ŠT. 6. V CELJU, SREDA 22. JANUARJA 1919 LETO I. Izhaja vsako sredo in soboto Cena; Za celo leto 24 kron, za pol lcta 12 kron, za četrt leta 6 kron, za 1 mesec 2 kroni. Posamezna stewilka stane 30 vinarjev. Na pismcno naročbe brez pošiljatvc denarja sc ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni naka/jiici. Reklamacije glede Iista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise bre;: podpisa se neozira. nOVADORA Urcdnidtvo in upravi»i«tiro sc nahaja v Zvezni tiskarni v Cclju, Schillerjeva cesta čttev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enk'rat 18 v, za veckrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. -- Rokopisi se ne vračajo. - Telefon štev. 65. IZDÄJ IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0U0RNI UREDNIK UEKOSLAV SPINDLER Nekaj spominov in misBi. Zivo narn je še vscm v spominu lcto 1914 iii še Nledeča lcta vojskc. Kako vneto je vršilo avstrijsko orožništvo svojo službo, še potrt obraz si moral ka- zati, če so se kjerkoli nase ali ricrnške čete iimikale, in če si previdno in dostojno molčal ob patriotičnih razgovorih na cesti ali v druzbi, si bil že sumljiv! In čc si bil sumljiv, potem sü te je tudi posteno za- sledovalo, na vsak korak je bil že orožnik za tcboj, in biti si moral zares mojster, da si se vzdržal na po- vršini, nc da bi pri tem le z eno besedo, kretnjo ali smehom izdal svoj narod. Kako malo naših Ijudi se jev onih težkih easili ohranilo čistih. Vojna posojila so eno satno tako poglavje, dolga študija bi sc dala pisati o tem, pa za to ni časa, minulost je vsc to. Danes imamo mlado državo Jugoslavijo, imanio za yarnost notranjo in državnih mcj mobiliziranih pet najmlajših letiiikov. Večina tch naših branitcljcv domovine se ni odzvala, pa niti nima zato slabc vesti, obratno upa Še smešiti one, ki so po vojski ostali v službi ali se sedaj pozivu odzvali. Prideš po širšem okoliSu, polno je gostilniških sestankov, kjer sc izliva nevolja na novo državo, pojejo sc zavcstno ali nezavcstno po gostilnah pc- smi, kakor ona iz nasih avstrijanskih dni tako zna- na »kiša pada, kiša pada« itd. Vsc polno je tega, kar ni v redn. kar tieti nored dnlje in vzdržuje n;i- prej staro lažnjivo nemoralo, in onih orožnikov, ki bi naj vse to videli in slišali, ni. Nc želimo starega načina krivičnosti, zahtevamo na odloeno. da sc spoštujc državo in državni red in najmanj, da sc ab- solutno molči, ako sc v srcu nc ljubi, kar ljubimo pravi Jugoslovani. Povsem ncdotaknjeno poglavje je vprašanjc ecu blagu in živilom.. V trgovinah evetejo dalje nc- kaznovano stare cene, in ljudic z miljonskimi do- bički so-danes le šc bolj neuslužni, saj vidijo, kako so smeli v stari Avstriji, in kako stncjo danes na- prej. Poljedelec, ki se je med vojno tudi odvadil štediti, njegove potrebe in zahtevc so mogočno narasle, kupujc naprej po visokih cenah, saj ima v rokali oni kljnč, ki rnu to omogoča: on zvišuje ccnc živilom, ki jih dancs lahko prodaja, enako si poma- Ka dbrtnik, če ima matcrijal, da more delati. Trpi pa Se dalje in vcdno hujšc mali človek, mali posostnik, ki nirna ničesar prodati, uradnik s trdno plaeo. Plačuje se dclo rok, duševni delavec propada da- lje, duševni proletariat nevarnp narašča. Gradimo prve temelje naše mkui^ države, v laži, krivičnosti in nasilstvu je razpadla stara Av- strija, podcrimo in pokopljimo ž njo vred še ves nemški avstrijanski birokratizcm, upostavimo pra- vičen socijalni red, ki omogočizdravo tckmovanje poštcnosti in dclazmožnosti. Klic naroda po odstra- nitvi vsch tujih elcmcntov, ki šc dancs na toplcm pri nas jcdo naš kruh, ni neutcmeljen, nam nc manj- ka ljudi, manjka dancs še kruha za marsikogar, ki jc tckom vojne izgubil svojo službo in sedaj že tretji mescc zaman čaka, da naša vlada razpiše mesta, ki jih zasedajo še vsi oni Nemci, o katcrih smo pred leti vedno trdili, da jili nc potrcbujemo, da nam jih je krivično vsilila ncmška vlada. Vse to tujstvo sc rnorc nadomcstiti čez noč, ako odložijo zaupniki naroda na povcrjcniških mcstih stara birokratska očala in stopi v vsc našc upravno in javno življe- njc moderen arncrikanski duh. Iz te strani se ni bati boljševizma, narod potrebujc kruha in dela ,dajmo riarodu dcla in plaeajmo to dclo, človeka vreden kr»h si bo sltižil sam rad in ljubil in živcl bo za svojo rnlado domovino. tre- *'''ruva*mo P^vcl iz naših njiv, bodimo budnl, in n"1' ^eIavni in nc zapirajmo si oči pred misliml ™ i L Ve \onm< ki pošteno hrcpcnijo po našem na- roclncm oSiSfieniu in po zjcradbi krepkc države na zdravih tcmcljih, cett.di stoje kje dalcč v političncm ozadju. Celjaka slovenaka društv* in izobražavalno delo. Celje, 10. januarja. Na dan 7. januarja je sklicalo Ceijsko pevsko društvo v Narödni dom jako važen se- stanek odborov vst'h celjsk h (ntpohtičnih) društev, z dnevnim redom : 1. Delovanje raznib društev doslej ; 2. enotnejše sodelovanje v bodočnosti. Zhorovanje |> vodiJ naš ntvtrudni državlian Rcbek. Vsa drustva so poslala svoje zastopnike : Glasbena Matica (poduižnica), Celjsko pevsko duištvo, dramaiično dru^tvo, slov. kat. izobr. društvo, Čitalnica, podiužnice C. M. družbe za Celje in Gaberje, Sokol, Slov. trg. društvo. Razen tega ie bil navzoč g. okr. glavar dr. Lukan. — Razvila se je živalma debata, ki so se je udele- ževali večinoma vsi udeleženci — okrog 2S oseb. — K prvi točki so vsi udeleženci soglasno izjavljali, naj se «Narodna godba« in »Glasbena šola« reorganizirata v skupen glasben zavod in naj se takoj zbere gradivo za obČni zbOF, ki naj se vrši tekom 14 dnij. Vprašanje takega glasbenega zavoda je za Celjane izredno važno za razvoj slovenske glasbene umetnosti. Moderniziranje je nujno potrebno, domačih močij je dovolj, zato upamo, da noben Celjan ne bo zamudil prilike in se bo v. duSo in telesom posveiil naSemu napredku, ki nam je zdaj svoboden in tako po- treben. Mislimo, da bo vsakdo razumel ta migljaj in bo v vsakem oziru storil svojo narodno dolž- nost. Kdor Ie ima zmožnost in veselje, nam mora biti dobrodošel in naj pomaga z delom in svetom. Dnitfo občutno vrzel je ta sestanek odkril pri našem socialnem izo.braževalnem delu ; potom knjig in javnih predavanj. V enem oziru bo to prevzela Narodna čitalnica, drugo delo pa tudi treba takoi organizirati z novimi močmi, ki jih bo dovolj na razpolago, kadar naši ljudje zase- dejo vse nekdanje nemške postojanko v žolah in uradih. Mlada Jugoslavija zahteva vsestranskega izobraževalnega dela — pa takoj ! — ker je zlasti v naših obmejnih krajih kulturno obzorje Ijudstva popolnoma pod vplivom nekdanjega militarizma, zdaj pa okuženo še s prevratnimi boljževiškimi nazori in dela vso čast^propadli zanikarni Avstriji. njenemu biroU'ratizmu in njeni korupciji. V tem oziru-je smotrena organiz«cija socialne izobrazbe tako potrebna, da nas mora biti po pravici strah vsake dragocene minute, ki jo zamudimo. Vsako odlašanje se bo maščevalo nad narni in nad s.plošnoštjo. Skrajni čas je torej, da začnemo kore- nito pometati z ostanki in sledovi avstrijskega režima; da postavimo družabnemu življenju in pravi ljudski izobrazbi nov, plemenit temelj : demokracijo. Pri tem trudu in delu pa morajo smotreno sodelovati >vsa društva, vsi merodojni javni činitelji po geslu : z ljndstvom za ljudstvo ! Iz tega sledi (točka 2.) — da morajo vsar društva stati v ozkem medsebojnem stiku in so zborovalci sklenili, naj dni^o drugemu prijavljajo svoje prireditve ; s tem naj bo tudi zvezano vsa- kratno vprašanje : kaj je v danem slučaju naj- prikladnejše, da se doseže najpopolnejši namen — poplemenititi in poglobiti naze duSevno obzorje. Tok časa zahteva, da nastopamo brez ozira na žrtve in trud ! Zeleli bi ler da se taki društveni sestanki večkrat vrše in se k njim pritegnejo tudi širji sloji, tako da se bo kulturno delo za lepšo bodočnost našega Ijudstva vsestransko izpopolnilo in bo obenem dobivalo iz ljudstva novih, svežih močij in impulzov! Mirovna pogajanja. Pariz, 18. Jan. Danes se je tu otvorila mi- rovna konferenca z nagovorom predsednika fran- coske republike Poincareja. V svojem nagovoru je med drugim izjavil: »Na vas je, da iz popolne zmage v imenu pravice in miru nesebično izva- jate sklepne posledice . . . Solidarnost, ki nas je družila med vojno in nam priborila zmago, mo- ramo varovati tudi pri pogajanjih in pri podpisu pogodbe. Ako spremenite zemljevid sveta, se zgodi to v imenu narodov in pod pogojem, da zvesto tolmačite njihove misli ter da spoštujete samoodločbo narodov in jo z vsemi narodi, ki so se združili v države, spravite v sklad z vsemi onimi narodi, ki se hočejo združiti s svojimi so- sedi, ter onimi, ki se v zmislu svojih obnovljenih tradicij organizirajo na novo«. Pariz, 19 jan. Zastopniki entente so skle- nili priznati Belgiji in Srbiji po tri zastopnike na mirovni konferenci Pariz, 19. [an. Clemenceau je izjavil v svo- jem govoru glede dnevne^a reda konference: »Prvo vpražanje ie odgovornost povzročiteljev vojnc, drugo kazenske odredbe proti zločinom med vojno«. Delegatom je izročena spornenica z napisom: »Preiskava od^ovornosti cesarja Vil- jema II.« P*riz, 21. tan. (Li. k. n) Danes dopoldne so došli semkaj italijanski delegati, med njimi Orlando in Barzilai POLITICNE VESTI. Dr. Korošec o jugoslovansko italijanskem vprašanju. Na zboru zaupnikov Jugoslov. liudske stranke je predsednik dr. Ant. Koro.šec med dru- gim izjavil: »Zgodoviusko dejstvo je, da Italijani niso zrušili stare Avstrije. Ko so Avstrijo rušili Jugoslovani, Čehi in Poljaki, so Italijani bežali v beneške lavnine. Šele ko so drugi opravili, kar je bila njih dolžnost, so se Italijani ojunačili in vrnili, kakor gladni rigani po plenu, ki so si ga dolgo zeleli, pa nikdar zaslužili. Italijani niso sto- rili, kar so obljubili v lond.onskem paktu . . . Ako se nam ugrabi Gorica in Trst, naši delegati ua mirovni konferenci niso pooblaščeni, podpisati mir,- in bi bila njihova dolžnost, da se nemudoma vr- nejo in nam pomagajo organizirati močno ireden- tistiaio gibanje, ki ne bo dalo Italiji noč in dan spati.« Priznanje države SHS na mirovni kon- ferenci? Vprašanje o mednarodnem priznanju ujedi- njenja vseh jugoslovanskih pokrajin v enotno dr- žavo SHS se bo — kakor pornča dne 16. t. m. Jugoslovanski tiskovni urad — rešilo š^ele na mirovni konferenci. Zato je tudi bilo odgodeno potovanje regenta Aleksandra v Pariz, ker bi tarn ne bil sprejet kot regent cele države SHS, ki Še ni priznana, ampak samo kot regent Srbije. Grška priznala državo SHS V Belgrad je došlo službeno obvestilo, da je Grška priznala neodvisno državo SHS. Mir bo diktiran. Angleski list „Times" pravi, da je danes položaj takšen, da ne bo zaželjeni mir mir sporazuma, ampak da bo diktiran. To pa iz razloga, ker se z državami, v katerih divja me- ščanska vojua, kakor v Nemčiji in Rusiji, ne more sklepati definitiven trajen mir. Če pa bi hoteli Angl'ja in Francija čakati, da se te razmere urede, bi se rnorda še dalje časa ne sestala mirovna konferenca. Ententa mora torej sama izdelati na- črt za novo uredbo svef.a in ga sama izvesti. Mir bo torej diktiran onim državam, ki začasno vsled neurejenih razmer ne morejo pri mirovnih poga- janjih sodelovati, a bodo morale sprejeti sklepe pogajanj. Vendar ne bo tudi za te države imel mir značaja diktata sovražnega zmagovalca. Zahrbtnost NemČije kot zaveznice izhaja zelo značilno iz razkritja beogradskega Iista »Sa- mouprava« (vladni organ): L. 1904, o priliki po- gajanj za obnovitev trgovinske pogodbe med Nem- čijo in Srbijo je Nemčija ponudila Srbiji: razko- sanje Avstro-Ogrske na ta način, da dobi Srbija Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Mrvatsko in Slavonijo, vse ostalo pa Nemčija. Takrat je bil min. predsednik na Srbskem Pažič, ki je odklonil nemSko ponudbo najodločnejše, zakaj vedel je, da bi bil prodal Čehe in Slovenrc noginu. Bivši italijanski minister Bisolati, ki stojl v ostrem nasprotju z italijanskirni imperijalisti, je dne l.tm.imel v Milanu govor, v katerem je jasno po- kazal nelogiOnost politike oficijjtlne Itaü'e iKitnjim Jugoslovanom. Dcjal je med drugim: »Jugoslavija jc tu, gospoda, in nikdo ne more več povzročiti, da je nc bi bilo... Italija mora storiti vse, da pritegne k sebi mlado državo... Italija mora le nadaljevati pot, na katero jc stopila, ko jc dne 8. septembra^ ministerski svet izjavil svoje simpatije naprarn Ju- goslvoanskcmu pokretu in ko mu je svečano pri- znal upravirennst Kai implif'tp (nind vr^hmn) po- incni ta deklaracija? Da londonske pogodbe, kl Italiji prisoja tudi krajc kakor jc Dalmacija, kjer je prcbivalstvo v ogromni vcčini jugoslovansko, po- godbe, ki ie bila sklcnjena napram sovražniku, nam- reč proti avstnjskemu imperiju, ne gre vzdržati nepnsredno proti tem1" naroHn, Vateremn «mn pri- jateljsko stisnili roko, da ga podpremo v boju proti skupnemu sovrazniku.« — Milanski list »Secolo« imcmije Bisolatijev govor sijajen, poln korajžc In cdkritosti. Pripovcdujc tudi, da ga je par zapeljan- ccv skusalo motiti. »Toda,« pravi »Secolo«, »gre ZL usodo domovine, gremo morda nasproti novf vojski, nckatera gospoda pa misli, da bo 7.- nedosto-j- nimi izpadi in donkišotstvom vodila politiko. Ti nts- srečniki ne čujcjo, da oddaleč že loinasti boljševl- zem, ki se bliža. Ta gospoda, ki pozablja na rnasc, katere hodijo po ulicah z povsem drugimi mislimi, iščočc za vsako eeno kruha, pravice in svobode -. nam nudijo najžalostnejši pojem brezvestnosti. K sreci ta gospoda niso italijanski narod.« Divide et impera! (Deli in vladaj!) Tcga staro- rimskega gesla se hočcjo očividno držati tudi Itali- jani sedaj napram Jugoslovanom. Dunajski kores- pondenčni urad namreč javlja iz Rcke, da se Itali- jani bavijo z mislijo, predložiti Jugoslovanom kom- promis v dalmatinskem vprašanju. Italija bi bila pri volji sc odrcči Dalmaciji, če ostane Hrvatska samo- stojna država. Italijanske težnje gredo torej za razbitjem našega edinstva, za tem, da bi nastale na našem jugu namesto ene tri države: srbska, hrvat- sko-slovenska in črnogorska. Zdi se, da sc je Italiji zaenkrat posrcčilo, vsaj formalno in vsaj začasno, pridobiti za to miscl tudi entente Zakaj že poroča Stran 2. »NOVA DO B'A< Štev. 6 »Agence Havas«, da vprašanje zastopstva jugoslo- vanskega kraljestva na mirovni konferenci šc ni rcšcno.toda da bodo lirvati in Slovenci (niisli tu v,i\ vcs naš narod bivše monarhije) dobili najbrže isto štcvilo mandatov kot Crnagora. Tako bi torej šel naš narod na mirovno konferenco ne kot edin- stvcni narod, ampak razcepljcn v tri dele. Scvetla še to ne pomeni, da pojde takšen tiidi v. mirovnc konfrence. Vse-kakor pa pomeni to, da bo imel na mirovni konferenci velike težkočc in bo moral na- peti vse sile, da jjih obvlada. Po optimizmii prvlTi dni mora torej naš narod gledati položaju moški v oči. Ni trcba se udati pesimizmu, gotovo pa jc, tla bomo morali izvojevati veliko diplomatsko bitko. Eno jc danes gotovo: italijanske spletke se nada- Ijujejo. Oneinogoeili .iili more samn resno delo naSe diplomacije. Kje je ključ za rešitev mirovnega vpra- šanja? Wilson je v svoji poslanici amerikanskemu kongresu povdaril, da je dobava živil »ključ za celokupni položai v Evropi in za rešenje mirov- nega vprašanja.« Evropi treba dati hrane — brez ozira na to, ali v prijateljske, sovražne ali nev- tralne države ker drugače on — Wilson ne ve, »kako bi mogli najti potrebno moč, da sklenemo mir, če se ne dobavi to sredstvo proti anarhiji. Boljševizem yedno bolj napreduje proti zapadu in zastruplja Nemčijo. S silo ga ni mogoče ustaviti, ampak samo z živežem.« Wilson ne snia- tra boljševizma kot socijalni sistem ali nauk o uredbi države, ampak za pojav, ki je — čeiudi v manjšem obsegu — dozdaj vedno bil posledica vojne, pojav anarhije .v velikem obsegu. S tega stalisča je Wilsonov recept brez dvorna dober, posebno še, če se združi z idealnimi zahtevami Wilsono vih načel: uzadovöljiti tudi duševne potrebe člo- veštva. ustvariti mil vse pogoje narodirega, soci- jalnega in kulturnega zadovoljstva. Zakaj potem bo vsak narod imel v sebi dovolj koncentrirane sil.e, da sam udiiši to nevarnost«. Protiboljseviške Čete v južni Rusiji. General Krasnov, hetman donskih kozakov, general Prili- manov, hetman kubanskih kozakov, in general Denjikin, vrhovni poveljnik rnske prosjovoljske vojske, so sporaznmno določili, da general Denji- kin prevzame vrhovno poveljstvo trad vsemi ru- skimi četami v Južni Rusiji. Nemčija ne sme izzivati Poljakov! An- gleška vlada je nemški vladi izročila noto, v kateri zahteva, naj nemška vlada v bodoče opusti vsako izzivanje poljskega prebivalstya Vzhodne in zapadne Prusije, Poznanskega in Šlezije. Prcmirjc z Nemčijo je bilo 17. tm. podaljsano. Wilson odklonil italijanske zahteve ? An- gleški.list »Daily Mail« poroča iz Pariza, da je Wilson v pogovoru z italijanskim min. predsed- nikom Orlandom odklonil italijanske zahleve. V Cetinje so prišle -francoske, angleške in amerikanske čete. Ko je prebivalstvo izvedelo, da pridejo tudi ltalijaui, je ogorčeno protestiralo ter izjavilo, da nobenega Italijana-ne pusti v mesto. Nova italijansko nasilje. ltalijanska oblast v Trstu je pozvala vse uslužbence siovanskili bank v Trstn, ki niso v Trstu rojeni, da morajo prihodnje mesto in okupacijsko ozemlje zapustiti. Umrl je predsedsednik republike B.razilije Rodrijues Alves. Albanci iniajo že zopet svojo državo? V Draču se ]e zbralo krog 60 albanskih veljakov, ki so se proglasili za albansko narodno skupščino ter izvolili iz svoje srede začasno vlado. Albauci se torej že zopet igrajo državo. IZ KOROTANA. Pri pogajanjih v Gradcu zaradi Koroške so bilizas'topniki Narodne vlade SHS gg.: dr. Gregor Žerjav, komisar Smodej, Grafenauer in dr. Gaj. Pogajanja v Gradcu zaradi Koroške. Ker se ni doseglo sporazumljenje in ker se je bilo bati, da se sovražnosti zopet prično, je ameriški polkovnik Miles s pridržkom,, da njegov korak odobri njegova višja oblast, stavil predlog, naj bi člana ameriške misije Miles in King na pod- stavi osebnega poizvedovanja na lieu mesta, brez prejudica za končnoveljavno uredbo, ki jo določi mirovna pogodba, začrtala upravno mejo. Premirje naj velja naprej. Predlog ste obe stranki sprejeli. Amerikanska komisija na Koroškem. Ljubljana, 21. Jan. Jutri že pride ameri- kanska komisija. ki ima določiti začasno demar- kacijsko črto na Koroškem, tja, da preišče na- rodnostne razmere. Prideljen ji je slovenski za- upnik. CELJSKE NOVICE. Vaditeljski zbor celj. Sokola telovadi pri- čenši z 21 t. m v dekl. meščanski šoli (Rovska ulica) ob torkih, četrtkih in sobotah od }/2 8. do V2 10. ure zvečer. V kratkem bo na raznolago večja telovadnica in takrat se začne s telovadbo članov, članic, dijaštva, šolskega in obrtnega naraščaja, Občni zbor moške podružnice Ciril-M.to- dove družbe se vrši v četrtek, dne 23. januarja ob 8. uri zvečer v rdeči sobi gostilne Narodni üom. Vsi člani in prijatelji naše šolske družbe so prisrčno vabljeni k zborovanju. Hrvatska drama v Celju. Hrvatski listi poročajo, da namerava osobje hrvatske drame napraviti gostovanje v več krajih, med drugimi tudi v Celju, z dramo »Protekcija«. Zaprti hujskači. Zaprli so ključavničarskega mojstra Korberja v Cefju, ker je hujskal vojake, naj ne gredo na Koroško, češ da so tarn nemški bratje ter da se itak nič ne more nobenemu zgo- diti, če ne gre k vojakom. — Zaprt je bil tudi sluga Union-banke v Celju, ker je istotako huj- skal vojake. Ker se je pa izka^alo, da je bil po- polnoma pijan, ko je to delal, so ga izpustili. Zaprli so briveu Tatscheka, ker je pri Walcl- hausu ponoči kradel prte. Našli so pri njem tudi krvav nož. Preiskava je v teku. Umrl je dne 20. tm. g. Franc Dvoršak, urad- nik skupne obrtne zadruge v Celju, 75 let star. Iz sodne službe. Državni pravdnik dr. Stefaq Sagadin je.vpoklican v ministerstvo za konstitu- anto in izenačenje zakonov v Beograd. Čestitamo vrlemu rojaku k temu odlikovanju, dasi nam bo težko, pogrešati ga v naši sredini. — Za držav- nega pravdnika v Celju je imenovan bivši dvorni tajnik Niko Domenico. Razpuščene korporacije. Mer.tui šolski svet v Celju in okrajni šolski svet laški sta raz- puščena. Iz Zgornje Hudinje pri Celju se nam po- roČa. da ima tarn gostilna Lovrač še vedno nemški napis, da služi mož pri nemški armadi v Weitzu in hodi netnoteno doruov k ženi na do- pust. Mož v nemški vojski, žena pa ima pri nas gostilno in trafiko. Ali občina ne zna ničesar ukreniti ? Izpred cfcljske porote. Celje. I o. jan. Zaradi poneverbe je obtožena 21-le.tna poštna ekspedijentka. Ivana Krošelj v Sromljah.. V letih 1917 1918 je poneverila poštnega denarja Čez 9000 K, ko pa je že bila odstavljena od službe, si je še prisvojila denarno pošiliatev v znesku čez 32000 K. Zagovarja se, da je hotela iz zad- njega zneska pokriti prejšnje poneverbe, za po- za pokritje 32000 K pa si izposoditi denar od sorodnikov, pa-je bila poprej zasačena. Deriar je porabila, ker je imela razmerje s poštarjem. Po- rotniki sq zanikali vprašanje glede poneverbe 32000 K, potrdili pa vprašanje glede drugih pone- verb, pa ne nad 4000 K. Zanikali so tudi vpražanje glede tega, ali je izvržila poneverbe kot uradna oseba. Obsojena je bila na 6 mesecev težke ječe. 5imesečni preiskovalni zapor se ji všteje. Celje, 1 7. jan. Obtoženi sta: Autonija Selič, 22-letna dekla v Gaberjih, in Terezija Dimec, 21-letna delavka istotam. Predseduje: Wenedikter, drž. pravdnik je dr. Sagadin, zagovornika dr. E. Kalan in Al. Gre- gorin. Obtoženka Selič je 28^ avg. 1918 dala Viktorju Jamniku in Maksu Žvižaju ključ od cirkuSkega voza, v katerem je imel Fr. Tomas v Gaberjih svoje reči hranjene, da bi šla v voz krast. Navedena sta res ukradla razne premičnine v vrednosti nad 4000 K. Selič je namreč poprej 3 I eta živela s Tomasom skupaj in imela ž njim tudi otroka. Od tistega časa ji je najbr/ ostal ključ ali pa si ga je pustila ponarediti. Jamnik in Zvižaj sta ukradene stvari prinesla domov in jih skrila pri obtoženki Dimec, pri kateri je cela družba stanovala in se shaiala. Dva dni pozneje sta hotela Jamuik in Žvižaj zopet vdreti v voz, da bi kradla; pa Tomas se je med tern vrnil in je stražil pri vozu ter oba spoznal. Trdi, da je po sivem plašču spoznal tudi obtoženko Selič, vendar pa vsi drugi zanikajo, da bi bila ona zraven. Ker sta Jamnik in Žvižaj bila vojaka, sta prišla pred vojaško sodižče, a bila zopet iz- puščena. Jamnik je bil sedaj zopet aretiran in bo proti njemu pozneje ra/.nrava. Žvižaja pa so ravno na dan porotne razprave danes voiaki v bližini Celja obstrelili in priguali v celjske zapore. Selič.je bila obsojena na 18, Dimec na 8 mesecev ječe. Celje, dne 20. Jan. Zaradi uboja je obtožen pos. sin Franc Leskovšek iz Prevorja, ker je 24. sept. 1918 v Straški gorci pri vinogradni kleti z nožem zbodel kmečke&a sina Mih. Antleia, ki ie tudi umrl. Porotniki so potrdili, da ie ravnal v silobranu, da ie pa silobran prekoračil, ter je b 1 obsojen na 5 mescev strotrega zapora. MARIBOHSK NOVICAR Mari bo r. 17.. jan. 1919. Nem kutarski orožniki ^e delajo vedno na stari načm službo Prigodilo se ie v Sludencih pri Mariboru, di je tarn v javni gosiilni pred številnim občmstvom hiiiskal iicki uadut Nemec proti naši državi in kouečn^ u 1 čm ga slovenskt'ga gosta za^rabil in ga vrgel Cv mag. To je opa- zoval čisto mirno lamošnii crn/jvk Wonk in se nili takrat ni zgaiul, ki> 1 i--siial Slovncc na pomoč. Seit* neki rnimoui^' ^ oiak iia j«j reAil. Zakaj orožutsko poveljstvo • ¦¦restavi te^;* člo- veka, ki daje nemškiitarjem -aiuo poTuhci? Dreflak, ta ogabno slatlu rti"egat. ie vt-ndar enkrat odstavljen. Prav spreino je začel zopet obračati plašč po jugoslovanskem vetru in že se je bilo bati, da ostane na mnriborskem okrajnem glavarstvu, kjer je ljubljanska vlada najbrž na priporočilo tukajšnjega vodje obdržala nekega prejšnjega narodnega nasprotnika. Pa tokrat je zmagala paitiet in Dreflak je'dobil zasluženo brco. Ko bi v enakih vprašanjih naSa ljuba vlada ne bila tako strašno počasna! Vojaška godba v Mariboru priredi vsako uedeljo 0 lepem vremenu na Glavnem trgu ob pol 12. uri koncert. Mariborska državna policija je kakor slaba vest mariborskim tatovom za petami. Vsak dan ujame par takih ptičkov. Včeraj je izvohala par vagonov sladkorja, ki so ga imeli v svojih skri- vališčih trgovci Hartinger, Mayer in Tischler, Pozivljamo vlado, da nastopi z vso strogostjo proti tern uavijalcem cen in vojnim dobičkarjem. Koleke kupujejo nemški odvetniki v Nemški Aystriji in jih vporabljajo v nasi državi. To se vidi jasno v Mariboru, kjer ni nobenega kol'eka dobiti in vlagajo slovenski odvetniki nekolkovane vloge,^ Nemci pa imajo vsako vlogo kolkovano. Finančna oblast naj kratkomalo razveljavi av- strijske kolke in vpelje nove, medtem pa pobira pristojbine v gotovini. Na mariborski gimnaziji so odpuščeni vsi nemški profesorji. Ostanejo pa že do konca'SoI- skega leta. Odredbe generala Maistra zaradi nemških napadov na severno mejo. M a r i b o r, 19. jan. Ker so vkljub nasDrotni obljubi nemške čete napadle Lučane, je general Maister izdal ukaz, da se imajo v bodoče napa- dajoče nemške čete smatrati ne za regularno vojsko, ampak za tolpe. V slučaju ponovnega uapada se imajo takoj zapreti v vsem zasedenem ozemljLi doiočeni nemški talci, ter iztirjati od prebivalstva določena kontribucija Če bi se morale jugoslovanske čete umakniti. se morajo napadeni kraii nemudoma zažgati. Tudi bi pri ponovnem napadu naše čete prekoračile danes zasedene. Amerikanski polkovnik Miles v Mariboru. Marlbor, 20. jan. Načelnik ameriške misije polkovnik Miles je bil včeraj tudi v Mariboru. General Maister se mu je peljal do Špilja na- sproti. V Mariboru je Miles konf-eriral z raznimi zastopniki slovenskega naroda in Nemcev. DNEVNE NOVICE. Naši odposlanci za mirovno konferenco so deloma že odšli, deloma.r..potjjjeio-.,..t«u4ni v Pariz. Naša popotnica jim bodi: »trd bodi, neiz- prosen mož, jeklen«. Kar je narod na stötinah zborovanj zahteval, to morajo z vso odločnostjo in nepopustljivostjo izbojevati in niti košček naše zenilje ne sme pripasti tujcu. Vrniti se morajo s celo. z veliko Jugoslavijo, v kateri bo obsežen sleherni naš brat v našem jezikovnem ozemlju. Nova ustava kraljevine SHS. Ministerski svet je sklenil, da se srbska ustava razširi na vse ozemlje kraljevine SHS., V kratkem bo pro-' giasena in bo obsegala političue in državljanske pravice, pa tudi nekaj načelnih odredb za začasno organizacijo države, Ijudsko zastopstvo, samo- upravo, ter neodvisnost sodnikov. Državni svet kot vrhovno upravno sodišče je pridržan.' Kraljeviča Aleksandra triumfaino korač- nico je zložil in izdal naš znani skladatelj Fr. S. Viihar. Dobiva se pri skladateljn v Zagrebu, Gunduličeva ill. 55. Porazdeiiiev rnapdatov v državno veče med Slovenci. Na Slovence odpade 38 mandatov. Od tell dobi v srnislu kompromisa SLS 20. JDS 12 JSDS 6 mandatov. Vsaka mora odstopiti en mandat tržaškmi Slovencern. Porazdelitev mandatov v pokrajinski zbor v Ljubijani. Pokrajinski zbor bo štel 90 poslan- cev. Na SLS jih odpaae 47, na JDS 27, nn JSDS 14, na Trst 2 mandata Za komisarja države SHS pri avstro- ogrski banki, ki bo do končane hkvidacije banke brisostvoval sejam upravnega odbora in varoval inter'^e na.še dižave, je imenovan g\ dr. M. Ploj. Reorganizacija naše armade. V Ljubljano pride posebno armadno poveljništvo, ki bo imelo važiio nalogo v vprašanjth organizacije na^e ar- niride' rer v vpraSaiJu obrambe naše domovine. Jugoslovansko orožništvo se povsem reor- gauizira v celi dižavi SHS. Število orožnikov se dvigne na nejmani 10.000 mož. Place se urede lako, da bodo mogli orožniki brez materijemih skrbi vrsiti svojo služ! 0 Kakor se čuje, bo ime- novan za poveljuika celokupnega oro/.ništva ge- neral Dimitrijevič, za poveljnika orožništva na Slovenskcm pa polkovnik' Vukasovič. Likvidacijske komisije. Za likvidacijo/ pre- moženja biv^e aystro o^txke monarhije je jugo- slovanski fmančiii minister imt-noval na Dunaju po^ehno kom si jo, katere predsedn k je dr. Miro- slav Ploj Euak: komisij1 za I ik vidi ran je premo- žeuja bivs> vojvodine Staj'-rske predsednikom je ||1|.>.. Ir \/.. n I^M' L 'illume Državna prmogovnika v Velenju in Zabuko- vici, ki sta bila doscdaj prideljena državni cinkarni v Celju, sta dobila od l.januarja 1.1. svojo lastno upravo. Vsled tega je Narodna vlada v Ljubijani dosedanji naslov Rudniškega in plavžarskega 0- Stev. 6 »NOVA D 0 B A< Stran 5. skrbništva spremenila v naslov: Plavžarsko oskrb- ništvo SHS v Cclju. Vse dopisc glcde prcmoga je pošiljati naravnost na Upravo prcmogovnika v Ve- Iciiju oziroma v Zabukovci. Slovensko šolstvo v Gorici je popolnoma zatrto kakor ono v Trstu. Neki slovenski depu- taciji je italijanski prefekt dejal, da se bo go-, riSkim Slovencem giede Sol godilo enako kakor se je godilo beneškim Slovencem. To se pravi: Italijani jim rie bodo dali nikakih slovenskih Sol. Če le ne delajo Lahi račun brez krčmarja. Pariz - Bukarešta, Železniška zveza med Parizom in Bukarešto se je otvorila 18. jan. Na zboru zaupnikov Vseslovenske Ijudske stranke due 16. tm. v Ljubljani (oz. Celju in Pli- berku) je bil dr. Anton Korošec ponovno izvoljen za strankinega načelnika. Pri jugoslovauskem poslaništvu v Pragi je bil imenovan za tajnika dr. Milko Brezigar. 400 vagonov ameriške moke pride — kakor poročajo iz Beograda — v kratkem iz Kotora čez Reko v naše slovenske kraje. Cigarete za slovenske legionarje na front! zbira poveljstvo slovenske legije v Ljubljani ter prosi vse Slovencc in Slovenke, naj darujejo za junake na Koroškem cigarete, smodke in tobak. Sestanek internirancev in preganjancev v času vojne se vrši v četrtek, 23. tm. ob 6. uri zvečer v gostilni Branibor v Cclju. Cas zahtev potcče due 25. tm., zato naj sc.vsi udel'ezc, da se pogovorimo. — Fr. Srebrnič. Vstop dijakov v prostovoljno legijo. Na- roc'.na. vlada je v svoji seji due 15. tin. sklen'ila,' da smejo vstopiti v prostovoljno legijo samo di- jaki, ki so že vojaško izvežbani, in sicer samo z dovoljenjem starišev. Nemške grajščine na Slovenskem se bodo potom odredbe Narodne vlade razlastile. Pri od- kupu teh zemljišč morajo seveda v prvi vrsti priti v poštev invalidi, posebno oni iz bojev y.a slovensko zemljo na Koroškem in Štajcrskem, ne pa razni vojni dobičkarji. »Mlada Jugoslavija«. V Veljkovcu je pod tem naslovom začel izhajati list za slovensko koroško mladino. Store. Učiteljica Ana Steska ostane na svo- jem mestu. Odpuščena je pa učiteljica ročnih del Mariia Koderman. Vodja Sole je začasno g. Staute. Wilson bo posredoval? Čehoslovaški'urad poroča, da bo baje Wilson skušal osebno posre- dovati pri rešitvi jugoslovansko-italijanskega spora. Državni poslanci JDS. Za državno veče v Beogradu so od JDS izvoljeni naslednji poslanci oz. namestniki: 1. Jos. Breznik, tajnik JDS (nam. dr. Tomo Zarnik, zdravnik v Zagorju); 2. Ivan Kejžar, nadrevident J. ž. (dr. Fr. llešič); 3. dr..Albert Kramer, mmister (dr. E. Kalan); 4. dr. Vek. Kuko- vec (.MHošJŠt|bIer); 5. dr. Danilo Majaron (dr. Milko BrežTgarj; 6\ dr. Fr. Novak (dr. Fr. Windischer); 7. dr. Pavel Pestotnik (dr. Rudolf Ravnik)) dr. Vinko Puc (drvDrago Marušič); 9. Ade if Ribnikar (dr. Gr. Zerjav); 10. dr. Karel Triller (dr. Bog. Vošnjak); 11. Fr. Voglar, prof, v M««riboru (dr. Iv. Fermevc).' Nemških uslužbencev je bilo odpuščenlh doslej na slovenskem ozemlju pri Juž. železnici: 100 uradnikov, 20 poduradnikov in 20 driigih u- službencev; pri državni želežnici je bilo odpužče- nih zavsem 241, pri pošti 318 nemških usluž- bencev. Izdelovanje štampilj prepovedano. Da se otežkočiio morebitne potvorbe žigov na bankov- cih, je Narodua vlada prepovedala do preklica iz- dclovanie štampilj. Umrl je v Zadru bivži dalmatinski državni poslanec dr. Josip Perič, 73 let star. Laški trg. Okrajni zastop je razpuščen. Gerentom je imenovan g. dr. Jos. Kolšek. Ge- rentstvo trske občine pa je izročeno g. Konradu Elsbacherju. Sosveta za oba zastopa bota v krat- kem imenovana. Iz Hrastnika. Kmetje iz Hrastnika in oko- lice, ki so prejeli „Novo Dobo" na ogled, se pro- sijo, da takoj poSljejo po poštni nakaznici vsaj polletno naročnino"(i2 K) za njo, ker je sicer ne bodo več dobivali. Časi, v katerih so se našle kmečke hiše, ki niso bile naročeue na noben časopis, so minuli. Danes ve vsakdo, da se mora tudi kmet zanimati še za kaj drugega, Uakor samo za svoje delo, če namreč hoče, da bo tudi on do- segel svoje pravice. Zato pa morajo kmetje čitati dobre časopise in tak časopis je ,,Nova Doba". ki bo vedno zastopala kmečke koristi. Skrbeli bomo, da bo „Nova Doba" prinašala redno do- pise iz Hrastnika, v katerih bo vase želje in po- trebe tolmačila javnosti. Radi tega naj nihče ne vrne „Nove Dobe", ampak vsakdo ji naj pridobi še novih naročniko,v. Poziv na naše industrijalce! V bivši Av- striji smo bili industrijalci na slovenskem ozemlju člani avstrijske državne zveze industrijalcev. Za nas ta zveza več ne obstoja; padli so politični okovi, osamosvojiti se hočemo tudi v gospodar- skem pogledu. V varstvo in pospeševanje skupnih interesov naše industrije osnujemo v naši Jugo- slaviji zvezo industrijalcev in sicer za slovensko ozemlje države SHS. Pripravljalnemu odboru je došlo že odlično število prijav slovenskih indu- strijalcev za vstop k zvezi, ki se v najkrajšem času osnuje. — V imenu pripravljalnega odbora, ki si je nadel nalo?;o organizirati tako zvezo, po- zivljam podpisani tem potom vse naše industri- jalce, da mi blagovolijo brez odloga sporočiti svojo izjavo, je-1i pristopijo k nameravani orga- nizaciji: Zvezi industrijalcev na slovenskem ozemlju države SHS. Dan iti kraj ustanovnega občnega zbora, ki se vrši v Ljubljani, se posebej jiaznani. Predsednik pripravljalnega odbora: Vinko Majdič, veleindustrijalec, Kranj. , IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. Shod Jugoslov. demokratske stranke v Trbovljah. V nedeljo, 12 januarja se je vršil v ljudski šoli v Trbovljah jako dobro obiskan shod, katerega so se zlasti v obilnem številu udeležili kmečki somišljeniki stranke. Shodit je predsedo- val g. Goropevšek iz Trbovelj. Tržni nadzor- nik g. Adolf Ribnikar iz Ljubljane je v izbor- nem, poljudnem govoru tolmačil politični položaj, nastanek naše Jugoslavije in velike zasluge, ka- tere si je pridobila za ujedinjenje našega troime- nega naroda slavna naša kraljevska rodbina Karagjorgjevičev. Zvezin tajnik g. Janko Lešni- čar iz Celja je razlagal oni del programa JDS, ki se tiče kmečkih teženj in potreb. Oba govor- nika sta žela burno priznanje. Konečiio se je ustanovil kräjevni odbor JDS za Trbovlje. RAZNE VESTI. Liebknecht — milijonar, Kakor poroüajo iz Berolina, je bil umorjeni Spartakist Liebknecht večkraten milijonar in posestnik vil. Razkritja pri žigosanju bankovcev v Za- grebu. Neki berač je prmesel 15.000 K, žena priprostega želczniskega čuvaja 90 000 K. Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu bo 26. tm. slovesno otvorjeno. Zadnja porocila. Kam bo sklicana nemška narodna skupščina? Berolin, 21. jan. (Lj. k. n.) »Lokalanzeiger« poroča, da ste se nemška skupna in pruska vlada odločili, da ne skličete narodne skupščine v kakem pruskem mestu, ampak najbrže v Weimar. Ogri hočejo organizirati regularno armado. Budimpešta, 21. jan. (Lj. k.n.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Predsednik ogrske republike grof Karolyi je včeraj v svojem nagovoru novi vladi izjavil, da mora biti njena prva naloga or- ganizacija regularne ogrske armade. Min. pred- sednik pa je v svojem govoru obljubil, da bo Ogrska z dovoljenjem entente organizirala b di- vizij (4 pehotne in 2 konjeni^ki). Dogovor med narodnostnimi državami na ozemlju bivše Avstrije. Dunaj, 21. jan. (Lj. k. n.) V kratkem se objavi dogovor, ki so ga sklenile narodne države na ozemlju bivše Avstro-Osrske (Nemška Avstrija, ČehoslovaSka, Poljska in Jugoslavija) in ki se nanaša na neoviran prevoz blaga, ki ga ena teh držav dobi iz inozemstva, čez drugo izmed na- vedenih držav. Na Ogrsko se dogovor ne nanaša, pričakovati pa je, da se tudi ogrska država pri- klopi dogovoru. Novi boji pri Lvovu. Nauen, 21. Jan. (Lj. k. u.) V okolici Lvova se je vnela velika bitka med Poljaki in Ukrajinci, ki so zbrali pri Tarnopolu velike množine vo- jaStva. Mednarodni socijalistični kongres. Nauen, 21. jan. (Lj. k. u.) Mednarodni soci- jalistični kongres se prične dne 27. jan. v Bernu. Boljševiški nemiri v Varšavi. Varšava, 21. jan. (Lj. k. u.) Tudi tu se po- javljajo boljševiške organizacije, ki organizirajo nemire. Doslej je bilo aretiranih nad 40 oseb, ki so v to zapletene. V prostorih delavske zveze so se vršile preiskave. " Želje Nerncev v rajhu Berolin, 21. jan. (Lj. k. n.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Nemški ustavni načrt predloga, da se združijo Liberec, Tmtrov, Trnova in Otava z nemSko Šlezijo, Tirolska in Solno- graška z Bavarsko, ostala nemška Avstrija s 6 milijoni prebivalstva pa naj postane zvczna država Nemčije. Dunaj postane nemški državi neposredno podrejeno mesto. Velike socijalistic'ne demonstracije v Mi I an u proti italijanskim nacijonalistorn. Lugano, 21. jan. (Lj. k. n.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: V petek zvečer je prišlo v Milanu do velikih izgredov. V gledaliSču so pri- redili nacijonalci' demonstracijsko zborovanje za priklopljenje Da^macije k Italiji. Med tem je pa socijalistično dejavstvo na gledališkem trgu in v okolici demonstriralo za program predsednika Wilsona. Prišlo je do ponovnih spopadov z obo- roženo silo, pn čemur je bi-lo ranjenih mnogo vojakov in redarjev. Tudi 400 delavcev je bilo ranjenih. Od okrajne bolniške blagajne v Celju. Ob sklepu lista izvemo, da s.ta imenovana za komi- sarja okr. boln blagajne v Celju soc. demokrata Sitter iz Trbovelj in Stern iz Celja. Imenovalo jih je poverjeništvo za socijalno skrbstvo. Nave- dena imata nalogo razpisati nove volitve. Prva južnoštajer. kamnoseška industrijska družba v Celju (lastnika Robert Dielil in Anton Koloric) isdeluje cerk*eno oltarje, druzi'v&ke grobnice, -ogrobne spomenike in oknirje t-r sploh vsa v to stroke spadajoča deia .. Strojni obrat. Z dasiasnUm dnetn smo ustavilt list vsem, Rateri ga niso plačali! Prostovoljna dražba kompletnega po»iÄt*a za pisarno (za 4 sobe , razun tera ene manjäe železne blagaine, pisal^vga stroja Remington model 10 z vidno pisavo, baržunaste garniture itd. vrši - v nedeljo 26. januarja ob '!2V ut'i opoldne v Celju, ,,hot 8 prž belem woluu |. n. (stanovanje s steklenimi vrati) Proda se vsak predmet posebej. — Pojasnila v G.a*k§ ul ci 31., SS. nadst<*, na I *o, Za slabokrvne in prebolele se priporoča posebno črno staro jDalmatinsko vino, SPlaoac' ki se dobi edinole v zalogi dalmatinskili vin ^< nJŠ&MM' QL~- P" w*&M* 9*ß-H^U l ^- Giavni trg 8 : Celje : Glavni trg 8 ROBERT DIEHL, Celje ^LEŽGANJARNA sadja, vina, bpinja jerebine, t>or»ovnie itd. — Telefon št. 68. Strati 6. »NOVA DOB A« Štev. 6 Stev. 5/19. Razglas okrajne bolnä^üce blagajne v Celju, zadevajoč volitev urtov-delegatov in zastopnikov doloc ajaBcew za glavna zborovanja 1919 1922. Z odlokom mestnega urada celjskega z dne 27. grudna 1918, štev. 14046 odredila se je nova volitev delegatov in zastopnikov delodajalcev za upravno dobo 1919 do 1922. V sraislu L 65 blagajniških pravil vrši se volitev udov-delegatov, kojih skupno število znaša 56, po skupinah in sicer: 1. volilna skupina obsegajoča mesto Celje: izvoliti je . 28 delegatov 2. volilna skupina obsegajoča občini okolica Celje in Škofjavas: iz- voliti je............5 delegatov 3. volilna skupina obsegajoča občine Teharje, Št. Lovrenc, Št. Jurij trg, Št. Jurij okolica in Dramlje: izvoliti je 3 delegate 4. volilna skupina obsegajoča občine Vojnik, Višniavas, Novacerkev, Dobrna in Frankolovo: izvoliti je . 3 delegate 5. volilna skupina obsegajoča občine Arjavas, Petrovče in Griže: iz- voliti je............2 delegata 6. volilna skupina obsegajoča občine Žalec, Gotovlje, Velika Pirešca, Št. Peter in Št. Pavel: izvoliti je . 1 delegata 7. volilna skupina obsegajoča občine Vransko, Št. Jurij ob Taboru in Gomilsko: izvoliti je ......1 delegata 8. volilna skupina obsegajoča občine Polzela in Braslovče: izvoliti je...............12 delegatov 9. volilna saupina obsegajoča občine Gornjigrad, Bočna, Kokarje, Ljubno, Luče, Mozirje in Rečica: izvoliti je 1 delegata Volilno pravico imajo le samopravni, to je polnoletni blagajniški udje. Volitev se vrši po listkih od blagajne stam- piljiranih in na ime volilčevo se glasečih, katere dobijo opravičeni volilci po pošti po delodajalcih. Število delegatov, katere je v posameznih skupinah izvoliti, dölocilo se je v smislu § 65 blagajniških pravil po merodajnosti števila bla- gajniških udov, nahajajočih se v dotičnem oko- lišu. Seznam, na podlagi katerega se je preraču- nilo, kakor tudi volilni imenik je razpoložen v pisarni podpisane okrajne bolniške blagajne in sicer od 20. do 25. prosinca 1919, med dopol- dnevnimi uradnimi urami. Volitev zastopnikov delodajalcev vrši se po- sebej za sodnijske okraje Celje, Vransko in Gornji- grad. Ker pripade delodajalcem v glavni skupščini ena tretjina glasov, morajo ti izvoliti 28 zastopni- kov in sicer iz sodnijskega okraja Celje 21, iz sodnijskega okraja Vransko 6 in iz sodnijskega okraja Gornjigrad 1 zastopnika. Vsakemu delodajalcu pristoja pri volitvi od vsakih deset delavcev, ki jih ima v obratu, jeden glas; deli pod deset se štejejo kot celota. Volitev se vrši na tak način, da opravičeni volilci napišejo ime onih, katere imajo voliti na od blagajne štampiljirani listek, potem kraj, dan in lastnoročni podpis. Tako izpolnjeni listek naj izroče okrajni bolniški blagajni ali osebno ali po pošti tekoni na listku naznanjene dobe. Vsi izvoljeni dobijo legitimacijske liste. CELJE, meseca prosinca 1919. Ohrtip bolniska biopj o v Gelju. NajstL»s*ejša in edina slov. pekarna v Celju Franc E. Yosnakf™*! v lastni hisi Gra^ka cesta št-14 se priporoča cenj. občinstvu. Prodaja se tudi keks in sladkorčki. Sprejme se nekaj potovalcev Dober zaslužek zasiguran. Pismene poniidbe na: Glavno poverjeništvo »Vzajemne zavarovaln ce proti požaru«, Celje. Vsakovrstne prstane za ženine in neVeste priporoea RAFKO SALMIČ Celje, Narodni dom. tqudka z zlai- nino in urami Proda se posestvo obstoječe iz 4 oralov zemlje, 1 oraUi gozda, 3 oralov njiv in travnika; hiša in 15 sadnih dreves. Naslov. Slivnica št. 51 pri Celju. Sedlarska in tapetarskadelavnica jtfan Strclec Samostanska ul 16. Preuzumrmo touornišlio stiskonje olja IZ solncnic, bucnic in maka pod najugodnejsimi pogoji. Solnčnice se lahko prinašajo neizluščene, ker sami oskrbujemo luščenje s strojem. Točna izmena in postrežba. Velcspoštovanjem 3qs. Lopber in drug! Žalec pri Celju. Razglas. Ker naredba o pravici občin do posega po stanovanjjih z dne 9. dec. 1919. uradni list St. XIX., 180, do preklica ostane še nadalje v veljavi, se hišni posestniki opozarjajo, da v lastnem interesu ne oddajaio pod roko stanovanj, temveč vsako odp^ved s^a- novanj naznanijo mestnemu uradu, ki bo po- tem razpolagal z dotičnim stanovanjem. Po preteku 5 dni bo mestni urad obvestil posestnika, če poseže po stanovanju ali ne. Po tej dobi bo hišni posestnik lahko prosto razpo- lagal s stanovanjem. Posebno se opozaria na § 5 omenjeue na- redbe. S tern, da poseže občina po stanovanju, izgubi ta hišni posestnik in najemnik pravico razpolagati z dotičnim stanovanjem (stanovanj- skim delom). Obstoieče najemne pogodbe se šte- jejo s potekom izpraznitvene dobe za razvezane. Mestni urad ceijski, dne 20. prosinca 1919. Oklic. V zapuščinski zadevi po due 18. avgusta 1918 v Celju, Roseggerring 5H'umrlem Hubertu Schulz, železniškem uradniku v penziji se vrši na predlog dedičev javna dražba v zapuščino spadajočih premičnin kakor: obleka. perilo, hiSna oprava, od katere je jedna oprema iz vloženega lesa od umetno historiči.e vred- nosti itd. dnc Z9. prosinca 1919, ob 9. uri dopMdnc na licu mesta v Celju, Roseggerring 5 II. Premičnine, ki se smejo prodati, so nave- dene in vpisane v tusodnem cenilnem zapisniku pod posl. St A I 294/18/9, ki je interesiranceni v pisarni št. 13 tukajSnje okrajne sodnije tekom uradnih ur na vpogled. Od proda je so izvzeti pod tek St, 24, 4 8. 66, 71, 102 cenilnega zapismka navedeni predmeti. Dražbene premičnine, ki se bodo v pomanj- kanju ponudnikov tudi izpod cenilne vrednosti prodale, se morajo takoj plačati in odvzeti Okrajno sodisč^ v ku( odvetniku pri S^ Lenartu v Slov. gor., svoje naslove. Franc Krainhor^er. Štev. 6 »N OVA I) 0 B A« Stran 3. DOPISI. Iz Celja nain pišejo: (Ce'jsko šolsko vpra- šanje) je bilo sko/.i zadnjih dvajset let tako v deželnem zboru štajeiskem, kakor v državneni zboru na Dunaju predmet r.ajhujših dehat in bojev. Ob razpadu stare Avstrije smo imeli v Celju štiri nižje slovenskonemške gimnazijske razrede in takozvano slovensko okoliško deško solo. Mesto Celje sarno ni imelo nobene slovenske šole, zna- čilno je bilo, datudi cela velika slovenska oko- HSka obana, ki Steje nad 7000 prebivalcev in obdaje mcslo tako, da tvori Celje središčc tej občini, ni imela nobene javne slovenske dekliške šole. Toda te krivične preteklosti je bilo s l.nov. 1918 konec, tako bi mislil oni, ki šolsko vpra- šanie in vrednost narodne v/.goje v tch od nem- štva zastruplienili krajih pravilno ra;:iiniev:i! Pa zgodilo so ni lako. Dobili ?mo z novim letoni 1919 višjo slovensko gimnazijo, kar z zadoščenjem poročamo, vse dmgo pn je do danes ostaio, kakor je bilo.v stari Avstriji. Tretji mesec že imamo Narodno vlado v Ljubljani; iz Celja, tako iz Na- rodnega sveta kakor od druge merodajne strani se je storüo vse. da se odpravi z!o, ki so ga morali noiiti ceijski in okoliški Slovcnci skozi dolga desetletja stare narodne jednakopravnost!, ali poverjeništvo za nauk in bogočastje v I.jub- Ijani še ni našio časa, da napravi tej sramoti konec. Še danes jo nad 12.000 celjskih in oko liških Slovoncev brez javnc dekliške slovenske Sole Šolski prostori dekliške šole šol sester so nezadostni, pouk traia inenjaioče po par nr dnevno, in prav hvaležen moraš biti, da ti otroka sprejrncjo ker rnanjka prostora, povrh pa še moraž plačati mesečno šolnino Omenjam to povscm stvarno in niti ne maram poseč* po meščanskem šolstvu. Ctljske nemSke šolske palače polnijo naši otroci, in že tretji mesec nam v svobodni Jugoslaviji kvarijo duše in srca naših otrok nemški in re- negatski Solniki. Dovolj je, ker nadaljevati bi moral drugače. Iz celjske okolice se nani piše: »Nova Doba« je priobčila v svoii prvi številki mnogo naznanil, v katerih se občinstvu priporoča naj- boljše blago, najboljša vina, izvrstna kuhinja itd. PogreŠamo pa žalibog v teh priporočilih opombe: po znižanih cenah. Uverjeni smo, da bi marsikaka trpka tožba glede Jugoslavije izostaia in Ijndstvo, posebno nižji in srednji stan, ki je v vojnem času le zgubilo ne pa pridobilo, bi postalo liipno za- upljivejše, če bi hoteli dotični, ki so si med vojno ogromno premoženje pridobili, cene naipotreb-. nejšim stvarem izdatno znižati. Seveda se morajo cene splošno znižati. Kitiet ne sme več zahtevati pretira.ne cene za svoje pridelke. Soglasno s kme- tom morata pa trgovec in obrtnik znižati cene Marsikateri naj pomisli, da je v začetku vojne veliko blaga, ki ga je po nizki ceni kupil, za previsoke cene prodal ter si tako krivično pre- moženje pridobil. S tem, da nemudoma ceno zr.iža, bode deloma krivico, ki jo je ljndstvu povzročil, zopet poravnal. Na ta način bode zopet naš denar veljavo dobil. Ne čakajte torai, da vas vlada pri- sili k znižanju cen. temveč pomagajte ji pri ogromnem deju ter znižajte nemudoma cene takoj iz človekoljubja sami. To so demokratska načela, načela Jugoslavije, ravnajte se po njih! Upamo. da ta opomin ne bode glas vpijočega v puščavi. Okoličan. Hrastnik. Odkar je orenehal izhajati Narodni List, smo bili mi kinetje brez vsakega glasila, kar namje bilo v veliko škodo. Tako vesclo se je prej- šnje case razširjala med ?iami napredna misel in na prste cue roke bi lahko preštel one kmete iz Mrastnika in okoliških wisi, Pr.iprotiio, Plesko. Stn dence in eelo Ceee, ki bi se ne bili pri/.navali k ii;ih stranki. Zato smo pa tndi pri vsakili volitvah iin- stopili kot eii mož in lirastniški volilni okoliš .k- bii /nan kot ena najmočnej.šili trdnjav pre.i.šn.ie Narodnc stranke. Časi so so predriigneili: uekaj unših naj- boljših miož in fantov jc v/.eki vo.ina ,mi pa, kar ikis ie ostaio, smo prespali U\ eas in skoro bi rekcl. tin le malokatyn izined lias ve. thi iniaino si-tkij s\u]r. •liiR-oslovansko deniokratsko slrauko (.1. 1). S,), W\ mia za cno svojih prvili naCel, zastopati koristi svo- )oUne^a knietskcssra slaim in zavzemati se povsot' ob n!aleKavC'lov(-'^;i' to je iislega. ki v potn svoje^n |lri|za služi svoj knili. ki z žuljevimi rokami ^racli slin')1 I 11JlS° Inlail(>1 pr<)st" llržl»v(). Knvjije. jaz mit- pa j'' trebV lnor:l1110 tc strank^ vsi okicniti. Za :.. hn.nn ;lC«-' Ua'''0 üobro P()Z''nnio. spoznali jo p:J b()m.° ]/ ™^a .,asiIa ;>N()Va ,)()lx|<< ])nv,[ sla_ nov.nas znicrjajo. da smo ncunu.i k.ncli, kl "i.ič n, vedo. Klm- n,e nc borcio. I'a llldi r,s „i prav. a .,! pnkmetsk. Ins, nobenc^. casopisa, iz katerec^ Ki.ict poizve, kaj se .^odi p0 svct„. Ce smo ,ni kmetje iz PlcsküKii. Praprotna in Cec že prciSnJ.- case, ko so nas zatirali in nain šteli v urcli. da snio se prištevali liapredni stranki, veljali za najbolj zn- vedne, mora to Se tndi zanaprcj ostati. Vsak izmeu nas mora dati tistili par krone, kar stane »Nova Doba«, vsaka knietska hiša jo mora narociti. Pa tndi naše žene se morajo tnalo bolj brisati za poli- tiko. V vojnem easn niso nie manj trpele, kakor mi, zato jim "redo pa tudi tiste praviee kakor na.ni. "ravijo, da je eisto gotovo, da bodo tudi žene volile "aSe IHisIancc — ee je tako, pa morajo tiuli vedeti, k()tnii bodo oddalc svoj glas. To bodo pa vcdeTe ^ain0< ^.L. li(Kj() kaj ^jta|Ct jn ravno »Nova Doba« jlm () nrav prišla. Zato pa kmetje in kmetice in ti nasa niladina, bodiino vsi enili misji; kakor smo bili po- prej. vsi bodiino zvesti pristasi J. I). S. in vsaka kineeka liisa naj naroii- »Novo I">obo--< .Kniet. Iz Srodi^ča. (Na'naslov Narodne vlade ShS v L.Mibljani.) Je-li vladi znauo: I. da je vodja oro/.m- ske postaje \- Srediseu. ker «e imel maslo na glavi, iz bojazni odtod zbezal? 2. da je zas'czeno usnje, last Narodne vlade, skri\ :il ii< šele i>o dolgi preiska- vi polovieo istega obeini Središee izroeil, za drugo politico 44 kg, vr-jdno lOOii kron, pu ni znal odgo- vora? .i. Da je begunkam (idvzetc prte imel nied svojini r>erilom? 4. ha je na javni eesti strgal s ee- pie vojakn kokardo in jo pothičil v blato? 5. Da y seda.i isti vodja "orožniškc postaje v Velenju? Se ii more takim ljndein izroeiti skrb za \'^\ v Jugosla- viji? Niegov akt leži pri ('kr. oro/.n. povelisiv;; v Ptnjii. Srodi.seani. V'ransko. Na obeiiem zbora pevskega drnstva »Vranska Vila« due 5. tin. je bil izvoljen sledeei od- bor: Predsednik in pevovodja .Ivan Jakše. podpreti- scdnik lg. ßi vai, iajnica gde. Marica Wndlerjeva, blagajnicarka Zinka Vrablova; odborni.,.: Anica ür. §erkova. .lo.sko Liiknum. rlrnst Hrezovšek. R. Pe- srevšek; nainestnika: Iv. Urek, Iv. Urinove. Casi- liim elanom drust\a je bil izvoljen g. Ivan Kramar. Prnstvo je prieelo z redniuii pevskimi vajami ter sc pripravlja za koneert. Vransko. »Citalniea« si je izvolila na obČMiem /born si. tin. sledeei odbor: Predsednik dr. Žerko, ])odp-redsednik Ivan .lakse, tajnik Ivan Urek, bla- gajnicarka Mar. Osetova, knjižniearka Zinka Vrab- lova, odbornika: Ivan Hrinovc in Krust Hrezovšek. Drnštvo him naroeenih 15 easopisov ter ima knjiž- nico. V preteeenem letn je drustvo prav pridno delovalo, za kar se ima zahvaliti /last! ^entakovim dedieem, ki so dali drastvn brezplaeno lokal na ra>-.- polago. »Citalniea« bo praznovala letosnje poletje svojo petdesetlütnico z večjo prireditvijo, pri kateri bodo sodelovala vsa vranska drustva. Povabliei«: bodo na to slavnost tndi dmga drnstva. Iz šmarskega okraja iiam |)isejo: Uostiluiearji v našem okrajn se sc vedno ne morejo odvaditi vl- sokim eenam pri \ inn. Vino kupujejo po 3 do 4 K, toeijo ga pa vseeno po S K, nekateri še eelo visje. Ce se mora vinogradnik, ki se eelo leto trudi, zado- voljiti s 4 K, v eemur so pa že vsi stroški všteti, bi pae moral tndi gostilniear biti zadovoljen z do- biekom 1 do 2 K pri litrn, ko inn itak ni treba drngo, ko liter natoeiti in mästen raenn povedati .Mislim, da bi bilo potrebno, da tn tndi oblast vines posežc. Iz Guštanja. Po Koroškem se je začelo čisto novo življenje, odkar so jugoslovanske čete za- čele zasedati našo »obljubljeno« deželo. Ko je dne 4. novembra prestopilo mejo 40 mož prosto- voljcev celjskega pešpolka pod poveljstvom vrle- ga nadporočnika g. Malgaja, se je Slovencem po MeziSki dolini odvalil kamen od srca. Začel se je delati mir in red radi anarhije boli^evikov, a tudi mir in red v narodnem oziru, kar so posebno občutili nemškutarski boljSeviki. — Sestavil se je Narodni Svet za eelo Mežiško dolini ter prevzel 10 občin popolnoma v svojo oskrbo. Ker je bilo okrajno glavarstvo Se takrat v nemžkib rokali, je Narodni Svet odpovedal pokorščino nemškemu okr. glavarstvu in prevzel vso oblast v svoje roke. Občinski zastopi, ki se Nar. Svetu niso hoteli po- koriti, so bili razpuščeni in postavljeni komisarji. Nemški oziroma nemškutarski občinski mogotci so postajali vsak dan mehkeisi ter so »kapituli- rali« drug za drugim. Ko so bile1 v celi dolini očiščene občine, so prišle na vrsto orožniske po- staje, pošte, krajni šolski svoti. j^ole itd. — Ob priliki napišemo več zanimivih stvari iz naše do- line in iz naSe Koroške splob. NARODN! GOSPODAR Še enkral preiireditev prispevka za prcživ- l.iuiiie. Z naredbo Narodne N-ladc SMS v Ljnbljani stev. 2\{) Ur. List s{. 21 s'- r (Incin I.S. ianuarja I(J11> nstavijajo in na novo mvjajo prispevki v.-,\ i>re/.iv- lj;;i!jei in amerikanske podpor^ in -.iccr v glavneni lakole: Sialiii post:;\ki, nstanox-ljeni v i^ -¦> I. odsl. toeki 2 in .^ zakona z due 21. jnlija \9\7 na I K 20 v oziioniana 1 krono, ako svojd, dasi ic npravieenost do prispevka doeela uana. vendar niso povsein brer zaslužka in doliodkov. iN'ajvisji dnevni prisi)evek vseli oseb sknpnega •goxpodarstva v|)oklicančevega je znižan na S kron, ozir. ol> prej omenjenili raz- nierah na (> kron. V inozeinsivo se prispevki ne lir.- kaznjejo. Svoici invalid se z dnein 15. .ianuarja 1919 zaeasno ustavijo. Kdor lioee izza due If), januarja 1919 nadalje prejemati prispevek za preživljanje, mora najkasueje do dne 15. janu- arja 1919 vlo/.iti pri pristojni daveni oblasti (ne ])ri podporni komisiji in ne pri okrajuem glavarstvu!) prošnjo, na kateri potrdita obeinski župni ilrad: ?. da je vpoklieauec še v vojaški službe narodne voj- ske, a ne v slu/.bi narodne strazy, ali pa da se še ni vrnil iz vjetniistva. 2. da je vzdrževatelj-vpokli- eanec preživljal sebe in dnižino le z mezdnini zn- služkom odnosno svojo plaeo. .-5. da so svojei vpo- klieaneevi brez zaslužka in tsohodkov, ali pa da bi se navzlie svojini zasluzk'im in dohodkom brez pri- spevka nikakor ne mogli preživljati. Prošujam naj se prilože dosedanje plaeilne pole, ako jili oblasil niso že pritlržalc. Istotako je do i5. januarja 1919 pri pristojni daveni oblasti vložiti prošnje za naKa- zilo naklonitev onim osebam, ki so jzgubile prispe- vek za i)i"eži\ljanje (svojei invalidov itd., V istr-.-.i roku in pri isteni oblastvn in s slienimi potrdili ier dosedanjo placiluo polo je nadalje viožiti prošnje za nadaljno iznlaeevauje ainerikanskili jiodpor, kterili zneski se izpreiiK-ne kakor pri prispevku za prc/.iv-. Ijan.ie. Da bi bila Inez izplaeila te podpore podpi- raneu resno ogrožeiia prelirana, bosta inorala ob- einski in žiipni urad pred vsakim izplaeilom potv- cliti posebej. Pnnnet s teleti in klavnimi prasiei je v ji>b- inoeju Narodne vlade SMS v Ljubljani odslej prosi. Izvažati _ se sine taki1. živina iz obinoeja Narodne vlade SHS v Ljubljani le z dovolitvijo te vlade. Od politienili oblastev na podstavi t<*zadevnih za- konitili doloeil za preskrbo prebivalstva zalitevain kontingenti klavnih prašieev se morajo tndi se v naprej oddajati zaapnikom vnoyeevalniee za z.ivino in mast. Doloeila o najvišjili eenah za teleeje meso in za prašiejo mast in prešieje izdelke ostanejo ne- izpr.einenjena v inoei. Modro galico za škropljenje trt proti perono-- l)ori v letu 19i9 priskrbi Slovenska kmetij. družba v Ljubljani vsem vinogradnikom v ozemlju SHS v Ljubljani, ee so družbeni udje ali ne, po 8 K 50 v za 1 kg na vseh krajih razdeljevanja, ki sc jih toliko ustanovi, da more priti vsak vinogradnik brez ini-v.-- na vredne zamude easa do njih. Ta eena je za ce'o slovensko ozemlje drzave SHS enotna in se ne sn;c prekoraeiti. Vso naroeeno modro galieo je takoj in naprej placati. Na naročila brez denarja se družba splov'i ne ozira. I'riskrlx) modre galiee jamei druž- ba le tistim. ki jo precej ali vsaj do 1. marea t. I. uaroee, docim bo zvršitev kasneje došlih naroeii zelo dvomljiva, ali sploh neinogoea. Podrobna dolo- eila in pojasnila o oddaji modre galiee so objavljenn v I. številki letošnjega »Knietovalca« in se dobi nr. zahtevo njih ponatis zastonj pri Slovenski kmetijskl dni'/bi v Ljubljani. Izvoz živil iz Jugoslavije je prepovedan. Prehranilni komisar za Slov. Štajersko nam naz- nanja : Po naredbi Narodne vlade SHS v Ljub- ljani štev. 13 z dne 6. listopada 1918 je vsak izvoz živil in drugih potrebščin iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo prepovedan. V Špilju se vrši po finančni straži natančna preiskava (revizi|a) prtljage potnikov, nadalje v Mariboru in Špilju natančna preiskava tovornega in brzovoznega blaga ter potne prtljage. Finančna straža ima povelje zesači in odvzeti vsa živila (razven že pripravljenih iedil za potovanje) in druge potreb- ščine, katerih izvoz ni dovoljen po posebnih izkaznicah, izstavljenib od Narodne vlade (pre- hranilni urad) v Ljubljani ali pa od prehranilnega komisarja za Slov. Štajersko v Mariboru. Izrecno se povdarja, da okrajna glavarstva, občine, Na- rodni sveti, orožništvo i. t. d. nimajo praviee izda- jati izvoznih dovoljenj. Prošnje za izvoz se imajo pošiljati Narodni vladi (prehranilni urad) v Lju- bljani. Pri izselitvi rodbin iz Jugoslavije v Nemš- ko AvstVijo in pa za majhno množino živil, ka- tere pošiljajo sorodniki ali pridelovalci sami za se v Nemsko Avstrijo, se naj pošljejo prošnje na prehranilnega komisarja za Slovensko Štajers- ko v Mariboru. Z ozirom na nemoteno uradovanje se odslej na ustmene prošnje za izvozna dove Ijenja ne bode več oziralo, pač pa se bodo pis- mene prošnje, katerim se naj priloži tudi ktiveita z natanenim naslovom in potrebniTii znamkami za odgovor,. resile tekom 24 ur. Ker se od sedaj zanaprej zase/.ena živila in druge potrebščine strankarn ne daio več nazaj, naj se toz?.devno opusti vsaka intervencijn pri prehranilnem komi- sarju. Stranke naj se raje natančno drže na dann navodila, da no trpe ?>kode. Žig:osanje bankoveev in prepoved njih uvoza. Ob jednem z žigosanjem (štempljanjeuO odredilo je kr. minist stvo v Belgradu, da se uvoz avstro-ogerskih bankoveev prepove. Občinstvo se opozarja na doliCni naredbi, Uradni list 5t. 2S2 in 258. Kdor bi kršil uvozno prepoved, zakrivi tihotapstvo v zmislu dohodarstvenega kaz. ^ak. in bo strogo kaznovan. Skrbljeno je tudi za naj- strožio kontrolo na meji. Ker ni izključeno, da bo iuozemstvo skušalo vtihotapiti bankovee s pomočjo donačinov, naj lorej vsakdo že v nepos- rednem lastnem interest! odkloni odlocno vse take ponudbe, ponudnika pa brezobzirno naznani f n. deželnem ravnateljstvu. Pomisli naj pa tudi, kako zelo bi o^kodoval javnost in koneno posredno tudi samega sebe, ker se bo seveda izmenjalo svoječasno bankovee za dokaj slabsi kurz, če se inozemstvu posreči spraviti v proinet večje svote. Podietja, ki si morejo preskrbeti pot'ebna plačilna sredstva le potom nakazila iz iuozemstva, naj se zgiasijo v poverjeništvu za finance, ki je pooblaš- čeno, dovoliti izjeme od uvozne prepovedi (točka 111 naredbe št. 252). Utemeljene prošnje se niti v teh niti v drugih podobnih slučajih ne bodo reševale ozkosrčno. Nakazila manjSih svot iz inozemstva so itak prosta. To velja zlasti za poJtne nakaznice in nakaznice požtne hranilnice do K 2000, za visje svote je pač treba potrdila sin. dež. ravnateljstva (naredba Uradni list, št. 248). Izvoza bankoveev in nakazil v inozemstvu se navedene naredbe sploh ne tičejo. Stran 4. »NOVA I) 0 B A* Štev. 6 Karol Vanič» Celie Hotovska ultca štAS Zaloga tu-in inozemskega manufakturnega blaga ::: Stovbeno in golonterijsha hleparska obrt A. Joss, Celje Graska cesta st. 8 Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Po- strežba točna in solidna. Enrol Iflitr, Celje pripornca špecerijsho blago ten usaliourstne borue za oblelie, s hoterimi si labho usnhtlo barua usakourstno bla- go sam. gostilno 1 v 1 'vl 'U sem prevzel ter si dovoljujem cenj. občinstvu vljudno naznanjati, da imam vedno na razpola&o gorka in mrzla jedila ter tocim samo pristno kap- ljico, bizeljski lasini pridelek. Proseč za obilen obisk se priporoča IVAN UREK. Gostilna „BRAN IBOR" priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. KNJIGAENA UMETNINE MUZIKALIJE Croričar & LeskoTšek, Celje GRAŠKA GESTA: ST. 7 ® ROTOVŠKA ULICA ST. 2 Največja zaloga papirfa. pisalnih in risalnih po- trebščin. ^SS Zaloga tiskoviu, solskih zvezkov itd. Razglas glede licitacije lesa. Q spedo, dm: zz. jonuarja ob 3. uri popoidne se vpši na malern vežbolišču ppi Gizelini kMulti iidfscija sledečega lesa: shaciino dreveso, drohni les, les za burjauo. Prodajnlo se bode oiiim, ki bodo zato največ ponudili. Mestni magistral ceBjski. Odvetnik Dr. Gvidon Srebre naznanja da je zopet otvoril svojo pisarno v Celju, Cerkveni trg štev. 4 (zraven opatije). jYaznaailo. Vljudno Tiaznanjani slav. občinstvu Celja in okolice. da sem otvoril lO.janunvja 1919 prvo jugoslovansko !MKftf ii a 4 l\f Afflditfttt dflftni if f riiii lllv^dl IJV V Jl»I yUSI%lll HvlllH f ^%l|ll Zagotavljajoč najboljšo postrežbo se vljudno priporoča franC patfltnC, ww i» wta*ritir. Sianovanje x 2 sobami (1 soba s počjo in soba s štcdilnikom) z nekaj polja se odda rcdbini proti odslužku 7. dr.ino. Aiož bi naj bil vešč zidaistva. Predstaviti se treba osebno na Zagradu St. 36. ČEVLJARSKA DELAVNICA Riifliilf 7.nntir IluUuII blUillly Bolniška (ŠpitaLska) ulica Stev 2. (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ccni in 'solidni izj^otovitvi. •Sprejme se v trgovino z mešanini blagom učenec s popolno oskrbo. Ponndbi1 /. navedbo šolske izobrazbe pod »U 120« na upravništvo tega lista. POSO JILNICAIIGELJU MABODHI DOWI USTANOV. L. 1880 RES FOND 500.000 K 4» SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga ohqhqioiu S DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. ; STANJE HRAN1LNIH VLOG NAD 16,000000 KB0N