<* je bil od- govor. Da, res. bila je Irena. Čutil je, kako je prisedla k njemu. Doti- paa se je do njene roke, jo rahlo pobožal in pritisnil k ustnam. Ona pa ga je z drugo roko po-| gladila po laiseh in jo nato lah-, no položila na obvezo, ki mu je pokrivala oči Ni mogel govoriti, ni našel besed, da bi jo vprašal vse tisto, kar je želel vedeti, ter, da bi ji izrazil svojo neizmerno radost, da jo je spet našel. Tudi rti mogel izkričati svoje bolestih da ga je morala najti v takeifl stanju — bre/ vida —; In da j« on ne more videti. Ona pa pa^ ie nežno poljubila n.a čelo, lica in usta. f »Zakaj si takrat izginila?« joj je tiho vprašal. Ni mu odgovo-I rila; namesto tega pa ga je pri-' jela za desno roko in jo pribli'", žala svojemu obra.':u. Rahlo so^ konice njegovih prstov drsele j prek njene brade, usten, čela in pri tom df-ttaknile gro-'. bo zacpljenih brazgotin ter ene'j neporaščene obrvi. »IvTisom hotela, da bi me kdaj videl t^kino.« mu ie odvrnila — In tedai je v hinu doumel njeno bre7.m?»ino bolečino ta 1rrr"t pred slovoFiom. hkrati .se ^.'^'lovn'-* 73vede' svoie nepopis' '^e b'^de, ki pq se ii ie imel ^a' hvalil-;, da iu .ie us^da po sv^iiJ^ lip J,',,,,..,^.; Prev. Manj a Gogaia Družbena pomoč in temeljni ter podporni dlani omogočajo članom Prešernove družbe za minimalno Članarino 1200 dinar- jev mesečno prejem šestih knjig in reprodukcijo umetniške slike. ! Ce v v»ši delovni enoti, \ šn'skom nko^-^n ali stanovan.l- cki skaonosti še ni poverjenika i Prešernove družbe, ^vite se vi. Pišite na naslov: Preš^nova dmžba, Ljubljana, poštni pre- dal 41/1, in poslali vam bomo vsa navodila. * Postanite član Prešernove družbe! Za Članarino 1200 di- narjev prejmete vsako leto knjižno zbirko šestih knjig in reprodukcijo umetniškega dela. Ce v vašem kraju ni poverje- nika ali ne veste zanj, pišite na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, poštni predal 41/1. 9va vodna rezervoarja tudi v Rogoznici v Rogoznici pri Ptuju je že zgrajen vodni rezervoar za 300.000 1 vode, ki je v zemldi, kot sta rezervoarja po 150.000 Btrov na ptujski panorami. Gradlbena dela so v celoti končana- Montažo črpalk in ostale instalacije pa bo izvršil Zavod za komunalno de- javnost Ptuj saodgorci je podiružnica poip>olne riletke pri Veliki Nedelji. So- v I\>dgorcih obiskuje 183 ildčencev; iima štiri učilnice, ka- H>inet, mlečno kuhinjo in na njej ^poučujejo štiri učne moči V šo~ •U ni jedilnice, zato jedo otroci tia ho^iikih, kar ni primemo. Letaš je 8 učencev mamj kakor Jih je bilo lanL Šola nima telo- 'vadnice, kar predstavlja največ težav v mrzlih zimskih dneh. Šo- ja ima urejeno igrišče, ki služi Itudi tamikajšnjemu športnemu društvu. ; Nekateri učenci prihajajo v .šolo iz precej oddaljenih krajev, .|le-teh je bolj malo. Stanovanj- ■ ski problem za učitelje smo re- išili z zgra^litvijo učiteljskega ' bloka, precej pereče pa je so- ' ciakio vprašanje šoloobvezni- ^ kov. V šolo prihaja nekaj otrok, I ki dužijo pri premožnejših dru- žnah kot pastirčki. Mnogi od teh primerno oblečeni in nima- p dovolj učil in učnih pripo- ipiočkov. Skratka, nekatere dru- ^•ne posvečajo pastirčkom pre- ^^io skrbi in se ne trudijo do- za nijihov boljši uspeh v Mnogi od njih so preveč ^emenjeni z delom in z razni- N domačimi opravili, ki jih gle- ^ nia svojo mladoletnost večkrat w zmorejo. Zaradi dela večkrat F^T^iajo časa za učenje, kar ne- gativno vpliva na njihov šolski uspeh.« Sdlvo Bedrač je član izvršne- ga odbora krajevne skupnosti, član nadzornega odbora »KTJD^< in predsednik nadzornega od- bora strelske družine. Je pred- sednik Občinskega komiteja ZMS občine Ormož, član odbora sindikata prosvetnih delavcev rn predsednik sveta matične šo- le pri VeHki Nedelji. »Kot predsednik Občinskega komiteja ZMS občine Ormož sem z mladuiskimi problemi in težavami dobro seznanjen. Tudi socialne probleme šoloobveznih pastirčkov bo treba v najkraj- šem času rešiti. Mladim je treba omogočiti, da se bo sleherni izo- braževal iK) svojih sposobno- stih. Prosvetno društvo »KUD« m strelska družina sta najbolj ak- tivni društvi na območju kra- jevne skupnosti. V pretekli se- zoni smo naštudirali dramo »Molčeča usta« in veseloigro »Zamotana snubitev«. Lani smo uredili prosvetno dvorano in iz- brali klubski prostor, ki ga bo- mo letos primemo opremili. Strelska družina Podgorci je v obči'nskem merilu med najbolj aiktivniimi društvi v občini. Gra- dimo strelišče za malokalibrsko puško, ki bo edino tovrstno stre- lišče v občini. Služilo bo za ob- činska in druga tekmovanja.« ŠTEFAN PETEK, tajnik kra- jevne skupnosti: »Letošnji program krajevne skupnosti je zelo obširen in za- hteven. Krajevna skupnost se predvsem ukvarja s komunalni- mi problemi, ki so na območju te krajevne skupnosti najbolj jereči. Imamo približno 20 ki- ometrov cest četrtega reda, ki jih krajevna skupnost vzdržuje. Do jesenske setve so ceste še ustrezale, pokvarilo pa jih je jesensko deževje in muhasta zi- ma. Letos bomo temeljito po- pravili cesto Brasnica—Vršič— litmerk. Ta odsek ceste je dolg približno 2 kilometra in je se- daj težko prevozen. V Cvetkov- cih bomo zgradili most čez po- tok. Most bo primerno širok in primeren za prehod z vsemi vprežnimi in motornimi — po- ljedelskimi vozili s priključki. Dogradili bomo tudi mrliško vežo in v doglednem času bo- mo mrliče polagali na mrliški oder na pokopališču. Po pred- računu bodo vsa letošnja dela krajevne skupnosti, razen pro- stovoljnega dela občanov velja- la približno 2 milijona dinarjev. Asanirali bomo 7 studencev in jih primerno uredili. Ceste bodo urejevali predvsem s prostovolj- nim delom, le prevoz gramoza in nakup ostalega gradbenega materiala bo plačala krajevna skupnost. Zgradili smo garažo za avtobus, ki je v surovem stanju veljala 1 milijon dinar- j jev.« i SLODNJAK JOŽE. šef kra- ! jevnega urada v Podgorcih in j Veliki Nedelji: »Poleg tega, da sem šef dveh krajevnih uradov, sem. tudi se- kretar OO-ZK. sekretar krajev- i ne organizacije SZDL in sekre- tar Krajevnega odbora ZB Pod- gorci. Celotna problematika kra- | jevne skupnosti mi je dobro zna- j na in jo rešujejo v r^kviru fi- i nančmih mož.nosti. Te so večkrat j pičle. Prebivalci krajevne skup- ' nosti z razumevanjem prisko- , čijo na pomoč pri tej ali oni ak- ' ciji in tako vsak pK) svoje poma- gajo pri razvijanju kraja. Za Podgorce je bila precejšnja pri- dobitev učiteljski blok, v kate- rem je poleg stanovanj za uči- telje tudi zobna ambulanta, ki ordinira dvakrat tedensko. Ima- mo tudi primemo urejeno po- svetovalnico za otroke, kjer je materam na voljo zdravnik z nasveti vsak dmgi in četrti če- trtek v meseca. Ne bi pa smeli videti samo lepega, na probleme in težave pa pozabiti. Prebivalci s hribovitega ob- ; močja KS Podgorci imajo mnogo ! perečih problemov. Poleg tega, da so studenci z zdravo pitno vo- do precej oddaljeni od stanovanj. , ne ustrezajo higienskim predpi- som. Krajevna skupnost je že večkrat razpravljala o tem pere- čem problemu in si je za letos postavila nailogo s pomočjo sta- novalcev studence primemo urediti. Glede vodnih razmer je najbolj kriiitično v Bresnici, na Ritmerku, v Preclavi, na Vršiču in na Podgorskem, Ovetkovskem in na Sodinskem vrhu. V teh krajih je tudi problem z vodo za potrebe požarne vaimosti. V po- letnih sušnih dneh mlake pre- sušijo, studencev in cistern i>a je zelo miaHo. Neurejene razme- re s pitno vodo so v vročih ix)- letnih dneh često vzrok nalez- ljivih obolenj.« Silvo Bedrač Pogled na Podgorce z južne strani Jože Slodnjak I zkorenlnjenje malarije ]e največja zdravstvena ak- dja vseh časov, začela se Je 1955. leta. V številnih deže- lah povzroča malarija 10 do 15'/o umrljivosti <)trok. Več kot 20 Bollijonov dolarjev je bilo samo prostovoljnih prispevkov v ta namen do 1964. leta. 142 dežel je bilo okuženih z malarijo, v 48 Je bila popolnoma ali delno izkoreninjena, 33 programov je v teku, 22 dežel se je pripravljalo za akcijo. Toda 39 pokrajin od teh večina v Afriki še čaka na vrsto. Jugoslaviji so začeli akcijo za izkoreninjenje ma- . larije 1959. leta, ob koncu 1962. leta je bolezen bila za- trta. Požar na otoku pri Birih V nedeljo, 4. aprila 1965, okrog 11.30 Je veter razpihal na otoku pri birlh velik požar. V tem mla- dem gozdiču so se navadno radi igrali otroci. Očividno so si tudi v nedeljo dopoldne zakurili In pri odhodu ni^o mislili na žer- javico. ki Je ostala. Močan veter Je razpihal potem žerjavico v ve- lik požar. Nanj so bili opozorjeni ptujski gasilci. Tokrat so se znašli pred važno odločitvijo, ali naj požar lokalizirajo, ali pa naj sami za- P ■ omanjkanje zdravstvenega osebja. V svetu pri- manjkuje zdravnikov, medicinskih sester, bolničark, po- možnega zdravstvenega osebja. Za 3 milijarde prebival- cev je le 1,500.000 zdravnikov. Res Je. da imajo neka- tere države po enega zdravnika tudi na 500 prebivalcev, drugod pa je eden na 50.000. To veliko pomanjkanje je največja ovira za zdravstveni napredek. ZAHVALA Ob smrti našega očeta ALOJZA ŠTALCERJA iz Orešja se iskreno zahvaljujemo dr. Neudauerju in osebju bol- nišnice Ptuj, ki so mu lajšali zadnje ure življenja Hčerka in sinovi SKUPŠČINA OBCINE PTUJ OBVESTILO Lastnike in uporabnike obcestnih zemljišč obveščamo, da po 33. členu zakona o javnih cestah (Uradni list LRS, št. 39/62) ni dovoljeno: 1. postavljati ob cesti brez dovoljenja ograje, zasaditi živo mejo, drevesa, trto in druge nasade, nameščati les, ope- ko ter drugi material in predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči promet ali če bi se s tem lahko poškodo- vala cesta; 2. orati v določenem ožjem pasu ob cesti oziroma orati proti cesti v določenem širšem pasu ob cesti; 3. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kme- tijsko orodje in stroje. Po 35. členu zgoraj citiranega zakona se za te prekrške kaznujejo odgovorne osebe z denarno kaznijo od 1000 do 20.000 dinarjev. Prosimo, da se lastniki in uporabniki zemljišč ob javnih cestah vzdržijo dejanj, ki niso dovoljena in s tem poma- gajo vzdrževati javne ceste ter omogočijo varen promet. Oddelek za inšpekcijske službe občinske skupščine Ptuj Svet delovne skupnosti občinskega sodišča v Ptuju razpisuje prosto delovno mesto strojepiskb Pogoji: administrativna šola ali spričevalo o preiskusnem izpitu za strojepisca I/b razreda. Prošnje, kolkovane s 50 dinarji, pošljite predsedništvu ob- činskega sodišča v Ptuju v 15 dneh po objavi. Osebni dohodek je določen po pravilniku sodišča. Nastop službe s 1. majem 1965. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. žgejo še ostalo lahko vnetljivo šavje, dd bi si prihranili poznej- šo ponovitev požara. Končno so se odločili za drugo. Otok je po svoje očistil ogenj. Večina mladega drevja, ki bo ko- ristilo prej ali slej Vodni skup- nosti za porečje Drave in Mure "za fažine, boj-astla dalje, ker ga ogenj ni preveč prizadel. Bolj kot drevje so prizadeti še otro- ci, ki ne morejo več tako skrito kot prej prirejati raznih iger v dveh taborih, ki sta drug druge- ga napadala in se »uničevala«. Vodna skupnost za porečje Drave in Mure, ki ^ma v upravi in hasnovanju ta otok, bo mora- la včasih nanj poslati v kontrolo svojega delavca. Ne bo odveč, če bodo to storili od časa do ča- sa tudi ta ali drugi oče, ko po- greša svojega sinčka — šolarja, j Na otok je namreč lahko priti po binh. ko je nizka voda, če pa ta naraste, je nevarnost, da se i kateremu pri prehodu vode zgodi ' kai hujšega. V bližini ni vedno {ljudi, ki bi slišaH klicanje na po- moč, ko bi ta bila i>otrebna, i V. J. PRI KOPANJU ZA VODOVOD V NOVEM NASELJU NAJDENA GROBNICA I v torek, 6. aprila 1965, so od- j krili delavci, ki kopajo jarke za vodovod v novem naselju, pri Filipičevl hiši. globoko v zemlji, grobnico s posmrtnimi ostanki — z okostjem moškega. Grobnica je dolga nad 2 metra , in široka 70 cm. Njeno dno in stene so iz velike opeke, pokrov pa je iz belega marmorja. Pri ko- panju jarka so mislili delavci, da so naleteli na kos skele, niso pa pomislili, da je pod njimi le plo- .šča nad grobnico. Ko se je plošča vdala, so zagledali v grobnici okostje in vodo, ki je prej proni- cala skozi zemljo v to dobro ob- zidano in pokrito grobnico. Lega te grobnice je od zahoda proti vzhodu in je točno pod cesto v Stuke (proti Križaju). C najdenini je bil obveščen Ptujski muzej, ki bo storil sve potrebno glede same grobnice in ostalega najdenega. Danes nride na kraj sam konzervator, ki bo proučil najdenino In ki bo tudi kaj več vedel pojasniti javnosti. Po površni oceni je učakala ta grobnica v Novem naselju vsa) 16 stoletij, predno je bila odkrita. Zanimiva je ugotovitev, da so tukajšnji delavci pri vseh razko- pavanjih že dokaj previdni, ko naletijo na trde predmete v zem- lji. Delavca pa, ki sta delala rav- no na odseku, kjer je grobnica, pa nista doma od tukaj, temveč IZ okolice Rogatca. Po opisovanju sodeč, kako sta prišla do grobni- ce, najdenini res nista pripisova- la posebne, vrednosti in šele, ko sta prebila marmorno ploščo, sta spoznala, da tukaj ni bil nasip z raznim materialom, tpmvpč grob- nica nekega veljaka, čigar več sto let stari posmrtni ostanki so ohranjeni do na^pos V J VZGO.TNO 'ARSTVENA USTANOVA PTUJ razpisuje prosto d^i^^no mesto UPRAVNIKA Pogoj: predpisana strokovna iz- obrazba z večletno prakso na vodilnem mestu. Prošnje pošljite upravi Otroške- jfa »»♦"i Hrt 2«. aprila 1965. zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN Ne jemljete si časa za razmišljanje, ko je po- 21.3. — 20.4. trebna vaša hitra in učinkovita pomoč. Se več uspehov boste dosegli, ker se načrtno podajate na delo. Za spore se nikdar niste navduševali; ljubši so vam ljudje, ki se dobro razumejo. BIK Vaša priljubljenost je bila zopet na preizkuš- 21.4. — 20.5. nji; na njej lahko nadalje gradite. S svojo naklo- njenostjo soljudem najlažje izrazite svoja srčna čustva. Vaša družina najbolj ceni vaše vrline. DVOJCKA Videz vas navadno ne vara, ker si vzamete čas 21.5. — 22.6. za globlja spoznanja. Zelo hitro se znajdete tudi v težjih situacijah. V vaši družbi je prijetno, ker jo radi zabavate, nikdar pa ne žalite. RAK V poklicu novi uspehi kljub težavam, ki jih 23. 6. — 22. 7. piste vedno sami krivi. Odkar se zadržujete pri stvareh, ki vas veselijo, niste več nevoljnl zaradi ostalih. Sodelavci vas dobro razumejo in vam tudi radi pomagajo. LEV Največkrat se navdušujete za vse. kar kaže 23.7. — 22.8. človeško plemenitost. Odlašanje ni vaša lastnost. Pričakovanja se vam bodo izpolnila v bližnji bo- dočnosti po zaslugi ljudi, ki so vam hvaležni za pomoč v težkih trenutkih. DEVICA Najbolj vas veseli delo med ljudmi, ki vedno 23.8. — 22.9. razmišljajo, kako bi drugim najbolj pomagali, pa ne z besedami, temveč z dejanji. Mnoge želje se vam izpolnijo. Svoje nevolje niste navajeni stre- sati nad drugimi. TEHTNICA Mnogo vaših zamisli so vam pomagali izvesti 23. 9. — 22.10. sodelavci, ker poznajo vašo nesebičnost. Ne cenite ljudi, ki silijo čez stvari, čeprav jih ne morejo preskočiti. Tudi najmanjša pozornost prinese ne- kaj veselja. ŠKORPIJON Mnogim škoduje počasnost, vam pa prenaglje- 23.10. — 22.11. nost. čeravno imate največkrat dobre namene. Več taktnosti in diplomacije vam bo zelo koristilo. Iz- redno presenečenje vas bo spravilo v zidano vo- ljo. STRELEC Navajeni ste tudi izpeljati, kar ste si zamislili 23.11. — 20.12.171 za kar ste prepričani, da je prav. Ljudje vaše sorte so po svoje srečni, ker se ne ustrašijo težav. Deležni ste velikega zaupanja soljudi, ker jim tudi sami radi zaupate. KOZOROG Okolica vas zelo ceni, ker ste s skromnostjo 21.12. — 20.1. več dosegli kot drugi s prevelikimi zahtevami. Radi svetujete, še raje pa pomagate. Srečni ste, odkar ne ravnate po predsodkih, temveč po last- nih razsodbah. VODNAR Lahko ste ponosni na velik krog ljudi, ki vam 21.1. — 19.2. je pred kratkim izrekel svojo zaupnico. Bolj cenite srčnost kot vse drugo. Zelo radi se zanimate za soljudi, ker se veselite njihove sreče tn z njimi delite tudi bolečine. RTBI Največkrat boste našli zadovoljstvo in srečo 20. 2. — 20. 3. tam. kjer ste doma — tudi v lastni družinL Izka- zana vam vljudnost vas zadolžuje biti enak do vseh, ki vam jo izkazujejo. V bližsnjih prijetnih dneh boste zved^i nmogo novic. Mednarodna esperontska zveza predlagana za Nobelovo stagrado za mir Rotterdam. Po zadnjih ve- ®teh je večje število poslancev in uglednih osebnosti javne- življenja predlagalo Nobelove- ^^ odboru v Oslu, naj prisodi mi- '■'^vno nagrado za leto 1965 Med- ^rodni esperantski zvez;!, svetov- IJ' Organizaciji za razširjanje med- ^fodnega jezika esperanta (uea). predlagatelji je 72 članov '■^^skega parlamenta in 60 članov izozemske poslanske zbornice, 'lo je več primerov, da so orga- zacije prejele Nobelovo nagrado ^^ mir; tako v letu 1904 Inštitut ^^narodnega prava v ?,enevi; le- ^ 1910 Mednarodni urad za mir ^ oernu; dvakrat je prejel to Mednarodni odbor Rdeče- križa v Ženevi; leta 1938 Nan- ^^ova mednarodna služba za be- j^ce in leta 1947 tako Imenovano ^Jvo prijateljev (Kvekerji). I^^klep OZN, naj bo leto 1963 'ahk sodelovanja, ^Sodno vpliva na odločitev MeZ^^ga odbora v Oslu glede kot esperantske zveze, tiam^^^ni-zacije, ki je v prvi vrsti j^jj^ ]ena mednarodnemu spora- Stran 6 »TEDNIK« — ppfek, 9. aprila ^frnn fi Odličen začetek NK »Drava« Pred odhodom NK »Drave« v Velenje, kjer je odigrala prven- stveno tekmo z NK Rudarjem, je večina pristašev računala z zanesljivim porazom. Vendar je to srečanje plačilo za resno de- lo. Požrtvovalnost, predvsem pa kolektivna igra sta prinesla iz- kupiček z delitvijo točk. Rezul- tat srečanja je bil 0:0, kar je enajstorica ptujske Drave dala spodbudnega poleta za nadalj- nja osvajanja točk. m Na stadionu SD Drava je re- prezentanca NK Slivnice pre- magala B reprezentanco Drave v prvenstveni pokalni tekmi. Za domačo enajstorico so igrali v večini starejši, ki še vedno se- stavljajo jedro moštva. Večji doprinos v tej športni panogi pa bi dali, če bi se nekateri iz- med njih odločili za vzgojo mla- dine. Tekma se je končala z re- zultatom 1:2 (0:1) za goste. * Tudi pionirji ne počivajo, saj so v nedeljo, 4. aprila, odigrali tekmo s pionirsko B reprezen- tanco iz Maribora in srečanje izgubili z rezultatom 3:0 (2:0). Sodila sta sodniški pripravnik Klarič ter stranski sodnik Pe- trovič. • Enajstorice občinske lige se v prijateljskih tekmah pripravlja- jo na bližnje prvenstvo ObNL. V nedeljo so odigrale enajstorice TVD »Partizan« Dornava, De- sternik in Markovci prijateljske nogometne tekme, ki so se kon- čale z naslednjimi rezultati: MLADINCI: TVD »Partizan« Dornava—TVD »Partizan« Mar- kovci 3:2; CLANI: TVD »Partizan« De- sternik—Markovci 2:4. Po porazu uspel Na igrišču NK »Aluminij« v Kidričevem so domači nogome- taši prikazali zanimiv nogomet. Gostovala je enajstorica iz Nove Gorice, ki se je ves prvi del igre povsem enakovredno in izena- čeno upirala. Čeprav so doma- čini že v 13. minuti prišli v vod- stvo z zadetkom Milosavljeviča, so gostje uspeli rezultat izena- čiti in obdržati neodločeno vse do 61. minute, ko je Aluminij ROJSTVA IN SMRTI NA OB- MOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Elizabeta Voj^, Muretinci 71 — Viktorja; Cecili- ja Smodiš, Kamenščak 60/a, Ljutomer — Ljubomira; Cecilija Kozel, Kungota 48 — Milana; Marija Lupša, Bišečki vrh 53 — Branka; Jožefa Bele, Marjeta 14, Tezno — dečka; Cecilija Mohor- ko, Jesenice — Viljema; Anica Kojc, Dežno 7 — dečka; Marija Brglez, Pongerce 32 — deklico; Rozina Farič, Ljutomer, Ormo- ška 11 — dečka; Marija Kuhar, Budina 59 — Majdo; Ivanka Vi- dovič, Miklošičeva 6/a — dečka; Kristina Lovrek, Lovrenc na Dravskem polju 66 — deklico; Marija Peteršič, Bezjakova 6/a — Zdenka; Ana Krajnc, Tru- barjeva 8/a — dečka; Terezija Horvat, Kočice 64 — deklico; Marija Jankovič, Gregorčičev drevored 8 — Damira; Olga Kuhar Brstje 14 — deklico; Mara Cuš, Dornava 49 — Vlad- ka; Anica Zdralič, Ciril Meto- dov dr. 1/c — Branka. Umrli so: Ivanka Zafošnik, Mihovce 41, rojena 4. maja 1963, umrla 2. aprila 1965; Zofija Pe- trovič, Macelj 48, rojena 1896, umrla 3. aprila 1965; Frančiška Miki, Gibina 17, rojena 1904, umria 4. aprila 1965; Zdenka Pulko, Zg. Slov. Bistrica 10, rojena 27. februarja 1964, umr- la 4. aprila 1965. TRZNE CENE SADJA IN PO- VRTNINE V POSLOVALNICI »POVRTNINE« (PRI MAGDI) Jabolka I a 280, jabolka Ha 220; marelice vložene 330; slive suhe 420; hruške suhe 220; banane 350; lešniki celi 550; li- mone 290; pomaranče 300; ro- zine 510; grappefruit 200; rad- gonski biser 720; vino rdeče 250; vino belo 260; vino rdeče 21 650; vino belo 21 890; sir 1144; vreč- ke papir 300; cvetača 320; grah vložen 324; kumare 600; ohrovt 120; peteršilj 260; por 200; ra- dič 350, solata endivija 300; so- lata kristalka 500; zelje sveže 230: redkev črna 80; paradižni- kova mezga 700; česen 350; če- bula I a 120; čebula II a 115; krompir 60; korenček 80; pesa rdeča 120; koruza 85; proso 190; fižol »tetovec« 230; fižol prepe- ličar 250; zelje kislo 100: raden- ska 11 60; slatina Donat 11 60. pK>vedel s pomočjo zanesljivega igralca KRNICA, ki je preigral obrambno vrsto gostov in za- nesljivo zatresel mrežo in povi- šal dvakrat rezultat. STRELCI: Trpine za goste, za domačine pa Milosavljevič in Krnič, dvakrat. Izguba, ki odvzema nenadomestljive točke RK »Drava« je odigral prvo prvenstveno tekmo na tujem igrišču, v Ormožu. Poleg RK »Kovinarja« iz Maribora, ki ga prištevajo med resne kandidate za vstop v slovensko ligo, so Ptujčani izgubili kar dve točki z RK »Ormož«, ki ima trenutno več možnosti, da se prebije v slovensko ligo. Čeprav so Ptuj- čani izgubili srečanje s štiri- mi zadetki razlike, še vedno niso obupali. Res je, da izgubljenih točk ni mogoče nadomestiti, vendar, s tem ni rečeno, da ni mogoče doseči cilja, ki so si ga postavili. V petek, 2. aprila 1965, je bil na občinski zvezi za telesno kul- turo Ptuj razgovor rokometnih sodnikov občine Ptuj, ki se ga je udeležil predsednik rokomet- nega odbora Ivan Mušič iz Ma- ribora. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno, da je bilo premalo stika z rokometnim odborom v Mariboru. Na tem razgovoru so se dogovorili ptujski rokometni sodniki za resno delo. Redni let- ni občni zbor bo sicer nekoliko pozno, kljub temu, da je kazalo, da v Ptuju sploh ni sodniške or- ganizacije. Sodniški zbor rokometnih sodnikov pri občinski zvezi za telesno kulturo Ptuj bo imel svoj redni OBCNI ZBOR v sre- do, 14. aprila, ob 16. uri v pro- storih zveze. Trg MDB 2/1. Uvrstili so se Po uspešnem nastopu na sred- nješolskem tekmovanju v vajah na orodju v Mariboru je te < prispelo v F»tuj pismo, v ka rem so vabljeni najboljši tekn valki in najboljša tekmova! na republiško srednješols tekmovanje v Ljubljano. štirje bodo zastopali šolo, ki obiskujejo. Za Ptuj je nast mladih tekmovalcev velik usp« Prvenstvo GZS v Ljubljani V soboto, 10. in nedeljo, 11. 1 odpotujejo najboljši ptujski tel vadci na republiško prvenst GZS v Ljubljano. Med tekm valci je lanskoletni republiž prvak Mesarič Oto, nič manj ne zaostaja Vidovič Marjs Mršek Janez se bo prvič srei z najboljšimi mladinci, po pi pravah sodeč in po njegovi v Iji pa kaže, da se bo uvrstil m( najboljše v republiki. C Pionirski šah Občinska zveza pj-ijatelji mladine Ptuj je skupno s šahe skim društvom Ptuj priredila nedeljo, 4. aprila 1965, dopoldc v domu JLA pionirsko šahovsl tekmovanje. Za prvenstvo ob< ne je tekmovalo 76 pionirjev vseh krajev naše občine. Prvo mesto so zasedli pes mezniki: Anka Zafošnik, Kidričevo Dragica Leskovar, Kidričevo Bojan Kovač, T. žnidarič, Pti Stanko Markič, T. žnidarič, Pti Prva mesta pa so dosegle ek pe: Mlajše pionirke Kidričevo Mlajši pionirji Kidričevo Starejše pionirke Hajdina Starejši pionirji F. Osojnik Vsi zmagovalci so prejeli z nagrado šahovske garniture. Občinski prvaki posameznil in v ekipah bodo v nedeljo, 1] aprila t. 1., nastopili na okra; nem prvenstvu v Mariboru.