UDIK: 811.163.6(091):9:29 Jajpelj J. Aleksander Dimitiijevič Duličenko Tartu
NEZNAN ROKOPIS JURIJA JAPLJA O SLOVENSKEM JEZIKU
IZ LETA 1773
Rokopis o slovenskem jezika je oblikoval Jurij Japelj leta 1773 v okviru načrta primerjave »vseh jezikov« H. L. Ch. Bacmeisterja. Rokopis sem našel leta 1996 v Rokopisnem oddelku Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu. V članku podajam lingvistično in tekstološko analizo besedila, ki je na koncu članka tudi v celoti natisnjeno.
Japelj wrote a manuscript about Slovene in 1773 as part of the plan by H. L. Ch. Bacmeister to compare »all languages«. The author of this article found the manuscript in 1996 in the manuscript section of the Russian National Library in St. Petersburg. The article includes linguistic and textological analysis of the text, which is also published in its entirety at the end of the article.
Ključne besede: slovenski jezik 18. stoletja, rokopis Jurija Japlja, translitiracijsko-trans-kripcijska ponazoritev glasovne podobe slovenskega besedila
Key words: 18'h-clntury Slovene, Jurij Japeli's manuscript, presentation of a phonological profile of a Slovene text with transliteration/transcription
Zgodovina nastanka rokopisa
Leta 1773 je Hartwig Ludwig Christian Bacmeister (umrl 1806), v Sankt Peterburgu živeči inšpektor akademijskih gimnazij in zelo izobražen človek s posluhom za znanost, oblikoval načrt »alle Sprachen der Erde zu vergleichen« (Adelung 1815: 24). Načrt je bil natisnjen istega leta v brošuri z latinskim naslovom Idea et desideria de colligendis linguarum speciminibus. Znan je izvod te izdaje, ki se hrani v univerzitetni knjižnici v Göttingenu (Niedersächsische Staats- und Universitätsbibliothek). Tako naslov kot besedilo sta zapisana v štirih jezikih - vzporedno v ruskem, francoskem, latinskem in nemškem. V predgovoru je avtor zapisal:
HaMtpeei a coöapaTt bi nepesoflt na pasHMe HOBMe rnnm »HBMe asMKH, KaKie tokmo mh% flocTaTt MOÄHO öyfleTi
//sln. moja namera je, da v prevodu v različne nove ali žive jezike, kolikor jih bom le uspel dobiti, zberem//
natančno določene primere in besedila, ali, kot se je sam izrazil, »p%HH ^na nepe-Bo^y« (Bacmeister 1773: 2).
Katere »p%HH« pa je izbral? Pod številko 1 so navedeni glavni števniki, pod številko 2 in naslednjimi pa stavki, ki so med seboj deloma pomensko povezani:
1) oflHHi, flBa /_/, TMca^a. 2) Bort öescMepTeHi. ^enoBeKi »HBeTi He flonro. 3) MaTt qtnyeTi cbohxi fl%Te0. Y Hefi b THTtKaxt MHoro MonoKa. My^t ee nroÖHTt. 4) ETa »eH^HHa ÖMna öproxaTa. OHa podana, mecTt flHefi ToMy Hasaflt, cMHa. OHa e^e HeMo^eTt. ^oHb ea noflnt chahti a nna^eTt
//sln. 1) en, dva /_/, tisoč. 2) Bog je nesmrten. Človek ne živi dolgo. 3) Mati poljublja svoje otroke. V svojih seskah ima veliko mleka. Mož jo ljubi. 4) Ta ženska je bila noseča. Rodila je pred šestimi dnevi, sina. Se vedno je bolna. Njena hčerka sedi poleg nje in joče// (Bacmei-ster 1773: 2 in dalje).
Brošura je bila natisnjena v 600 izvodih, ki so jih razdali potujočim učenjakom celotne ruske države, poslali pa so jo tudi po vsej Evropi tistim, za katere so predvidevali, da bodo besedilo znali prevesti v različne jezike. Poldrugo desetletje je Bacmei-ster iz raznih koncev Ruskega imperija in iz Evrope prejemal gradivo v različnih jezikih, nazadnje pa je, kot je napisal F. Adelung v monografiji Zasluge Kataiine Velike na področju primerjalnega jezikoslovja (3acnyrH EKaxepHHH BenHKOH b o6nacTH cpaB-HHTentHoro HSHKOBe^eHHa), za ta projekt izgubil zanimanje in zbranega gradiva tako ni nikoli objavil, prim.:
Bacmeister scheint aber unterdessen die Lust zu dieser Arbeit verloren zu haben, wenigstens hat er nie der Welt das Resultat seiner Sammlungen mitgetheilt! Zato, nadaljuje Adelung:
Da ich so glücklich bin, alle diese Materialien zu besitzen, von denen hier die erste ausführliche Nachricht erscheint (Adelung 1815: 25).
V omenjeni monografiji ni pojasnjeno, kako se je lingvistično gradivo Bacmeister-ja znašlo v Adelungovih rokah. Sam Adelung poroča, da je Bacmeister svoje gradivo razdelil na tri dele (»Klasse«):
III. Gernz^e Uebersetzungen seines Aufsatzes TII. Uebersetzungen einzelner Stückle /.../;
III. Wörterverzeichnis und Sprachbemerkungen/_/ (Adelung 1815: 26-31).
Prvi del, naslovljen Vsi prevodi (Bce nepeBo^n), vsebuje gradivo 72 jezikov, v drugem delu (Pi^evodi posameznih delov/fi^agmentov - EepeBO^H OT^entHHX KycKOB/ ^parMeHTOB) je 5, v tretjem (Seznam besed in Jezikovne opombe - Chhcok chob h H3HKOBHe 3aMeHaHHH) pa 24 jezikov; Bacmeisterju je uspelo v celoti zbrati prevode v 101 jezik. Adelung je tudi zapisal, da je Bacmeister nameraval gradivo objaviti, vendar se je postopoma oddaljeval od te ideje, saj se je začel zanimati za rusko zgodovino:
Aus Bacmeister's Papieren siehet man, dass er 1786 eine zweite Ausgabe der Aufforderung mit andern Exempeln drucken lassen, so wie dass er anfangs grosse Sprachvergleichung lateinisch herausgeben wollte; später-hin bestimmte er sich für die französische Sprache /_/ und sammelte zu gleicher Zeit mit grossem Fleisse aus alten und neuern Reisebeschreibungen Nachweisungen über die Art der Herausgabe hatte er schon einen vorläufigen Plan entworfen, als sein Eifer doch endlich durch die grossen Schwierigkeiten, die er fand, immer kühler wurde. Und so entzog er dieser schönen Unternehmung seit dem Jahre 1789 seine lebhaftere Theilnahme, und schränkte nun seinen immer unermüdeten Fleiss fast bloss auf Sammlungen zur Russischen Geschichte ein (Adelung 1815: 31-32).
Vseeno pa ne smemo trditi, da Bacmeisterjevi sodobniki z njegovim projektom niso bili seznanjeni. O njem so pisali v nekaterih evropskih državah. Najpomembneje
pa je to, da je njegovo gradivo uporabil akad. S. Pallas pri oblikovanju znamenitih
Primerjalnih slovarjev vseh jezikov in narečij (CpaBHHTentHHe cnoBapn Bcex h3hkob H HapeHHH), katerih pobudnica je bila carica Katarina 11.
/^ / in Russland wurden seine Materialien schon von Pallas sehr häufig für das grosse Vergleichende Wörterbuch benutzt (Adelung 1815: 32).
Razumljivo je, da je bilo slovarsko gradivo v naslednjih letih znatno dopolnjeno, zato je bila leta 1786 v Sankt-Peterburgu izdana še nova brošura z naslovom Modele du vocabulaire, qui doit server a la comparaison de toutes les langues (Modele 1786). Izdaji je bil dodan seznam gesel, katerim je bilo potrebno pripisati ustreznice v vseh znanih jezikih sveta. Rezultat tega dela je bila obsežna izdaja Primerjalnega slovarja vseh jezikov in narečij (CpaBHHTentHHH cnoBapt Bcex h3hkob h HapeHHH) v dveh delih iz 1787-1789, v katero je vključen tudi slovenski jezik. Druga izdaja slovarja v predelavi Jankoviča de Mirievoje izšla 1790-1791 (CpaBHHTentHHe cnoBapH 17871789; 1790-1791). Če so v prvi izdaji slovarja ustreznice »v vseh jezikih« zapisane ob ruski besedi, pa so v drugi izdaji ruske besede in njihove tujejezične ustreznice navedene »po abecednem vrstnem redu«. Slovarja se zaradi tega praktično ni dalo uporabljati (podrobneje o Pr^i^erjalnih slovarjih glej npr. v: Adelung 1815; Jagic 1910: 70-72 in drugje).
Iz dopisovanja med J. Dobrovskim in J. Kopitarjem je moč razbrati, da sta slovensko gradivo za Pr-imerjalne slovarje v Sankt-Peterburg poslala Jurij Japelj in Blaž Kumerdej. Tako npr. v Kopitarjevem pismu J. Dobrovskemu, napisanem na Dunaju 7. aprila 1809, beremo:
können Sie zu wissen thun, dass sowohl Kumerdej als Japel zur Zeit als von St. Petersburg ein Anruf an alle Sprachgelehrten wegen des von der Kaiserin Katharina 11. verlangten Universalwörterbuchs (wenn ich nicht irre unter Prof. Bacmeisters Firma) erging, ihre Beiträge dazu geliefert, und soviel ich mich erinnere, manches aus ihren dazumahligen erst aufkeimenden slavischen Notizen (Anmassungen) haben einfliessen lassen. Es ist mir aber nicht bekannt, dass je eine Antwort darauf erfolgt wäre, und ich glaube, dass wirklich keine erfolgt ist; denn schwerlich würden es mir jene Freunde verschwiegen haben, und in ihrem Nachlasse ist auch nichts dergleichen gefunden worden (Briefwechsel 1885: 59).
Primerjaj tudi pričevanje V. Jagica:
06a ohh /KyMepfleH h ^nent/ oTo3BajHcb, no BocnoMHHaHiaMi ^o0ca, Ha Bo33BaHie, cfltnaHHoe no cnynaro H3flaHia CpaBHHTentHaro cnoBapa HMnep. EKaTepHHM, h npHcna^H KaKoHTo MaTepiaji bi HeTepöyprt
//sln. Oba /Kumerdej in Japelj/ sta se, kot se spominja Žiga Zois, odzvala na razglas v izdaji Primerjalnega slovarja carice Katarine II. in v Peterburg poslala neko gradivo// (Jagic 1910: 178).
Medtem ko je rokopis kasnejšega slovenskega slovarskega gradiva verjetno potrebno še raziskati, pa so neposredni Bacmeisterjevi »jezikovni poskusi« ohranjeni. Predvsem je za nas pomemben prvi del (po Adelungovi razvrstitvi) Bacmeisterjeve
zbirke, ker je prav v njem zbrano slovensko gradivo. V Adelungovi knjigi se nahaja pod številko 33; poleg samega jezika sta navedena še podatka o tem, kdo je gradivo poslal in po kom: »33. Krainisch, von Japel, durch Hacquet in Leibach« (Adelung 1815: 28).
Jurij Japelj (1744-1807) je mocno vplival na oblikovanje in razvoj slovenskega knjižnega jezika. To so poudarjali raziskovalci v 19. stoletju (npr. Glaser 1895: 52-58). Poznan je predvsem kot prevajalec v slovenščino (skupaj z B. Kumerdejem in sodelavci) Nove in Stare zaveze (Svetu pismu 1784-1786; Svetu Pismu 1791; Breznik 1928: 77107; glej še: Rigler 1968: 194-208; Lenček 1982: 251-293). Priznana raziskovalka zgodovine slovenskega knjižnega jezika Martina Orožen opozarja, da so imeli v 18. in v začetku 19. stoletja v oblikovanju knjižnih norm odločilno vlogo Gorenjci, prim.:
»Rekli bi lahko, da je od Japlja do Levstika oblikovanje knjižne norme domena izobražencev
- Gorenjcev« (Orožen 1989: 165).
Martina Orožen je v prevodih Biblije J. Dalmatina in J. Japlja primerjala njun odnos do jezika in prišla do zaključka, da Dalmatinov prevod pogosto odraža »pozicijske fonetične variante« različnih fonemov, Jurij Japelj pa je bil pri prevodu konzer-vativnejši, upošteval je namreč etimološko osnovo besed (Orožen 1984a: 159 in dalje; Orožen 1984/85: 217-223; o razlikah na leksikalni ravni glej: Orožen 1984b: 249-274). Pri svoji analizi se je M. Orožen opirala (kar je razumljivo) na Japljeva besedila, ki so grafično-pravopisno močno oddaljena od dejanske glasovne podobe posameznih besed. Nanovo odkriti Japljev dokument pa nam omogoča, da za grafično-pravopisno »preobleko« prepoznamo in začutimo živo glasovno podobo slovenskega jezika 18. stoletja (o tem podrobneje spodaj).
Po Adelungovem mnenju je Japelj svoje gradivo poslal v Sankt-Peterburg po prišleku iz Francije Balthasarju/Belsazarju Hacquetu (1739/1749-1815), ki je od leta 1773 poučeval fiziologijo in anatomijo v ljubljanskem liceju in se ni ukvarjal samo z naravoslovjem, ampak je v začetku 19. stoletja izdal v nemščini spis zgodovinsko-etnografske vsebine Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyren und Slaven To nas navaja na misel, da je bil J. Japelj v neposrednih stikih s Hacquetom, verjetno, predvsem zaradi skupnih znanstvenih zanimanj. (Podrobneje o Hacquetu glej: Novak 1986: 60-123.)
Vse kaže, da Adelungov opis drugih dveh delov omenjene zbirke ne omenja slovenskega jezika.
Odkritje rokopisa
Besedilo Jurija Japlja se hrani v knjižnem fondu F. Adelunga (fond 7, M 21, šifra 81) v Rokopisnem oddelku Javne knjižnice ^ Ruske nacionalne knjižnice v Sankt-Peterburgu, z oznako »Krainisch. CXL«.
Japljev rokopis sem našel 27. junija 1996, kot sem že omenil, v Rokopisnem oddelku Ruske nacionalne knjižnice. Z besedilom sem se začel ukvarjati 29. junija istega leta, vendar sem bil 30. junija, medtem ko sem že prepisal liste od 1 do 4, primoran prenehati
z delom, saj sem zvedel za nepričakovano smrt akad. N. I. Tostoja v Moskvi. Se istega dne sem nemudoma odpotoval v Moskvo, da bi na zadnjo pot pospremil svojega učitelja. K obdelavi besedila sem se lahko vrnil šele nekaj let kasneje - v juniju 2000. Zaradi visokih stroškov kopiranja sem moral celoten dokument prepisati na roke.
Opis rokopisa
Rokopis sestavljajo listi dobro ohranjenega in zadovoljivo trdnega papirja. Njegov obseg je: višina 37,5, širina 22,5 cm. Besedilo je v celoti napisano s čitljivim rokopisom. Vseeno pa sem imel na nekaterih mestih pri branju težave, zato sem nejasne dele postavil v oglati oklepaj.
Na listu št. 1 beremo:
Krainisch.
1)	Krainische Uebersetzung - /_/ von George [?] Japel (pag. 8) - /_/ von Profess. F. Beckmann mit seinem Brief vom 5 Juni 1779 /_/ - Traduction en Carniolien, ou Slavonic du Sujet anonce dans l'Avertissement publie a St. Peters-bourg. (HMena HHcnHTentHHH h npe^no^eHia he KapniontcKOMi h3hk%, nepeBe^eSHH he $paH^y3CKiH ci npHMinaHi^MH, Kacaro^. H3HKa h Hapo^HOCTH KapHiontCKOH; sln. Stevniki in stavki v kranjskem jeziku, prevedeni v francoščino, z besedilom o jeziku in kranjskem narodu)
2)	N. T. Slavo-Carniolicum. Labaci 1784. 8. »Pater-Noster«
Na listu št. 2 je samo ena beseda - naslov: Krainisch.
Na listu št. 3:
Krainisch Uebersetzung
/^/ von G. Japel, (pag. 8.)
durch [?] Hacquet, /^/ Medicinae in Laybach
/^/ von Dr. Professor J. Beckmann, mit seinem Brief vom 5 Juni 1779
Na listu št. 4 je napisan naslov dokumenta v francoščini, nato pa si vzporedno sledijo števniki:
Traduction en
Carniolien, ou Slavonic du Sujet annonce dans l'Avertissement publie a St. Petersbourg. L'annee 1773.
Par Mr Bacmeister
Zdi se, da je besedilo na listih od 1 do 3 zapisal sam Bacmeister, pa tudi nekateri drugi zapisovalci. Z Japljevo roko se tekst začne na listu št. 4.
Samo besedilo dokumenta se tako razprostira na naslednjih listih: 4-4a (v originalu 4-4/06), 5-5a, 6-6a, 7-7a, 8-8a, 9, 10-10a, 11-11a, 12; tj. dokument obsega dva lista brez parne strani in sedem celotnih listov - skupno 9 listov ali 16 strani.
Na listih 3, 4, 5 in 8 je na robu, desno od besedila, z zelo majhno pisavo (v obliki ravnega navpičnega stolpca) zapisano besedilo v francoskem jeziku, ki pa ga, žal, nisem mogel prebrati - zahteva namreč specialno povečavo. Na listu 8a so med vrsticami zapisane opombe, ki mi jih prav tako ni uspelo razvozlati. Na listu 10a sta desno od besedila dve opombi, napisani z zelo majhno pisavo in sta praktično neberljivi; podoben zapis je tudi na listu 11.
Značilnosti besedila
Osrednji del dokumenta vsebuje slovensko lingvistično gradivo - na začetku so navedeni glavni števniki, sledijo jim bolj ali manj pomensko povezano besedilo in posamezni stavki. Celotno gradivo je navedeno v obliki vzporednih vrstic:
1) v začetku vrstica A - francoski števniki in stavki (»Signification de chaque mot Carniolien«);
2)	sledi vrstica B - slovenske ustreznice, zapisane v pravopisnem uzusu iz konca 18. stoletja (»Traduction Carniolienne«);
3)	niže je vrstica C - izgovor (resp. »HBoe 3ByHaHHe) slovenskih števnikov in stavkov, zapisan z znaki francoske latinice (»Pronunciation a la Frangoise«), in na koncu
4)	D - izgovor, podan v cirilici (»Ejsai de la Pronunciation en Rujse«).
Na koncu vsakega lista so »Opombe« (»Remarques«) s pojasnili o nekaterih posebnostih besed, njihovem izgovoru, slovničnih oblikah in drugem.
Prvi odstavek dokumenta (na listu št. 4) izgleda tako:
A.	Cinq, Six, Sept, hu^t, neuf
B.	Pe^t, fhest, fedew, fedw, öfs^em (3), devet,
C.	Pait^e, chaist^e, faidw, aufs^m, de^aite,
D.	nem, meCm, Ce^M, bocm, OCm ^eßem.
Števniki so v rokopisu predstavljeni na listih 4-4a.
Besedilo je v obliki vzporednih vrstic navedeno na listih od 5 do 7a, tj. 5-5a, 6-6a, 7-7a - skupno na šestih straneh. Tu predstavljam vzorec prvih štirih vrstic (list 5):
A.	2) Dieu ne meui^t pas. L homme ne vit pas long temps.
B.	Bug ne v^^erje i). ZhJovek ne shivy dolgu
C.	Bouh ne vmer^e. Tchloüque nejevie doügou
D.	Eyx He ßMept.	MAOBK »e XHßHb ^qr^
Že na listu 7a se začne besedilo o Sloveniji in Slovencih (do lista 9). Na listu 10 je kratko besedilo v nemščini, sledijo izpiski iz virov in različne opombe (listi 10a, 11-11a). Na zadnjem listu (12) je Oče nas v prevodu iz 1784.
O slovenskih števnikih
Glavni števniki so predstavljeni po vrsti od 1 do 20, nato 21 in 22, za njima sledijo desetice, ki se izmenjujejo s »sestavljenimi« števniki (desetica + enica): 30, 40, 50, 70-71, 80, 90-99, dalje - 100, 200 in 1000. Skupno je tako predstavljeno 35 števnikov (enice, desetice, desetice + enice, stotice ^).
Dva števnika nastopata v variantnih zapisih: /edem, /edm in duaiset, duaif t (zadnja dva sta zapisana s francosko - douaif sait^e in rusko pisavo - deaicem, deaicm).
Redka so nesovpadanja v zapisu nekaterih števnikov, npr. duaif set, duaif t, vendar eden inu duaif et.
Števnik 100 je podan v oblikiftu - fran. ftou, r. cmy, 200 - dueftu, fran. douaistou, r. deecmy, 1000 pa z nemško izposojenko taushent, fran. taüjnt, r. mae^nm.
Francoska predstavitev slovenskih števnikov (pa tudi besed sledečega besedila) temelji na tradicionalnem eno- in dvoznakovnem zapisu, npr. p - [p], a - [a], ou - [u], ai - [e] in z oznako dolžine ai [e]; j - [J], ch - [s] in podobno.
Ruski zapis se razlikuje v tem, da se znak i (včasih brez pike) pri števnikih uporablja samo takrat, ko se nahaja v dvoglasniški zvezi (razen pri fhtii^inaist - mmipnaicm), npr. enajst - enaicm, duanaist - deanaicm, duaifset, duaift - deaicem, deaicm.
Cirilski ■b se uporablja samo pri vezniku in, ki se v rokopisu pojavlja dosledno v obliki inu ali inu: eden inu duaif et - edn uHb deaicem, dua inu duaif et - dea uHb deaicem.
Pri zapisovanju slovenskih števnikov uporablja J. Japelj akcentska znamenja, ki pa jih glede na različne funkcije ne zapisuje dosledno. Tako npr. zamolkel izgovor srednjega -e- ponazarja z -e-, kar se ustrezno odraža tudi v francoskem in ruskem zapisu, npr.
B Eden	Vendar: B eden inu duaif et
C Edn	C edn yne duaifsait
D Edn	D edn uHb deaicem
Redukcija končnega -i v števniku 4 in iz njega tvorjenih števnikov ni posebej označena, npr.
B fhtiri	B fhtirinaist
C chtire	C ch^irnaiste
D mmup	D mmipnaicm
Stevnik 7 je zapisan na dva načina: f edem in f edm. Primerjaj z zapisom: duaifset in du^isft. Števnik 8 ima obliko of sem, kar je s francoskimi znaki zapisano kot äüfsm in z ruskimi kot eocrn, ocm (protetični e- v prvem primeru je nastal pod vplivom ruskega števnika »8/BoceMB«).
Znamenje za rastočo intonacijo ' je nad števniki Pet, fhest, fedem, fedm - to se je odrazilo tudi pri prenosu v ruščino, npr. Hem, mecm, cedM, medtem ko so števniki od 10 do 14 zapisani brez akcentskega znamenja; le-to se ponovno pojavlja od števnika 15 dalje: petnaist, fhestnaist, fedemnaist, devetnaist, duaifset (in duaift), ^idefset, fhtiridefset.
Način zaznamovanja naglasov se nato spremeni: števniki imajo dva znaka - v prvem in v drugem delu »sestavljenega« števnika, npr. pedefset, fhedefset, fede^defset, de-vetdefset, kar se odraža tudi v ruskem zapisu: nedecem, medecem, cedMdecem, deeedecem. Števnik 8 in njegove tvorjenke izgledajo npr. takole: B ofsem	B ofsemnaist
C äüfsm	C äüfsmnaiste
D eocM, ocM	D ocMnaicm
Enako je pri števniku 80.
J. Japelj podaja v svojih opombah pogosto koristne napotke. Tako npr. pri števniku dueftu omenja, da se v Sloveniji (»en Camiole«) ta beseda običajno izgovarja kot dueifst/deeicm; sledijo razmišljanja o vezniku inu pri števnikih itn.
O glasovni podobi slovenskega besedila in njegovih sestavinah
V	začetku na kratko predstavimo posebnosti tistih črk, ki zaznamujejo različne glasovne vrednosti.
Pri samoglasnikih je:
1. -e- = -0-: ZhJov^ek, prim. fran. Tchloüque, r.	Danes - fran. Don^e, r. ffoHC,
2.1.	-i = -0: lubl- fran. loube, r. nyöV; eniga (fynä) - fran. elnga, r. eHza;
2.2.	-i- = -0-: wefsiz^aw - fran. waifsetsaw, r. Mec^aM; Ogin - fran. Ogn, r. Ozh; Vidino - fran. vidmo, r. eiÖMo;
2.3.	-i (končni, nenaglašeni) = -0: hoditi - fran. hodile, r. xodim; fefsati - fran. fefsa^t^e, r. cecamb; (ne flifsi) govoi^i^i - fran. govoi^il^e, r. zoeopimV; na vfaki i^oki - fran. na vfaque i^oque, r. Ha ecaxh poxh; na glavi - fran. na gla^e, r. Ha znae-h.
Zanimivo je, da v primeru je bila (nofsezha) - fran. ^e bila, r. i 6ina nenaglašeni sredinski -i-, za razliko od sodobnega jezika, ni reduciran.
3. -u = -0: i^eliku [verjetno, -ü] - fran. velique, r. eejiuKh; wälü - fran. male, r. Maih; inu — fran. ^no [?!] in yne, r. uHh.
Včasih je -u = u (U), vendar nedosledno: (vfi) dobi-u - fran. dobre, r. do6py;; dolgu - fran. doügou, r. doyzh.
Pri soglasnikih se posvetimo le nekaterim najznačilnejšim primerom:
1.	z [c] - -z-, -z: v fef^ah, de^i^a, wefsi^aw, pti^a, j'ai^a, shei^iau^o, Mefsiz, fon^e, wa^ei^o;
2.	zh [c]: Zh^ovek, nofsezha, hzhy, nozhe, wladenzhi, pozhutj'o, fkazhe, zhe^ei^ti, ozha zhuje, oblizhj'a, wozhneifhi, ei^dezha, ozhy, pozhafsu, zheine, fhpizhast, nozhi, ^ezhe dei^ezhe, vezhi, Vzheiei v^ezhei;
3.	sh [z] - /h: shivy; wofh - fran. wauch, r. mom/^; shena, shei^iau^o;
4.	fh [s|: k^ufhuje, fhest, fhe, fhl^irji, flifhi, wozhneifsi, vufhefs, fhpizhast, wain-fhi, fhal deft,
5.1.	j = j: r^e vweije, ^ufhuje svoje Otioke, jo lubi, je bila; Jesik- fran. Ye^eque, r. lesiK; je i^oje^a, poje, fe fwej'a;
5.2.	-i = -j: Tvoi (brat) - fran. Tvaui, r. Teoi, vendar: Tvoja festra - fran. Tvoya, r. Teoia; Vzhei^ei - fran. Vtchaii^ei, r. Vnepei;
5.3.	-i- (pred soglasnikom) = j: j'ai^ - fran. ^ai^^sa, r. ^i^a; wainfhi- fran. wai'n-che, r. MaiHMi;
6.1. l, -l-, -l = [w/y]: bolna - fran. boüna, r. 6oyHa; dolg - fran. doügou, r. doyzv, fhal - fran. chou, r. My; vid^l - fran. vidou, r. eidy.
V	dveh zadnjih primerih (pod 6.1.) prehaja l > u/y z redukcijo (ali asimilacijo) predhodnih samoglasnikov -a- in -i-.
6.2. Prehod Ij > l (srednji), prim.: lubi - fran. ^o^be, r. nyöv, r^a z^e^^o - fran. na
z^a^^^o, r. Ha scmmo. 7. Ohranitev n/': Njen - fran. Gnain, r. H ich; nje;
8.1.	v- = v-: vfi - fran. vfi, r. eci; vfaki- fran. vfaque, r. ecaKh; (ne) vmerje - fran. vmer^e, r. eMepi; kot predlog: ^ fefz^ah - fran. ^ fef^sah, r. eh cec^ax; v' fi^edi - fran. ^ fi^aide, r. eh cpedi; v njenmo - fran. ^ gnainmo, r. eh HieHMo; v pei^u^ah - fran. perou^ah, r. eh nepymax;
8.2.	-v = [-m//]: (pet) pers^ou- fran. peistoü, r. nepcmoy;
8.3.	v- = u-: Vzherei - fran. V^chair^ei, r. Vnepei.
8.4.	Protetični v-: v' ^ustiA - fran. ^ous^ih, r. eycmix; vufhefs - fran. voucha^ifse, r. eymec.
8.5.	Izguba začetnega v-: L^afsje - fran. Lafs^ai, r. Had.
9. Izguba začetnega p- pred nezvenečim soglasnikom: ptiza - fran. t^it^sa, r. mM^a. V besedilu so še nekatere druge posebnosti, o katerih pa v tem članku ne bomo posebej govorili. Opozoril bom le na nekaj svojih opažanj pri cirilskem (ruskem) zapisu glasovne podobe slovenskih besed v besedilu.
Jurij Japelj je doslednejši pri podajanju francoske tranliteracije kot ruske - opaziti je, da je do tega prišlo zaradi slabega poznavanja ruske pisave in jezika. Cirilski zapisi zato niso izenačeni:
1.	M uporablja tako za m: MHh, KocmM, Kpu, KMxa itn.; kot za i: iMa, iMaMo, xodim, hc aiimi zoeopimh, dpyzi, cnMi, vendar nii in podobno;
2.	i stoji na mestu e: eh zHeadi (vendar ceÖM), pogosteje pa na mestu -je/-je-: hc eMepi - ne vmerje, i - je, poiHa - rojena, cnMi in nii - fpyy [!], pije. Vendar: njena - NiHa, nj^^ova - Niezoea.
3.	Raba -h ni dosledna: doyzh, eeiMKh, ÖHeeh, MHh, zoeopimh, Maih, eh, ecaKh poKh, znaeh - Eyx, HnoeK, cec^ax, nep, ompoK, xodim, eHiM lemaM, deeM Mec^aM, cien, Hac, 6pam, Bam, Oh, Hyc, nem, lesiK in dr. Še: npedh in nped. Kmalu opazimo, da je zapisovanje končnega -h dosledneje v primerih, ko je končni soglasnik v slovenskem jeziku podvržen močni redukciji, npr.: doyzh, eeiMKh, ecaKhpoK, Ha ziaeh itn. Z opisanimi pravili lahko zapisanim slovenskim stavkom ustvarimo fonetične vzporednice. Pri tem pa ne smemo v osnovo vzeti »čiste« transkripcije, ampak praktično transliteracijo, ki zadovoljivo natančno odraža glasovno podobo besedila:
Bug ne vmerje. Zhlovek ne shivy dolgu.
[Buh ne v^^erje. Člov/uk ne ž^i doug]
Mat^i kufhuje fvoje Otrobe.
[Mat k^šuje svoje ol^r^o^e]
Ona ^^ä veli^u mleka v fef^ah.
[Ona imä velik mleka v s(e)scah]
Njen mofh jo lubi. Letä shena je bila nofsezha.
[^^en moš/ž jo lub. Le^ä ^ena je bila noseča]
Če posamezne dele stavkov postavimo navpično drug pod drugega, lahko določimo tiste znake in njihove glasovne skupine, ki jasno začrtujejo razmerje med zapisanim besedilom in izgovorom le-tega:
Bug: -g > -h ne vmerje: -Zhlovek: -v^ek > - vkl-uk ne shivy: -ž^iv- > -žv-dolgu: -l- > -u-, -u > -0 Mati: -i > -0 ku/huje: -u > -0 /voje: -Otroke: -
Dodajmo še, da se zapis slovenskega besedila v mojem članku načeloma ne razlikuje od grafično-pravopisnega sistema, katerega sta s svojimi sodelavci uporabljala J. Ja-pelj in B. Kumerdej pri prevodu Nove zaveze 1784-1786. Primerjaj kratek odlomek iz prvega dela prevoda (1784):
E^angeli J^sufa Cha^it^ufa popi/san od Sv^tiga Joannesa. I. Pof^a^a.
1.	V sazh^tku je t)i^a ttefse^a, inu befs^da je b^^a per Bogu, inu Bog je b^l t^a befs^da.
2.	Le^ä je bi^ä V sazhqtku per Bogu.
3.	V/e je f^usi njo ft^urjenu, inu tri^es nj^ ny r^iz^h ft^urje^u, l^ar je ft^urjen^ga (Svetu pismu 1784: 405).
Tu opozorimo le na ki verjetno zaznamuje e.
Priloženo besedilo spomenika na koncu članka omogoča slovenistom, da se podrobno poglobijo v značilnosti tako samega lingvističnega dokumenta, kot tudi tistih razlag, katere je pridodal J. Japelj. Kot je razvidno iz analize, je največji pomen besedila prav njegov poskus, da s transliteracijskimi sredstvi francoskega in ruskega jezika predstavi živo glasovno podobo slovenske besede. V 18. stoletju je na tem področju oral ledino.
* * *
Na koncu poudarimo, da je koristen tudi dodatek, katerega je J. Japelj uvrstil na konec prevedenega besedila. V njem piše o pokrajinskih različicah etnonimov pri Slovencih (Slovenzi, Kr^ain^i, Gorein^i, dolein^i itn.) in o delitvi Slovenije na zgodovinske pokrajine. Japelj navaja tudi seznam slovenskih osebnih imen, ki so večinoma nastala z adaptacijo ustreznih latinsko-evropskih imen. Dokument se zaključuje z molitvijo Oče nas z letnico 1784, ki se pravopisno ujema z že zgoraj omenjenim prevodom Nove zaveze.
Literatura
r. X. Bakmehctepi, 1773: 06-hHBJieHie u npomeuie Kacarn^iHcn do co6paHiHpasHuxi,x3biKoe-h
e-h npuMipaxh. Bi CaHKTneTepöyprt npH AKa^eMiH HayKi. 19 c. CpaBHHTentHMe cnoBapH 1787-1789, 1790-1791: CpaeHumejbHue cjoeapu ecixh xsuKoeh u Hapiniu. OmdiieHie nepeoe, codepM:a^ee e- ce6i eeponeücKie u asiamcKie msuku. Macmh nepbean. Bi CaHKTneTepöyprt, 1787; Macmh emopan, 1789; CpaeHumejbHuü cjoeaph ecix-h nauKoe- u Hapiuiü, no asöyuHoMy nopndKy pacnojoM:eHHbiü. Hacmu nepean - uemeepman. Bi CaHKTneTepöyprt, 1790-1791.
H. B./B. .HrHHt, 1910: Hcmopin cjiübhhckoü (punojioziu. (SHi^uKMonedin cjiübhhckoü (punojioziu.
Bun. 1). CaHKT-neTepöyprt. F. Adelung, 1815: Catherinens der Grossen Verdienste um die vergleichende Sprachen^unde. St. Petersburg.
-- 1820: Uebersicht aller bekannten Sprachen und ihrer Dialekte. St. Petersburg. A. Breznik, 1928: Japljev prevod sv. pisma. Časopis za slovenski Jezik, književnost in zgodovino VII/1-4. 77-107.
Briefwechsel, 1885: Briefwechsel zwischen Dobrowsky und Kopitar (1808-1828). (McmouHuKu dm ucmopiu cjiaenHcKoü (pujiojioziu. T. I). Hrsg. von V. Jagič. Berlin/CaHKTneTepöyprt. K. Glaser, 1895: Zgodovina slovenskega slovstva, II. ^v.: Od francoske revolucije do 18481. Ljubljana.
R. Lenček, 1982: The Structure and history of the Slovene language. Columbus. Modele, 1786: Modele du vocabulaire, qui doit server ä la comparaison de toutes les langues. S.-Petersbourg.
V. Novak, 1986: Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana.
M. Orožen, 1984a: Gramatična in leksikalna preobrazba Dalmatinovega knjižnega jezika ob Japljevem prevodu Biblije (1584-1784-1802). Protestantismus bei den Slowenen/Pro-^es^ant^z^m pt^l Sloveencih. Beiträge 3. Slawistentagung der Universitäten Klagenfurt und Ljubljana: Klagenfurt, 26.-28. Mai 1983. (Wiener slawistischer Almanach, Sonderband 13). Wien. 153-179.
—	1984b: Razvojne smernice v besedišču Dalmatinovega in Japljevega prevoda Biblije (1584-
1784-1791). Zbornik XX. seminarja za slovenski jezi^, literaturo in kulturo. Ljubljana. 249-274.
—	1984/85: Smernice knjižnega jezikovnega razvoja od Jurija Dalmatina do Jurija Japlja (1584-
1784). Jez^lk In slovstvoo 7/8. 217-223.
—	1989: Preobrazba jezikovne zgradbe od Japljevega do Lampetovega prevoda Biblije v 19.
stoletju. Slovenski jezik v znanosti 2: Zbornik prispevkov. Ljubljana. 163-185. J. Rigler, 1968: Začetkis^overssk^^ga knjlž^e^a je^^k^a. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in
literarne vede, Inštitut za slovenski jezik. Svetu pismu: Svetu pismu noviga Testamenta, 1784-1786: /^/. Pars prima - pars secunda. Labaci.
Svetu Pismu: Svetu Pismu Stariga Testamenta, 1791: /^/. per Georgium Japel. Labaci.
Iz ruščine prevedla Vanda Babič.
Summary
In 1773 H. L. Ch. Bacmeister, then living in St. Petersburg, published an appeal asking for material to be sent to him from all over the world for the scientific project of comparison of »all languages«. The material was, according to Bacmeister's tamplate, translated into various languages. J. Japelj answered the appeal, i.e., the same year he sent to St. Petersburg a manuscript in French »Traduction en Carniolien, ou Slavonic du Sujet...« (total of 9 sheets or 16 pages). The manuscript was discovered by the author of the present article in 1996. It is housed in the Russian National Library in St. Petersburg. The text is divided into two parts: it begins with the list of cardinal numerals, which is followed by a more or less semantically coherent text and individual sentences. The examples are listed in four lines: the first line - in French, the second line - in Slovene translation, the third line - transliteration/transcription of the Slovene line with French Latin alphabet, the fourth line - in the Cyrillic alphabet. Japelj's text is a rare attempt at presenting
a vivid phonetic image of the 18th c. Slovene. The manuscript also includes useful examples of regional variants of Slovene ethnonyms, the division of Slovene lands into historic provinces, and a list of Slovene personal names. The document concludes with the Lord's Prayer. The article includes a linguistic and textological analysis of the text and a survey of the graphic presentation of phonology in the Slovene text, which is also published in its entirety at the end of the article.
List 4
Priloga
Traduction en
Carniolien, ou Slavonic du Sujet annonce dans l' Avertijsement publie a St. Petersbourg L'annee 1773. par Mr. Bacmeister
A (: Signification de e
	chaque mot Carniolien)	Un,	deux,	trois,	quatre
B	(: Traduction Carniolienne:)	Eden (1)	dua,	try,	Jhtiri (2)
C	/: Prononciation a la Fran./	Edn,	doua,	trie,	chtire
	9oise:				
D	/: EJsay de la Pronon:-				
	ciation en RuJse:/	eah/	ABd,	mpn,	^mnp
A	Cinq,	Six,	Sept,	huit,	neuf
B	Pet,	Jhest,	Jedem, Jedm,	oJsem (3),	devet,
C	Paite,	chaiste,	Jaidm,	auJsm,	devaite,
D	Aecem,	weCm,	C6AM,	BOCM, OCM	A6B6m,
Remarques
1)	1l y a trois Sortes d' e en Carniolien, l'un Je prononce come l'e Francois ouvert, ou l'n Allemand, l' autre est l'e, que je marque avec un accent aigu, et que je trouve marque ainsi dans les editions Carnioliennes tres anciennes, c'est l' e Francois dans les mots, qui finiJsent en ier [zanimivo!] v. g. metier, dernier, quoique pour eviter la confusion je l'exprime en Fran9ois par ai, je l'ai marque auJsi en RuJse avec l'accent aigue: le troisieme e enfm est une Semivoyelle qui ne Je prononce guerres, ou plutot come en Anglois l'i dans le mot bird, dirt, ou l'o dans le mot Newton, je l'ai marque avec un accent grief (').
2)	L'i a la fin des mots est Semivoyelle, et ne Je prononce guerres, presque come l'e Francois a la fin p.: ex dans le mot tire.
3)	Nous avons auJsi trois Sortes d'o: l'un est l'on mali Jllirique ou l'o Anglois dans le mots boy, noise le rest l'on veliki Jllirique, que je marquerai avec l'accentaigue qui est l'au. Francois ou l'o Allemand. Et le troisieme o, qui Je prononce come vo ou l'o precedent.
A	dix,	once /	douze,	treize,	quatorze
B	deJset,	enaist /	duanaist,	trinaist,	Jhtirinaist
C	deJsalte	enäiste(i)	doüanaiste,	trlnaiste,	chtirnaiste
D	Aecem,	eHdicm,	ABdHdiCm,	mpHHdiCm,	^mipHdiCm
A	quince,	Seize,	dix Sept,	dix huit,
B	petnaist,	Jhestnaist,	Jedemnaist,	oJsemnaist,
C	paitenaiste,	chaistenaiste, Jaidmnaiste,		auJsmnaiste,
D	nemHaiCm,	^eCmHdiCm, Ce^MHaiCm,		OCMHaiCm,
A	dix neuf,	vingt	/	vingt et un
B	devetnaist,	duaiJset, duaiJt (2)		eden inu duaiJet (3)
C	devaitnaiste,	douaiJsaite,		edn yne duaiJsaite
D	AeBemHaiCm,	ABaiCem, ABaiCm,		eAH HH^ ABaiCem,
A	vingt deux,		trente, quarante, cinquante	
B	dua inu duaijet,		trideJset, JhtirideJset, pedeJset	
C	doua yne douaijsaite,		trideJsaite, chtirdeJsaite, paideJsaite	
D	ABa HH^ ABaiCem,		mpHAeCem, ^mnpAeCem, ne^eCem	
A	Soijsante,	Soixante et dix,		Soixante et onze
B	JhedeJset,	JedemdeJset,		eden inu JedemdeJset
C	chaidejsaite,	JaidmdeJsaite,		edn yne JaidmdeJsaite
D	^eAeCem,	CeA^AeCem,		eAH HH^ CeA^AeCem
A	Soijsante et douze,		quatre vingt,	quatre vingt dix,
B	dua inu JedemdeJset,		oJsemdeJset,	devetdeJset,
C	doua yne JaidmdeJsaite,		auJsmdeJsaite,	devaideJsaite,
D	ABa HH^ Ce^MAeCem,		OCM^eCem,	AeBeAeCem.
A	Quatrevingt dixneuf,		cent,	deux cens, mille
B	devet inu devetdeJset,		Jtü (4)	dueJtu, taushent
C	devaite yne devaideJsaite,		Jtou,	douaistou, taüjnt
D	AeBem HH^ AeBe^eCem,		Cm^,	ABeCm^, maBXHm
Remarques
1) 2) 3)
4)
l'a et i il faut lire Separement, come en Allemand, quand je les marque avec un dirosis (') On prononce comunement en Carniole ce mot dueijst Aßeicm.
dans le mot inü le dernier u est Semivoyelle on ne le prononce donc guerres, ou come l'e Francois a la fin, quand il n'y a point d'accent au dejsus [defsus?], c'est ce qu'il faut toujours remarquer de nos Semivoyelles.
C'est ainsi qu'on parle dans la Capitale de Carniole, dans Ses environs, et dans la bajse Carniole, mais dans la haute Carniole on dit JtQ
List 5
A 2) Dieu ne meurt pas. B Bug ne vmerje i). C Bouh ne vmerye. D EYX He BM6p4.
L' homme ne vit pas long tems. Zhlovek ne shivy dolgu Tchloüque ne jevie doügou haobk He XBHh AO^r^
A	3) La mere baise Ses enfans.
B	Mati küjhuje Jvoje Otroke.
C	Mate quechöuye Jvöye otröque.
D	Mam K^^Yie CßOt OmpOKe.
Elle a beaucoup Ona ima veliku Ona ima vellque ohä iMd^ BeAHK^
A	de lait dans le Sein.
B	mleka v' JeJzah.
C	mlaiqua v' JeJstsah.
D	MAeKd B^ cec^ax■
A	4) Cette femme etoit enceinte.
B	Leta 3) shena je bila 4) nöjsezha 5).
C	Leta jena ye bila no Jsetcha.
D	Aema^ xeHd 4 BiAa HOCena.
A	il y a Six jours, d'un fils.
B	pred Jhest dnevi eniga Jyna.
C	prede chaiste dnaive einga Syna
D	npeA ^eCm ^Heß^ eHra chhä.
A	Sa fille est ajsise aupres d'elle et pleure.
B	njena hzhy Jedy per nje inu Je jöka. 6)
C	gnaina htchy Sedie per gne yne Je yauqua
D	h^hä x^" ce^H nep Hi'e hh^ ce wkä
Son mari l' aime. Njen 2) möJh jo lubi Gnain mauch yo loube HVe» MOx lO A^B^
Elle est accouchee Ona je rodila Ona ye rodila OHA 4 po^HAA
Elle est encore malade. Ona je Jhe bolna. Ona ye chez boüna. OHA 4 ^e^ BO^HA.
Remarques
1)	La negation ne est prononcee par quelques uns dans la haute Carniole come: na, mais quel-que comun que cela Soit, on ecrit toujours ne, et c'est ainsi qu'on le prononce dans la baJse Carniole, et qu'il le faudroit prononcer.
2)	L'j apres un n fait chez nous toujours la Syllabe nasale gna gne gni gno des Italiens et des Frangois.
3)	L'accent aigu Sur l'a fait l'a long, et Souvent il donne au mot une Signification toute diffe-rente, come leta Signifie celle ou celui. et leta Sans accent Signifie il vole.
4)	bila on prononce ici auJsi bla. ou bioü.
5)	noVsezha on prononce auJsi noJhezha, HO^eMA
6)	On dit auJsi au lieu de jokati, plakati.
List 5/a
A	5) L'enfant ne veut pas teter.	6) Cette fille
B	Otrok nözhe JeJsati.	Leta dekliza
C	Otroque nautche JeJsate.	Leta daicletsa
D	OmpOK H^OMe CeCAmh.	AemA^ AeKA^A
A	encore ne peut pas marcher.	Elle est nee
B	Jhe nemöre hoditi 1).	Ona je rojena
C	chez nemaure hodite.	Ona ye royena
D	^e^ He MOpe XOAim.	Oha 4 po4HA
A	il y a un an, et deux mois.	7) Ces quatre
B	pred enim leitam, inu duem meJsizam.	Leti Jhtirji
C	prede enim laitam, yne douaim maiJsetsam. Leti chtyryi
D	npeA^ eHiM AemAM, nHh ^ßeM Mec^AM■ Aemn ^mnpVi
A	jeunes garcons Je portent tous bien.		
B	mladenzhi Je pozhutjo v Ji dobru.*		
C	mladaintche Je potchoutyo vJi dobre.		
D	C6 nOM^mVO BC"l AOBpY-		
A	Le premier court,	le Second Saute,	le troisieme
B	Ta pervi tezhe,	ta drugi Jkazhe,	ta tretji 2)
C	Ta perve tetche,	ta drougue Scatche,	ta traitye
D	ma npBi m6M6,	ma APV^i CKaM6,	ma mpemVi
A	chante,	Le quatrieme rit.	8) Cet home est
B	poje,	ta zheterti Je Jmeja.	Leta zhlovek je
C	poye,	ta tcheterte Je Jmaiya.	Leta tchloüque ye
D	noV6,	ma M6m6pmi C6 CMea.	A6ma MaOBK 4
A	aveugle.	Sa femme est Sourde.	Elle nous
B	Jlep.	njegova shena je gluha.	Ona naJs
C	Slaipe.	gnegova jena ye glöuha.	Ona naJse
D	CAen.	HV6rOBa X6Ha 4 ra^xa.	OHa HaC
Remarques
1) Nous difons comunement: punza ou punzhika quand		nous nomons des filles d'un tel age.
2) On prononce ce mot par abus comunement: treki		
• C'est la traduction litterale du Sujet Francois; mais le texte Allemand: diese vier Knaben		
sind alln gesund Se traduit de la mainere Suivante: Leti shtirji mladenzhi Jo vJi sdravi CO BCi		
3ApaBi		
List 6		
A n'entend pas parler.	9) Ton frere eternue.	
B ne JliJhi govoriti.	Tvoi brat kiha 1)	
C ne Jliche govorite.	Tvaui brate quiha.	
D H6 Cai^i rOBOpim^.	TBOi Bpam Knxa.	
A Ta Soeur dort.	Votre pere veille.	
B Tvoja Jestra Spy.	VaJh ozha zhuje.	
C Tvoya Jestra Spie.	Vache otcha tchöuye	
D mBOVa C6Cmpa Cnn4.	Ba^ OMa my4.	
A Il mange,	et boit peu.	10) Le nez
B On je,	inu pije malu.	* NuJs 2)
C On yai,	yne pye male.	NouJse
D oh 4.,	nH^ ni4 Maa^.	H^C
A est au milieu du visage.	11) Nous avons	
B je v' Jredi oblizhja.	My imamo	
C ye v' Jraide oblltchya.	Mi imamo	
D 4. B^ Cp6A4 OBanMa.	Mn iMaMO	
A	deux pies, et cinq doigts a chaque main.
B	due noge, inu pet perstou na vJaki roki.
C	douai noguai, yno paite perstoü na vJaque roque
D	ABe HOre, hh^ nem nepCmO^ Ha bcäk^ pOK^.
A	12) Les cheveux croiJsent Sur la tete. B LaJsje raJtejo 3) na glavi C LaJsyai rasteyo	na glave.
D AaC^	pdCmeVo Ha rAdB^.
Remarques
1)	On dit auJsi: on KiJhe Kn^e, mais pas Si regulierement.
2)	Dans la haute Carniole on dit: NoJs hoc.
3)	C'est ainsi qu'on ecrit ce verbe; mais on le prononce comunement rafsejo paCeVo
4)	1l faut bien distinquer entre on je, il mange et entre on je, il est quoique je l'ecrive de meme en RuJse, c'est l'e, et l'e qui marquent la difference.
List 6/a
A B C D
A B C D
A B C D
A B C D
A B C D
A B C D
13)
14)
15)
La langue, et les dents Sont dans la bouche. Jesik, inu sobje Jo v' vustih. Yezeque yne zobyai Jo v' voustih. VejiK MH^ 30b4 CO B^ B^Cm^lX-
Le bras droit est plus fort que le gauche. Ta deJsna roka je mozhneiJhi koker ta leva. Ta daiJsna roqua ye motchneiche coquere ta laiva. ma AeCHa pOKa e MOMHeV^^ KOKep ma AeBa.
Un cheveu est long, En laJs je dolg, Ein laJse ye doügue, ^H AaC 4 AOVr,
et mince,	Le Sang
inu tenak 1)	Kry
yne tenaque	Crie
MH^ meHaK,	KpM
est rouge.	Les os Sont durs come la pierre
je erdezha.	Kosty Jo terde 2) koker kamen.
ye erdaitcha.	Costie Jo terde coquere camne.
4 epAeMa.	KoCmn CO mepAe KOKep KaMeH.
16)	Le poiJson a des	yeux, Riba	ima	ozhy, Riba	ima	otchie, Pißa	iMa	omm,
17)	Cet oiseau vole lentement. Leta ptiza lety, pozhaJsu. Leta titsa letie potchaJse. Aema m^^a AemM nOMaC^.
mais il n'a pa nima pa nima
point d'oreilles. vuJheJs. 3) vouchaiJse. BY^eC.
1l s'abbaiJse Sur la terre. Ona Je vJede na zemlo. 4) Ona Je vJaide na zaimlo. OHa Ce BCeAe Ha 36mao.
[Remarques]
1)	On dit auJsi: tenek meHeK en feminin tenka meHKa.
2)	On dit auJsi: kosty Jo terde mepAe-
3)	C'est le partitif, mais l'accusatif de l'Article definitif est: vuJheJsa B^^eCa.
4)	C'est ainsi qu'on le prononce, quand le mouvement Je fait vers la terre, mais quand la choze Se trouve Sur la terre on dit: na semli.
List 7
A	Il a de noires plumes dans les ailes/
B	Ona ima zherne pereJsa v' perutah/1)
C	Ona ima tcherne peraiJs v' peroutah/
D	OHa iMa MepHe nepeCa b^ nep^max/
A	pointu bec, et courte queuec, dans Son
B	Shpizhast klun, inu kratek rep, v' njenmo
C	chpitchaste kloun, yne crateque raipe, v' gnainmo
D	^nnnaCm ka^h, hh^ KpamK pen, b^ HieHMO
A	nid il y a de blanc oeufs. 18) L'arbre a
B	gnesdu Jo bele jaiza. Dervu ima
C	gnaisde Jo baile yaitsa. Dervöu ima
D	rH63A^ CO B6Ae ai^a. ÄepB^ iMa
A	de vertes feuilles, et de groJses branches.
B s.....elenu lystje 2),	inu debele veje.
C	zelene listye, yne debaile vaiye
D	seAeHY AMCm^, hh^ AeeeAe Bet
A	19) Le feu brule. Nous voyons la fumee, la flame, et la braise.
B	Ogin gory. My vidimo dim, plemen, inu sheriauzo 3)
C	Ogn gorie. Mi vidmo dme, plemain, yne jeryaütso
D	OrH ropH. mh BiAMO nAeMeH, hh^ xepVaY^o.
A	20) L'eau coule rapidement dans la riviere.
B	Voda tezhe derezhe 4) v' Reki
C	Voda tetche deraitche v' Raike
D	BOAa mene Aepene v PeKi
A	21) La lune est plus grande qu'une etoile, et plus petite que le Soleil
B	MeJsiz je vezhi koker ena s....uesda, inu mainJhi koker Jonze
C	MeJitsch ye vaitche coquere ena zvaisda, yne mainche coquere Jontze
D	M6Cl^ t B6Mi^ KoKep eHa 3Be3Aa, hhh MaiH^i KOKep C0H^e
[Remarques]
1)	On dit auJsi: repetnize, ou peretnize, et ces mots Jont fort en usage.
2)	Ce mot lystje Signifie plutot des feuilles Seches, mais des feuilles vertes on exprime comu-nement par le mot perje nepVe.
3)	C'est ainsi qu'on appelle la braise; mais du charbon on appelle ogle opab .
4)	C'est ainsi qu'on exprime le mot rapide; mais on trouve encore ici des vestiges du mot Ruje Bucmpo, parce que nous avons plusieurs fleuves tres ra-pides, qui s' appellent bistriza EiCmp^a.
List 7/a
A 22)	Hier au Soir il plevoit.	Aujourd' hui
B	Vzherei vezher je Jhal dejh.	Dones
C	Vtchairei vetchere ye chou deche.	Donse
D	Ynepei Benep Ve a«^-	aohc
A	ai je vu un arc-en ciel.
B	Sim jest vidil eno maverzo.
C	Sme yeste vidou eno mavertso. D 4cm BiAV eHO MaBep^o.
A	23) La nuit il fait Sombre, le jour il fait clair
B	Po nozhi je temnu, po dnevi je Jvetlü.
C	po notche ye tmnou, po dnaive ye Jvetlou.
D	no HOM^l 4 meMH^, no A"6Bi ^ CBČmA^-
Moi le Traducteur de ce Sujet je m'appelle George Japel. je Suis Pretre Seculier, et Chancel-lier chez Monseigneur' le Prince Eveque' de Laijbach. Je Suis ne a Stein petite ville dans la haute Carniole eloignee de la Capitale une lieu et demie nomee en Carniolien Kamelk. Je fus eleve dans la Capitale c'est a dire a Laijbach au Seminaire des ci-devant De suites, je fis mes etudes dans cette Accademie: outre les Sciences necejsaires a mon etat je m'appliquai principa-lement aux langues principales de l'Europe, Savoir: apres la maternelle Carniolien ne ou Scla-vonique, a la Latine, l'Allemande, la Fran^oise, l'ltalienne et l'Angloise.
On parle la langue ainsi qu'on le voit dans la Traduction principalement dans les en virons de la Capitale, et dans toute la Carniole ou je comprends la haute, la bajse, la moyenne et la Carniole interieure, une grande partie du Littoral Autrichien, et du Comte de Gorice. On parle cette meme langue dans la baJse Stirie jusqu'au de la du fleuve de Draü, dans la baJse Carinthie, et dans une partie de la haute, quoiqu'en Carinthie et Stirie on ne l'appelle plus la langue Carnio-lienne mais din /... / qui a la fin
List 8
a l'Exception de quelques voyelles, n'est que la Carniolienne. Et pour donner un echantillon de cette diversite, je n'ai qu'a marquer, que por exemple on dit en Carinthie et Stirie den le jour, et en Carniole dan, en Stirie pef s le chien, et ici pefs. megla, et ici megla la brouillard, shrebel le clou, et ici shebel etc. Ainsi toute la diversite consiste presque dans I'accent.
Les peuples qui parlent cette langue s'appelent principalement Krainzi Carnioliens, et puis Slovenzi Sclavoniques. Sous la premiere denomination Krainzi on comprend les habitans de la haute Carniole Goreinzi, et ceux de la bafse doleinzi, les habitans de la Carniole interieure et moyenne, ou on trouve les habitants de Foick [?] piuzheni ceux de Paujt Krafhouzi, qet ceux de Vippaque on Vipau, stiggacj, JpauzT. On pourroit compter entre ceuxci les habitans d'une grande partie du Comte de Gorice Savoir: ceux de Thallmniu Tomynzi, et ceux des environs de Gorice.
La derniere denomination Slovenzi, Sclavoniques s'approprient Sur tout les habitans de la baJse Stirie Shtajerzi, et ceux de la baJse Carinthie Korofhzi, come auf si quelques peuplades Sclavoniques de l'Archeveche d'Udine.
Les habitans Susdits noment les pais mentiones ci dejsus: La Camiole en general Krainska dushela La haute Carniole Goreinskü La bajse Carniole Doleinskü
La Carniole interieure Notreinskü on se serve avssi sourent dans ce dernier mot de enplaud! mais L's va/.../ mien.
q ceux du voisinage de Fiume zhizhi nation tout a fait particuliere et qui a beaucoup d'affi-nite avec les vrai schites en Transilvanie, comme j'ai vecu entre ces gens j'ai ev a occasion [?] de les connaitre
List 8/a La /.../, Le /.../, Le Vippaque , Le Thalminiu, La Stirie, La Carinthie,
Piuka
Krajs, en Italien Il Carjso. Ipava, ou Vipava Tomyn, en Italien, il Tolmino Shtajerska dushela ou Shtajersku Korojhku, ou Korojhka dushela Les Peuples voisins nous appellend presque de meme: Les Allemands nous noment: din /.../, odna din /.../ Les Italiens nous noment: i Cragnuolini. ou Schiavi. Les Furlains: Sclavs.
Les Croates, et peuples Illiriques nous appellent: Krainaz, et en plur: Krainzi. La Religion dans ces contrees est partout la Catholique Romaine exepte du et Uskokes quelques Croates.
Les noms d'homes, qui Sont le plus en usage en Carniole, a l'exception cependant des noms de bateme usites, qui ne varient point en Carniolien, Sont a peu pres les Svivans: Noms d'homes Noms de femmes
Jerni Barthelmi Anshe Jean Jaka Jaques Blashe Blaise
Miza 1
Mina } Marie Marujha Marinka
Juri	George	jhpela	Elisabethe
Prima jh	Prime	Jera	Gertrude
Josha	Joseph	Nesha	Agnes
Bojhtian	Sebastian	Urjha	Ursula
Franze	Francois	Cila	Cecile
Mohar	Hermagore	Catra	Catarine
Grega	Gregoire	Anka	Anne
Naze	Jgnace	Alenka	Helene
Loure	Laurent	Sefa	Josephe
Miklaujh	Niclas	Ratya	Dorothee
		Resa	Thereze.
List 9
Du reste on Sait la grande extension des langues Slavoniques [c b Scl- prečrtano], et leur conexion: qu'a comencer de la petite Republique de Raguse ou peut traverser toute la Dalmatie, et l'Istrie Autrichienne et Venitienne, la Croitie, la Slavonie, la Transylvanie, la Valachie et
presque toutes les frontieres de la Turquie, repajser en suite par des peuplades entieres Sclavo-niques de l'Hongrie, traverser toute la Pologne et la grand Empire Rujse, retourner de la par des peuplades entieres Sujetes au Roi de Prujse, et quelques autres en Luszace [prečrtano: Saxe], sajser par la Lusace, la Boheme, la Moravie, certaines peuplades en Autriche appelees /.../ traverser la Stirie, la Carinthie, la Carniole, et penetrer jusqu'au millieu de la Furlania Venitien-ne en ne Se Servant que de la langue Slavonique [c b Scl- prečrtano!], dont la plus part des racines du moins Sera entendue par tout, come je le vois clairement dans les dictionnaires Ruju ses, Illiriques, Bohemiens, Polonois et une Gramaire Sclavonique de Lusace, et dans d'autres monuments authentiques.
Touchant ma traduction je n'ai qu'a avertir, que ne Sachant point la pronunciation RuJse, j'ai nomee la ligne D Seulement un Ejsai, et que j'ai choisi les lettres Rujses principalement a cause de l'Analogie de ces deux langues, come en effet il n'y a point d'autres lettres, capables de remplacer nos anciennes glagolites, excepte les Rujses. On aura donc la bonte de Suppleer a mon insu fisance.
List 10 Zu einer Krainischer Uebersetzung.
/.../
Pagina 1.
Note sur ce jujet.
J'ai fait traduire le Jujet pr
List 10/a
»Note Jur ce Jujet.
»J'ai Jait traduire le Jujet prejent par trois de nos meilleurs connoijjeurs de notre langue, mais aucun /.../'a Ji bien reuJJi que Mr. Japel qui a toute foit la vraie et bonne Orthographe. C'est donc par cette raijon que je n'envoye que l'ouvrage du decrier. Depuis quelques annees, que j'ai fait voir que notre langue nous pouvoit conduire jus-que'en Sibirie, par la connoijjance que j'ai faite avec les RuJJes dans les campagnes de 1759-1761, enjuite por le long voyage de la Po-logne, Slavonie et Illyrie, et par les ouvrages de l'infatigable Pallas, on commence a ne plus la meprijer comme autrefois: car on fut Ji fort dans l'ignorance qu'on ne voulut jamais croire qu'on Je puijje Jervir de notre langue hors du pais La Lettre que je donnai de hors Jur le voyage fait en Illyrie dans le 2me volume des Opujculii de Boheme par Born, a fait prendre une autre idee a mes compatriotes. Mais comme l'Editeur a fait imprimer cette lettre, avant que je n'on fujje averti, elle n'a par des mieux reujji. Je l'ai donne enjuite dans les opuscules de MixlanF, donc j'en joins une copic, si bien' qu'un essait par Komerdej comment on doit transla-ter; mais a dire la verite, son orthographe n'a pas la purete de celle de Japel, et de celle qui te trouve dans le premier volume de l'Oryctographia Carnioleia qui a paru cette annee avec une Carte Carniolienne Lithologique.
Du troisiemeF j'en joins un essai de CarmesF, mais l'Orthographe est fautive, et la version des mots souvent absurde, comme Kosi pour Shtuki dont le dernier ne vaut pas mieux que le premier, puisseque c'est un mot extorque de l'Allemand. Ce moine la aussi done une gramaire dans notre langue qui ce tres mal reussi. J'espere cependant avec le tems si je reste dans la Carniole que nous donnerons un dictionaire au jour que nous n' avons pas.
Pagina 3.
List 11
»Japel a oublie de faire des remarques sur la lettre L, comme vous voyez dans le mot dolgu que L chez nous se convertir, dans un ü, surtout dans le haute Carniole; car en Croatie et basse Carniole qui ejt voisine du premier, on prononce L et on ne le convertit pas on ü. Cependant la
plüpart des mots qui finiJJ ent avec un L, se prononce ches nous ü comme p. ex. voyez le premier livre de la Genese dans notre bible Carniolienne donne par Dalmatinus. Vous verrez au second paragraphe
Inu Bug je rekal - 1 Inu je bila - 2 Inu Bug je vidil - 3 Inu je Luzh imenoval - 4 Inu jutia bil - 5. Inu je reslozhil - 6 Pour ces fix mots Je prononcent en oü, p. e.
1. rekoü. 2. bioü 3. vidoü. 4. imenovoü. 5 bioü. 6 reslozhoü.
De meme Priatel. aussi Je prononce Priatoü. mais le Pluriel je prononce comme on l'ecrit, c'eJt a dire Priatel.
On voit donc par cette difference d'ecrire et de prononcer dans notre langue qu'elle a le meme defaut que la langue franjaise et Anglaise qui ne sont qu'un jargon d'une meme langue, comme la notre l'est a la vrare Slavonique; mais cependant nous avons beaucoup plus d'aisance pour comprendre les nations Slavoniques hors de notre pars qu'eux l'ont de nous. Moi, je com-prends d'abord un Russe, un Polonais, un Croate, un Bohemien, mais tout ces gens ne me com-prennent pas si facilement, excepte le Croate et puis la Russe. Il y a un Pretre qui a donne une gramaire Vendale avec un dictionnaire dehors l'annee passee, qui eJt ecrit comme on parle dans.
List 12
dans la Marque Venede de la Stirie et Carinthie; mais nous avons rejette sa methode tout a fait, par la meme cause que les Franjois l'ont fait, c'est a dire, qu'avec le tems on ne pourrait plus lire nos vieux livres et documens«.
Pagina 9.
»Tout le pars est presentement divise selon la nature du pars en trois cercles, en Doloinzku, Goreinzku et Notreinzku, et il n'y a plus de Carniole moyene, comme on peut voir sur la carte jointe a l'Oryctographie.
La basse Carniole contient plusiurs nations differentes: premierement des Francs ou vieux Allemands de la Franconie qui se sont refugies ici depuis bien du tems. Nous les appellons Motshebr ou en Allemand Gottscheber. Leur langue et leur habillement eJt tout a fait different du notre.
En second des Uskok ou Uskohkes, une nation qui se nomme Vlah ou Valaque, qui parlent la langue Slavonienne Illyrique et sont de la religion Greque.
En troisieme des Croates ou Hrovashki; habillement et langue tout a fait different.
En quatrieme le vrai Carniolie ou Carnieni des anciens.«
/.../
N. T. Slavo-carniolicum.
Labaci. 1784. 8.
Ozhe naJh, kir Ji v' Neb^ssrh,
Posvezhenu bodi tvoje im^ -
Pridi k'nam tvoje krajl^stvu.
Isgodi se tvoja vola, kakor na N^bi taku na semli.
Daj nam danas naJh vsakdajni kruh.
Jnu odpusti nam naJhe dolg?, kakor tudi my odpuJhamo naJhim dolshnikam.
Inu ne vpeli naJs v' JkuJhnjavo. Temuzh r^Jhi naJs od hudiga. Amen. /.../
Sakaj tvoje je krajlestvu, inu mogözhnost, inu zhaJt na vekomaj. Amen.