OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU ^ SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), OCTOBER 13, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 199 Novi grobovi john matjazich Včeraj je nagloma umrl na svojem domu John Matjazich. star 52 let. Stanoval je na 951 E. 239 St. Doma je bil iz Gro-suplja na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Bil je član društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Olgo, rojeno Mer-kel, sina Johna, hčeri Margaret in Betty Ann, sestro Mrs. Frances Gričar v Madison, O., in brata Franka v Los Angeles, Cal. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod na . 478 E. 152 St. * edward f. fabian Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu Edward F. Fabian, star 38 let, stanujoč na 9200 Kempton Ave. Rojen je bil v Clevelandu in je delal pri Richman Bros. Bil je znan kot dober igralec žoge. Tukaj zapušča soprogo Frances, rojeno Grubar, starše John in Mary Fabian, brate Albina, Franka in v San Francisco, Cal., Johna, sestro Mary Walker v Benton Harbor, Ind., nečaka Larry, teto Anno Skully in strica Charles Skully. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 10:15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. # anna stepic V mestni bolnišnici je umrla v petek večer Mrs. Anna Stepič, iJojeua. Kirn, stara 62 let- Bu-lehala je nad dve leti. Doma je bila iz vasi Dobravca, fara Št. Jernej, odkar je prišla v Ameriko leta 1905. Družina je svo-ječasno živela na E. 41 St., E. 61 St., v Mantua, O, in Burton, O., zadnja tri leta pa na 2321 Willowdale Ave. Pokojnica zapušča soproga Louisa, doma iz Št. Vida, vas Zagorica pri Za-tični, p. d. pri Dularjevih, sina Josepha, dve hčeri: Mrs. Anna Cerny in Mrs. Rose Haskin, vnuke in več sorodnikov, v stari domovini pa zapušča sestro Je-lo. Pogreb se bo vršil jutri zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. # BOŽO VUKUSIC Po daljši bolezni je umrl v Charity bolnišnici Božo Vuku-sid, stanujoč na 1108 E. 71 St. Doma je bil iz sela Klada, Pri-morje, odkoder je prišel v Ameriko leta 1900. Po poklicu je bil raesar. Bil je član društva sv. Nikola, št. 22 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Barbaro, rojeno Gustin, štiri otroke: Mrs. Mary Grgurič, Mrs. Kathryn Tomasic, Mrs. Anna Zeravica in Josepha, pet vnukov, sestro Mrs. Catherine Modrich v Chicagu, 111., in sestro Anno v stari domovini. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na pokopališče Calvary. * john pericak V Charity bolnišnici je včeraj popoldne umrl John Peričak. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. * mathias agnich Naglo je včeraj zjutraj premi-A Agniqh. Pogreb vod. Podrobnosti bomo poročali ]utn. Zedinjene države so za delitev Palestine So v principu le odobrile priporočilo komisije Združenih narodov V Cleveland bodo pripeljali trupla 26 padlih vojakov LAKE SUCCESS, 11. oktobra—-Zedinjene države so danes v principu sprejele predlog, da se Palestino razdeli v dve deželi, v arabsko in judovsko. Nadalje so Zedinjene države^ pripravljene pomagati Združenim narodom, da se očuva "zakon in red" v teku dveh let tako-zvane "prenosne dobe". Glede vprašanja, da se preskrbi vojaško silo, ki naj bi čuvala Palestino pred možnim napadom od zunaj, pa se Zedinjene države še niso izrazile. Ameriški delegat Herschel V. Johnson je v zvezi s stališčem Zedinjenih držav o vprašanju Palestine izjavil, da podpira v principu priporočila večina posebnega odbora Združenih narodov za Palestino, da-se dovoli 150,000 Judom naselitev v Sveto deželo v teku "prenosne dobe". Izjavil pa je,, da je Anglija obvezana, da vlada v Palestini, dokler Združeni narodi ne sprejmejo odgovornosti. * Arabci pravijo, da je Amerika neobveščena LAKE SUCCESS, 12 oktobra. — Lebanonski delegat dr. Charles Malik je danes izjavil, da bodo Zedinjene države spremenile svoje stališče v zvezi s Palestino ko bodo spoznale pravi problem Sv. dežele. Malik je rekel, da je ameriško stališče glede delitve Palestine za pripisati "mehkosrčno-sti in neobveščenosti" in ničemur drugemu, da pa bodo Zedinjene države, ko se bodo se-znale z dejstvi bolj in bolj spo-znanile z dejstvi bolj in bolj spojena napaka, ko so se razjasnile v prid delitvi. « Arabci vršijo vojaške priprave BEIRUT, Lebanon, 11. oktobra. — Tajnik Arabske lige Az-zam Paša je danes izjavil, da so "Zedinjene države sedaj najbolj nepriljubljena dežela na Srednjem vzhodu." Liga je sprejela številne tajne vojaške s p o r a z u'm'e za obrambo Palestine. V izjavi je rečeno, da so delegati sedem arabskih držav soglasno odobrili mere, ki se nanašajo "na obrambo Palestine in zaščito arabskega prebivalstva." Armadna transportna ladja Honda Knot je med ostalim pripeljala v pristanišče San Francisco 26 vojakov in mornarjev Clevelandčanov, ki so padli v vojni na Pacifiku. Padle Clevelandčane bo pripeljal sem poseben vojaški vlak, pokopani pa bodo po želji sorodnikov. Neki starši so zahtevali, da se njih sinove pokoplje na Arlington pokopališču v Wash-ingtonu, D. C., ali pa drugih stalnih vojaških pokopališčih. Samo tisti padli vojaki, katere so starši zahtevali, so bili pri-peljani. Za prevoz trupel plača vlada, poleg tega pa tudi $75 za pogrebne stroške. Za pogrebe na vojaških pokopališčih pa plača izključno samo vlada. Ameriška legija za 13. distrikt je danes ponudila pogrebnike in spremstvo iz mrtvaških domov na pokopališča. Družine, ki potrebujejo pomoč, se lahko obrnejo na sede? legije EN 8044. Lausche se izrekel za veteranski bonus Diplomatski odnoša-ji med Jugoslavijo in Čilejom prekinjeni Bolezen Poznani Anton Colarič iz 5385 St. Clair Ave. je nenadoma zbolel in bili odpeljan v bolnišnico. Upamo, da bo kmalu zopet zdrav in čil! Himen V soboto 18. oktobra se bosta poročila Miss Joyce E. Gorshe, hčerka Erazma in FVances Gorshe, 1116 E. 72 St., in Mr. Joseph Plemel, sin Mr. in Mrs. Jacob Plemel st., 1307 E. 167 St. Poroka bo ob 9. uri zjutraj in bp po civilnih obredih na domu nevestinih staršev. Mladi par bo stanoval na 1170 E. 74 St. Novo-poročencema čestitamo in jima želimo vso srečo v zakonskem stanu! Pogreb Pogreb pokojne Ann M. Bulič se bo vršil v torek zjutraj ob 8.15 uri iz Svetkov,ega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Alojzija na E. 110 St. in St. Clair Ave. in nato na pokopališče Calvary. Bivši governer Frank J. Lausche je prošli četrtek zvečer bil na seji Lake Shore postojanke Ameriške legije, h kateri pripada že zadnjih 27 let, ter se izrekel za odobritev dodatka k državni ustavi, po katerem bi veterani druge svetovne vojne dobili poseben državni bonus. Ta akcija se smatra za značilno, ker mnogi smatrajo, da je bil pri zadnjih volitvah največ vsled tega poražen, ker se ni specifično izrekel za bonus. Na isti seji je Lausche tudi odobril idejo štednje hrane za zapadno Evropo. Politični opazovalci, ki motrijo trenja v vrstah demokratske stranke, smatrajo, da je Lauschetova izjava novo znamenje, da se vrne v politično areno kot kandidat za governerja. V tej zvezi je zbudila malo senzacijo nenavadna akcija Ray T. Millerja, ki je lani formalno odstopil kot šef demokratske organizacije v okraju Cuyahoga. V petek zvečer je namreč Miller nepričakovano prišel na sejo demokratskega eksekutiv-nega odbora ter imel govor za Trumanovo doktrino. Po seji je Miller reporterjem rekel, da je na sejo prišel le, da zopet vidi "svoje stare pri jate Ije," ampak politični opazovalci sodijo, da gre za mnogo več. Nekateri krogi celo domnevajo, da bo Miller šel v kampanjo za go vernersko nominacijo. Med Millerjem in Lauschetom se vrši nekaka tiha "podtalna" borba vse od časa, ko je bil Lausche prvič izvoljen za župana v Clevelandu. BEOGRAD, 11. oktobra. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da je Jugoslavija prekinila diplomatske odnosa-je s čilejom. Uradna objava ministrstva pravi, da so obtožbe Cileja proti d vem jugoslovanskim diplomatoma, Ki sta v sredo bila izgnana iz Cileja, "najbolj fantastično obrekovanje naše vlade." V izjavi je obtožena čilejan-ska vlada, da je prekršila osnovne principe mednarodnih odnosa jev. (Cilejanska vlada je v sredo izgnala iz dežele Jugoslovan s k e diplomaticne predstavnike Andreja Cunjo in Dalibora Jakšiča, katera je obtožila, da sta vodila kampanjo proti Zedi-njenim državam in proti med - ameriškemu obrambnemu paktu s pomočjo stavk in sabotaže.) V jugoslovanski izjavi je nadalje rečeno, da je akcija Cileja proti jugoslovanskim predstavnikom' del "načrtne kampanje, ki ni v interesu čilejanskega ljudstva, ampak v interesu nekih sil, ki vedno bolj in bolj usmer-jajo zunanjo in notranjo politiko Cileja. "Ta korak čilejanske vlade," pravi izjava, "pada v razdobju ostrih in obreko-valnih napadov na jugoslovansko vlado — napadov, katere vršijo iste sile, ki poskušajo razbiti prijateljsko sodelovanje med državami. Cilejanski postopek j e ožigosan kot sovražen. Pri koncu pa pravi izjava: "Ker smatra, da ni več potrebno obdržavati diplomaticne odnošaje z tlado, ki ne more neodvisno odločati o svojih odnosa jih z drugimi državami, se je jugoslovanska vlada odločila, da pretrga diplomaticne odnošaje." Vlada urgira stednjo s hrano, uničuje pa na tone krompiria Obtožbe proti grškim sosedam končno zavržene Politični odbor črtal iz ameriške resolucije obtožbe proti Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji Izredna seja Nocoj ob sedmi uri se vrši izredna seja članov društva Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ na domu tajnice Mrs. Mary Dedič, 977 E. 239 St., in sicer radi umrlega člana Johna Matjazicha. Prosi se članstvo, da se udeleži polno-številno. LAKE SUCCESS, 11. oktobra —Politični odbor Združenih narodov je končno odobril omiljeno ameriško resolucijo za ustanovitev posebne komisije, ki bo nadzorovala grške meje. Odbor pa je izpustil iz resolucije tisti del, ki označa Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, da so krive podpiranja grških gerilcev. Obtožbe v ameriški resoluciji proti grškim sosedam so bile predmet viharnih debat. Končno pa je bila omiljena resolucija sprejeta s 36 proti 6 glasovi. Sovjetska zveza in države vzhodne Evrope so volile proti sprejetju omiljene resolucije, do-čim se 10 držav ni udeležilo glasovanja. Prav za prav je "ameriška resolucija" neki "angleško-fran-coski kompromis," po katerem ni nobenih obtožb za podpiranje grških gerilcev proti Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji, pač pa se predvideva ustanovitev tako zvane "straže" na grških mejah. * Kuski predlog glede kolonij bil odobren Ruski predlog, po katerem bi kolonijalne sile morale predložiti informacije političnega značaja glede ozemlj, ki se nahajajo pod administracijo, je bil danes sprejet v odboru za poverjeni-štvo organizacije Združenih narodov. Ruski predlog je bil sprejet navzlic ugovorom Anglije, Belgije, Francije in Zedinjenih držav. Po ruskem predlogu bodo države, ki so odgovorne za koloni-jalna ozemlja, morale soglasno s čarterjem Združenih narodov pospešiti ustanovitev samovlade kolonijalnih ljudstev. Direktorska seja Jutri večer ob osmih se vrši seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se direktorje na polnoštevilno udeležbo. Koncert Glasbene Matice Koncert Glasbene Matice se bo vršil v nedeljo 2. novembra na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vstopnice so že v predprodaji in javnost si jih lahko nabavi pri članih zbora ali pa v Oražmovi slaščičarni v Slovenskem narodnem domu. Vspored koncerta bo zelo dobro izbran, da bo posetnikom in ljubiteljem lepega petja nudil mnogo užitka, zato se priporoča, da te priredbe ne zamudite. Mlad. pev. zbor SDD Jutri večer ob 7.30 uri ge vrši seja Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega do ma na Waterloo Rd., v navadnih prostorih. Vabi se starše in čla ne, da se gotovo udeleže, ker je več važnih stvari za rešiti. Peter Elish nominiran za blagajnika STRABANE, Pa. — Peter Elish, član SNPJ, je bil pri zadnjih primarnih volitvah nomi- Preteklega leta je bilo uničenih 22,000,000 bušljev krompirja, pravijo sami vladni uradniki in desnim krilom v vrstah unij CIO WASHINGTON, 11. oktobra—Vlada še vedno uničuje na tisoče ton krompirja v tekočem letu navzlic temu, da posamezne Američane svari, naj jedo manj in "tratijo manj." D o č i m predsednik Truman*---- apelira na deželo, naj štedi z lYiAjrl Iaviiti hrano za lačno Evropo, pa je leVim poljedelski oddelek obelodanil številke, iz katerih je razvidno, da je bilo namenoma uničenih blizu 593,000 bušljev krompirja v osmih mesecih tekočega leta. Vladni uradniki pravijo, da se v preteklem letu ni izkopalo okrog 22,000,000 bušljev krompirja, pač pa se ga je pustilo v zemlji, da segnije ali pa se ga je uničilo na kakšen drugi način. Navzlic tej očitni potrati krompirja pa je cena krompirju skozi vso to dobo stalno rastla, tako da gospodinje danes plačujejo 5 centov za funt krompirja. Vlada plača "podporno" ceno, ki znaša $1.34 za bušelj Soglasno z zakonom za podporo cen vlada plačuje povprečno $1.34 za bušelj krompirja, dočim je lansko leto plačevala za bušelj 90 centov. Uradniki poljedelskega oddelka pravijo, da pričakujejo, da se bo prihodnje leto plačalo za krompir celo več. Prihodnjega januarja bo "podporna cena", kot se pričakuje, znašala najmanj $2.65, največ pa $3.25 za 100 funtov. Navzlic temu, da je lansko leto bilo uničenega dosti več krompirja kot letos, pa se ga je poslalo več v Evropo v letu 1946 kot pa doslej v tekočem letu. Prevoz se baje ne splača Izvozne številke poljedelskega oddelka kažejo da je bilo poslano v Evropo okrog 11,500,-000 bušljev krompirja, ki je bil pridelan lansko leto. Doslej pa je bilo od letošnjega pridelka izvoženih manj kot 1,965,000 eno-centnih vreč in to skoro izključno v Argentino, Venezuelo, Urugvaj in Brazilijo. Lansko leto je vlada poslala več kot 5,500,000 bušljev krompirja v Nemčijo za nemške kme- niran za blagajnika okraja Washington na demokratski li.|te. Poleg tega je poslala več kot sti. Kandidiral je kot neodvi- 1.225,000 eno-centnih vreč v sen demokrat in porazil Johna Bevca, ki ga je podpirala strankina "mašina". Tudi Bevec je član SNPJ, toda se udejstvuje pri KSKJ, kjer je predsednik gl. nadzornega odseka. Po mišljenju je progresivec in je bil indorsiran po okrajni delavski nestrankarski ligi, kakor tudi po političnem odboru CIO. Volitve bodo 3. novembra. Delavstvo ima v Elishu dobrega zagovornika, kar je pokazal tudi kot državni poslanec v Harris-burgu. Frank Rezek kandidira za koncilmana GIRARD, O. — Znani Frank Rezek, ki se že več let udejstvuje v SNPJ, predvsem med mlajšo generacijo, kandidira za kon cilmana "at large" na . demokratski listi. Po mišljenju je progresivec, energičen in sposoben. Mestne volitve se bodo vršile 4. novembra. V zvezi s konvencijo, ki se bo vršila prihodnji mesec, se pojavlja med lokalnimi unijami CIO, ki spadajo pod okrilje United Automobile Workers, ostra borba med levim in desnim krilom. Desnemu krilu stoji na čelu glavni predsednik Walter P. Reu-ther, dočim vodi levičarje podpredsednik R. J. Thomas, katerega je Reuthpr porazil na lanski konvenciji, ko je kandidiral proti njemu za predsednika. Lokalna unija v tovarni Fisher Body, ki je ena največjih v deželi, je baje pod kontrolo levičarjev in je bila pred par dnevi predmet ostrega napada od strani Reutherja, ki pa ima na svoji strani iinijo v tovarni Weather-head Co. "Reutherjevi napadi so voda na mlin reakcij«" Leo Fenster, tajnik unije pri Fisher Body, je včeraj izjavil, da je Reutherjeva taktika, da vodstvo unije, s katerim se ne strinja, označuje za "komunistično," direktno voda na mlin velikim korporacijam, ki pod krinko komunistične nevarnosti skušajo zlomiti delavske organizacije. Včeraj je radijski komentator Drew Pearson omenil, da so se razširile govorice, da bo Reu-ther kandidiral za podpredsednika Zedinjenih držav skupno s senatorjem Taftom, ako bo slednji dobil republikansko predsedniško nominacijo. Reuther ogorčeno zanikal zvezo s senatorjem Taftom Ta Pearsonova izjava je Reutherja silno razkačila. Kakor se poroča, je v Detroitu izjavil, da je Pearson "nasedel" propagandi svojih sovražnikov, ki so si celo stvar izmislili, ker ga hočejo diskreditirati med delavstvom. Dejal je, da je Pearson Francijo, Italijo, Belgijo, Španijo in Portugalsko. Uradniki pravilo, da vlada ne]® ^em pokazal, da ni samo "kro-more poslati več krompirja v | ničen lažnjivec, temveč tudi ve-inozemstvo in sicer vsled previ-1 lik tepec." šokih prevoznih stroškov. | Kakor se poroča, so desničar- __I ji prepričani, da imajo na svoji Vile rojenice strani tudi večino članstva v uni- jah pri Willard Storage Battery, Pri družini Mr. in Mrs. Harry white Motor Co. in pa v unijah Gulič na Hough Ave. so se zgla- y Akronu. sile vile rojenice in pustile v spo- _ min zalo hčerkico. Mati in dete se dobro počutita in se nahajata v Glenville bolnišnici. S tem dogodkom sta Mr. in Mrs. Peter Gulič iz 15915 Whitcomb Rd. Petič postala stari oče in stara mati. Čestitamo! Lekarna oropana Neki ropar je snoči oropal lekarno na 4604 Turney Rd. v Garfield Heights za $1,273.90 in zbežal brez sledu. Neka delikatesna trgovina na 6312 Quincy Ave. pa je bila snoči oropana A $91. Očeta išče Potom Britskega rdečega križa je vodstvo Ameriškega rdečega križa prejelo prošnjo, da bi se poizvedelo za naslov Janeza Bakovjec, ki je okrog 44 let star in doma iz Krajnega broda, po poklicu godbenik. Zadnjič se je-o njem čulo, da je v Clevelandu. Išče ga sin Mirko Trdin, bivajoč v Londonu. Ako sam to čita ali pa še kdo ve zanj, je prošen, da sporoči na urad Rdečega križa, 1227 Prospect Ave., Cleveland, O., tel.: SU 1800, Extension 366. 1 STRAN 2 enakopravnost "ENAKOPRAVNOST" Owiu'd and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO Kij:::■ .v. :.Uata, za tlačene jeruzalemske kristjane s tako gorečitu.-tj-o, kakor še nikoli, da sam grozno omehčen in ganjen Je iriogei umolkniti. Vsim se solze udere-jo, eni zdihujejo, dru^l kinkajo, ko slišijo, kakošna nečast, da.se božjemu p ■( );a gocii. Z(jlaj se vzdigne in dokonča Jeremitovo govore rje' :;arn sv. oče, rekoč: "Ne bom obrisal vaših solz; raji zjuciiho, moji bratje! grenko žalost, ki jo občutujemo zoLitra'; j.uiju.iobe na sv. mestih; pa gorje-gorjo nam! če druzega niii.umo kot solze; gorje nam! če še dalje pustimo lastnino n.:-,cra Go.?p6da v rokah ognjušenih ne-vernikov! Ni prav nc da bi slepi Turki gospodovali kraje, kjer je bil naš Izvulicar rojen, kjer je živel in za naše odrešenje terpel in unicr!. Iz Jeruzalema nam je beseda Gospodova došla! O, vernlte se potočiči sv. vere nazaj k svojemu studencu! Ali bi si mogel mar Gospod druzih voj-ščakov obuditi? Aii hočete čast, pod njegovim slavnim banderom vojskovati se, drugim pustiti? Ali vendar ne— zdramite se iz svoje grdšne tožljivoBti! Na noge vi junaški Piše Milan Medvešek v "Prosveti' Pravijo, če iščeš trščice v očesu, jo boš našel, ali z drugimi besedami: ni stvari, katere ne bi mogli kritizirati, ni človeka, ki ne bi imel napak, ni države, v kateri bi bilo vse idealno in rožnato, zlasti danes ne, Ijo posledica zadnje vojne tepejo ves svet. Ponudimo se malo pri Jugoslaviji. Kapitalistični svet se ljuto zaganja v njo, ker je odpravila tako zvano "svobodno" (oderuško!) podjetništvo; duhovščina kliče prekletstvo nad njo, ker je ločila cerkev od države; ubežniki in izdajalci jo blatijo, ker menda mislijo, da si lahko le z blatom očistijo slabo vest. Vsa ta bratovščina je sovražna Jugoslaviji, torej ne moremo od nje v nobenem o z i r u pričakovati objektivne sodbe o Jugoslaviji, pač pa le grdo obrekovanje, laži in pove-čavanje napak. Noben pameten človek, noben pošten rodoljub ne bi smel nasedati nebrzdani propagandi s te strani. Med ameriškimi Slovenci vrši to umazano delo Ameriška Domovina (slovenska Tribuna!), katera ni še nikdar zagovarjala napredka, marveč le nazad-njaštvo in mračnjaštvo, danes pa je zabredla že tako globoko v močvirje, da ne okle'/a za dosego svojega namena niti s po-narejevanjem osebnih pisem. Toda med nami so se pričeli pojavljati tudi "kritiki" naše rojstne domovine, kateri so bili še nedavno prijateljsko razpoloženi do nje. To je toliko bolj žalostno, ker bas danes potrebuje Jugoslavija iskrenih prijateljev. Oglejmo si kritično stališče nasproti novi Jugoslaviji, ki ga je podal v Glasu SDZ urednik A. šabec. Najprvo naj omenim, da je Šabec navdušeno zagovarjal Jugoslavijo ob času njenega rojstva in kot tedanji urednik Enakopravnosti pošteno bičal A. D., danes pa piše v Glasu pod naslovom "Zanikanje kulturnih tradicij" med drugim sledeče: "Čeprav je bilo obračunavanje (z izdajalci v novi Jugoslaviji) neusmiljeno in krvavo, je bilo vendar razumljivo, ker je imelo v zgodovini že nešteto predpodob. Ni pa razumljiva revolucija slovenske književnosti odnosno žurnalistike, ki odločno zanikuje vse kulturne tradicije, katerim nista edini smoter in cilj; Razvneti v množicah strast do dela in radost upora ter radost valovanja revolucij v modernih prestolnicah. V današnji literaturi naletimo na oboževanje tistih elementov modernega sodobnega življenja, ki netijo v človeku iz-zivalnost in nasilje ter poveličujejo moč naglice, pesti in stroja, češčenje hitrosti in stroja se je izrodilo v nov religiozen kult, ki naj nadomesti re- ligijo. Martini Krpani, Deseti bratje, Krjavlji, Kvasi in Sinovi in ostali simboh našega ljudstva ter njegovih vasi, so se morah umakniti udarnikom, njihovim železnicam, cestam in prekopom; v abecednikih so slike bomb, pušk in granat nadomestile basni in pravljice." Urednik š. po tej sofistični ugotovitvi vprašuje: "Zakaj današnje strastno zanikanje kulturnih tradicij, ki so jih postavili naši najboljši; Tavčar, Pregelj, Gangel in nešteti drugi?! Ali je treba res ljudstvo prepričati, da mora pozabiti na vso svojo razumniško kulturo, če hoče razumeti kolektivnega čustva, ki jih ni vajeno, zato, da bi jim z vsem srcem predalo svoj jaz? Čemu pretiravati kult stroja, tehnike, naglice ter vere v moč pesti, izkratka—popolno zanikati duhovnosti?" Tako "razglablja" Šabec o odnosih nove Jugoslavije do kulturnih tradicij in duhovnosti. Toda oglejmo si na čem se naslanja Šabcevo zmotno dokazovanje o zanikanju vseh kulturnih tradicij v stari domovini. V prvi vrsti ga je razburilo, ker se je neki dopisnik v Ljudski pravici spotaknil ob Gan-glovega "Sina", dalje navaja, da je baje enako porazna usoda zadela tudi Tavčarjevo "Cvetje v jeseni, ne nemilost pa je prišel tudi "Ljubljanski zvon" in da v ljubljanskih knjigarnah vprašujejo kupce, kako morejo zahtevati ta nespodobni mesečnik. Torej na podlagi teh pogreš-kov je napisal šabec žgočo kritiko o revoluciji slovenske književnosti, ki "zanikuje kulturne tradicije" in da je zabredla v surov materializem in češčen je strojevč moči pesti itd., itd. Utemeljevati kritiko na ne-nekaj izjemah in te izjeme posplošiti, je nepravilno in nepošteno! V Jugoslaviji se je izvršila revolucija, a tem pa ni rečeno, da so se tudi vsi prena-peteži čez noč preobrazili v modrijane. In baš na teh izjemah je Šabec zgradil svojo kritiko in obsodbo nad novim redom v Sloveniji. Kakor sem že v uvodu dejal, ni države, v kateri bi bilo vse rožnato, tako tudi ne more biti vse "honky-dory" v Jugoslaviji, ki se je komaj podala v novi red. Napake posameznikov ne smemo povečavati in jih pripi-savati celoti. Ker se je nekdo, ki se ni niti podpisal obregnil v Ganglovega "Sina", še to ni j dokaz, da danes v Sloveniji za-' nikujejo vse književne vrednote iz preteklosti za nekaj mero-dajnega, če se je morda ljubljanski komij obregnil ob kupca, ki je kupoval "Ljubljanski zvon". Ali niso glavni funkci-jonarji nove Slovenije intelektualci, med njimi tudi bivši so- plemenitaši! V jutrove dežele z vami! Tam maščujte svoje velike krivice in razžaljen j a nad ne verniki; tamkaj spoko-rite svoje rope, požiganja in rnnoge nad mirnim človekom storjene ubitja ali morije. Vi odertniki ubozih, udov in sirot; vi divji razbojniki in gladni jastrobi; vi, ki ste svoje roke narraji s kervjo svojih bratov omadeževali, berž z vami v izhodne kraje, da očistite svoje meče s kervjo neverni kov!—Vi dozdaj hudičevi vojaki—postanite za naprej vojščaki živega Boga! Nič se ne bojte pod njegovim sv. banderom (zastavo). Vzdignite se in poj te tje. Vi ple-menitaši in drugi vojaki, vi bogati in ubogi, vi vsi, ki vas je tukaj, vzdignite se!—Nobena zaveza ne do žen ne otrok ne blaga nej vas ne zaderžuje. Spomnite se besed Gospodovih; Kdor očeta ali mater bolj lubi od mene, ni mene vreden, in kdor zapusti hišo ali brata ali sestro ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali njive za mojega imena voljo, bo stokrat toliko prejel in večno življenje posedel. In da ne bo celo nobena skerb vaših sere pri tem težila, podver-žemo vse vaše pod skerb, varstvo in brambo sv. cerkve. Ravno tako oznanjamo tudi vsim, ki bi se prederznili, vam na sv. vojski ali vašim doma kaj zabavljati, vas ali njih kaj škodovati, kletev sv. cerkve!" (Konec jutri) trudniki "Ljubljanskega zvona"? Josip Vidmar, literarni kritik, prevajalec Molliera etc., je eden glavnih voditeljev v novi Sloveniji odnosno v Jugoslaviji. Pisatelj Albrecht je ljubljanski župan; največja slovenska veličina Oton Zupančič je narodni poslanec, prav tako Božidar Jakac, ki je tudi predsednik Akademije upodabljajočih umetnosti. Ali ti intelektualci in umetniki in mnogi drugi danes ne odločajo v veliki meri vladno politiko in tudi odnose naroda do kulturnih tradicij? Ali ti veliki slovenski vrhovi zanikajo duhovne vrednote iz preteklosti in zavračajo Martine Krpane, Desete brate, Krjav-Ije in druga slovenska klasična književna dela? Samo človek, ki ima slab namen, ali pa trenotno zablodi, bi mogel kaj takega trditi. Danes imajo v stari domovini globoke jše spoštovanje do kulturnih tradicij in splošnih duhovnih vrednost kot so ga še kdaj ime-U! Prenapeteže p a najdemo v vsaki dobi in ob vsakem vremenu. Kaj vse je počenjal za-griženi Mahnič z Gregorčičem in Aškercem! Ali niso le nekateri slovstveniki zavračali Ivana Cankarja in mu očitali pesimizem, mistiko in da slika samo bolne ljudi? Pozabili še tudi nismo, da je škof Jeglič pokupil Cankarjevo "Erotiko" in jo za-žgal. Take zablode in napake se pojavljajo v vsaki dobi in tudi v novi Jugoslaviji ne moremo pričakovati vsestranske popolnosti. Kako v stari domovini faktič-no globoko cenijo dobro literaturo in druge duhovne vrednote, dokazuje dejstvo, da je v kratki dobi po osvoboditvi zabeležil "Naš tisk" v Sloveniji nič manj kot 850 raznih tiskov v skupni nakladi 3,971,400 izvodov! Mislim, da samo te številke jasneje pričajo o odnosih slovenskega naroda do kulture kot pa še tako zviti napadi na novo Jugoslavijo pod krinko kulture! Naj spregovori o tem predmetu nekaj besed še ameriška literatka Mary Seton. Ona piše: "Dasiravno je šla Jugoslavija skozi popolen politični in gospodarski preobrat, pa ni svojstvenih kulturnih vrednot iz preteklosti samo obdržala, temveč jih celo pomnožila. Vzrok za ta nov pojav v revolucionarni dobi temelji na faktu, da se je večina intelektualcev in pisateljev pridružila partizanom v času bojev. Naravno, ker so intelektualci igrali važno vlogo v partizanskem pokretu, so danes oni tisti, ki v veliki meri odločajo vladno politiko in imajo važne pozicije v vladi." Dalje piše: "Vsaka republika ima svoje založbe, katere neodvisno in po svoji volji in okusu izdajajo knjige. Republika Slovenija ima štiri podržavljene založbe, dve tiskovni družbi in nekaj privatnih tiskaren. V teku dveletnega obstoja je ena državnih založb izdala 66 knjig in 45 brošur, skupaj 2,596,000 izvodov. Neka druga založba je poleg knjig sodobnih slovenskih pisateljev izdala, tudi tri knjige Paula Kruifa, Romaina Rollan-d a "Colas Breugnon", Vino-gradnikovo biografijo Standha-la, na seznamu pa so Steinbeck. Dreiser, Sinclair Lewis, E. M. Forster, Frankova biografija Cervantesa in druga klasična dela." Naj še pristavim, da je Državna založba Slovenije do sedaj izdala tudi 62 šolskih knjig, prav tako je založila slovenske klasike, ki izhajajo že drugo leto v zbirki "Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev", od katerih so že izšli prvi zvezki Aškerca, Kosovela, Jurčiča in Trdine, dočim sta Gregorčič in Kersnik pred izidom. Kajne, to postavlja precej v protislovje šabcevo trditev, da v stari domovini zanikuje jo kulturne tradicije in literarne vrednote. Dvomim, da je kje na svetu narod, ki bi tako globoko spoštoval svoje velike može kot slovenski in ki tako verno išče svoje vzore baš v kulturnih tradicijah. Dalje piše urednik š., da se je v Jugoslaviji "češčenje hitro-j sti in stroja izrodilo v nov reli-i giozen kult, ki naj nadomesti staro religijo, stari simboli našega ljudstva pa so se morali ugakniti udarnikom." Ali je upravičen ta očitek? Ni! Za novo Jugoslavijo je bilo neobhodno potrebno, da je vzvalovila in vzplamtela množice za delo, za obnovo porušene domovine, kajti v kolektivnem delu je moč, katero danes Jugoslavija silno potrebuje, če hoče obdržati pridobitve revolucije, se uspešno braniti sovražnikov, ki preže na njo od vseh strani, in dvigniti življensko raven ljudstva brez tuje pomoči. j Poveličavanje pridnih delav-1 cev in udarnikov ni noben greh,' marveč pravilno doumevanje oblasti, da je za uspešno dovr-šitev industrijskega poleta potrebno navduševati ljudstvo za delo in stroj, kateri pomaga pri delu. Slovenski narod ne bo pogu-bil svoje duše radi dela in udarniki ne bodo zasenčili velikih slovenskih duhov, saj so prav slednji sami vedno poveličava-li delo. Sicer pat je sedanje češčenje hitrosti dela in strojev le začasen pojav, ki so ga rodile razmere, in kakor hitro bo dovršena obnova ter dežela postavljena na trdne noge, se bo poveličavanje stroja in naglice samo od sebe razblinilo. Torej tragikomični vik, da danes v novi Jugoslaviji pretvarjajo ljudi v stroje, koleščke in vijače, je_ neumesten! Zaključujem z besedami: Danes ima naša rojstna domovina veliko sovražnikov, ki se na vse kriplje trudijo, da jo uničijo, zato pa, ne bi smeli tudi mi povečavati eventuelnih napak naših bratov in sester onkraj morja. Vesti iz Jugoslavije Izseljenci iz Kanade vračajo v domovino REKA—Dne 31. avgusta je po 17-dnevnem potovanju iz Mon-treala, Canada, naš prekoocean-ski paniik "Radnik" z novo skupino izseljencev iz Kanade. S to skupino je prišlo v domovino 272 družin s skupno 482 osebami. Izmed teh jih bo 131 starejših ljudi, žen in otrok odšlo v svoje rojstne kraje, ostali pa so se prostovoljno prijavili za delo, da bodo s svojim strokovnim znanjem pomagali pri obnovi in izgradnji domovine. Med temi 21 rudarskih mojstrov bo odšlo v Rašo, 22 pa v rudnik Bor. V ladjedelnicah bo prevzelo delo 29,^ v drugih industrijskih podjetjih pa 79 strokovnih delavcev. A 58 mladincev se je prijavilo za mladinsko progo. Vsi pa sp se odločili za zaposlitev v državnem sektorju. K sprejemu se je zbralo v reškem pristanišču nad 30,000 ljudi, ki so vračajoče se rojake navdušeno pozdravljali. Vzklika-nja maršalu Titu, Jugoslaviji in svobodni domovini ni bilo ne konca ne kraje. V imenu mestnega ljudskega odbora je pozdravil vrnivše se izseljence sekretar Zvonko Petrinič ter jim v imenu hrvatskega in italijanskega prebivalstva na Reki izrekel prisrčno dobrodošlico. Minister Ljudske republike Hrvatske, Marian Cvetkovič jih je pozdravil v imenu Ljudske republike Hrvatske. Z daljšim govorom je pozdravil izseljence v imenu zvezne vlade minister za pomorstvo. Ante Vrkljan, ki je v svojem govoru poudaril, da so v svobodni domovini že uštvarjeni taki pogoji ze delovno ljudstvo, da ni treba več nobenemu poštenemu človeku iskati kruha v tujini. Enkrat za vselej je uničeno izkoriščanje, ponižanje in beda, ki so poprej silile delovne ljudi, da so šli v tujino. V imenu glavnega odbora Enotnih sindikatov Ljudske republike Hrvatske je pozdravil izseljence Stipe Ugarkovič. Za tem se je v imenu jugoslovanskih izseljencev v Kanadi Stjepan Lojen zahvalil za veličasten sprejem in poudaril, s kolikšnim zanimanjem so naši izseljenci ves čas svojega bivanja v tujini spremljali življenje v domovini. Srečni so, da so se mogli po dolgih letih vrniti in da bodo lahko sodelovali pri izvajanju petletnega plana. Drugi govorniki iz vrst izseljencev so še poudarjali, da bodo svoje strokovno znanje, ki so si ga pridobili v tujini, uporabili za to, da pomagajo pri nas vzgojiti kader strokovnjakov. Izseljenci so pripeljali s seboj tudi mnogo rudarrskih strojev in rezervnih delov, 17 elektrogene-ratorjev za ribiške ladje, 10 ladijskih Diesel-motorjev, tri kamione z žerjavi, dva stroja za izdelovanje betonskih blokov, dva hladilnika za ribiške ladje, različen industrijski in gradbeni material, nad 50 vreč sanitetnega materiala za Rdeči križ, ro-entgenski aparat s filmi, večje količine vitaminov in raznega drugega blaga v skupni vrednosti okrog 25 milijonov dinarjev. (Ponatis iz "Slovenskega poročevalca") AGRARNA REFORMA IN BENEDIKTINCI SAMOSTANA KROG V ISTRI ^^'*63e Benedetto" iz benediK-' tinskega samostana v Krogu (San Onorfio) v Slovenski Istri je nedavno dal bratu Krištofu nalog, naj skliče vse prejšnje kolone, ki so z agrarno reformo dobili zemljo v svojo last, in jih prepriča, da bi kot prejšnja leta dali po 50% pridelkov samostanu. Brat Krištof je šel in tovariša Ernesta Bradas iz Kroga št. 2 poklical v samostan. Tam mu je najprvo dal vina in ga nato poizkušal prepričati, da ljudska oblast ni prav ravnala, ko je samostanu odvzela zemljo. Poklical je tudi tovariša Lina Šinkovec iz Kroga in mu takole govoril: "Ne silim te, toda prav bi bilo, če bi 'prostovoljno' dal 50'/v letošnjega in tudi lanskega pridelka samostanu." Tovariš Šinkovec je benediktincu odvrnil, da je čisto v redu, če je zemljo sprejel Nato je brat Krištof ubral druge strune. Grozeče je začel praviti; "Ne morejo k spovedi tisti, ki so zemljo dobili in jo sprejeli. Vse življenje jih bo pekla vest, niti minute miru ne bodo imeli, ker je ljudska oblast zemljo naravnost ukradla samostanu." Poizkušal je tudi z zvijačo, češ da lajiko mati prinese le denar v cerkev, tam počaka, da ljudje odidejo, in ga nato izroči njemu. "Tako ne bodo ljudje ničesar zvedeli o tem." To je bilo povod, da je Narodna zaščita izdala nalog za preiskavo v samostanu, ki se je izvršila 22. avgusta. Odkritega je bilo mnogo blaga, skritega po raznih kotih, med sohami starih svetnikov, med svečniki, deli oltarjev itd. Komisija je tudi ugotovila, da so samostanski prostori v skrajno zanemarjenem in nehigienskem stanju. V ogromnem poslopju je 25 opremljenih sob, stanujeta pa sedaj v njem samo dve osebi. "Ljudska pravica." OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" 13. oktobra 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Razprava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani proti voliunski skupini: Nagode, Snoj, Furlan Dejanja obtoženih potrjujejo vse, kar je zapisano v Nagodetovih "zapiskih" "K dokaznemu postopku predlagam, naj sodišče ugotovi še naslednje stvari: prvič, zapisnik iz razprave proti Sernečevi tolpi je bil predložen sodišču zato, da se ugotovi točna povezava vohunskega centra 101 s člani štaba vrhovne komande tako imenovane 'slovenske armije' v Avstriji, ki so v stikih z vojaško okupacijsko policijo v Avstriji. S tem je jasno dokazana povezava 'obtoženega Nagodeta na isti vohunski center, ki je dal povezavo oboroženi tolpi na Šta-jarskem. "Drugič, predlagam, da se končno prečita tekst Kavčnikove prisege, ki jo je izgovoril pred ustaškim uradom. Tretjič, da sodišče ugotovi, da sta bili zaslišani priči Jošt in Zupančič predlagani od, obtoženega Metoda Kumlja, četrtič, da se prečita pismo, ki ga je skupina poslala predsedniku lige za človečanske pravice Herriotu, ker je to pismo jasen dokaz delovanja in mišljenja vse obtožene skupine." Predsednik sodišča je zatem obtožence vprašal, ali imajo še kakšen dokaz k obrambnemu gradivu. Ker obtoženi niso imeli nikakih tehtnih predlogov, je predsednik soočil obtoženega Franca Snoja s soobtoženim Borisom Furlanom. Tudi pri soočenjem s Snojem se Furlan "ničesar ne spominja" Obtoženi Franc Snoj je v obraz soobtoženemu Borisu Fur-lanu ponovil svoje izjave, ki jih je pred sodiščem dal že včeraj, da si jc soobtoženi Furlan nedopusten način prisvajal zaj^no korespondenco, dajal špijonska poročila članu predstavništva tuje države, si želel oborožene tuje intervencije, pri obtoženem Snoju iskal odgovore na Hopt-nerjeva vprašanja, odobraval teroristične, razbojniške tolpe, ki so iz Avstrije vdirale na Štajersko in da se je soobtoženi Furlan zavzemal za odcepitev Slovenije od Jugoslavije in vključitev v nekako "katoliško srednjeevropsko državo." O vsem tem je obtoženi Snoj že včeraj pred sodiščem izjavil, da lahko ponovi, tudi pred soobtoženim Furlanom. Obtoženi Purlan pa je kot strupen sovražnik naše resnično demokratične države in zvit špijon po svoji Zakrknjeni praksi na izjave so-obtoženega Franca Snoja odgovarjal, da se "ničesar ne spom-1i," da "ničesar nima v glavi." Ko se je sodišče znova umaknilo k posvetovanju ,je predsed-'lik objavil, da je glede na nove dokazane predloge sklenilo, da bo prečitalo še tekst Kavčnikove prisege, Nagodetovo pismo Herriotu ,in Adamičevo, pismo obtoženemu Furlanu, ostale do-1 kaze pa je kot nebistvene zavrnilo. S kjm je ob 14.15 bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v soboto ob sedmih zjutraj, ko bodo izvedeni še ostali dokazil nato pa bo sledil zaključni govor javnega tožilca, govori branilcev in zaključna beseda obtožencev. * Obtoženci so odgovorni vohunska dejanja LJUBLJANA, 9. avgusta — ^ oj v začetku današnje raz-prave je predsednik sodišča stavil obtožencem še nekatera vprašanja v zvezi z dokaznim postopanjem. Obtoženi Furlan se je tUdI tokrat, kakor že med zašli-PMkušW natrrawi. njaBodisca, kakojeprišlavnje-govo posest korespondenca generala Velebil-a ir,^ L. v * -C ta m soobtozenega iSnoja, iz;;ovarjal s svojuri stere- otipnim načinom zagovora: "Nej "Hribar: "Povedal sem ško-morem se spomniti, je že tako fii, zakaj sem prišel in on mi je dolgo od takrat." | odgovoril: 'Kakor vidim, je raz- Predsednik sodišča je povedal,! govor, ki ga želite, politične na-da so bila sodišču predložena pi- j rave.' Nato je dejal, da me opo-j sma, ki jih je pisal obtoženi Snoj ^ zarja, da ni naloga in dolžnost Louis Adamiču. Obtoženi Snoj cerkve baviti se s politiko, tem- prikazuje v teh pismih kolabora-cioniranje Natlačena in Ehrli-cha kot zavedna Slovenca ter na najrazličnejše načine opravičuje' njuno sodelovanje z okupatorjem. Iz dopisa, ki ga je poslal Louis Adamič obtoženemu Furlanu 23. aprila 1943 je razvidno, da je Louis Adamič sam ugotovil, da Snojeve informacije niso resnične. Zatem je predsednik sodišča prečital pismo škofijskega ordi-nariata v Ljubljani z dne 8. aprila 1947 Vrhovnemu sodišču Ljudske republike Slovenije, v katerem je rečeno: "Vrhovnemu sodišču LRS, Ljubljana. "Škofijski ordinariat v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da z ozirom na časopisne vesti v zgornji zadevi izjavi sledeče; "1. Osebje škofijskega ordi-nariata ni nikdar imelo kakšnih ilegalnih zvez z inozemstvom in jih tudi v bodoče odklanja. "2. Oseba inženir Nagodeta je osebju škofijskega ordinari-ata popolnoma neznana. Za njegove akcije in akcije njegove ilegalne skupine smo izvedeli šele iz časopisov. "3. Poroča pa danes škofijski I arhivar dr. Maks Miklavčič^ da se je ing. Nagode pri njem za kratek čas oglasil, ko je po nalogu Znanstvenega instituta, oddelka za obmejna vprašanja, prišel iskat letopise tržaške iif goriške škofije. Razumljivo je, da mu je gospod arhivar zaradi stvari same rad postregel. S kakšnim tajnikom ing. Narode tudi ob tej priliki ni govoril. "4. Apeliramo na visoki naslov, ki je najvišji predstavnik justice v naši republiki, da vzame gornje pojasnilo na znanje in s svoje strani ukrene vse potrebno, da se krivični očitki proti škofiji in njenemu osebju, kakor so jih prinesli časopisi, ne bodo več ponavljali. "Generalni vikar, pomožni škof: "Anton Vovk." Na to pismo je odgovoril obtoženi Hribar, ki je na predsednikovo vprašanje, ali je kdaj bil pri škofu Vovku, odgovoril: "Da." Predsednik: "Kdaj ste bili pri škofu Vovku?"- • • Hribar: "To je bilo koncem aprila leta 1947." Predsednik: "Na čigavo iniciativo ste šli tja?" Hribar: "Razgovarjali smo se o tem na sestanku in ugibali, kdo bi šel tja." Predsednik: "Kakšen je bil sprejem?" vec s širjenjem krščanskih načel in da je za tak razgovor treba več časa. Ko sem ga vprašal, če se lahko o priliki še oglasim, je odgovoril: 'Lahko'." Pomočnik javnega tožilca je nato prečital zapisnik o zaslišanju Venčeslava Snoja, člana škofijskega ordinariata, iz katerega je razvidno, da je Venčeslav Snoj neposredno povezan z nekaterimi obtoženci. Iz tega zapisnika je tudi razvidno, da je Venčeslav Snoj prejemal od svojega brata Franca Snoja razno literaturo, med njo Bullitov kle-vetniški članek o Sovjetski zvezi. V menzi šolskih sester na Lončarski stezi je Venčeslav Snoj dobil od patra Gabriela Humeka "Titov življenjepis," ki ga je na škofiji pokazal škofijskemu ekonomu Mervecu in škofijskemu tajniku Leniču. En izvod Bulli-tovega članka o Sovjetski zvezi je dal čitati tudi pomožnemu škofu Vovku. Venčeslav Snoj pravi, da mu je škof omenil, da je članek prebral in da je "interesanten." Iz razgovorov s tajnikom Leničem —je izpovedal nadalje Venčeslav Snoj, "sem sklepal, da je imel zveze z emigracijo. Vem tudi, da je Lenič dvakrat dobil iz Italije in ^^oroške literaturo iz begunskih taborišč." Iz zapisnika o zaslišanju Ven-no, da je škofijski ekonom Mer-česlava Snoja je nadalje razvid-vec pisal nekemu Jagodicu na Koroškem" pisano, v katerem se je zelo ostro izražal o stanju pri iias. Pismo, ki ga je poslal Jagodic s Koroške bivšemu škofijskemu nameščencu šušteršiču, je ta prinesel Leniču. Cital ga je tudi škof Vovk. Lenič se je izrazil ,da bi bilo Franca Snoja treba informirati o članku "Inter-^ marium," kjer je bilo govora o konceptu Srednje Evrope. Predsednik sodišča je iz vsega tega zaključil, da ižjava škofijskega ordinariata z dne 8. apria 1947 ni v skladu s podatki dokazovanja, ker sta preiskava ugotovili zveze in stike Nagode-tove špijonske skupine s posameznimi člani škofijskega ordinariata. Javni tožilec je ugotovil, da je pismo škofijskega ordinariata v ostrem nasprotju z resolucijami, ki jih pošilja slovensko ljudstvo Vrhovnemu sodišču in Javnemu tožilstvu Slovenije in v katerih zahteva za člane Nagodetove špijonske organizacije najstrožjo kazen. (Dalje 'prihodnjič) obletnice umrla hčerka Društveni koledar oktobra 17. oktobra, petek. — Independent Veteran« Club — Ples v avditoriju SND. 18. oktobra, sobota. — Cleve-landski Slovenci ša. 14 — Ples v avditoriju SND. 19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd. 24. oktobra, petek. — Community Welfare Club — Ples v v avditoriju SND, 25. oktobra, sobota. — Carniola Tent No 1288 T. M — Ples v avditoriju SND. 25. oktobra, sobota.—Ples društva "Brooklynski Slovenci" št. 48 SNPJ v Domu zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 26. oktobra, nedelja. — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Prireditev v avditoriju SND. 26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd. 26. oktobra, nedelja — Koncert pev. zbora "Planina" v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O. 31. oktobra, petek. — Athletic League of SNPJ — Ples v avditoriju SND. novembra 1. novembra, sobota. — Jugoslav Camp št. 293 WOW. — Ples v avditoriju SND. 2. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Jesenski koncert v avditoriju SND. 2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 2. novembra, nedelja — Ples Zemljišča Po ceni za hitro prodajo Za eno družino, 10 sol>; na Lawn-view Ave. Sc lahko predela v stanovanje za 2 družini; dvo-nadslrop-na garaža. Prodaja lastnik. FA 7320 $11,200 Posestvo z dobrim dohodkom prodaja lastnik; lahko takoj prevzamete. Potrebuje novo barvanje; znotraj je zelo lepo. 6-3 sobe. LI 9442 NOVI DOMOVI s takojšnjim prevzetjem; dobra transportacija in blizu tržišča; avtomatična plinska gorkota. Odprto za pregled vsaki dan do 6. zv. AMERICAN HOME BLDG. CORP. 8511 Memphis Ave., SH 6040 ali ON 5407 RADI ODHODA LASTNIKA IZVEN MESTA se mora prodati dvoje zidanih poslopij na E. 156 St. in Huntmere Ave. 9 stanovanj in štiri trgovine. Sprejme se najboljšo ponudbo. KE 4071 OD ST. CLAIR AVE. Zidano poslopje s tremi apartmenti po 5 sob in dvemi trgovinami; popolnoma z inventarjem; meso, gro-cerija, licence za pivo in vino. Dobroidoča trgovina. LEHMAN REALTY CO. 1278 Hayden Ave. GL 8585 Ob večerih RE 5158 Zatisnila je svoje blage oči 12. oktobra 1937 leta. Minilo je že 10 let, odkar počivaš,v hladni zemlji. V najlepši dobi let, si morala zapustiti svet. Enkrat bomo se združili, in si stisnili roke, ljubljena in nepozabna, to bo srečno, svidenje! Žalujoči ostali: DRUŽINA STRAŽIŠAH in DRUŽINA PERUŠEK Cleveland, Ohio, dne 13. oktobra 1947 LASTNIK ODIDE IZ MESTA in mora takoj prodati hišo. Lahko takoj prevzamete. 18420 Lake Shore Blvd.—8 ^ob, "tile" kopalnica, odprto ognjišče, rekreacijska so-' ba, avtomatična plinska toplota. Kot novo znotraj in zunaj. Lepa velika lota, sadno drevje, vodnjak za ribe. Prav dober nakup. Pokličite lastnika. KE 4071 HBA NAPRODAJ krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd. 2. novembra, nedelja. — Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 8. novembra, sobota.—Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ — Ples v avditoriju SND. 9. novembra, nedelja. — American Russian Club — Koncert v avditoriju SND. 9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd. 14. novembra, petek. — Independent Veterans Club, — Ples v avditoriju SND. 15. novembra, sobota. — Društvo Lipa štev. 129 SNPJ — Ples v avditoriju SND. 16. novembra, nedelja. — Blaue Donau — Koncert v avditoriju SND. 16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd. 16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave. 21. novembra, petek. — St. Vitus Cadets SZZ. — Ples v avditoriju SND. 22. novembra, sobota. — Društvo Lunder-Adamič št. 28 SNPJ — Ples v avditoriju SND. 23. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" — Koncert v avditoriju SND. 28. novembra, petek. — Athletic League SNPJ. — Ples v avditoriju SND. 23. novembra, nedelja — Kon-cert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. 27. novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar, domu na St. Clair Ave. 27, decembra, sol>ota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ — Ples v avditoriju SND. 29. novembra, sobota. — Loška dolina — Ples v avditoriju SND. 30. novembra, nedelja. — Croatian Cultural Club. — Koncert v avditoriju SND, 30. novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 31. decembra, sreda. — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev SND—Ples v obeh dvoranah SND. decembra 5. decembra, petek.—Veterans Blaškovič Post 5275—Ples v avditoriju SND. 6. decembra, sobota. — Croatian Pioneers štev. 663 CFU — Ples v avditoriju SND. 7. decembra, nedelja. — Hrv. Narodno Vi ječe—Koncert v avditoriju SND. 7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop. 7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. decembra, petek. — Rich-man Memorial Post No. 661 —Ples v avditoriju SND. 13. decembra, sobota. — Comrades No. 566 SNPJ—Ples v avditoriju SND. 14. decembra, nedelja,—Young Clevelanders Club — Ples v avditoriju SND. 14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19, decembra, petek,—Veterans Club—Ples v avditoriju SND. 20, decembra, solwta — Spartans No. 576 SNPJ—Ples v avditoriju SND. 21, decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra^ sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v* Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. IT'S A GOOD TRICK i ...AND YOU CAN DO IT, TOO! v\| ^. "1 ' \ 11 I Yes, ladies, this beautiful I' ž ^ new Grand Gas Range offers the solution of your age-old problem—how to prepare a complete dinner and have everything come out, piping hot, at one time! In the separate Meat Oven whole roasts, whole hams, whole chickens, are broiled, or barbecued to perfection, leaving the eodre capacity of the big (18-inch wide) bake oven free for biscuits, cakes, pastries, casserole dishes, etc. OTHER 13 sob; mesečni-dohodek $212 ali več, s 5 sc^bami in kopalnico za lastnika. Hiša je v perfektnem stanju in zelo modernizirana. Pokličite po 6. uri zvečer. GL 7910 795 East 99th Si. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! V