Srednješolski vestnik. ** Profesorskl zborl vseh 8lovenskih gimnazij na Kranjskem ao sklenili, da imajo vbodoče biti šolska izpričevala in letna poročila alovenaka, da se uvede na vseh slorenskih gimnazijah sbvensko uradovanje iu da se ima tudi na konferencah učiteljskih zborov razpravljati izključno v slovenskem jeziku. ** Zopet noTomeška glmnazfja. Pišejo nam: 0 tem perečem vprašanju se je že mnogo gororilo in pisalo, toda še zmerom ne dovolj. Znano je, da se vsaj y Avstriji stori defioitiven ukrep šele, ko ae je že zgodila neareča. Eako ,je uaše gimnazijsko poslopje v bigieničnem oziru, to je že na zadojem sho lu povedal naš vrli dr. Scbegula. Veleredek jubilej bi se že lahko praznoval, odkar se je lesen tlak v poaamezuih razredih napravil, da bi se bil kdaj popravil tako, da bi zadostoval vsem higieničnim predpisom, po katerih se na nemškib gimnazijah gotoro najstrožje ravna, tega ne pomnijo najatarejši ljudje. Naša gimnazija je torej vzgojevališče raznovrstnih mikrob, ki našim dijakom gotovo ne prizanašajo. Tukaj dobi dijak kal bolezni, ki ga več ne zapuati, ia gotovo v več slučajih tudi ugonobi potem, ko je zavod že davno zapustil Danes poročamo o alučaju, ki kaže na najeklatantoejši način, kako malo skrbi učoa uprava za potrebe — sereda, malomestDega gimoazija, ki se ga Bumetno goji", o slučaju, ki naravnost kriči v nebo. Tretješolec L. se je v svojem razredu izpodtaknil ob žebelj, ki je segal iz tal, je padel ua koleno in se pri tem ob drugem ta kem žt-blju tam tako poškodoral, da je zaradi tpga moral v bolnico, bil operiran, zatnudil blizo 250 učnih ur in morebiti ne bo nikdar več normalno hodil. Naj 86 učna uprava izgovarja kakor hoče, ta slučaj je pribit in gotovo ni zaduji. Svetujem torej, da se našega gimnazijskega vprašanja ne puati v nemar, da se vedno drega, trka, priganja, da voz ne bo obtičal t blatu, v katerega je že zagazil in da se za naa najaktualnejše vprašauje vendar že enkrat reši na spodobeu način, da se ne bo s?et škandalizoval. ** 300.000 kron je baje določila vlada za noTomeško gimnazijo. Tako vsaj poročajo z Dunaja. ** Prof. A. Bezenšek, ustanovnik slovenske stenografije, v Plovdivu na Bolgarskem je šel v pokoj in se naselil staluo v Celju. Bpzenšek je prvi priredil tudi bolgarako steDOgr fijo. ** RaTnatelJsko mesto na realkl t Gorlci. Poslanec Štrekelj je pri naučnem mi nistrstvu posredoval glede imenovanja uovega ravnatelja na višji realki v Goriei. Zahteval je, da mora biti rarnatelj vešč sloveDskega in italijanakega jezika. Eer je ravnatelj goriške gimnazije Italijan, mora biti ravnatelj realke Slovenec. Izročil je ministratvu tudi apomenico, v kateri je statistično dokazano, da mora biti imenovan Slovenec. ** Na Ijnbljanski realki je razpisano učiteljsko mesto za. slovenščino in nemščino. ** Umrl Je v Spodnji Idriji namestni učitelj na državni gimnaziji v Brnu Iyan B a 1 a n t. Prej je služboval v Plznu. Prezgodaj umrli pokojoik je bil star šele 30 let in je bil marljiy dijak in med prrimi Slovenci, ki 80 študirali v Pragi. Daai hudo bolan, ae je skoraj do zadnjega trenotka bavil s študijami in prav, ko jih je imel izvršiti, ga je doletela kruta smrt. Podlegel je bolezni slovenskega ubogpga dijaka — sušici. ** Stolica za slovansko filologijo na Dnnnju. Nemci se grozoo rppenčijo in prete Bdafi sie noch ein W6rtehen spreehen werdeu", ker bo, kar je popolnoma umestoo, zaspdel st lico za slovaoako filologijo na Dunaju Slovan. Hoteli so imeti Nemca dr Bprnekerja, ki se mu je pa zdelo neumno predolgo čakati in je prezvel mesto v Vratislavi. No, N e m e c naj bi bil na stolici za slovansko filologijo! Bes, slepi so v svoji prepotenci ! ** Na Ijnbljanski realki je bil konec I. tečaja prava katastrofa. V oekaterih razredih je izdelalo samo po 8 dijakov, vsi drugi so padli. Zadnjj čas je, da se na tem zavodu napravi red! * * Krlž — Krisch. Profesor na realki v Enittelfeldu, slovenski križ, je prosil namestništvo, da se sme piaati po nemško Eri<ch. Nameatništvo mu je to dovolilo, in aedaj je domorioa rešena! ** Realka t Ljubljanl — nemška posest. Pred kratkim je dijak-privatist delal maturo Da realki in maturitetui komisiji je predsedoval neroški deželoi šolski nadzornik B e 1 a r. Eer je ta goapod nastavljen kot Dadzoroik le za nemške šole, smatra vlada realko za nemško, čeprav je večioa učencev slovenske narodDOsti ** Osebne vestl. Dr. Pavel Eozina v Ljubljani in Fran Pengov v Št. Vidu sta dobila naslov profesorja, istotako Josip Mazi in Anton Eoželj na ljubljanski realki.