GLAS
Slovenci-bratje združite se! T slogi je jnoč!
Stev.
o
r*.
Pueblo, Colo. 8. januarja 1903
Leto II
Župnik McGrady v na^ka^^ ^ z
r	govori in spisi. Rov. McGrady je
Kentucky . j bil mnogokrat od svojih predstojnikov opominjan in pos varjen, to-Izjavlja. d« se pusti rajši lioMItl, dft Qn M jfl tniovratno hranil od-
kot da se bi izneveril delavskemu vrvenju in odpovedal socializmu.
Škof Maes zahteva, da more Mc- je pre(lložil ten,« osom socialistič-
Qrady velike mote, kot Zola Re-nan in Jefferson zatajiti.
t
Ena iz Cincinnati datirana brzojavka trdi, da je župnik Thomas F. McGrady prod občinskem odboru v Bellovne, Ky., že napovedal »voj izstop iz katoliško cerkve.
McGrady je bil te opetovano pozvan od višjo oblasti svojo škofije, da se mor« odpovedati vsaki Agitaciji v delavskem in sociolistič-nom gibanju, inače bo bodo storili koraki proti njemu; nli on se ijj pnstil oplošiti in obstaja pri tem, da uči on ravno isto socialistične nauk«, katere jo učil tesarjev sin iz Nazarcta, Jezns Kristus.
Pred vsemi onimi, ki so se odlikovali v boju zoper McGrndy-a, je bil škof Maes iz Kentucky. Vse je poskusil, da bi "discipliniral" župnika, a vBe zaman. V svojem zadnjem pretilnem pismu poživlja škof Maes srčnega Župnika, naj prekliče vse svoje govore v pohvalo Zola, Renan iu drugih velikih, svobodomisel nih pisateljev.
8 tem je bilo konec iupnikove poterpežljivosti in prestopil jo k tapadu. V enem pismu na škofa trdi, da jo imen« duševnih velikanov, kot Zola, Renan itd. imenoval le vslod tega, da dokoie, da se naj-vočji duhovi stoletja soglašajo s
... . .	ali zo m, bi soma sebi pos-
socializmom in da bo temu popoi-
noma udani. Po sklopu škofa Maes
stopiti od svojega početja. Na ono pismo škofa Maes-a iz Covingtono,
nih rekov v o v ribo. Danes pn jo iz svoje leče trdil, da jo škof ono reko popolnoma preziral in čo bi hotel isto ovreči, da bi sam obsodil cerkvene nauke v prvih šterih stoletjih, če bi jih pa odobril, da so bi s toni priznaval socialistom!"
"Župnik McGrady ostane so nadalje v 9ollovue, kjer hoče vedno krepko zastopati BociuliBtiČno propagando. Škof Maes se še ni odločno izjavil glede postopanja proti McGrady:u, Generalni vikar Btob-Baort 1« pravi, da še ni gotovo bo-doli uporni inpnik iz cerkve izobčen, aH ne."
Župnik McGrady pa, če se smo temu verjeti, je po pritiskn višjo duhovščine vendar enkrat isto sto-ril, kar bi moral, kot pošten človek, te davno popred: izstopiti iz katoliško cerkve, h
Kapital se tam nuloži, kjer je največ dobička 211 pričakovati, fco je 11. pr. z izdelovanjem obuvalu velik dobiček 'za napraviti, so zloži skupaj kar največ kapitala; potem pa kadar je trg prenapolnjen, pade cena in kopitni napravi manj do-bičkn in umakne se zopet nazaj.
Če je torej tukaj preveč delavsko moči, padejo cene; delavci 110 zas-lužijo zadostno in se ne oženijo.
Sramotilci slovenskega naroda.
Kaj enucegn bo še ni dogodilo na vesoljnem svetu, kar so je v torek dne HO. doc. zgodilo v Puebli. O-ineujenegn dno bo se zbrali štirje fulbtje slovensko narodnosti v na-in<jn, nas liojkotirnti pri Amerikan-oils. "Kvodmpelalianca," zastopa-najpo osebah Matija Muyer-ja; starega Joklič-a. ki dopisuje v Miri peni imenom Gorenjski kožar; Jn-, nezok Rojc-a inJerni Simonič-a,jo šlnrod trgovine do trgovino z name-nag), da nam iz lista pobere ogluse,
--kar so ji je deloma tudi posrečilo.
Pueblo je še vedno prvo mesto Upila je to sodrgn celi dan, dn smo na svetu v izdelovanju jekla, zlata, j brezverei, da hočemo katoliško srebra, svinca, Imkra itd.	cerkev uničiti in še enakih oslarij
"American Smelting & Refining vod in kdor se jim ni dal pregovo-Conipany," poseduje svoja zvezna I riti, so ga pa podkupili, ti preklica-poaestva v trinajlteh državah in v i ni "vzor-katoličani." Da se je to centralni Amoriki. CM osem ru- vso izeimilo v uredništvu Mira, to-
rej; v farovžn in v cerkvi, kjer so nahaja tiskarna Mira. smemo prepričevalno trditi. In ti podleži bodo od očeta Cirila dobili še odvezo,
vsak po svoji moči, dabodemo ime i Zapustila mesto, ker se je ibala
! li dan 7/1 dnem ve? naročnikov, kor	« 8VOi*
le tako se bode vsak poskus spod- INDIANOLA, Mm, 5. jan,-Mrs.
Pueblo "jeklarno in rudotopilničarsko" mesto.
biti tbi "Glas 'Svobodi" izjalovil.
Somišljenike v Pnebli pa opozarjamo nn dejstvo, da veliko pomagajo v vzdrževanje lista, če pri potrebi obiskujejo trgovine, katere imajo pri naH svojo oglase. Vsi oglasi v "Glas Svobodi" so poštenih in solidnih tvnlk. Ozirajte se1 na to -in pomoč za pomoč!
Annie Cox, zamorska poštna upra-viteljicn, se je odpovedala svoji službi, ker bo ji beli vodno nasprotovali in s smrtjo grozili. Odšla je v Birmingham, Ala.1, vlada jo pn pošto zaprla.
dotopilnic, spadajočih v ta trust in katere so nahajajo v drŽavi Colo-rado, so.3 v Puobli in sicer: Philadelphia, Eiler in Puebln. Od vseh
8 rudotopilnic v državi Colorado, medtem ko se morejo oni, ki berejo katero je prišel v|pripade nn pueblsko tri 5-6 vsega Gla* Svobode odstraniti s ta "su-protislovje in proti kateri je tako, pri(lc]kn Vrednost pridelanega! ho.]' Če so strinja tako postopan-strastno postopal v veliko jezo dru- j blagft y toh mdotopilnicah. znaša j jo * Kristusovimi nauki ? Gotovo
$24,650,573.16.	ne! To bodemO so zgodovinsko
In čo pomislimo, da smo imeli v 'dokazali.—'Taki junaški čini jamo-Puebli zadnjo leto krizo v tej in-j rejo izvirati le iz farške klike. To-dust ri j i, namreč, ko se je Phila- da jvobodno!--čas je naš!
zih.
"Čeravno jo nesrečni župnik za obžalovati, je vendar njegov izstop iz katoliško cerkve, glede na one manj izobražene katoličane, kate-rih ne bi mogel ravno toliko skoii svoje prazno nauke zapeijati, pač pa skozi svojo duhovniško uglednostjo, prava sreča;
Cerkev, ki jo že tolikrat s l o v o n b n o proklela s o c i -
tala neverna, čo bi dovo
nuiiiu uumii*	vl-------—	. .	, ,
■a je prišlo te tako daleč, da se ne	upornim duhovnikom
8me noben katoličan več pohvalno proglašati to zmote kot izreči o ameriški neodvisnosti in to« « ^ 1011 & k 0 r 0 8 n 1 c Bomo vsled tega, ker je bila ta liati-na sestavljena od Tomaža Jeffer-Bon-a, in vsak katoličan bi znal biti izobčen, ker bi s tem Jeffowon-a pripoznaval kot duševnega veli-; kana.
McGrady sklopa z besedami j
"Jaz se telim proti zatožbi idijo-tizma zagovarjati in niBem naklonjen, svoj spomin pokriti z uečaatjo in sramoto. Jaz bi ravnal zoper svoje notranje prepričanje, tudi če bi vzel Bamo eno besedo nazaj o tem, kar sem govoril in pisal o delavskem gibanju."
Kratka poteia te« 0110 kar je župnik McGrady že učil In pisal o socialism n In delavskem vprašanju.
V naslednjih razlaganjih zastopa župnik Thomas McGrady svoje pravo veroizpovedanjo: Trdi se, da so socialisti bogotajci, bogokletniki; jaz 1» vprašam, je li to bogokletatvo, če se poteguje-mo za zboljšanje našega go«p<xlar-Bkega položaja?
delphia rudopilnico, Čo ne vsa, vsaj delomu zaprla, potom moremo paa povdarjati naraščaj v nosom mestu, kajti to se je vkljubtemuueveijet-i no hitro povzdignilo.
Rast mesta Pueble.
Če pogledamo le 5 let nazaj, po-toni se nam očividno pokaže og-romno napredovanje Pueble. Kjer je bila pred par leti še sama prerija, so danes cvetoči nasadi. Novo mesto jo nastolo tik prvotnega. Nad 1000 novih poslopij v vrednosti dvo milijona dolarjev, se je zgradilo samo v letu 1902. Izmed novih poslopij, so večinoma okusno zgradone vilo, pa tudi velijio za trgovinske namene, poulična železnica je skoro nes izpeljana povsod, kjer pa je še ni, zgradi se v kratkem, tako po E, Northern Ave., kjer prebivajo sko-it) izključno sami Slovenci ali slovanski bratje. Tudi zgradbe novih to van 1 se opaža dan za dnem in smelo trdimo, da se bode Pueblo
tnn Bramotilcem slovenske čas-i nič na tem, da se nam Aine-rikflnci posmehujejo, da le dosežejo lip je infatnne. lumpaajske un-
meno. Pfuj stokrat pfuj roparjem slovenske časi i, pfuj šuntarskemu "Amerik. Slovencu," pfuj vsem, ki se zbirajo krog tak potile sodrge, sramotilcev Bvojega lastnega naroda.	' m j
Svojat "kvadrupelaliauea," vas je šuntarski "Amerik. Slovenec" tako učil? Ni vam rekel, da nas slečite do nazega itd.? So menda bojite, da napravimo mi tako z vami? Skoraj verjetno! Amerikan-ski Slovenec jo šc pisal, da na« de-
.n71"/" nite na zatožno klop.—Je to vaša Električna . ,, ' . , Qi
. , i zatožna klop, da greste Slsvence ze da-1
Ameriške vesti.
Hudodelstvo v palači.
Denver, Colo., 8. jan.—W. C. Hugkes, kuijnč v Brown hotelu, ki je pustil v poči otroka zgoreti. pride pod ključ.
Bilo jo 16. dec. ob pol 10. uri zvečer, ko vstopita v kurilno sobo dva lepo oblečena gospoda, imajoč joden oil njiju mali zaboj pod pazduho. Ta, zadnji upraša Hnghosa: "Sntfm otroka sežgati ?" Hughos, misleč, da se gre tu za kako nava-dno Šalo pritrdi in še sam odpre vrata poči. Tujoc pristopi in zažene zaboj v peč, Ko sta nato obadvu odšhii pogleda Hughes iz radovodnoBti so enkrat v peč, sune zaboj, kateri je Že Večinoma raz-pal in— grozu. prikaže se v resnici —otrok.
Hughes je bil olwojen v ječo, ker je 'pustil otroka zgoreti docela in le še par kosti, katere imajo sedaj shranjene na policijski postaji, potegnil iz peči. O družili dveh zločincih ni duha no Bluhn.
14. Januarja IkxIo v Donveru prisegli na ustavo novoizvoljeni republikanski uradniki, na čelu jim guverner Pcabody.
Zopet pod varščino izpuščeni.
Tullubide, Colo., 4 jan,—Unij-ske rudarje, tožene umora, so danes pod varščino izpustili do prihodnjega zasedanjn porotnih obravnav. Vsak jo moral položiti $0000 In predsednik unije 113,000 varščine.
Stavka v rudotopllnici.
Montemev, Mex., 0 j an.-Stavka
Ima Amerika la povedati.
Kot uvodni članek je prinesla "Amerika" sledečo:
"Začetek konca." "češe kak katoliški duhovnik vnema za napačna načela; če so drzne ta načela prepovedovati v M voj i cerkveni srenji, da oelo ista izven svojega delokrogu povspeše-vati z besedo in s spisi in se ne ozirati na opomine in svarila svojih predstojnikov: naj imajo zadnji nekaj časa potrpljenje Ž njim, a konec tacega neduhovniškega sgitovanja je že v naprej razvidno.
"Vserto ravnokar navedeno, s« tiče tudi znanega socialističnega pridigarja, Rov. Thomas F. Mc-Grady-a, kajti sodi se, da je tudi i njim začetek konca. Brzojav is Cincinnati poroča namreč:
"Rev. Thomas F. McGrady, župnik sv. Antona župnije v Bellvue, na drugi strani reke Kentucky, je dano« naznanil svoji župniji, da isstopi is katoliške cerkve. Ta korak stori le vsled socialističnih
Socializem je v prvi vrati gos
podarski boj; boj z« osvoboditev I ^ITsvetovnoznano industrij delavcev is sužnosti dela, in vsled
Bko mesto.
tudi osvoboditev vsega človeštvi!.
Če bi danes zvečer nakrat pomrli vsi delavci sveta, bi tudi kapitalisti poginili v t^u šestih mesecih. Nasprotno pn, če bi pomrli kapitalisti, bi se delavci vbo jedno lahko preživeli s delom svojih rok in ne bi jim treba njih zaslužek deliti b kapitalisti.
Kaj so do danes dobrega storilo stare stranko delavcem? Dale so jim le mirilno pripomočke, berašt-vo, katero nikakor ne zndeno v srce konkurenčnega sistema, kapitalizma. Današnji sistem je dobiček, dobiček in dobiček.
Glede delavskega vprašanja mo-
ža vaše dolge ušesa.
Roje so je nedavno Hirokoustil in upih "prmejduš," tristo dolarjev bi hotel dati, če ne bi bilo v listu, da nisem več blagajnik pri društvu i bv. Jožefa. No, mi ga pa poživljamo, da naj nam hitro obljubi tisoč dolurjov, kajti namenili smo se, šo Pridelek treh pueblskih rudoto-1 eno n,Bnično dogodbico obelodani-pilnic v letu 1902:	'» i ti in sicer, kako se je po "side-
sramotit k Amerikancem?! Pridite v rudotopilnici, katera so je pri-na Bessemer in pojdite od hiše do čela tukaj pred par dnevi, je imela hiše, tu vas bodo pn rojaki prijeli | ^ vspeh, du so kapitalisti rudoto-
pilnieo popolnoma zaprli..
Pridelek v Puebli.
one	vrednost
zlata 272,157...,..»5,625,485.19
srebra 15,494,594........ 8,139,310.23
svinca 59,193 ton.... 4,824,229.50 bakra 0,591 "...*... 1,481,012.40
skupna vrednost... .«20,070,031.32 Vrednost rude v celi državi Co-lorado znnša:
Z delom pričeli.
Denveb, Colo., 3. jan. Z delom na Denver Northwestern & Pacifioteleznici, so danes pričeli.
Delati je začelo 2()0, a rabili bodo najmanj 4000 mož. Delo jo prev-žela tvrdkn Orman & Crook iz Pueble.
Trgovina s premogom.
Detroit, Mich,, 0. jan—Mestni očetje bo se zjedinili v nakupovanju premoga na mestne stroške. Pri prvem zasedanju so podpisali $50,000, kar je tudi mestni župan odobril in podpisal. Danes so ps vso tamošnje novine prineslo ogromne oglase za nakup premoga, s katerim se bode odslej bavilo samo mesto.
Premogarska plača.
Florence, Colo., 6. jan.—Samo v Fremont County bodo ta toden nad 100 tisoč dolarjev izplačali premogarjom.
Tovarno za pločevino laprli.
Cumberland, Md., 6. jan.—Veliko tovarno za pločoVino so danes v našem mestu zaprli. 6000 delov, cev jo bilo naenkrat odslovi jenih.
Štiri otroke porodila.
ToledOj 5. jan.—Četvorčko je porodila danes gospa Stanislava Spyckateky. Mati In otroci se počutijo dobro.
Smrtna kosa tudi bogatlneem ne prJiafiaAa,
Buttb, Mont., 5. jan.—Danes so pokopali soprogo milijonarja
W. A. Clark, mlajšega. Tega oče je Benator in večkratni milijonar. Gospa Clark je umria na porodu. Dod jo otroku, takoj ko je zagleda) luč sveta, daroval jeden milijon dolarjev.
Soproga našega priljubljenega rojaka g. Nick Simoniča, je še vedno, že četrti toden, jako opasno bolnim. Klical je doslej te 5 zdravnikov k bolnici in šele tadnji, dr. Argyr, mu je dal upanje, da mu soprogo ozdravi. G. SimoniČu je umrl pred enim mesecem mali sin-čok, kateremu bi tudi starejši kmalu sledil.
Večletni ministrski predsednik umrl.
Madrid, 5. jan., — Ministrski predsednik Mateo Sagasta je dano« ponoči na srčni bolezni umrl, star 76 let. Pogreb bode prihodnjo sredo. Kralj Alfonz je lastnoročno pisal žalujoči rodbini iu s tem pokazal svoje simpatije do umr-
iegA .......
za zlato.. " srebro. " svinc.. " baker..
* 11,975,379.80 « 7,777,997.73 •* 4,114,417.35 " 732,778.28
skupaj.....i 24,660,573.16,
rem povdarjati, do se delo ne smat-l kor še ni doseglo nobeno država
ra za druzega kot2a blago, katero | na svetu. Ogromno bogastvo rude bo kupi in zopet proda. .	v di*n i Coloradi, privabi vsako le-
Kaj je kupna svota dela? Naj- to na tisoče in tisoče novih našel-potrebnejše za vzdrževanje moii nikov vseh strok. Posebno so to delavca, njegove produktivne zmož- opaža v Puebli. Pred par leti še nosti. Delavec potrebuje hrane, malo neznatno prerijsko mesto, da nadomesti svojo pri delu zgub- šteje daftes te do blizu 70.000 pre-Ijenomoč.	bivalcev.
walk" (pristranski poti) b kolesom vozil.
Gorenjski' kožar pa naj nikar no trobi, da jo star Amerikanec. Če bi Amerikanci po njem hlačo merili. bi že davno Zdr. državo vladala furška klika in proč bi bila t ameriško svobodo. Hvala Bogu, da nima koznr nobeno zaslombe pri druzih Gorenjcih, živečih v Ameriki. Gorenjci v Ameriki, so pač po drugem kopitu ustvarjeni, kot ste vi Jaklič iu se vas prav pošteno sramujejo, da ste tudi brusili; svoje pete v časti krajo Slovencem, j a tolužijo se s tem, do ste le star Meksikojner- Dobo se vsi pri tem delu tudi pošteno "nosrkoli,' ni nom treba posebej povdarjati.
Somišljeniki! Tu vidite sliko podlosti, s katero moremo v Puebli računati. Kakor en glas naj zagrmi: svobodo naj <ivi! Pomagajte
Vabilo
vjeliki večerni zabavi 8 plesom:--
PODPORNO DRUŠTVO
SV. JOŽEFA
katero je zgradilo svojo novo društveno dvorano no Eabt B 8t. priredi ravuotam v soboto, dno 10. in v nedeljo U. janu-»rja, dve veliki ljudski veselici s plesom.
K temu prvemu sestanku v najvočji dvonuii v mestu, more pohiteti vse, kor je slovenskega- sploh slovanskega iivlja v Puebli. 7m sama dvorana je vredno, do se jo ogleda.
' V prvi vrati vabimo k tej slavnosti-odkritju slovenskega do-Imn vsa bratska društva, tako slovenske, srbsko, hrvatske, slovaške itd, narodnosti.- Vsak slovanski gost nam bo dobcodolel!
Zanimiva bode tudi borba plesalcev, oni. ki bode največ ponudil, bode otvoril ples.
Za pijačo je obilo preskrbljeno,
Ustopnlna: xa gospode 50 centov, d»me proste.
|K obilni udeležbi vabi vjudno	7
ODBOR.
"Glas Svobode".
Prvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Ameriki. Izdajatelja in	urednika:
MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA
"Glae Svobode" izide vsaki če-trtok in velja za Ameriko: za celo leto - - - - $ 1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO;
za celo leto---kron 10
za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. t
"Glas Svobode"
[Top voice of Liberty] Is Published overy Thursday, by bodo Publishing Co
10-15 dolarji), sv. masami, spovedjo, s stoli, z večnim beračenjem itd.?! Prid«* tu le mali denar v blagajno?! In, letna plača duhov-nikoma, jo ie tako v prorpčunu z $1,427.50, medtem, ko so Se druge potrebščino vraounjene,
Že Bnma pamet mi veteva verjeti, da bi bilo docela umestno, če bi imel vso stvar v rokah cerkveni odbor, knteri bi vodil cerkveno upravo in zastopal pravice ljudstva. To bode tudi gotovo našemu očetu Ci-riln po volji, dn inn b tem nekoliko olajšamo njegovo težko breme, ker on ima vendar še druzega opravila
'The Glas Svoto
Pueblo, Oolo.
slutenega v Ameriki ob krvavem potu ixi tovarnah, rudokopih itd. in to vedno pod smrtno Vevarnoatt jo?!V! Naš ul»gi kmet se leta in leta muči [Jo ameriških tovarnah in rudnikih, da bi rešil svojo ljtil»o domačijo dolgov, medtem mu pa doma srljoriti kaplančki vozijo ženo po lioijih (Kitih in konsuninih pivnicah in tako izsesavajo iz nje toliko Čnsa možev krvavo zasluženi, domu poslani denar, dokler izgine zadnji novčič v njegovi farški nenasitni bisagi. In konec- konca: ko so slednjič povrne moi zopet v svojo staro domovino z nado, da
dosti in bi bilo iz naše strani go- bodo mirno užival sad svojega tru-tovo Imrbareko, da mu dopustimo'da mej svojimi, najde premoženje
"Entered October 22,1902, at Pueblo, Colo., as second-class matter, under Act o! Congress of Mar. 3, '79
"Glas Svobode"
[The Voice of Liberty] is the only labor paper West of New York, published in the Slo-venic Language.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement.
Oglasi po dogovonfc—""
Dopisi naj se izvole frankovati.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da so nam blagovoli naz-naniti prejšni in novi naslov bivališča.
Denar naj se blagovoli poslati po "money order" ali pa v priporočenem pismu.
Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči:
"GLAS SVOBODE"
v.
izrabiti si vse svoje mo i.
Kar mi še za danes srce teži, je to, da kroži mod rojaki splošna govorica. da je oče Ciril pravi "businessman." Sicer pa, "kaj to tebe skrbi" mi bi znal Ciril odgovoriti in-res je. To je njegov "business" in njegov denar s katerim kup-ouje. A Ameriki je to vsakemu dovoljeno, tudi to, da se očka Ci-ril lahko ožeuijo. čeravno jim to rimski celibat prepoveduje.
Za danes naj bode dovolj, toda oglasil so bodem zopet, kakor hitro bodem sprevidel, tla je [»treba še mojega peresa. Imam šc marsikaj v zalogi in pokalo bode. če^se zopet oglasim.
Rojaki, kdor ljubi dušno svobodo, kdor ljubi napredek Slovanstva
še bolj zadolženo in često se zgodi, da ho mu za časa njegove odsotnosti, tudi število otrok—vsaj za glavo-pomnoži; in če je poslednjega kak celibator oče, ni nič kaj nenavadnega.
Razni vzroki silijo nas vse. v resnici versko misleče ameriške Slovence, da so tesno združimo VBi, ter pomagamo svojim s tiskanem bratom v Avstriji. Narodni boj napredno stranke, je torej svet in boguljuben, ker isti je spojen z verskim iifto tembolj, ker se more Slovenstvo v Avstriji bojevati no samo proti Nemcem in Taljanom, temveč tudi proti nam sovražnem jezuitsvu rimske cerkve....
Katoliški nemški pisatelj, Ugtmd, piše v časniku "Wartbnrg" nastop-
1231 Taylor Ave; Puoblo, Colo.
Poslano.
kdor ljubi pravico, oni more z vse- j no:
mi sredstvi podpirati "Glas Svo- "Rim pozna samo snlenjstvo, bodo." Vsak Pueblian— Colored- j [»polni pogin osebne prostosti v Čan, sploh vsak ameriški Slovenec, I korist vladujoče cerkve-----
( Konec)
li Pueble.
Kdo zamore trditi, da so le tisti pošteni in pristni katoličani, ki grabijo s duhovščino vred? Kaj, co bi bilo to ravno nasprotno: da je prvo pri njih iskati nepoštenost, potem šele pri nas družili! In isti-na je, da so v taboru klerikalizma sami latinizatorji, posvetni izkoriščevalci ljudstva, ter nerazsodna' ljudska masa. In prvi kot drugi so tudi oni, ki imajo sveto pobož-noet le na jeiiku in potuhnjenem obrazu, v srcu pa kujejo nove naklepe v pogubo -pardon, srečo "svojih bližnjih." Takim ljudem pravimo mi—hinavci! Toda vrni-, mo se k stvari nazaj!
Nemcem se je izplačalo $5000. to sem vže povedal, povedal pa nisem, da je tako prav 1» nepotrebnem narasel dolg na $17,000. Lepa, okrogla svotica, kaj ne?! Pretekla so od istega časa 3 ali 4 leta . in v proračuno za leto 1901 smo imeli vedno še $10,924.37 ali okroglih $11,000 dolga. To ni malega prev-darka vredno, če pomislimo, da nas je samih Slovencev dokaj lepo število v Puebli, gotovo'nad 3000 in & bi ilehnfni dal povprečno le »Iva dolarja na leto, bi morali biti mi že pred enim letom izven vsakega dolga, tako pa moremo prav po nepotrebnem plačevati $59tt.30 samih obresti Sicer pa se danes ne vemo, komu smo dolini, kdo je na cerkev intaboliran in kdo vleče obresti. To smo poizvedovali ie takrat, ko je "bil škof tukaj a doz-nali nismo nič, vsled lastne krivde. Radi bi pa vendar poznali našega upnika, jeli ta oče Ciril, škof ali kdo drugi. Ta zahteva je poginoma opravičena ih nikakor ne slabo mišljena. Sicer pa stoji v lanskem proračuno, da znaša vrednost farnega posestva nad 50 tisoč do-l&rjev, medtem, ko je svoječasno o£e Ciril trdil v cerkvi, da je vse njegovo intl^ofovo in da ga nihče ne more pregnati iz Pueble. To je oči vidna farb&rija! A to vse, je proti vedru vode, kajti, gre oni denar, kateri se
ki se zaveda svoje življenske zmož-nosti, bi moral biti podporni ud, šele v razvoju nahajajočega se lista "Glas Svobodo." Upam, da te besede ne bodo ostale "upijočega v puščavi."	Pozdrav!
DOPISI.
Indianapolis, Ind., 22. dec. 1902.
G, urednik! prosim sprejmite to vrstico v naš priljubljeni list "Glas Svobode."
"Anarhisti, socijalisti, zapeljivci naroda!" so kričali vsi križem, slovenski klerikalnodemoralizatorski listi. Tem so še prav pridno se-kuudirali "hrvatski kutarji" krog svojega "business-lista" v New Yorku.
Evo, sedaj leži prod menoj ll*1-vilk "Glas 8yobode" in kje je anarhizem? Kje versko protislovje in brezverski značuj lista? Nasprotno si je uadel divizo, boriti se
Država, kojo je vjel Rim v svoje mreže, more propasti (Španija, Belgija, južna Amerika itd.), Upliv rimske morale, vzame s časoma ljudstvu vsak čut sramežljivosti in ko jo ta izgubljen, ima tudi že Ijud-Veni Rešetah. Istvo grob izkopan, ker ono »ima
------več moči, da bi se samo branilo fn
ohranilo. V resnici: 300 letna jezuitska vzgoja se [»zna povsod in vkljub temu se v Avstriji odpirajo francoskim "mučenikom" (?) samostani in .gradovi, da zamorejo nadaljevati svoje uničevalno delo," Tako piše Nemec o avstrijskem terorizmu in—prav ima.
Tudi jaz kličem "Glas Svobodi" —le -tako naprej po začoti poti. Tudi naš mili slovenski narod, se more enkrat otrwti srednjeveške tome in duševne suinosti in priti tako k sijaju luči svobode! Bog in narod!	PoLUKR.
ZA NOVO LETO.
Ii Chicago.
Loto 1902 se je [»topilo v preža duševne proletarce, proti črni; teklosti. In dasiravno ni to leto
latinozatorski, izkoriščcvalni slovenski duhovščini, katera je žo davno zavrgla jedro pravega Kristuso-voga nauka in njegovih resnic. Ter proti oni novodobne) sodrgi, ki jej jc vera in sveta cerkev, Kristusovo trpljenje in njega dušuo milosti le—orodje, s katerim demora-lizirajo in izsesavajo naš bedni narod in katerega hočejo z vsemi peklenskimi silami ukleniti zopet v jarem staroveško teme in inkvizicije.
Dalje se hoče list boriti proti neke vrste moralno dvomljivega bIov. -ameriškega časopisja. Tistih vernih podrepnikov ljubljanskega "Slovenca," glasila "novodobnega sv£tega duha," dr. Sušteršiča, ož-lindranega zapeljivca slovanskega
nain trpinom nndilo druzega. kot obilo trdega boja za pravo in svobodo, boj proti krutemu kapitalizmu z« naš obstanek, moremo biti vkljub temu [»nosni in zadovoljni z odslovi jenom letom.
Boj, časten boj, boj za ljudski blagor pod zastavo ljubezni, bratstva in jednakoeti nasproti trinoš-tvu in barbarizmu se je bil celo leto in zadovoljni moremo biti. ko zapazimo koncem lf*ta milijone novih "rekrutov," ki so stopili v vrste, katere se z uma mečem bojujejo proti duševnemu in telesnemu suženjstvu. Same mesto Chicago je pridobilo zadnje leto nad 10.000 novih boriteljev.
Nad vse zadovoljni pa moremo biti slovenski delavci ' Slovenci
Bad 1903, Boj moro biti, boj VBako leto Itolj k repke j si, da pridobimo
ono nazaj, kar se je nam odvzelo. Brest miril, dokler se nam ne tlovo-voli vsem enako uživati zemeljske pridelke, dokler ne bode uk našem otrokom svoboden, dokler ne j»ne-ha beračenje onemoglih starčkov, sploh, dokler ne, postane zemlja in kar ona rodi, zopet laBt onih, za katere je bila ustvarjena, to je— vseh!
Da pa zamoremo to doseči, potrebujemo orožja iu to orožje je v prvi vrsti svobodomiselno časopisje, ki nam predstavlja pogul»nosen vpliv rimske duhovščine in ki nas kliče k slogi, kajti le v tej je moč. Le svobodna irtiael nas zamere o-svoboditi in nihče, ki je svoj las-ten suženj ne moro delovati za svo. bodo. To orožje jo nnm Slovencem "Glas Svobodo!" Ako povzdignemo "Glarf Svolxxle," koristimo sobi!
Rojaki! Premislite dobro. Glas Svobode jo edini list v Ameriki, ki v istini zaBtopa delavtke- interese, In noša dolžnost je delovati na to, da l»de ta naš "prapor" vihral v zadnjem kotičku Zdr. držav, kjer prebiva slovenski trpin. Sleherni, ki čita ta list. naj se takoj nanj naroči in neumorno agitira za razširjenje svojega pravega glasila. Ako dalujemo mi toliko za list, kolikor on za nas. sem prepričan, da postane v teku enega leta najmočnejši slovenski list tostran velike luže.
Glas Svobode je liarjak. pod katerim naj se zbirajo vsi* razsodni Slovenci v novem letu 1903. Veselimo se tega in vsklikajmo tudi mi: "Pozdravljamo te novo leto, ki nas pripelješ bližje dobi, kjer ne bode ne beračev in ne milijonarjev, ko bode le en sam trust— imenovali last vesoljnega ljudstva!"
Sole [»tem, ko bodo zavladal socializem in ljudstvo uživalo pridelke Bvojega truda, ko se odpravi mogočni pritisk verskega in kapitalističnega nasilstva, ko bode nastopila poštena ljudovlada, šele tedaj bodo ponehal boj iu zavladal bodo - sodaj po cerkvah toliko zlorabljeni—"mir ljudem na zemlji!"
Veselo novo leto čitateljem "Glas Svolxxle."
P. O. Slušaj.
Pittsrubo, 19. dec. 1902
"Pittsburg Press" piše z dno 12. doc,: ReV. John Kranjec jo prodal škofu Richard Phelan-u z eno lese-uo stavbo ("farovž") vred, eno o-zemlje, ki uteri 25 334 čevljev in se nahaja na vzhodni Btrani mosta na 57. cesti. Kupna s vote $3.353; torej za polno vrednost.
Nas, tukajšnjo. Slovence je ta vest jako iznonadila. G. Kranjec namreč, je prijel že dvakrat za fa-rovž in nabiralo se je za toga, pred ko se jo pričel graditi vso skixii do današnjega dne. Koliko je nabral ni nikomur znano, čuli smo nekaj
0	$1,700. a ta svota se kbj lahko sumniči.'
Rojaki, spreglejte vendar enkrat | to nedopustljivost. Na enaki na-čin si zgradimo lahko šolo in cer-! kov iz samega rezanega .kamenja itd.. Rov. Kranjca pa povzdignemo ; za nadškofa, ker škofov imamo ta-I ko že dovolj.... Bog daj vsem nor-
1	com pamet, "Kreonhornom" pa j spregledan je!	^
Naročnik listu.
Pozor Sloveni!
.v. DR. P. M. KUZM0 .v.
Ta jo huseljon že cilje čuan v Puebli. Napravil jo zdravniške Izpite v Evropi na Dunaju in na vseučilišču v: 'University of the South'.
•Te izboren zdravnik. Zna tudi govoriti vse slovanske jezike. -, Uradne, ure so od 8. do 9. ure do-poludne in od 2. do 4. ure popoldne tor od 7, do 8. uro zvečer.
DR, P. M. KUŽNO je slovau-skokrvi. Slovani! podpirajte ga in obrnite bo na njega v sjli. on Vam gotovo [»maga.
- 223 5. Union k.
Telefon: Red 751
MARK comm.
prodaja vse najboljše vrste premoga '
Canon Lump. Maitland, Canon Nut.	Walson,
I Chestnut,	Robinson,
Steam and Blacksmith Coal.
Trdi premog razne velikosti. NaroČi pri imb. telefon 1.
'Na vogalu D and So. Union Ave.
Zdravnik
1210 BERWIND AVE- telefon: Black 02.
Pisarna je odprta dan in noč.
Mikroskopna preiskovanja, opazovanje in preiskovanje vodo i. t. d.
Govori so: rlovanhko, angleško, nemško, labko, francosko, turško in orško,
PUEBLO, COLO. .
Zdravnika in kirurga
Brook in Moss.
Naročila se točno izvršujejo. Sol h* 12-13 Baxter Block
. nasproti pošt«.
' McMAHOH t COLLIER. Pogrebnika.
¥
Po dnevi in po nofci odprto. Dobra postrežba in po nizki ceni. Delujem- tudi največ pri SLOVENCIH, sploh SLO-VANIH. v
Corner D. and South Union Ive,
PUEBLO,--^- C0L0.
Ureh Papes
11B Northern Ave.
Pueblo, Colorado
Priporočam c. rojakom svoj
SALOON
V KTEREM TOČIM NAJBOLJ. ŠE PIVO IN ŽGANJE.
Board of Trade
Liquor House.
Prodajamo na debelo in drobno. Čs na debelo, obrni se na gosp. f'uliga ali pa kar na omenjeno tvrdko.
Imamo 9 let staro "žganje«, kupica 10 c. Izvrstno vino in smodke. Slovencem so priporočam.!
SAM HONIO 180 S. Uaiou Ave. phone 141 black.
•, • JOHN SNEDEC, •.
81? East B. Street, PUEBLO.
Priporočam svoje izvrstno GRO-CERIJSKO blago Slovencem, Hrvatom in drugim Slovanom. Najboljšo blago in najboljša pos-trožlni.
Svoji k svojir
|e najboljše in najiistejie pivo.
GeO. Jackson
- agent.
Valley Barn
JEFF FITZPATRICK lastnik. 218 Main St. Puoblo. Phone 122
Anton Šukle
I PU EBLO, Colo «04 S Santa Fo.
Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje.
risova agencija za zavarovanje posestva,
HENRY O. MORRIS upravnik. Soba 45 v Opera House.
telefon 408 "F" pobiralec najemnine. PosoBtva, clomovja so kupujejo in prodajajo. Za izgube jfc odgovoren g. Morris sam.
SE PRIPOROČAM BRATOM SLOVENCEM sa obilen obisk moje manufakturne trgovine, prej las-tnik Dušan Lagjevich. Bodem vedno dobro postregel vsem.
BUDE RADROVICH 1217 S.. Santa Fe Ave. Pceblo.
C Neugebauer's
204 SO. UNION AVE. • ............ PUEBLO, COLO.
PRODAJA
dragih kamnov, ur in zlatanine.
HIŠA JF NA PRODAJ
.John Krašovca, ix> jako nizki oeni v „Edly Park." Kdor rojakov bi Želel isto kupiti, naj se obrne na g. MIKE MAYERLE 1105 Harr. Ave. Lmlvillo, Colo.
naroda v stari domovini, ki je ne-1 sploh v Ameriki, kajti poleg sooial-davno zbobnal it Kranjske 1200 i nih zmag z drugimi narodi vred, krmiiljavih tercijalk in zapeljanih smo dosegli mi največjo zmago s kmetov, ter tiral na sv. Goro in I tem, da se je ustanovilo naše—nam tam storil velik "naroden rop" ko j tolipotrebno glasilo "Glas Svobo-je oskrunil slovensko trobojnico * de," ki more biti naša luč—svit
tem—da jo j« položil no grob kardinala Missiett Preračunali so, da je uboge kranjsko ljudstvo pri tej priliki po ne
jutranje zarje, ki ugonobija dušnv-no temo. 1
Rojaki, trpini! Dolgo smo spali a slednjič se zdramili; toda čas nas kliče na novo nadaljno delo! Kar
SRBSKO DRUŠTVO »BALKAN" priredi v torek, 27. Januarja, na dan JUOOSLO VANS KEOA PRAZNIKA SV. SAVA, VELIKI ZABAVNI VEČER S PLESOM V dvorani (bali) pod slovensko farno cerkvijo. Pričetek ob 7 url »večer—Vsa slovenska In druga društva se vljudno vabijo k obilnem posetu. Ustopnina: za gospode 80 centov, dame proste. SLOVENCI OBIŠČITE SVOJE JUOOSLO V AN-
THE
DENVER & R. G. SYSTEM
N A J BOLJ PRILJUBLJENA POT V COLORADO SPRINOS, CRIPPLE CREEK, LEADVILLE, OLENWOOD SPRINOS, ASPEN, QRAND JUNCTION, \ SALT LAKE CITY, OODEN, BUTTE, HELENA, SAN FRANCISCO, LOS ANOELES, PORTLAND, TACOMA, in SEATTLE.	.
Vozi v vsa znana meeta in rudokope po Colorado, Utah in New Mexioo
Potovalcu priljubljena pot
v vba letovišča v hbibe.
EDINA POT KATERA VOZI ČEZ SALT LAKE-CITY NA MORSKO OBREŽJE.
Se voziš sspalnim vozom
MED
PUEBLO
IN
DENVER	SALT LAKE CITY
LEADVILLE	OODEN
OLENWOOD SPR1NO PORTLAND ORAND JUNCTION SAN ORANCISCO LOS ANOELES
CHICAGO, ST, LOUIS III Sil FRANCISCO
za
Postrežba po jedilnem listu na vsih vlakih.
Za prekmorske In želeinlške listke obrnite se na pisarno Central Block. H. r. KRUEGEB-general Agent.


/"•'v
■
i ■'

Obrambna sredstva proti kle-rikalizmu.
(Dalje.)
Ko jo bil tedanji ruski car v Moskvi kronan, jo papež hotel po-slati k ti Blavnosti svojega zastop-nika. Za razmere katoličanov na Ruskem bi to bilo največjega po-mona. A ker pravoslavni ruski car ni hotel zastopniku katoliškega pa* poža pripoznati prvega mesta - »o klerikalci rajo žrtvovali korist milijonov, ruskih katoličanov iu bo ni kronanja udeležil noben papežev zastopnik.	»
Papež je verski poglavar katoličanov, ni pa posvetna oblast in zato tudi ni treba, da bi države ž njim občevalo v posvotnopolitičnih formah. Čo ima papež kako želje ali če se ima s kako državo pogajati o verskih zadevah, ima v vsaki državi dovolj škofov, kateri ga lahko zustopajo in nikakor ne potrebuje posebnega diplomatičnegn zastopnika.
Sicer pa je odprava škofove diplomacije vprašanje, ki še dolgo no pride nn vrsto, ker narodi v no-l>eni državi nimajo toliko moči. da bi mogli merodajne kroge prisiliti, da rešijo to zadevo.
V imenu narodnostnega principa je Italija dne 20. sqpt, 1870, 1 naredila konec posvotno-material-ni podlagi klerikalizma. namreč papeževi državi. Škoda, da so ista Italija, in to po vplivu večinoma protestansko Pruske, tedaj z "garancijskim zakonom11 zajamčila papežu stališče posvetnoga vladarja in s tem tudi kraljevsko časti. To je bila velika napaka, ki se sedaj bridko maščuje, kajti s tem jobilo zlorabljenje vere v posvetno-poli-tične namene sankcionirano.
Klerikalizem izkorišča to kaj do-bro: na jedni strani se poslužuje vseh pravic tega garancijakega zakona, na drugi strani pa ščnje ljudi s tem, da je papež jetnik v Vatikanu.
Taka bajka služi prav dobro zlasti, da iz ljudstva ispreša denarja. Odkar so agitira s to bajko, so do. hodki "Petrovega novčičo" znatno narasli.	^
Papeževu |>osvotna država je bila nastala un legitimen način in *he da se tajiti, da je bilo kršeno papeževo pravo s tem, da so mu je njegova država odvzela. Ali svetovna povostnica priča, da so je tacih slučajev že tisoč in tisoč (godilo in zgodilo se jih bo še. Vso države so v bistvu nastale le iz kršenja prava. Srbija in Bolgarska Bta bila legitimna dela Turčije in s tem, da sta se otresli turškega jar-maTpomoojo 3'fl6ije,'sc jh kršilo legitimno pravo Turčije. To kršenje odobravajo klerikalci, vzlic temu pa rohne neprestano, da je Italija isto storila. Sicer pa jo prebivalstvo papeževe države potom plesbicita pokazalo, da je ve-selo dogodivše se premembe in da 'jo odobrava. Sicer pa se jo pape-žu 1. 1870. zgodilo to, kar so prejšnji papeži v premnogih slučajih pomagali storiti drugim posvetnim vladarjem.
S tem, da Be je narodilo konec papeževi drŽavi, pa še ni postal papež jetnik, kakor govore naši duhovniki.
Ne bomo se sklicevali na to. da ima papež na razpolaganje palačo, kakoršne nima noben cesar, in da gijajnost njegovega dvora prekaša druge dvore. A pribiti se mora to: Papež je v vsem svojem delovanju in nehanju popolnoma svoboden in stori lahko, kar hoče, ker ga nihče ne ovira. Da papež vati-p zapusti, j«
njegova prosta volja, ker bi se lahko vsak dan sprehajal }» čelom i Rimu in ker gre lahko v vsako drugo inebto, kamor ga je- voljn. Papež neče zapustiti vatikan-skega ozemlja, ker bi potem ljudje ne verjeli v bajko o' njegovem jet-ništvu, in ker bi h tem dejanski pripoztml obstoječe razmere, česar seveda nn noben način neče storiti.
Vzlic temu pa, da papež nima svoje države, je vendar popolnoma neovirnn glede, vladanja cerkve. Nikdar ni Italija niti {»skusila ga le količkaj ovirati. Papežu so italijanski državni poštni in brzojavni uradi brezplačno na razpolaganje. Italija ni v tej porabi nikdar delala papežu težav. Papež razpošilja proteste, obsodbo, bule, razsodbe, ukaze na škofe, okrožnice itd. vso z italijansko državno pošto in nikdar ni bilo še nobeno piBmo odprto in je še vsaka pošiljatev prišla rav-no tako točno na svoj naslov, kakor prej, ko jo papež imel še svojo državo. Kakor v prejšnjih časih in še v večji meri se prirejajo romanja k papežn in Itnlija ne dela tem, proti njej naperjenim mani-festacijam niti najmanjših ovir.
Sicer pa- naj klerikalci vendar že povedo, v katerem oziru jo papeževa svoboda omejena?
Papež Leon XIII. je I. 1895 pisal kardinalu Rampolli, tla se je z odpravo posvetno državo njegove, mu dostojanstvu in njegovi svobodi kršila potrebna avtonomija. Tista avtonomija, ki gre papežu kot dnšnemu pastirju, se ni z od-pravo posvetne jiapeževo države čisto nič kršila, papež jo lahko uživa v polni meri in da jo res tako, priča dejansko uživanje te avtonomije. Izginil je pač posvetni vladar posvetne države, ki so jo vtikal v prepire in v vojne, ostal pa jo papež.
To pripoznavojo celo dobri katoličani. Tnkoje pisal odlični bo-goslovec dr. Martens ("Kirche und Staat"): "Kakor oličntnn jo za Pija IX. tudi bila izguba popeške države, vendar ne more nihče trditi, da je papež radi tega izgubil svojo prejšnjo samostalnost iii neodvis, nost. Soglasno se moni priznati, da pričajo vse alokucije in ukazi Pija IX. o njegovi zavesti neome-jene moči in imajo pečat najpopolnejšo notranjo in zunanje samostojnosti. Prav Pij IX. je po-kazal, da je mogoče, vladati cerkev svobodno in neodvisno tudi brez posvetne države."
To velja v polnem obsegu tudi za sedanjega papeža.
Klerikalizem dela sistematično in a veliko lokavostjo na to, da bi pojave vernikov o skrivnosti spovedi zmešal in ljudem vcepil napačno nazirnnje. V klerikalnih povestih in "vzpodbudnih" spisih, zlasti pa v mladinskih spisih, se prav pogostoma nahajajo prav "raubcrgeschten" o duhovnikih, ki so bili vrženi v ječo ali celo šli v smrt, ker niso boteli povedati, kar jim jo bilo zaupano v spoved-nici. Da so to izmišljene stvari, je samo ob sebi umevno. Spominjamo bo tudi, da smo svoj čas v slovenskem jeziku brali povest, kako je neki morilec pri spovedi povedal storjeni svoj zločin z namenom, da bi spovednika prisilil molčati, potem pa na tega spovednika, ki je bil jedina priča dejanju, vrgel sum in duhovnik je dolgo trpel v ječi, ki ni hotel prelomiti spovedne tajnosti. Seveda je ta povest popolnoma izmišljena, kajti po cerkvenih predpisih ni taka spoved veljavna in spovednik ne greši čisto nič proti tajnosti spovedi, če takega hudodelca ovadi.
S takimi romani se razširja mej verniki mnenje, da je ni tajnosti, ki W se v ipovedniei ne
pati in ob jednem se tako pripravlja teren, da duhovnik v sj»vedni-ci lahko |»sožo v posvetne zadeve.
(Dalje prih.)
Vesti iz stare domovine
Časnikarstvo. V Dragotin liri barjovi tiskarni v Ljubljani je izšel novi edini slovenski ilnstrovani list Slovan; tirednik mu je g. Frnn Govokar. List je vse priporočitvo in tudi zdatne podpore vreden. Istotam je izšol tudi humoristieen list "Jež."
Poskušeni bratomor. V Trstu jo Btreljal Anton Zafred na svojega brata Ivana, krčmarja pri klavnici, K sreči ga jo ranila krogla le nn licu brez nevarnosti. Do razpora je prišlo med bratoma, ker je Tvan baje grdo ravnal z materjo.
Župnik v Crešnovci.-Sušnik s Kranjskega doma ter znati zaradi tega, da jo kradel "Rodoljul>u"—jo pri sodniji pogorel. Ta božji namestnik jo četrto božjo zapoved izpolnjeval na ta način, dn jo svojo lastno mater grdo pretepaval. Zlasti kadar mu je mati očitala, da ima jedno kuharico za čoz dan, drugo pa za čoz noč,tedaj je župnik svojo mater prav neusmiljeno pretepal. Po nekem takem pretepu je žena umrl«. Ker jo neki kmet (Kresnik?) stvar naznanil sodniji, je župnik tega kmeta tožil radi žnljenja nn časti. Prvi sodnik je kmeta tudi » obsodil, okrožno sodišče v Marboru pa ga jo jupol. noma oprostilo, ker je po celi ol>čini znano in tudi po pričah dokainuo, da jo župnik Stišnik pretipuč in dn jo'kruto pretepal svojo lastno mater
Potres. Iz Mokronogu se piše: Dne 17. m. m. ob. i. uri 14 minut popoldan je bil tu precej 3-4 sekunde trajoječ potres.- Iz Ve-like Loke so piše: Dne 17. m. m. ob 4. uri 20 m. pop. so bili močni 2—8 sekunde trajajoči potresni sunki na Velikiloki. ITrn j« natančno po praškom času uravnana.
Najstarejši župan umrl. V
Leskovcu pri Višnjigori jo v starosti 05 let umrl ondotni župan Andrej Dremolj. Po letih župano-vanja je bil Dremelj najstarejši kranjski župan, mordn celo najstarejši v celi Avstriji. Dremelj jo bil namreč nad 30 let nepretego-mažupan.
Ljubezenska drama— so je izigrala v Genovi. Marki Francesco Reglio in grofica M. Ubaldi sta se ustrelila. Grofica jo bila žona ne-kega stotnika.
Ciganski humor pred sodiščem.
Orožniški »tružniošter Benoi v Lounah na Češkem jeonidan aretiral več ciganov, k or so po okolici kradli. Sodnik vpraša ciganko: "Kje Bi ukradla gosV-Ciganka: "Ne vem, lopo prosim, mi v to kraj ne zahajamo in tu ne krademo, ker so tu hudi žandarmi."—Sodnik: 'Ali jo gos hodiln?" -"Ne, prosim, ona je čepela, in jaz sem jo rajši zadavila, da revica ne zmrzne." — Sodnik: "Kaj gos tudi zmrzne, ti lažnicaV-Ciganka: "Jaz novem, ali ljudje tako govore.,"- Sodnik (k ciganu): "S čem se živiš?" Cigan: "Muziko delani.''- Sodnik: "In kje imaš instrumente?"—Cigan: "Te ima, prosim, stric."— Soduik (k drugemu ciganu): "S čem pa so ti živiš?"-—Cigan: "Ponižno prosim, jaz delam remenca." — Sodnik: "In kje imaš orodje in obrtni list?—Cigan: Prosim te ima teta. iTodnik (jezno): Heveds, ti delaš muziko in orodje ima stric, ti se žjviš z obrtjo in orodje iuia teta. Seveda! Tatovi in potepuhi ste —to je vaša obrt! Marš 10 dni v in dva poeta zraven!
Prijetno iznenaden. V Londonu je pripcljul policaj nekega natakarja Willioma Buxtonn, Č'i, da javno berači. Mod zaslišanjem pa ga je tudi (»prašni sodnik, ali ni kduj služil pri gospodu Rondelu. Ko je to Bnxton potrdil, vzame sodnik v reke neki časnik, v katerem je slučajno ravno prej čital, da Rendolovi dediči iščejo svojega bivšoga slugo Buxtono, kateremu je mnjki sporočil 40,000 kron. Sodnik je takoj odpustil srečnega dediča, ko mu je ta še za gotovo obljubil, da frale ne 1» več beračil.
Na nova naskočil uNtaske čete.
London, 8 jan.—Vnekem brzo-javu iz Gibraltora pravi foročevaloc od "Daily Telegraph," dn je brat marokanBkega sultana, Mulni Mo-kninmed. na čelu vladnih čet dne 27. decembra zapustil mesto Fez, da napado ustaške čete.
Parih,3. jan. Brzojavi iz Orana, Algeria, poročajo, da je dobil odde-lek francosko armado v Algoriji povelje, naj se podn na marokansko mejo.
NOVOST NA SLOVENSKEM
SLOVSTVENEM POLJU V AMERIKI.
•'Colorado Fuel and Iron Company," vposljuje pri svojih podjetjih, nahajajočih so v državah: Colorado. Wyoming in Now Mexico, nad 15 tisoč delavcev, govorečih 27 jezikov,
Pred nokuj več kot onim letom, je začelo to velikansko obrtno društvo izdajati tednik po imenu "Camp and Plant" in sicer v smo-ter, dn so razna taborišča (Camps) in tovarno (Plants), katerih jo nad 40, ca pridelovanje premoga, rudo, koka, železa in jekla, drug drugemu približujejo in, da Be prijateljska vez mod njenimi dolavci pov-sposujo in utrjuje.
Ob enem je "C. F. A- I. Co." ustanovila "Sociological Department" ali oddele) 'a povjdigo družabnih <x I nosa je v delavcev, ubIuž-benih pri njej. Sociologičnemu oddolku stoji na čelu gosp. Dr, R. \V. Corwin, najvišji zdravnik v komponijski bolnišnici. Na svoji strani ima še ,85 asistentov. Namen sociologičnega oddelka jo, da pri. rodu je: poučna predavanja, ustanovijo "otročje vrtice," knjignrno, pevBka in inuziknlnn društva, šole za kuhanje* itd.
Glasilo "oddelka zu povzdigo družabnih odnosajev delavcev" je tednik "Camp and Plant." Glavni urednik mu jo gosp. Lawrence Lewis.
V preteklem letu. jo tednik "Camp and Plant," prinašal članke le v angleškem, španBkom, taljan-skem in nemškem jeziku,
"C. F. it I. Co." pa ima uposlo-vanih tudi par tisoč delavcev slovenske narodnosti in pravično je, da so je v imenovani tednik nodar-no uvrstila tudi slovenščina.
Vsaka tedenska številka obsega 24 strani berila iif 10 do 12 slik. katere so, kar se tiče lepote, na najvišji stopinji tehnične izvršenosti.
Novi "slovenski oddelek" uredu-jo gosp. Alexander Toman. Njemu so je tudi posrečilo, da je stvar pri-vodel toliko daleč, tla se bodo zn-mogli Slovenci podučevati v raznih strokah pri pridelovanju železa in jekla, koji kovini sti v snov ruznim drugim izdelkom. Nič manj važni, pa bodo tudi članki, kateri bodo delovali ua to, da se doseže tudi med Slovenci pravo sporaiumljenje v družabnem življenju.
Za celo leto, torej 52 snopičev, katere bode krasilo 750 do800 slik, velja "Camp and Plant" le jeden dolar za Ameriko in dva dolarja 50 centov za Evropo.
Naročnina naj se pošilja na naslov:
"CAMP AND PLANT." Minnbqi a Hospital,
Pueblo Colorado.
Bergerman Bros.
Bessemer Store
N A VOGLU NORTH KRN in EVANS AVE.
NOVI DOM AUSTRIJANOV. < Kadar potrebujete kuj obleke, čevljev, klobukov, čep|c, lepe zgornje obleke, kovčege itd, obrnite se nn nas. Vedno najboljšn roba pd
najnižjih cenah. <;__'
Kadar prideš v našo prodnjalnico. nprašaj po kovanih Črevljih in do-lavnih rokovicoh. ______ #
JIT BERGERMAN BROS.
Se je preselil s prvim januarjem v novo poslopje na voglu Main In pete ulice.
Slovenci obiskujte nns pogostoma, Vaui bodemo vedno dobro postregli.
DRUŠTVENE VESTI.
Društvo nv. Petra In Pavla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa Fe Ave. št. 1207.
Nadalje vabi društvo k pristopu vse one, kteri niso še pri nobenem društvu, kajti: no vemo ue ure ne dnova, kdaj nas doleti nesreča. V društvu je moč. Odbok
Bratsko društvo: "SOKOL"
ima svojo redno sojo v nedeljo dne 11. t. m. popoldne ob 2 uri v hiši brata Bajca, nasproti <Clork hotela na voglu 729 East B St. K'Wso ne udeleži zl»rovanja, zai«uio kazni 50 centov.
ODBOR.
Žensko društvo
MARIJE POMAGAJ broj 173 jo imelo 21. decembrA m. 1. občno zborovanje, pri istem so bile izvoljene v odbor sledeče gospe: Frančiška Uršanovič, predsednica; Morija Perše, podpredsednica; Katarina Jerman, računovoditeljica Jenny Hočevar, tajnica; Stuoslava Cnlig, Majgareta Kozjan in Katarina Kočovar, pregledoval, nico knjig; Ivana Kalamenc, predsednica bolniškega odbora za Grove in Marija Jannet odbomlca za bolne na Bessemer-ju.
Društvena soja jo vsako tret.io nedeljo v mesoou. Vso udinjo društva se morejo vsake iste zanesljivo udeležiti.
To edino žonsko društvo v Pueli-Ij uspeva jako dobro in z ozirom na to, do ue vemo ne uro ne dneva svoji smrti, vabi vljudno k obilnem pristopu
OpBOR.
Na prodaj je.
VeČ lepih posestev shišami vred in pripravnimi prostori (loti) zatr-govjno. Vso v središču trgovskega mesta "Bessemer," blizu North. Ave., kjer si lahko svoje imetje podvojiš če kupiš sedaj eno ali več posestev. Spomlad so bliža, potem bo %odo vsi prostori dvakratno podražili.
Prostori stiuieio sedaj: 150-175-200-225-250 in po 300 dolarjev vBak. Pogodbe so jako kulantno stavljeno in plačuješ lahko mesečno.
Zglasi se pri: G. C. Evanb. Pueblo, Colo., 310 Santa Fe Ave.
Pisarna odprta tudi zvečer.
Zares Čuden slučaj.
Gflbpod Johr Drasek iz Hnllpts-ville, Texas, piše nam moj drugim: "Nikakor nisva z mojo soprogo mogla znpopasti, kaj našemu 16 letnemu, sicer krepkemi* zdravemu Binu manjka, ker postal jo bled in slab. Vse mogoče smo poskusili, po bozvspešno, tako da nazadnje ni hotel več liikakoršnih zdravil piti. Želodec ni hotel nobeno jedi obdržati in zgubili smo vso u-panje, da še kdaj ozdravi. Kor nam se je pa od mnogih priporočalo Trinerjevo zdravilno. grenko vino, preskrbeli smo si ga in pregovorili Bino, da ga je povžil. Zgodilo se nekaj, kar nebi bili nikdar pričakovali: Takoj dobil je slast do jedil, lice dobilo je zdravo, naravno barvo, celi život postal je zopet poln in močan. Nse to doseglo se je z 2 steklenicami. Skoraj nevrjetno pa veudar prava resnica!" Vsak, ki pije Trinerjevo zdravilno grenko vino, je siguren da ozdravi popolnoma, ker je to najboljše čistilo za kri in ojači živ
Groserija in manufakturna trgovina.
Dobiš vse, kar Bi želiš. Le obiš-či me, bodeš v svojo popolno zado-voljnost postrežen.
Za obilen poset se bratom Slovencem vljudno priporoča
Andro Dragash
1208 Berwind Ave.,
PUEBLO, COLO.
Kje je?
STEVE KRISHE; predenim letom je bil v Leadville, Colo, in od tamkaj odpotoval v Utah. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: MARTIN MI-HELČIČ-U. Box 55, Chested Butte. Colo, ali pa upravništvu GLAS SVOBODE.
Chicago Liquor House.
Bratje Slovenci!
Priporočam Vam svojo zalogo pivo, Žganja in smotk na drobno in debelo. Bodeto vodno dobro postrežem. Obrnite se na
PAUL POPOVIČ-A 130 Front 8t., PUEBLO, COLO.
t
t Šfife
HBBB?
Dr. J. M. Young
ZOBOZDRAVNIK.
Čisti zobe in zalivaš zlatom ali srebrom in izdira brez bolečin za 50 centov. Zaliva zobe od enega dolarja više; celo čeljust 15 in više. Vsa moja dela so garantirana za 5 let. DR. J. M. YOUNG
127 Central Block. .
RABIMO
50 mož zu Texas po 91.75 50 , .. N. Mexico „ 11.60 50 it u Misouri 4, $1.75 50 u kamne kopat u 11.65 nadalje: kuharje in strežnike, ter voznike in nakladatelje.
Prodajamo Železnične vozno listke po najnižji ceni nn vse kraje Amerike, Mexi-ko in Canade.
Prekmorske vozno listke na vse dele sveta. GILMANS EMPLOYMENT AGENCY.
Nasproti "union" postaje' pri R. L. NABDINI-ju
ce in m$ice. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in izdelovalcu, Joe Triner. 799 S Ashland Ave., Chicago. Ill	I
Kdor želi na tej podlagi graditi, on si pridobi, kar vo* ljudi zeli.
TKE WESTERN HOME
BUILDING CO. t lukorporovana ladruga).
Naše ponudbe.
Ta inkorporovana zadruga, naaiv-ljana "Home purchasing contract", jemlje na glavnico od 11000 Bvoto $t> naprej kakor hitro se podpišejo veljavni papirji in potem vsakega 15. v mesecu zopet $6. Kadar je domačija kupljena in posojilo zagotovljeno, si vračunamo samo 15 na mesec in 3 odstotke obresti na leto. Ta svota so torej plačujo mesečno toliko času, dokler se vsa glavnica $1000 izplača, katero svoto si si izposodil.
Vsako tako, takoimenovauo kupljeno posojilo, ti da vso predpravi-oo, da si kupiš ali pa delaš hišo r vrednosti $1000. In kadar plačuješ 6 mesecev na eno tako poeojilo, si vzameš lahko zopet drugo v isti vrednosti, namreč $ 1000.
Izmed Slovenov, ki so že kupili tako posojilo, naj omenimo gg. Andro Draga* in John H. Roitz. THOMAS E. GRAVES. Aornt Room 20 Baxter Bik.
PUEBLO. COLO
tžHL--*" - -miiZMŠ- ■
Philip Zang Brewing Co.
J. A. MADDEN, agent.
l%ad in pisarna cor. Dnnd & Lampkin Streets.
^TELEPHONE 79.-©* Ta pivovarna dela pivo prve vrste In je edina čista piva delana v državi Coloradl iz samo češklga hmelja In pa iz v državi Colorado pridelanega ječmena.
Pite Zang pivo!
The Brown Shoe Co.
Velika razprodaja čevljev seje pričela H. januarja 1908.
Lahko si prihraniš od 55 o. do-3 1.05 na vsakem paru čovljov. Ti ne veruješ! Le pridi in prepričal se bodeš, tla je res. Ta je ona nnjveojih prodajaln ie v mestu, ko-tera so havi edino le z obuvali.
Torej opozorjamo rojake na to prodajalnico in ravno sedaj vršečo se velikansko razprodajo.
30/ North Main Si PUEBLO, COLO.
iT
I s
i o
Pozor rojaki!
Grlas Svobode stopil ;7h korak naprej!
Ako želi, kateri rojakov točne, vestne in poštene postrežbe glede spodaj navedenih toCk, naj se blagovoli obrniti na u-pravnlštvo QLAS SVOBODE.
Pošiljamo denar y staro <Jomoyino
po dnevnem kurzu, ter jamčimo, da bode vsaka svota zanesljivo In najhitreje priila v določeni kraj.
PREKOMQRSKE VOZNE LISTKE
((za v Evropo In ix Evrope v Ameriko)) različnih najboljših parobrodnlh družb po najnižji ceni.
Posredi\jemo pri kupovanju že-lezničnih voznih listkov "a vse kraje Zdr. držav, Mexike in Canade.
POSREDUJEMO JUDI PRI SODNIJAH in smo vedno pripravljeni rojakom v vsakem oziru pomagati v tej ali oni stvari in to gotovo v njiti popolno zadovoljnost.
*	m
Prevzamemo tudi vsake vrste tiskovine v delo,	«n «ir..go.
Z geslom: .
Svoji k svojim,
se priporočamo rojakom in vsi m drugim bratom Slovanom.--—
Upravnlštvo GLAS SVOBODE 1231 Tajlor Ave. PUEBLO, COLO.



| Jakob Stonich J
S 8» E. Madison Street, - Chicago, lil. |
1	Cena uram:	f
1Q Nlkel urn.................... ........................$6.00
ffj Srebrna ura . na lmvijak......................,.......$12.00 fiL
$ Srebrna ura . z dvema jx>kr(>viuia....................$13.00
Ako želite uro h 15. kamni, poteui priložite $2.00 navedenim ccnamflL Cena "Fahyk Casks Gold-filbd" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov.............. .............$15.00 fiL
16 " IS » .........................$18.00 (5)
(R 18 •• 7	............:..*............$14.00 O
18 v 15	................$17.00 ®
^ 6 •• urn zn dome 7 kamnov................$14.00
/a Opo.mha: Vbo ure bo'najboljšo delo Elgin in Waltham terjam-W fenfl gledo kakovosti.
/»ZA OB1LE NAROČBE SE PRIPOROČAM. .
W	Jakob Stonich.
| -	89 E, Madison St. CHICAGO, ILL,
Bell Bar.
NA VOGALU 8. SANTA FE IN NORTHERN AVE.
Robert Evans —laHtn,k'
Točim izvrstno vodno sveže pivo iu žganje in postrežem z najl>olšimi smodkami. Držim na razpolago tudi brezplačen'prigrizek. Zn obilen obisk se priporoča vsim Slovencem, Vaš rojak
ter karl schmoltz
natakak.
NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA.
war Phil Weber 321 Northern (ve. is«
Točim najboljše, vedno sveže pivo in žganje, ter imam gorak in mr-j zel brezplačen prigrizek. Dobiš pivo v sodčkeh in v zabojih.
V obilen ohisk še priporoča jbPHIL WEBER lastnik.
Slovenhkega naroda bin olaboviti in pbohlavljeni zdravnik
DR O. IVAN POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor. 10th & Walnut St. iu N. \V.' Cor. Park Ar Central St., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva m j eden najpriljubljenojših zravnikoy zaradi svojih sposobnostij se pripo-rnča slovenskemu ol>činstvu. aiasovlti in proslavljeni zdravnik. Ki so je izučil in prejel diplomo nn slovecih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samolxiru na Hrvatski m: ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in nnjopasnejšft Človeško bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim zrianjem in skušnjami je postni predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil jo glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vRakdo ki bolehn, obrne na: DK.-O.IVANA POHEK A. , ' ■
S trajnim vsnehom ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plueih, glavni in nosni katar, krvno in kožno bolezni, revniatizeih, slnbo prelwvljenjo, bolezni v mehurju, živčno bolezni, kronično Onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščenjo itdi-Opazka: ako so jo kdo zdravil brez vs-pohtt in videl, da mu nihče več nemoro pomagati, naj obišče ali so pis-mono v materinem jeziku obrne na BVojega rojaka Dra. Ivana Poheka. On je nu STOTINE In STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, poseb-o pa mu je ljubo pomagati svojemu rojakn in bratu po rodu in krvi. r. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju.
-:VSI ONI:—
kateri nemorojo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako jo stara bolezen, in on odpošlje tukoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezon neozdravlivn, on to po-ve dotični osebi, kor neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da seni osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kans.
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški jxiklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kuiibob City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovuni zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravilo porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, kor sem bolehal 23 let, na želodcu in orovih in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo bol«.
sem popolnoma ozdravel. Zelo sevam zahvaljujem, kor sem
da ni več pome"
zen.	Vaš udaai JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa.
Spoštovani Dr, Pohok:-Lepa vam hvala za ozdravljenje »nojega revma-tizma. vsled katerega sem trpel celih 20 let. .T. KELLER Helena, Mr^t.
----NASVETE DAJE ZASTONJ.--
Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor.-Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. Ivan Pohek,
POZOR SLOVANI!
Naznanjava vsim rojakom, Hn'atom in dr., da sva se preselila iz mestu v dosedaj opuščeno gostilno na S. Santa Fe Ave. fi29. —Na novem prostora točiva in Ixxleva točila vedno sveže pivo in vsakovrstno nojboljše žganje, ter postregla z dobrimi smotknmi. Vznmevu tudi Slovence rojak«' na hrano in stanovanje (Imrding), ker imava jako čedne sobe.—Onim rojakom, kateri ne znajo agleško, jim bodova tudi kakor doslej, postreglu pri Amerikuncih!
Za obilen obisk se Vam prav vljudno priporočava:
RUDOLF SAJE in JOHN VUKŠINIČ.
No. 629 S. Santa Fe Ive. Pueblo, Colo.
Post Office Boxes 56« & 568.
Kansas City, Mo. U, S. i
A s mm Miiiimm m m***	min m m m m aaasaaa A
M IMflflMflmttfflfmWnrwIIW^ = Je<l inn ruska in slovanska lekarna v
I	Puebli
| NEW YORK DRUG ŠTORE. ,
J. APPELMUM
LEKARNAR &
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o O
0 A. C. Daniels °
LEKARNAH Cor. rnion Ave. A t' St. S. Side PUEBLO, C0L0.
Tukaj se
o najfinejša dišAVa (parfeml. ,qJ o Nedeljska potrebščina. o
!
oooooooooooooooooooo o
iSSSi!
Slovenska
babica.
Naznanjam vsim rojakinjam, da sem po zakonu pooblaščena Izvrševati posel babice. Izvežliala sem se v tem v Ljubljani vžo leta 1888 in dofltala najboljše izkušnje v zadevah poroda. Moja zvede-nost Vam bode gotovo v korist.
Priporočam se Ana Gobše 132 Rush St. PITEUO
VHE REČI KOT v EUROPI, RECEPTI IN VSE DRUGO. I®"* Menjava vnanjih menic na vse kraje v Eviopi.
KI VOGLU Northern i Elm Street.
WALTER BREWING C0.
Teletu VI
Ta piva je enu najboljših v državi. Pivovarna razpošilja pivo, j ktern je posebno izvrstna, tudi v steklenicah; Naroči sa na eden 1 zaboj, da se prepričaš o trditvi. Denar ostane v Puebli.
Imamo tudi lepo urejen saloon.
POZOR!

Cambron's Clothing House.
Velika izbira vsakovrstnih oblek za praznik in za na delo. Izlollm spodnje obleke hi odej. Cene najsolidnejše. Za obilen poset ae vljudno priporoča
SAVA RADAKOVICH
221 & 223 N. Union Ave., PUEBLO, COLO.
CUTS
OF AIL KINDS
QLAS SVOBODE I.SO za celo leto
Cenjenim rojakom iiainaqjam,
d,"° harmonike
katere izdelujem v VVashingto-uu jiatentirane za Ameriko. Delo jo izvrstno in solidno. Ceno bo zelo nizko in sem prepričan, da IkxIo od-jemalci zadovoljni.
Najtopleje se priporoča •
JOHN GOLOB,
203 BRIDGE St., Joliet. III.
LION CLOTHING COMPANY.
NIZKE CENE Cor 2 in Santa Fe. NAJBOLJŠA ROBA
Naznanjamo, da smo odprli še drago prodajalnico pod imenom
Crown Clothing Company
ha union Ave. blizu nove železniške postaje—št 229.
Obe proda ialnici sti prenapolnjeni z lepo ziuiBko obleko. Imam« tudi modeme dolgo vrhne suknje. < )buvala vsake vrste za moške
in
■■IIPHIHHH	■■■■■
Za obilen obisk se Vam priporoča rojak Va«
P. CULIG.
• •
• •
RAZGLAS.
Opozarjam c. občinstvo, da sem zopet odprl svoje notarsko pisarno na 1231 Taylor Ave. K«r sem na trm polju vZe mnogo deloval, sem prepričan, da bo-avoje k I len te popolnoma zadovoljil. Priporočam se v vseh zadevah: glede vojaščine, pooblastil itd. Itd.
M. V. Konda
rARY PUBLIC >
WEST BROS.
... FURNITURE CO. 117-119 So. Union Ave., Pueblo, Colo.
TELEFON 26.
Največja prudajainica pohištva v mestu in po najnižji coni. | Dobiš vse kar si želiš za popolno opravo svoj«1 hiše: Železne
jle,
Bratje Slovenci!
Točim vedno najlzvrstnejšo pijačo in se roja* kom priporočam k obilnem po set u.
ftitshan Lagjevich
Nasproti Union postaje.
tnatrace, peči, okna, vrata, mize, stole, stekla za okna, krožnike, skloni* I oe, vsake vrste p grinjala, preproge i.t.d.
Pridite in «i ngleite. Imamo v svoji službi Slovenca g. Mike Thomas-a kateri 4'nni bode rad dobro postregel.
JN0. N0RRIS FURNITURE CO.
Ali hočeš razveseliti svojega ntoža?
I Kupi i postrezi svojemu možu z lepim kosom pečenke,
IID. k.k««no <ioba pn MARTIN GERSIČU
trgovec—
telefon štev. 439 t
, tapet
223, 224, 228, 302 In 304 Santa Fe Ave.,
PUEBLO. COLO. Imam v svoji slnlbi Siovsnca Math lUalenšaks
Na 301 Northern Ave., ♦ Govori se v vsih slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom In drugim bratom 81ovaaoi
Martin
17226079