■M APRIL 1965 — LETO VI — ŠT. 40 — STANE 20 DIN j a _ 0 5* ? a ^64 namesto Občinskih razgledov, ki Jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDi, Ljiibljana-Siska — Ureja uredniški odbor —Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljublj'ani OSREDNJA NALOGA KOMUNISTOV V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Hitrejše naraščanje produktivnosti dela in življenskega standarda IZ OBČINSKEGA POSVETOVANJA AKTIVA KOMUNISTOV IZ PROIZVODNIH ORGANIZACIJ Dne 2. t. m. je občinski komite ZKS organiziral posvetovanje komunistov iz proizvod¬ nih delovnih organizacij na območju naše občine, ki so se ga udeležili sekretarji osnov¬ nih organizacij ZK, predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in sindikatov ter direktorji industrijskih podjetij. — Namen tega posvetovanja je bil ugotoviti in analizi¬ rati vpliv VIII. kongresa ZKJ, V. kongresa ZKS in VI. občinske konference ZK na go¬ spodarjenje v podjetjih. Referat o analizi nekate¬ rih problemov v gospodar¬ skih organizacijah na ob¬ močju naše občine, je poka¬ zal, da komunisti v vseh gospodarskih organizacijah niso še storili vsega za kar največjo produktivnost de¬ la. Še je možno: • boljše izkoriščanje de¬ lovnega časa, • zmanjšanje odpadkov, • zmanjšanje poslovnih stroškov itd. • hitrejše združevanje pod¬ jetij, ® trajnejše oblike sodelo¬ vanja, • zoževanje in specializaci¬ ja proizvodnje na podlagi kooperacije, @ uspešnejše uvajanje so¬ dobne organizacije in teh¬ nologije, • večja strokovnost, • pospešeno raziskovalno delo, © učinkovitejše razvijanje samoupravljanja, @ razmah proizvajalnih sil itd. Prva ugotovitev: PORAST PRODUKTIVNOSTI ZAOSTAJA ZA PORASTOM OSEBNIH DOHODKOV nega kadra pa povečali za 59,5 °/o. Podjetje Povprečni dvig oseb. dohodkov V odnosu do predlanske¬ ga leta je lani porasla pro¬ duktivnost za 24,9 “/o, osebni dohodek pa na območju na¬ še občine povprečno kar za 34,2 o/o ter tako zaostaja po¬ rast produktivnosti za celih 9,3 % za porastom osebnih dohodkov. To je razmeroma zelo ve¬ liko zaostajanje produktiv¬ nosti, zlasti če upoštevamo, da predstavljajo ti podatki le občinsko povprečje in da so razlike med porastom osebnih dohodkov in pora¬ stom produktivnosti v ne¬ katerih gospodarskih pano¬ gah in podjetjih še večje. Tako so npr. v gradbenih podjetjih dvignili osebne dohodke povprečno za 48,3 odstotke (mesečni povpreč¬ ni osebni dohodek 43.211 di¬ narjev), v podjetju Ljublja- na-transport pa kar za 41,9 Druga ugotovitev: Ponekod so vodilnim ka¬ drom povečali osebni do¬ hodek za večji odstotek kot drugim, kar nam najlepše prikazuje naslednji pre¬ gled: Največja nasprotja so na primer v podjetju Galis, odstotka ter je povprečni osebni dohodek v višini 55.573 din v panogi prome¬ ta hkrati najvišji povpreč¬ ni osebni dohodek po pa¬ nogah na območju naše ob¬ čine. Vsakemu delovnemu člo¬ veku, zlasti pa komunistu, mora biti jasno, da vsako povečevanje osebnih dohod¬ kov iznad istočasnega po¬ večanja produktivnosti vodi do povečanja pritiska po¬ trošnikov na tržišče, do več¬ jega povpraševanja po raz¬ nih izdelkih ter s tem do dviganja cen oziroma pa- dan ja vrednosti dinarja. Re¬ šitev torej ni v stalnem po¬ večevanju osebnih dohod¬ kov, temveč edino v pove¬ čevanju produktivnosti de¬ la in šele nato v ustreznem povečevanju osebnih do¬ hodkov. kjer so se osebni dohodki zmanjšali povprečno za 6,5 odstotka, vodilnim kadrom pa povečali za 29% ali pa v podjetju Krovstvo-kle- parstvo, kjer so se povpreč¬ ni osebni dohodki znižali za 9,5 %, osebni dohodki vodil- Ne trdimo, da ni v vsa¬ kem primeru opravičljiv višji dvig osebnih dohodkov vodilnih kadrov od po¬ vprečnega dviga osebnih dohodkov v določenem po¬ djetju, vendar take tenden¬ ce v bistvu ne prispevajo k večji zainteresiranosti in večjemu delovnemu poletu prav vsakega neposrednega proizvajalca, kar želimo do¬ seči prav s pravičnim in ob¬ jektivnim nagrajevanjem vseh po delu. Tretja ugotovite v: POTREBNA JE VEČJA EKONOMIČNOST IN RENTABILNOST POSLOVANJA Ekonomičnost v gospo¬ darskih organizacijah na območju naše občine je lani v primerjavi s predlanskim letom porasla povprečno za 2,1 % ali konkretno od 0,6% v trgovini do 6,2 «/o v pro¬ metu. Edino v kmetijstvu (KZ) je padla za 1,3 %. Upoštevati moramo, da so na tak porast ekonomično¬ sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani NEZDRAVA STREMLJENJA PO POVEČANJU RAZPONA MED NAJVIŠJIMI IN NAJNIŽJIMI OSEBNIMI DOHODKI Zanimivi kontrasti današnje Šiške V tej številki objavljamo za Vas: • Kje so vzroki za razne težave v našem gospodar¬ stvu? Kaj moramo ukreniti, da se bodo ustalile cene. O tem bomo v teh dneh razpravljali povsod, zato preberite več o tem na 2. strani! ©Kakšne so ugotovitve o letošnjih volitvah na ob¬ močju naše občine nas se¬ znanja predsednik občin¬ skega odbora SZDL, inže¬ nir Marcel SVETE na 3. strani! • Več vem o Combeju, kot pa o dogodkih na ob¬ močju naše krajevne skup¬ nosti, trdi marsikdo. Ali je to res? Kje so vzroki? Več o tem preberite na 4. str.! • Zanimive so tudi drob¬ ne novice iz skoraj vseh naših krajev. Takih novic bi želeli še več. Preberite torej tudi 5. stran lista! • Ali kulturno-prosvetni amaterizem pri nas res od¬ mira? Samokritično mora¬ mo predvsem ugotoviti vzroke za tako stanje ter jih odpraviti. O tem so raz¬ pravljali naši kulturno-pro¬ svetni aktivisti, več o nji¬ hovih ugotovitvah preberite na 6. strani! • Kaj je pri nas odveč, to je naša nova rubrika, ki prav na kratko ugotavlja razne pomanjkljivosti na območju naše komune. Pre¬ berite tudi to in sodelujte v tej rubriki! © Oko in uho naših ob¬ čanov je odkrilo vrsto raz¬ nih napak in slabosti, ki nam grenijo življenje. Več o tem preberite na 7. str. • Urbanizem in občani je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strani. • Vi vprašujete — mi odgovarjamo je naša nova rubrika. V njej bomo od¬ govarjali na razna vpraša¬ nja naših stalnih naročni¬ kov, ki so že poravnali let¬ no naročnino za list. ® Tribuna mladih biča nepravilni odnos do mladi¬ ne in opozarja na pravilno izbiro poklica. Več o tem preberite na 8. strani! ® 22. april je dan tabor¬ nikov, kajti na ta dan pred 14. leti je bilo ustanovljeno Združenje tabornikov Slo¬ venije in sicer v počastitev obletnice ustanovitve Osvo¬ bodilne fronte slovenskega naroda. Več o taborništvu preberite na 8. strani! ® Objavljamo še vrsto raznih drugih zanimivosti. Preberite jih in nam spo¬ ročite svoje mnenje in predloge! Priloga Tokrat ne objavljamo od¬ lokov občinske skupščine, pač pa Vas obveščamo: ® o izvoljenih odbornikih občinske skupščine, © o izvolitvi predsednika in podpredsednikov občin¬ ske skupščine, • o izvolitvi predsednika občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, • o izvolitvi raznih ko¬ misij naše občinske skup¬ ščine. Postani nat naročnik dopisnik in svetovalec! 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA Odpravljajmo družbena protislovja Hitrejše naraščanje produktivnosti dela in standarda Nadaljevanje s 1. strani port prav zaradi zvišanja cen svojih uslug dosegla »najvišji« porast ekonomič¬ nosti. Rentabilnost v gospodar¬ stvu na območju naše ob¬ čine je lani narasla v pri¬ merjavi s predlanskim le¬ tom povprečno za 12,4 %. Edino v kmetijstvu in go¬ stinstvu beležimo lani pa¬ dec rentabilnosti. Četrta ugotovitev: SAMO INVESTICIJE ZA POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI, PRODUKTIVNOSTI, EKONOMIČNOSTI PROIZVODNJE IN IZVOZA Na območju naše občine planirajo letos gospodarske organizacije za 71 o/o več in¬ vesticijskih vlaganj v os¬ novna sredstva kot leta 1963. Pri tem izstopajo zla¬ sti Ljubljana-transport (in¬ deks 363), gradbena podje¬ tja (indeks 304), deloma go¬ stinstvo in kmetijstvo, naj¬ manj pa industrijska pod¬ jetja. Komunisti in člani delav¬ skega samoupravljanja naj budno pazijo, da v dani go¬ spodarski situaciji načelo¬ ma njihova podjetja ne in¬ vestirajo v tista osnovna sredstva, ki samo poveču¬ jejo obseg proizvodnje, tem¬ več predvsem v tista, ki od¬ pravljajo »ozka grla« in Delovni kolektivi si mo¬ rajo za povečani obseg pro¬ izvodnje zagotoviti tudi po¬ trebna lastna obratna sred¬ stva. Pri vsem tem pa ne pozabiti na ustrezne inve¬ sticije za dvig življenjskega standarda zaposlenih in nji¬ hovih družin. Peta ugotovitev: NUJNA JE VEČJA VKLJUČITEV V MEDNARODNO MENJAVO IN POVEČAN IZVOZ ZLASTI NA TRŽIŠČA S ČVRSTO VALUTO Izvoz z območja naše ob¬ čine sicer vsako leto nara¬ šča. Letos je npr. planiran za 67,5% večji porast v od¬ nosu na leto 1963, vendar ugotavljamo: — delež izvoza v vredno¬ sti skupnega proizvoda je še vedno premajhen z ozi¬ rom na stopnjo razvitosti naših gospodarskih organi¬ zacij, — zlasti letos je občutno premajhno prizadevanje ne¬ katerih gospodarskih orga¬ nizacij za povečanje izvoza, in sicer posebno v podjetjih Kot, SKIP, Agrostroj, Tes- nilka, Alko, Igrodex, Torbi¬ ca, kakor tudi v drugih po¬ djetjih zlasti kemične, elek- tro, živilske in pretežnega dela tekstilne industrije. Tako se npr. pivovarna Union in Avtomontaža do¬ slej še nista vključila v iz¬ voz. Razen dveh podjetij lesne stroke .obrtnih podjetij in Rašice ne izkazuje nobeno drugo podjetje bistveno po¬ večanega in hitrejšega dvi¬ ga izvoza. Aktivo na račun izvoza v odnosu do uvoza ustvarjajo predvsem le Slovenija-vino, Rašica in podjetja kovinske stroke. Kje so druga? Prav tako bo nujno vlo¬ žiti še več naporov za urav- novešenje razmerja vredno¬ sti med izvozom in uvozom iz posameznih valutnih po¬ dročij, zlasti pa povečati iz¬ voz na zahodna tržišča in uvoz z vzhodnih tržišč. Šesta ugotovitev: NUJNA JE STABILIZACIJA CEN Ker delovni kolektivi ni¬ so bili dovolj osveščeni in niso sami rešili nekaterih problemov v smeri hitrej¬ šega in doslednejšega izva¬ janja našega gospodarskega sistema, je moral zvezni iz¬ vršni svet z začasnimi ad¬ ministrativnimi ukrepi kot so zmrzovanje cen, polaga¬ nje depozitov pri investicij¬ ski izgradnji, poostrena fi¬ nančna disciplina za kritje izgub, za porabo obratnih sredstev za osnovna sred¬ stva, za terjatve do investi¬ torjev itd., prepreči nadalj¬ nje naraščanje cen in druge negativne pojave. Da bi dosegli čimprej uskladitev odnosov na trži¬ šču, zmanjšanje investicij¬ ske potrošnje v gospodar¬ stvu, usklajeno rast oseb¬ nih dohodkov z rastjo pro¬ duktivnosti dela itd., je nujno, da zlasti vsi komu¬ nisti kar največ prispevajo za dosledno izvajanje teh ukrepov ne glede na teža¬ ve v svojem okolju. Sedma ugotovitev: HITREJŠA VZGOJA IN USPOSABLJANJE KADROV Razmeroma nezadovoljiva kvalifikacijska struktura in usposobljenost neposrednih proizvajalcev, kakor tudi vodilnih kadrov, je prav, ta¬ ko ena izmed bistvenih ovir hitrejše rasti produktivno¬ sti in gospodarnosti v naših delovnih organizacijah. Predlanskim so delovne organizacije vseh gospodar¬ skih panog na območju na¬ še občine izkoristile le okrog 58%, lani pa samo 53 »/o svojih sredstev, ki so jih namenila za izobraževa¬ nje svojih kadrov. omogočajo boljšo organiza¬ cijo tehnološkega procesa ter povečano proizvodnjo za izvoz pod pogojem, da hkrati ne obremenjujejo na¬ še plačilne bilance. Zlasti v gradbeništvu, go¬ stinstvu, trgovini, obrti in kmetijstvu je premalo skrbi za ustrezno strokovno uspo¬ sabljanje kadrov, torej prav tam, kjer je strokovna usposobljenost kadrov naj¬ bolj kritična. Nujno je torej, vlagati več sredstev za izobraževa- RES TEŽAVNO JE Res težavno je delavskim svetom, svetom krajev¬ nih skupnosti in drugim samoupravnim organom v celoti in vsakemu članu posebej prevzemati nase odgovornost za delo in odločitve, če se ni mogoče po¬ globiti v zadeve in si na podlagi dobrega poznavanja problematike ustvariti trdno lastno sodbo. NE ODLAŠAJTE VEC! Takoj preskrbite, da bo vsak član vašega uprav¬ nega organa naročen na naše občinsko glasilo, da bo tako temeljiteje seznanjen s problematiko naše ko¬ mune. Letna naročnina je samo 200 din. nje kadrov ter jih nato tudi racionalno uporabiti, kar bo možno predvsem z združe¬ vanjem sredstev, ki so na¬ menjena za financiranje strokovnega šolstva. Pri tem naj delovni ko¬ lektivi računajo predvsem na sredstva, ki jih sami ustvarjajo, ne pa na kredi¬ te in druge vrste pomoč od zunaj. Osma ugotovitev: ZBOLJŠATI JE TREBA ODNOS DELOVNIH ORGANIZACIJ DO SKUPNIH POTREB V delitvi narodnega do¬ hodka med delovnimi orga- zinacijami in družbo so na¬ stale določene spremembe v korist delovnih organizacij, tako so te ustvarile lani pri¬ bližno 8,6 milijard din več čistega dohodka. žbenega standarda (stano¬ vanja, rekreacija itd.) in za razvoj družbenih služb (šol¬ stvo, otroško varstvo, zdrav¬ stvo, komunalna dejavnost in podobno). Razumljivo je, da bodo delovne organizacije zaradi tega morale biti v prihod¬ nje mnogo bolj zainteresi¬ rane tudi za probleme uspešnejšega dviganja dru- Nekateri delovni kolekti¬ vi so letos v te namene že obljubili skupno okrog 305 milijonov din, kar pa je od¬ ločno premalo. Nekatera podjetja oziroma njihovi delovni kolektivi pa sploh ne marajo pogledati prek ograj svojih tovarn, čeprav se. tudi člani njihovega de¬ lovnega kolektiva pojavlja¬ jo na območju občine kot potrošniki ter so zaradi te¬ ga dolžni prispevati tudi za družbeni standard in druž¬ bene službe. ZAKLJUČNA UGOTOVITEV Nekaj misli in ugotovitev, ki smo jih zajeli v to anali¬ zo, ne nudi celotne slike o vseh perečih problemih, s katerimi se danes srečuje¬ mo. To naj bo le vzpodbu¬ da in uvod za najširše raz¬ pravljanje o teh in drugih problemih, za pravilno po¬ jasnjevanje problemov in za aktivizacijo vseh, da se čimprej odstranijo razne prehodne težave današnje¬ ga dne in hitreje dviga ta¬ ko proizvodnost dela, kakor tudi družbeni in osebni standard. ■. ; r -. ' VL • v. V . V L.-c,,;."- .- • ..... . •_. -• '".'j.'-. ■,y\- Iz naših delovnih kolektivov PODJETJE ZA OBNOVO PROG — LJUBLJANA V naši občini imamo tudi specializirano »Podjetje za obnovo prog«, ki ima v svojem sestavu tudi kamnolom Verd, kjer proizvajajo tolčenec za potrebe podjetja in drobne frakcije za široko potrošnjo, zlasti za cestna pod¬ jetja (posipanje in krpanje) ter za izdelavo cementnih in apnenih malt ter za vse vrste betona. dela kauče in fotelje. $re- 1,433.672 din in sicer v znak zahvalnosti za nesebično sodelovanje in prizadeva¬ nje v izpolnitvi izvoznih obveznosti prek tega po¬ djetja. Podjetje »Učila« je namreč lani izvažalo svoje izdelke na Madžarsko. Pod obnovo prog razu¬ memo obnovitev (zamenja¬ vo) gramozne grede, ban¬ kin in berm, kakor tudi pra¬ gov, tirnic in drobnotirnega materiala. Lani je podjetje obnovilo proge na odsekih Rakek—Postojna, Borovni¬ ca—Verd, Verd—-Logatec, Pivka—Kilovče, Divača— Hrpelje, Ljubljana Šiška— Kranj in ozkotirno progo v Postojnski jami (čez 60 km). Pri tem je bilo ustvarjeno za 1056 mio din celotnega dohodka, kar predstavlja 65 odstotni dvig v primerjavi z istim obdobjem od I—XI leta 1963. Indeks čistega do¬ hodka znaša 177 oziroma je bil ta v letu 1963 271 mio din proti 478 mio din v letu 1964. Z zboljšanjem tehnolo¬ ških postopkov posameznih faz dela in sploh organiza¬ cije dela znaša indeks oseb¬ nega dohodka proti letu 1963 145, osebni dohodki v letu 1964 znašajo 350 mio din. Razen tega podjetje skrbi predvsem za zboljšanje živ¬ ljenjskih pogojev delavcev, za strokovno izobraževanje in boljše poslovne uspehe kot celote. Dušan LAJOVIC di prejšnjega meseca so ustanovili lastno osnovno organizacijo ZK. Hkrati so sklenili, da se bodo dosled¬ no borili za večjo obvešče¬ nost in razgledanost članov kolektiva, za uspešnejše uveljavljanje delavskega samoupravljanja, pravično delitev osebnih dohodkov po delu itd. Tudi ideološ¬ kemu in strokovnemu izo¬ braževanju bodo posvetili več pozornosti. Člani delavskga samo¬ upravljanja vrše svoje naloge zavestno in premiš¬ ljeno v korist kolektiva in skupnosti. Tudi člani de¬ lovnega kolektiva kažejo potrebno razumevanje za razne težave, kakor tudi pripravljenost, da s prosto¬ voljnim delom prispevajo k zboljševanju obstoječih razmer. M. H. UČILA. Založniško po¬ djetje »Vuk Karadžič« iz Beograda je poslalo naše¬ mu podjetju »Učila« v Čer¬ netovi 13 dopis, v katerem ga obvešča, da mu odstopa polovico ustvarjenega lan¬ skoletnega dobička v višini • AGROKOMBINAT EMO¬ NA ima v Smledniku farmo telet s kapaciteto 7000 pita¬ nih telet v poprečni teži od 400 do 430 kg. Gradnja tega pitališča je v glavnem za¬ ključena, čeprav je imelo podjetje precej težav zaradi stalnih zviševanj gradbenih cen. Navzlic temu je farma v Smledniku ena najcenej¬ ših farm za pitanje telet v državi sploh, čeprav znašajo gradbeni stroški za stojišče enega teleta od 120.000 do 130.000 din, kar pa je še ved¬ no okrog 100.000 ceneje od farm, ki so sedaj v gradnji. Koliko novih naročnikov sfe že zbrali v Vašem delovnem kolektivu? —HM • TAPO je malo podjet¬ je na Trati. 70 ljudi v njem Vabimo Vas, da nam pošljete v objavo ustrezne fo¬ tografije in risbe. Tudi objavljene slike nato vračamo skupno z avtorskim honorarjem! ŠIŠENSKA TRIBUNA 3 LETOŠNJE leto je v znamenju volitev in rotacije v vseh samoupravnih organih Izredno aktivna in pestra volilna dejavnost posleni na raznih odgovor¬ nih mestih in bi zaradi te¬ ga ne mogli uspešno oprav¬ ljati tudi dela v občinskih oziroma republiški skup¬ ščini. Leto 1965 smo začeli v znamenju ustavno predvidene rotacije vseh voljenih samo¬ upravnih organov. Po volitvah v občinsko in republiško skupščino so na območju naše občine še ta mesec predvidene volitve v samoupravne organe delovnih organizacij in zadružni svet. Zaprosili smo predsedni¬ ka občinske volilne komi¬ sije pri občinskem odboru SZDL, tovariša ing. Marce¬ la Sveteta, da v krajšem razgovoru pojasni letošnje 0 Kakšni so rezultati vo¬ litev polovice odbornikov obeh zborov naše občinske skupščine? Kot je znano se je zad¬ njih volitev odbornikov za zbor delovnih skupnosti na¬ še občinske skupščine ude¬ ležilo nekaj več kot 91% vseh v volilni imenik vpi¬ sanih volilcev, medtem ko se je volitev odbornikov ob¬ činskega zbora naše skup¬ ščine udeležilo kar 96% vseh volivcev. To je doslej najugodnejši volilni rezultat na območju naše občine. ® Kje so vzroki za tako lep volilni rezultat? Nedvomno je ta volilni uspeh posledica spremembe dosedanje kadrovske politi¬ ke in vključitve volivcev že od vsega začetka v aktivno sodelovanje pri izbiranju in predlaganju možnih kandi¬ datov. Odločilno vlogo pri infor¬ miranju, osveščanju in akti¬ viranju volivcev pa je nedvomno izvršil naš občin¬ ski list Javna tribuna s te¬ meljitim pojasnjevanjem novega volilnega sistema, kriterijev za izbiro kandi¬ datov in sploh pomena na¬ šega samoupravnega siste¬ ma, zlasti pa še z množič¬ nim anketiranjem volilcev glede možnih kandidatov. ® Kakšni so rezultati evi¬ dentiranja možnih kandida¬ tov? Za odbornike občinske občinske skupščine je bilo predlaganih skupno 440 možnih kandidatov in sicer 351 moških ter 89 žensk, od tega pa v občinski zbor 193 moških in 48 žensk, v zbor delovnih skupnosti pa 158 moških in 41 žensk. Za vse zbore republiške skupščine je ^ bilo predlaganih 106 možnih kandidatov, od tega 82 moških in 24 žensk. • Katere slabosti so se navzlic vsemu pojavile pri občinskih volitvah? Nedvomno bi bilo pred¬ vsem potrebno več resnosti pri pregledovanju volilnih imenikov, saj so slabši re¬ zultati volitev v zbor de- lovnih skupnosti naše ob¬ činske skupščine bili pred¬ vsem posledica malomarne¬ ga pregleda volilnih imeni¬ kov v posameznih delovnih organizacijah. Gradbeno podjetje »Teh¬ nika« je n. pr. skrajno ma¬ lomarno vpisalo v volilni imenik svoje volilne enote na območju naše občine tu¬ di 78 sezonskih delavcev, ki niso več zaposleni na ob¬ močju naše občine ter zara¬ di tega niso volili pri nas. volitve polovice članov vseh samoupravnih orga¬ nov ter s tem uveljavljanje ustavnega načela rotacije in pomlajevanja teh orga¬ nov. ZRE- V Litostroju so prav tako imeli v volilnem imeniku volivce, ki so začasno zapo¬ sleni v tujini ter po volil¬ nem zakonu ne volijo na občinskih volitvah. Tudi Unitas je imel vpisane vo¬ livce, ki so zaposleni v dru¬ gih krajih in bi morali vo¬ liti tamkaj. Obrat Iskre v Pržanu je imel prav tako vpisanih 36 volivcev, ki so dejansko zaposleni v Črnu¬ čah, kakor tudi nekaj mla¬ dincev, ki še niso izpolnili 18. leta starosti in še nima¬ jo volilne pravice. Takih primerov je še nekaj. Tudi v administraciji ob¬ činske tehnične volilne ko- ® Kako so potekale pri¬ prave in volitve v vse zbo¬ re republiške skupščine? Občani so predlagali 106 možnih kandidatov za vo¬ litve v vse zbore republiške skupščine. Na zadnji seji je občinska skupščina s po¬ srednimi volitvami izvolila vse poslance za gospodar¬ ski, socialno - zdravstveni, kulturno-prosvetni in orga- nizacijsko-politični zbor re¬ publiške skupščine ter po¬ trdila kandidata za poslan¬ ca republiškega zbora re¬ publiške skupščine, ki jih bodo volilci 63. in 65. re¬ publiške volilne enote na nedeljskih neposrednih vo¬ litvah dokončno izvolili. ®Kakšno udeležbo priča¬ kujete na teh volitvah? Že v pripravah za občin¬ ske volitve so občani in nji¬ hove družbene organizacije pokazali izredno aktivnost, samoimicativnost in pe- • Kako je s pripravami za volitve v samoupravne organe delovnih organiza¬ cij? Nahajamo se že sredi najživahnejšega volilnega obdobja za volitve polovice članov delavskih svetov in in njihovih upravnih od¬ borov. Zdaj, ko se je sa¬ moupravljanje že utrdilo in uveljavilo predvsem v na¬ ših gospodarskih organiza¬ cijah in ko se vsi vedno bolj zavedamo, da so uspe¬ hi v našem gospodarstvu čedalje bolj odvisni od aktivnosti delavskih sve¬ tov, narašča med člani de¬ lovnih kolektivov zlasti za¬ nimanje za volitve v delav¬ ske svete, saj je od osve¬ ščenosti, sposobnosti in aktivnosti teh samouprav- misije je bila določena anarhija, zlasti v pogledu volivcev iz vrst privatnih obrtnikov, ki so deloma prejeli npr. napačna vabila za volitve itd. Ker matični uradi prijavljajo umrle če¬ trtletno, so ostali v volilnih imenikih skoraj vsi, ki so umrli šele letos. Mladi vo¬ livci so odhajali na odslu- ženje svojega vojaškega ro¬ ka tik pred občinskimi vo¬ litvami ter so tako ostali v volilnih imenikih, čeprav po volilnem zakonu nimajo pravice voliti na občinskih in republiških volitvah, temveč samo na zveznih. Take in.podobne napake v volilnih imenikih so se¬ veda preprečile še boljše volilne rezultate. Potrebno je torej, da delovne organi¬ zacije in tudi sveti krajev¬ nih skupnosti vodijo ažurno evidenco o gibanju in de¬ janskem stanju števila vo¬ lilnih upravičencev na nji¬ hovem območju. strost raznih akcij. Volišča so bila lepo okrašena in ozvočena. Kulturno-pro- svetne skupine, zlasti Lito- strojska godba, Veseli Šent- vidčani, pevski zbori pio¬ nirskih odredov in odraslih ter drugi so poskrbeli za svečano in praznično razpo¬ loženje na voliščih. Marsi¬ kje so organizirali še po¬ sebne razstave ob voliščih. Tako so lahko volivci mi¬ mogrede temeljiteje spozna¬ li delo naših družbenih or¬ ganizacij itd. Nedvomno je lep uspeh pri občinskih volitvah tudi zasluga aktivistov SZDL, sindikatov in drugih druž¬ benih organizacij, kakor tu¬ di zavesti samih občanov, ki jim ni vseeno, kdo jih bo zastopal v naši občinski in republiški skupščini. Prav zaradi tega pričakujemo na nedeljskih republiških vo¬ litvah lepše repultate. nih organov vedno bolj od¬ visen tudi uspeh njihove delovne organizacije. ... IN V ZADRUŽNI SVET • Kako je s pripravami za volitve v zadružni svet naše kmetijske zadruge? Fo uveljavitvi novega zakona o zadrugah kot kmetij sko-gospodarskih or¬ ganizacijah je nedvomno zelo pomembno, da naša kmetijska zadruga pritegne v svoje samupravne organe res najboljše člane svojih obratov, kakor tudi naj¬ boljše kmete-kooperante. Edino tako bo sodelovanje KZ s kmeti imelo vse po¬ goje za uspešnejši razvoj. Zaradi tega moramo volit¬ OBCINSKE VOLITVE —ODRAZ POLITIČNE LOSTI NAŠIH OBČANOV. REPUBLIŠKE VOLITVE Pred nami so tudi volitve v delavske svete . . . vam v zadružni svet naše KZ posvetiti prav tako vso potrebno pozornost, saj bo ta samoupravni organ od¬ ločal o nadaljnjem razvoju in uspehu zasebne in za¬ družne kmetijske proiz¬ vodnje. KAJ PA NEIZVOLJENI KANDIDATI? • Občani so predlagali za občinsko in republiško skupščino izredno veliko število možnih kandidatov. Izvoljena je bila lahko ko¬ maj ena desetina, kaj pa drugi? Mnogi predlagani kandi¬ dati so takoj sami odklonili kandidaturo, ker so že za- Razumljivo je, da so iz¬ med drugih predlaganih kandidatov bili lahko izvo¬ ljeni le nekateri. Popolno¬ ma napačno pa bi bilo, če bi kandidati, ki tokrat niso bili izvoljeni, imeli kakršne koli občutke ponižanja, po- raženosti ali prizadetosti. Ze to, da so jih občani iz¬ brali iz svojih vrst in pred¬ lagali, pomeni zanje pri¬ znanje. Te tovariše bomo korist¬ no vključili v razne druge organe, ki so sestavni del našega samoupravnega si¬ stema na območju komune ter upamo, da bodo tudi tamkaj razvili svojo aktiv¬ nost in iniciativnost v ko¬ rist skupnosti. Predlagani možni kandidati za republiške volitve REPUBLIŠKI ZBOR Barle ing. Matevž Bizant-Babič Malka Brajnik Štefan- Edo Damjan Mirko Golob Miro Goslar Miran Grošelj Olga Humar Jože Jovan Milka- Majda Juren Peter Kastelic Alojzij Kraljič Boris Krošelj Miha Logar Božo Martinšek Anton Meglič Viktor Notar Karel Oman Mirko Peterca Jože Pirkovič Janko Platner Jože Podgoršek Franc Pokovec Franc Poplar Franc Potisek Amalija Prelc ing. Tone Prosen Ivica Rehberger Peter Rode ing. Vitja Strle Miroslav Svetličič ing. Adolf Umek ing. Jože Tomc Vinko Vadnjal Miran Vajda Milan Vidmar Ludvik Vogrič Ludvik Zemljak Jože Žontar Franc Žorž Cvetka GOSPODARSKI ZBOR Dolinar Marija Hribar Franc Jelen Lado Jurič Ludvik ' Kogovšek Ivan Koritnik Jože Kovač Mario Kovič ing. Tone Kožuh Stane Nagy dr. Ernest, Nedog Janez Novljan Julij Marinovič Mijo Oman Ivan Osredkar Uči Pezdirc Jože Pirnar Dušan Pratnekar ing. Maks Ribnikar Miran Senica Jože Smole Janez Smrekar Ludvik Špolar Milan Tomažin Dominik Trnovec Karel Vratnik Edo Vonta Jože Zupančič Vinko Žebovec Jože SOCIALNO - ZDRAVSTVENI ZBOR Bizant Ivan Božič Ljubo Brežic dr. Danijel Cibic m. ph. Nada Gostiša Mihaela Humar Marija Jezeršek dr. Pavle Kerne dr. Tine Klobučar Janez Kobal dr. Vida Kukovec Ivanka Mlakar Nada Okršlar Anica Rebec Štefka Sešek Nasta Šrot dr. Janez Šušteršič dr. Boris Tomič Zora Vudler dr. Frida KULTURNO- PROSVETNI ZBOR Baznik Albin Dobnikar Janez Drev Marija Gosnar Jože Habjan Vinko Hladnik Anica Janežič Zinči Kolar Vinko Kuhar Janez Ljubič Tone Poljanšek Miloš Premeč Hrabro- slav Ravnikar Božidar Stepančič Zdenka Šegula Pavle Šenk Marjan Šubic Ive Topolšek Jelka ORGANIZA¬ CIJSKO POLITIČNI ZBOR Barovič Rado Damjan Mirko Dermaša Roman Frahm Vinko ml. Jovan Milka Mehle Janko Mislej Albert Peterca Stane Posavc Jože Premože Rafko Vogrič Nada Zavašnik Bojan VOLIVCI ® 63. republiške volilne enote, ki jo sestavljajo ob¬ močja krajevnih skupnosti Dravlje, Litostroj in Zg. Šiška ter • 65. republiške volilne enote, ki jo sestavlja ob¬ močje bivše občine Medvode volimo v nedeljo, 18. aprila letos, poslance za republiški zbor Skupščine SR Slovenije. Potrjena kandidata sta: ® v 63. volilni enoti: EDO BRAJNIK, • v 65. volilni enoti: Inž. MATEVŽ BARLE. Imena izvoljenih odbornikov in poslancev so objav¬ ljena v prilogi te številke. 4 ŠIŠENSKA TRIBUNA Več vemo o Čombeju, kakor o dogajanjih na območju naše krajevne skupnosti • Na območju terena Zg. Šiške je že okrog 20.000 prebivalcev. Med njimi in vodstvi terenskih družbe¬ nih organizacij pa ni prav¬ zaprav skoro nobene pove¬ zave. @ Nikjer ni nobenega krajevnega družbenega centra, kluba ali kakršne koli druge možnosti za sha¬ janje prebivalcev, za neve¬ zane medsebojne razgovore o naših terenskih proble¬ mih in za aktivno vklju¬ čevanje . v neko skupno delo. ® Nikjer ni nobenih ob¬ vestil o delu in sklepih raz¬ nih terenskih družbenih organizacij in sveta krajev¬ ne skupnosti (KS). ® Vsi družbeni prostori (Dom Svobode, TVD Par¬ tizan itd.) so stisnjeni na skrajnem zapadnem robu terena in so stalno zaprti. Tako sem osamljen in izo¬ liran od vsega. ® Vedno poudarjamo, da je krajevna skupnost raz¬ širjena družina, katere čla¬ ni sodelujejo in aktivno rešujejo razna skupna vpra¬ šanja. No sploh ni. ® Res je: manj vem o dogajanjih na območju na¬ še krajevne skupnosti kot pa o Čombeju. občanov INFORMATIVNE OMARICI? Precej časa je že prešlo, odkar sem se preselil v Ljubljano in sicer v novozgra¬ jeni blok Na jami, vendar sem še vedno nekako osamljen, nam piše tovariš J. I. ter nadaljuje: pri nas tega ® Izvoljeni člani sveta KS pa tudi člani odborov raznih terenskih družbenih organizacij delajo in rešu¬ jejo vse sami. Na svoje člane in potrebno povezavo z njimi pa se sploh ne spomnijo. Edino pobiralci raznih članarin še najdejo pot do nas. ® V stavbi, kjer se naha¬ ja sedež tajništva sveta KS, pa tudi na drugih ustreznih mestih, naj bodo posebne informativne omarice, v ka¬ terih naj svet KS obvezno objavlja: — seznam članov sveta KS, njegovih komisij in od¬ borov, področja KS, — vse sprejete sklepe teh sej itd. INFORMIRANJE PREK TISKA IN RADIA — letni plan dela in pred¬ račun skupno z obvestili o izvršeni realizaciji, — uradne ure tajništva, predsedstva, predsednika in drugih pomožnih organov sveta KS, — dnevne rede vseh sej sveta KS in njegovih po¬ možnih organov z izrecnim vabilom, da so te seje javne ter se jih lahko udeleže kot opazovalci vsi prebivalci s ® Svet KS naj izkoristi tudi vsa druga sredstva množičnega informiranja občanov o tekočih vpraša¬ njih, ki jih obravnava, ka¬ kor tudi o svojih sklepih itd. kot npr.: — pogostejše informira¬ nje prek dnevnega tiska, zlasti Ljubljanskega dnev¬ nika ter oddaj RTV; — zlasti naš občinski list daje vsem svetom KS mož¬ nosti, da temeljiteje obve¬ ščajo občane o svojem delu; — svet KS lahko občasno izdaja tudi lastne informa¬ tivne biltene npr. o izvrši¬ tvi svojega letnega plana, predračunu itd. VEČJE SODELOVANJE S KRAJEVNIMI DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI OBSTAJAJO ŠTEVILNE MOŽNOSTI ZA BOLJŠE INFORMIRANJE OBČANOV ODGOVOR: Res je, obča¬ ni so razmeroma zelo slabo informirani ne samo o pro¬ blematiki, ki jo trenutno re¬ šujejo sveti KS, temveč sploh o vseh tekočih vpra¬ šanjih, ki jih obravnavajo v njihovi delovni skupnosti, občinski skupščini in v ka¬ terem koli družbenem sa¬ moupravnem organu. ® Prav zaradi tega vla¬ gata občinska skupščina in občinski odbor SZDL, pre¬ cej naporov in sredstev v to, da bi seizboljšala infor- mativnost in aktivnost ob¬ čanov. Tudi Javna tribuna delovnega ljudstva naše občine ima ta namen. © Bila je dana tudi po¬ buda, da se na območju vsake krajevne skupnosti osnuje krajevni družbeni center, ki naj bi s koordi¬ niranim programiranjem dela vseh krajevnih druž¬ benih organizacij omogo¬ čil vsakodnevno povezavo in tekoče obveščanje obča¬ nov o vsem, kar se dogaja pomembnejšega pri nas. & Nobenega dvoma ni, da bi svet ,KS in krajevne družbene organizacije mo¬ rale posvečati posebno po¬ zornost predvsem na novo doseljenim prebivalcem ter jih vključevati v svoje krajevno družbeno-politič- no življenje, tako da bi se čimprej vživeli v novo okolje. PREVELIKE KRAJEVNE SKUPNOSTI NE MOREJO USPEŠNO DELATI Nobenega dvoma ni, da je npr. območje KS Zgor¬ nja Šiška mnogo preveliko saj je nemogoče, da bi svet KS ali pa odbor katere ko¬ li krajevne družbene orga¬ nizacije lahko imel uspešno neposredno povezavo s skoraj 20.000 prebivalci. Tu je vsako res uspešno vklju¬ čevanje in aktivno sodelo¬ vanje večine prebivalstva nemogoče. Po našem mnenju bi bilo zelo umestno, če bi se ob¬ močje KS Zgornja Šiška razdelilo na 3 ali celo več samostojnih KS z lastnimi družbenimi organizacijami. Šele to bo omogočilo dob¬ ro medsebojno povezavo, boljšo obveščenost in aktivnost prebivalstva. Do- Če hoče KS biti stvarno razširjena družina ter vključevati vse občane v soodločanje o raznih vpra¬ šanjih skrbi za delovnega človeka in njegovo druži¬ no potem morajo občani že pri sprejemanju statuta KS poskrbeti za ustrezna do¬ ločila. O tem smo že ob- sežneje pisali v naši 33. številki. Aktivnost občanov in nji¬ hov interes za uspešno de¬ lo organov KS bomo žago-' tovili, če proglasimo: — zbor občanov za kra¬ jevno skupščino, na kateri lahko vsak občan neposred¬ no sodeluje in soodloča, da — svet KS kot organ po¬ sredne demokracije pred¬ stavlja predstavniško izvrš¬ ni organ KS, da — predsedstvo sveta KS kot pomožni organ sveta KS vodi le tekoče posle, da je — predsednik sveta KS le predsedujoči član sveta KS, da so — komisije sveta KS le metoda dela sveta KS, da je ber primer je KS Dravlje, ki ima le okrog 3.000 pre¬ bivalcev, ki pa so družbe- no-politično precej razgi¬ bani. ' — tajništvo sveta KS sa¬ mo administracija sveta KS in končno, da je — tajnik sveta KS sicer član sveta KS, toda brez vo- livne in glasovalne pravice, toda pri vsem tem — ostaja še vedno odprt in nerešen poglavitni in bi¬ stveni problem, da — občani dejansko sploh niso tekoče obveščeni o de¬ lu in sklepih sveta KS in njegovih organov in da prav ta — neobveščenost občanov onemogoča njihovo bolj ži¬ vo zainteresiranost pri skup¬ nem in aktivnem sodelova¬ nju v reševanju tekočih problemov KS. Poglavitni in bistveni pro¬ blem in pogoj za bolj živo zainteresiranost občanov na njihovih skupnih problemih v okviru KS je prav v tem: © Kako zagotoviti mož¬ nost, da bodo občani pravo¬ časno obveščeni o proble¬ matiki, ki jo konkretno prav tedaj obravnava in rešuje svet KS? ® Kako omogočiti obča¬ nom, da bodo lahko pravo¬ časno vplivali in usmerjali razne odločitve sveta KS? • Kako preprečiti samo¬ voljo ozkega kroga ali celo posameznikov pri reševanju skupnih zadev KS? Nedvomno spada med te¬ meljne naloge in obveznosti vsakega sveta KS predvsem skrb, da bodo prebivalci njegovega področja res čim bolj obveščeni o problemih in nalogah, ki jih rešuje nji¬ hov svet KS. Kako to do¬ seči: KAKO NAJ BO ORGANIZIRANA KRAJEVNA SKUPNOST? @ Ker združujejo krajev¬ ne družbene organizacije in društva najaktivnejši del prebivalstva ter predstavlja¬ jo poglavitno gibalo krajev¬ nega družbenega življenja, naj išče svet KS poglavitno oporo za obveščanje in akti¬ viranje prebivalstva za po¬ samezne konkretne akcije in naloge prav pri teh druž¬ beno najbolj razgibanih in zainteresiranih občanih: — o dnevnih redih svojih sej naj obvešča pismeno zla¬ sti vodstva krajevnih druž¬ benih organizacij in društev ter jih posebej povabi, da se udeleže teh sej, zlasti še, če na njih obravnava svet KS zadeve, ki jih ima v svojem programu tudi ta ali ona krajevna družbena organi¬ zacija; — izkorišča naj razne se¬ stanke teh krajevnih druž¬ benih organizacij za ustno informiranje o najvažnejših delovnih problemih sveta KS. Zaradi izogibanja večtir- nosti v izvajanju istih akcij na območju KS, naj svet KS uporablja krajevne družbe¬ ne organizacije in društva kot nosilce in pobudnike za posamezne akcije v okviru KS, zlasti če so se te orga¬ nizacije že doslej bavile s takšnimi vprašanji. Pri tem si seveda svet KS ne sme lastiti nekake pokro¬ viteljske vloge nad katero koli krajevno družbeno or¬ ganizacijo, niti je ne sme iz¬ koriščati kot svojo podalj¬ šano roko v obliki podreja¬ nja sebi. @ Prav zaradi tega, ker krajevne družbene organi¬ zacije združujejo družbeno najbolj zainteresirane in razgibane prebivalce dolo¬ čenega območja, imajo družbene organizacije in društva v odnosu do sveta KS zlasti še naslednje pra¬ vice in dolžnosti: — v imenu svojega član¬ stva aktivno sodelujejo pri reševanju tekočih nalog or¬ ganov sveta KS, s tem da spremljajo njihovo delo ter dajejo o problemih, ki jih trenutno rešuje svet KS, svoje mnenje, predloge in stališča; — aktivno sodelujejo na vseh področjih dela in skrbi za občane, zlasti če je dolo¬ čena dejavnost KS tudi se¬ stavni del njihovega pro¬ grama ; — spremljajo vse proble¬ me in pojave, ki so ali uteg¬ nejo biti pomembni za po¬ slovanje, delo in naloge sveta KS in njegovih po¬ možnih organov; — o vseh teh vprašanjih obveščajo svoje članstvo ter o tem razpravljajo na svo¬ jih sejah in sestankih ter ugotovitve, mnenja in pred¬ loge dostavljajo svetu KS z zahtevo, da o njih raz¬ pravlja in da jih obvesti o dokončno zavzetih stališčih in sklepih; •— zahtevajo sklic zbora občanov, če se pojavlja kak bolj pereč problem oziroma če so mnenja, da kakšen sklep sveta KS ni v intere¬ su prebivalstva itd. NABIRALNIKI ZA PREDLOGE IN PRITOŽBE OBČANOV @ Tudi vsakemu občanu je treba dati priliko in mož¬ nost, ne samo da na zgoraj navedene načine spremlja delo sveta KS in njegova prizadevanja za hitrejše zboljšanje osebnega in družbenega standarda pre¬ bivalstva, temveč da ima tudi sam vedno možnost ne¬ posredno dajati svetu KS svoje mnenje, predloge, pro¬ teste in kritike k raznim problemom, še preden so do¬ končno rešeni in sprejeti to¬ zadevni dokončni sklepi. Za¬ radi tega naj bo mimo in¬ formativnih omaric, o kate¬ rih smo zgoraj že podrob¬ neje pisali, ob njih pritrjen še — poseben nabiralnik za predloge in pritožbe obča¬ nov. Če bodo sveti posameznih KS izkoristili vse zgoraj na¬ vedene oblike in možnosti informiranja občanov na svojem področju, potem pač Nadaljevanje na 6. strani 5 Šišenska tribuna 9 Dvajsetletnico osvobo- TACEN končno določili kandidate ’ ;ke volitve. Novi odloki občinske skupščine Priloga Javne tribune šišenskih občanov april 1965 št. 4 Ljubljana - Šiška Rezultati volitev za za občinski zoot* Občinska volilna komisija Ljubljana-Šiška Štev.: 27/65 Datum: 31/3-1965 V* smislu el. 94/1 zakona o volitvah odbornikov občin- . kili in okrajnih sk ;pščin (SRS št. 11/63) izdaja občin¬ ska volilna komisija Ljubljana-Šiška POROČILO o izvoljenem kandidatu za odbornika za volitve odbor¬ nikov občinskega zbora občinske skupščine Ljubljana- Šiška na dan 28. marca 1965. 1. volilna enota: Simončič Tone 3. volilna enota: Levak Milena 5. volilna enota: Pirkovič Janko 7. volilna enota: Franzot Anton 9. volilna enota: Damjan Mirko 11. volilna enota: Sbrizaj Danilo 13. volilna enota: Noiimal ing. Viktor 15. volilna enota: Božič Ljubo 17. volilna enota: Krašovce Lovro 19. volilna enota: Goslar Miran 21. volilna enota: Kranjc Ivan 23. volilna enota: Kristan Franc 25. volilna enota: Šinkovec Janko 27. volilna enota: Prinčič ing. Pavel 29. volilna enota: Petrovčič Anton 31. volilna enota: Zavodnik Franc 33. volilna enota: Brank Miroslav 35. volilna enota: Kušar Ivan 37. volilna enota: Borčnik Štefan 39. volilna enota: Sešek Avgust 41. volilna enota: Sušnik Andrej 43. volilna enota: Triler Ivan Tajnik: Predsednik: Vinko Borštner, s. r. Damijan Conč, s. r. Član: Milan Seme, s. r. V smislu 1. odstavka 94. člena zakona o volitvah od¬ bornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. 1. SRS št. 11/63) daje občinska volilna komisija Ljubljana-Ši¬ ška POROČILO o izvoljenih kandidatih za odbornike na nadomestnih volitvah v občinski zbor občinske skupščine Ljubljana- Šiška na dan 28. marca 1965. v 2. volilni enoti: Ribnikar Miran v 12. volilni, enoti: Bezinovič Liljana Tajnik: Predsednik: Vinko Borštner, s. r. Damijan Conč, s. r. Član: Milan Seme, s. r. občinsko skupščino za zbor delovnih skupnosti Občinska volilna komisija Ljubljana-Šiška Štev.: 28/65 Datum: 31/3-1965 V smislu 94/1. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (SRS št. 11.63) izdaja občinska volilna komisija Ljubljana-Šiška POROČILO o izvoljenem kandidatu za odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana-Šiška na dan 26. in 23. marca 1965. V SKUPINI GOSPODARSTVA: 3. volilna enota: Rehberger ing. Otmar 6. volilna enota: Žigon Savo 7. volilna enota: Žitnik Ančka 8. volilna enota: Brank Franc 9. volilna enota: Prosen Ivica 11. volilna enota: Lucian ari ing. Miha 12. volilna enota: Ribič Franc 15. volilna enota: Fajgelj Florjan 20. volilna enota: Kriče j Maks 21. volilna enota: Pertnik Boris 22. volilna enota: Miklavčič Marjan 24. volilna enota: Cebek Maks 25. volilna enota: Kovačec Franc 31. volilna enota: Trampuš Roman 32. volilna enota: Vončina Franc V PODSKUPINI: KMETIJSTVO 33. volilna enota: Černe Anton V SKUPINI: PROSVETA IN KULTURA 34. volilna enota: Šenk Tončka 37. volilna enota: Kolar Vinko 38. volilna enota: Tičar Nada V SKUPINI: ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 39. volilna enota: Bežan Ivica 40. volilna enota: Draksler Rafael V SKUPINI: DRŽAVNI ORGANI, DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA 44. volilna enota: Križnar Janez URADNE URE ZA STRANKE V UPRAVNIH ORGANIH OBČINSKE SKUPSClNE • od 1. aprila do vključno 30. septembra: ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, ob sre¬ dah pa od 8. do 12. ure in od 16.30 do 18.30 Vsebina te številke: Kadrovske spremembe JA ŠIŠKA šola Valentina na nad 1.400 aradi tega je se za njihovo poti v šolo in posebna pešpot čena od motor¬ ja prometa ta- povezovala uli- ioclja in Dra- o. Ukreniti je se začne ure- kove ceste mi- koj v začetku itnic ter se za- do začetka no¬ ja leta, ker bo rnost učencev. komunistov, ki jtkim sestal, je le probleme z krajevne skup- [lenil, da bo v povečal svojo boljševanju teh \ območjih po- v družbenem uradni prilogi ine«, štev. 2—3. majo zato stro- fikacije? se moramo, da apletenih situ- .nov) ne more- ji nestrokovno, [hko to daljno- lice za delovno i ali posamez- umljivo je, da vedno nimajo nih delovnih cialne delavce, ivno v šolah ti rebni. Precej i domov in pa :e svojega soci- ca. J. Kukovec •ROSTOROV IANIZACIJ nahajajo v IV. ne na Celovški št. 407 do 411, 412 in 413, te- 2 št. 416 in 417, 286 06, tel. 31-20-11 VI, soba št. 415 t. 420, telefon: 8, tel.: 31-20-11 Homa je predstavljalo za °krog 60 tekmujočih zelo trd oreh. Za svojo aktiv- mu podjetju »Loka«” da se čimprej loti pripravljalnih del. n ja vseh krajevnih družbe¬ nih organizacij pri tej pro¬ slavi žal ni prišlo. 421 in 422, te- reion: oi-zu-n, iinerna zoo, zor in 280 Uredništvo Javne tribune, soba št. 405, telefon: 31-20-11, interna 259. 4 Šišenska tribuna Več ve’ iVBIl I r B r -»» W • krajev) Precej časa , jeni blok Na jai nadaljuje: ® Na območjij Šiške je že ol prebivalcev. Mej vodstvi terenski nih organizacij j zaprav skoro no zave. ® Nikjer ni krajevnega centra, kluba s koli druge možne janje prebivalce' zane medsebojne o naših terensk mih in za akti- čevanje v nek delo. OBSTAJAJO ŠT ODGOVOR: R( ni so razmeroma informirani ne si blematiki, ki jo tj suje jo sveti K sploh o vseh tele šanjih, ki jih obrj njihovi delovni občinski skupščii terem koli druž moupravnem or; ® Prav zarad gata občinska sl občinski odbor cej naporov in to, da bi seizbol, mativnost in ak čanov. Tudi Jav delovnega ljud občine ima ta n © Bila je dan buda, da se ns vsake krajevne osnuje krajevni center, ki naj b niranim progi dela vseh kraje benih organizac čil vsakodnevno in tekoče obvešč nov o vsem, kar pomembnejšega © Nobenega smerjenosti, privlačni vse¬ bini in oblikam dela, — da bodo zlasti prouče¬ vali konkretne krajevne po¬ trebe, pogoje in možnosti ;a razvoj sodobnejših oblik kulturno-prosvetnega in umetniškega amaterskega 1 dejstvovanja v okviru kra¬ jevnih družbenih centrov, klubov itd. ter jih tudi raz¬ vijali in pospeševali — da bodo posvetili več pozornosti in propagande zlasti pospeševanju in raz¬ vijanju samostojnega indi¬ vidualnega kulturno-pro- Nadaljevanje s 4. strani ne bodo občani brezbrižno f ali ob strani, kadar se re¬ šujejo najbolj konkretna vprašanja njihovega oseb¬ nega in družbenega stan- ( arda, temveč bodo z naj- večjim zanimanjem sprem¬ ljali tozadevne razprave, predloge in sklepe ter pri vem tudi sami vedno bolj ; avestno in zainteresirano t odelovali. S tako razširjenim aktiv¬ nim sodelovanjem prebival- : .va se bo delo sveta KS bi- ctveno zboljšalo, saj ne bo : lonelo le na prizadevanju i azmeroma ozkega kroga članov tega sveta, temveč ; a temeljito prediskutiranih mnenjih in predlogih vseh prebivalcev, vemo pa, da več glav več ve in lahko mnogo pravilneje rešuje ; azne pereče probleme oseb¬ nega in družbenega stan- < arda na področju posamez¬ nih KS. Zaradi tega je prav . uloga krajevnih organiza¬ cij SZDL, da se bore za do- edno izvedbo teh načinov in sredstev množičnega ob- \ aščanja in aktiviranja ob¬ čanov na svojem območju. — v pomanjkanju ustrez¬ nih tekstov za pestre, za¬ bavne in vsestransko pri¬ vlačne klubske večere itd. —i v prepočasnem razvi¬ janju in utrjevanju krajev¬ nih družbenih centrov — v pomanjkanju koor¬ dinacije, sodelovanja, enot¬ nega programiranja in med¬ sebojne pomoči vseh druž¬ benih aktivistov na območ¬ ju posameznih krajevnih skupnosti — v pomanjkanju ustrez¬ nih — zlasti mlajših kadrov za konkretno delo na te¬ renu — končno tudi v pomanj¬ kanju sodobnih, estetsko urejenih prostorov, tehnič¬ nih pripomočkov in sploh zadostnih materialnih sred¬ stev. svetnega amaterizma kakor tudi raznim oblikam pasiv¬ nega uživanja kulturno- prosvetnih in umetniških dobrin v okviru krajevnih družbenih centrov ter v skladu s tem razvijali ustrezne nevezane razgovo¬ re o sodobni kulturno-pro- svetni in umetniški proble¬ matiki — da bodo na osnovi ta¬ ke dejavnosti iskali aktivi¬ ste za razne oblike aktiv¬ nega in kreativnega kultur¬ no-prosvetnega in umetni¬ škega amaterskega udej¬ stvovanja, ne da bi videli v teh oblikah edini in glavni namen našega dela — da bo občinski svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij nudil več orga¬ nizacijske in smotrno pro¬ gramirane pomoči posamez¬ nim krajevnim družbenim centrom in KPO v obliki organiziranja raznih gosto¬ vanj, posvetovanj, seminar¬ jev itd. — da bo v okviru komu¬ ne dajal pobude skupen ko¬ ordinacijski organ, v kate¬ rem naj bi sodelovali vsi občinski odbori družbenih organizacij, kajti le če bo v občinskem merilu dose¬ ženo ustrezno razumevanje, sodelovanje in koordinira¬ nje programov itd., bo to uspelo tudi na območju po¬ sameznih krajevnih skup¬ nosti — da bo sam ali s po¬ močjo občinskega sveta za kulturo in prosveto vsako leto v občinskem merilu razpisal posebne Prešerno¬ ve nagrade za: — znanstveno proučevanje naših razmer in pogojev za uspešnejši in sodob¬ nejši razvoj kulturno- prosvetnega amaterizma na območju naše občine, kakor tudi za proučeva¬ nje posameznih panog kulturno — prosvetnih amaterskih dejavnosti v zvezi z organizacijskimi, metodičnimi in strokov¬ nimi napotki za njihovo uspešno realizacijo na območju naše občine, — za ustrezne tekste za kulturno — prosvetne, umetniške ter zabavne prireditve, ki bodo idej¬ no, vsebinsko in oblikov¬ no sodobne družbene problematike ter kot ta¬ ke prispevale kakor k čimbolj zanimivim in privlačnim oblikam na¬ ših prireditev in tako tudi k osveščanju delov¬ nih množic, — da bo v smislu teh sklepov dajal ustrezne po¬ bude tudi raznim pristoj¬ nim činiteljem na območju naše občine in v naši re¬ publiki, ki bi s svojim de¬ lom uspešneje razvijali in podpirali sodobnejšo idejno, vsebinsko in oblikovno usmeritev kulturno-pro¬ svetnega in umetniškega amaterizma. Z zboljšanjem družbenega in osebnega standarda delovnih množic s skrajšanim delovnim ča¬ som bo postal takšen ama¬ terizem vse večja in mno- žičnejša potreba in ga bo prav zaradi tega treba smo¬ trno proučevati, sistematič¬ no razvijati in krepiti. PREŠERNOVA DRUŽBA Če ni drugih možnosti, se obrnimo na Prešernovo družbo! Postanimo njen po¬ verjenik v naši vasi! Zahte¬ vajmo, da se na območju naše občine osnuje občinski odbor Prešernove družbe! Povežimo se z drugimi ter razvijajmo našo kulturo vsaj z dobrimi in cenenimi slovenskimi knjigami, ki nam jih nudi Prešernova družba! Opozarjamo Vas zlasti na Prešernovo zbirko žepnih romanov »Ljudska knjiga«. Naše knjižnice Težave občinske knjižnice niso bistvena ovira Marsikje sicer imamo skromne knjižnice, toda vse knjige so prebrane ter za¬ radi tega leže neizkoriščene v kotu kakšne omare. Ima¬ mo pa, zlasti v hribovitih predelih, kraje, kjer bi tudi teh knjig bili veseli. Zaradi tega bi bilo nujno, da bi ne¬ kdo organiziral medsebojno zamenjavo knjig in seveda tudi skrbel za pomladitev vaških knjižnic, ki bi tako lahko zopet oživele ter po¬ stale nosilec kulturno-pro- svetne dejavnosti tam, kjer ni pogojev in možnosti za kakšno drugo, zahtevnejšo kulturno-prosvetno dejav¬ nost. Nobenega dvoma ni, da bo z načrtno in sistematič¬ no dejavnostjo te vrste tre¬ ba računati. Prav zaradi te¬ ga se vprašujemo, kje je in kaj dela naša občinska knjižnica. Kdaj bo prevzela vlogo občinske matične knjižnice ter poskrbela za potujoče knjižnice po se- vernozahodnem delu naše občine? Vsako odlašanje je tukaj neopravičljivo! Začeti je tre¬ ba takoj, brez kakršnega koli izgovarjanja na te ali one težave, brez katerih ni niti ena kulturno-prosvetna institucija. KULTURA IN PROSVETA DRAVELJSKE ROČNE GLEDALIŠKE LUTKE Oljnata slika, za katero je avtor Mario L. Vilhar dobil de¬ cembra lani na I. okrajni razstavi likovnikov-amater jev v Trbovljah II. nagrado. Sliko je odkupilo DPM Dravlje ter jo poklonilo svojemu Lutkovnemu gledališču ob desetlet¬ nici njegovega delovanja Kaj je pri nas odveč? • Razni poizkusi nekate¬ rih delovnih organizacij, da bi izigrale zamrznjene cene in druge začasne predpise zveznega izvršnega sveta za ustalitev cen in ureditev naših gospodarskih razmer. © Pomanjkanje smisla krajevnih družbenih organi¬ zacij za sodelovanje na enotnem koordiniranem programu vsega družbene¬ ga dela na območju posa¬ meznih krajevnih skupno¬ sti. ® Malomarni pregledi volilnih imenikov, tako da so ponekod ostali med vo¬ livci umrli, izseljeni, kakor tudi mladi volivci, ki se na- tudi mladi volivci, ki na odsluženju vojaškega roka. © Pozabljivost arhitek¬ tov, ki so najprej odredili, da se trg pred palačo občin¬ ske skupščine najprej v celoti asfaltira, nato pa, da se s sekirami izsekajo de¬ bele plasti asfalta, izkoplje in odpelje gramoz ter na¬ domesti s humusom zaradi ozelenitve trga. Čemu dvoj¬ no delo in dvojni stroški? © Brezbrižen odnos do občanov, ki prihajajo v urade občinske skupščine, nato pa morajo več kot 300 metrov daleč mimo sema¬ forjev in prometnega kri¬ žišča do najbližje trafike po — koleke in zopet po isti po¬ ti nazaj v občinsko skupšči¬ no. Ze pred dvema letoma so volivci na svojih zborih predlagali, da se v avli pa¬ lače občinske skupščine uredi trafika za prodajo kolekov, poštnih znamk, ča¬ sopisov in tobačnih izdel¬ kov. Taka trafika bi bila dobrodošla tudi za številne obiskovalce kina itd. — V severnem delu predverja avle občinske skupščine je potrebna samo južna pre¬ gradna stena s prodajnim šalterjem. Res skromna in¬ vesticija z velikim učinkom. @ Neresnična navedba razporeda delovnih prosto¬ rov občinskih družbenih or¬ ganizacij, ki so se v začetku tega meseca preselile. Kdo bo v avli in na vhodnih vratih IV. nadstropja po¬ skrbel za pregledno napisan nov razpored delovnih pro¬ storov in telefonov, o tem obvestil vratarja in telefo¬ nista ter tako preprečil ne- nepotrebne zmešnjave, do katerih prihaja sedaj? © Nekulturni odnos peš¬ cev do zelenice na novem odseku Celovške ceste od prejšnje postaje Ljudske milice do Remize. Ta odsek modernizirane Celovške ce¬ ste naj bi bil ločen z 2 m ši¬ roko zelenico, ki jo pa ne¬ umorno teptajo res nekul¬ turni pešci. @ Razne druge nepravil¬ nosti, o katerih bomo napi¬ sali več v prihodnji številki. — Janez, takoj naroči in plačaj Javno tribuno, da bova imela možnost do denarne nagrade. — Saj res, Francka! Za 200 din se pa res splača vse leto sprejemati tak list in še mo¬ goče 10.000 din nagrade. ŠIŠENSKA TRIBUNA 7 OKO IN UHO naših občanov Morebiine dopolnitve oziroma ugovori zaželeni STAR SLOVENSKI PREGOVOR Ne ve se, kdo pije, kdo plača ZA OBMOČJE NAŠE OBČINE NE VELJA V naši občini namreč dobro vemo, da pijejo komunalna podjetja, plačuje občinska skupščina, zaradi slabo oprav¬ ljenih del pa se stalno in vedno bolj pritožujejo naši občani. Ljubljana je skupno s svojo neposredno okolico nekoč slovela kot lepo, pri¬ jetno in čisto mesto, danes žal temu ni tako. Povsod so gradbišča. Vse je v razpadanju, nečisto, ne¬ urejeno, zanemarjeno. Ob¬ činska skupščina odvaja raznim specializiranim ko¬ munalnim podjetjem težke milijone, toda sredstva se trošijo neracionalno in ne¬ namensko. Vsa dela so pa opravljena več ali manj nestrokovno, nevestno in skrajno brezbrižno. Spomnimo se samo zim¬ skega čiščenja cest. Med¬ tem ko je npr. krajevna skupnost Dravlje v letoš¬ njem mesecu januarju po¬ rabila za čiščenje snega le 2.600 din po tekočem km, je šentvidsko komunalno podjetje TLAK porabilo v istem mesecu za čiščenje snega za tekoči km popreč¬ no kar 92.000 din in vse¬ eno so zlasti kolesarji mo¬ rali voziti kar po debelem snegu. Kje so vzroki? Osnovni vzrok vsemu te¬ mu je nedvomno v tem, ker uslužbenci občinske skup¬ ščine sklepajo preveč pav¬ šalne in nedognane pogod¬ be z izvajalci komunalnih del. V teh pogodbah ni konkretnih določil o nujni kvaliteti del ter potrebnih sankcij v primeru nestro¬ kovnega in površnega iz- ševanja pogodbenih obvez¬ nosti. Zaradi tega delavci komunalnih podjetij slone na lopatah ali sede v sen¬ ci oziroma gostilni, ceste pa ostajajo luknjaste, po¬ zimi polne snega,poleti pa slabo vzdrževane. Podobno je tudi z javno razsvetlja¬ vo, zelenicami, snago itd. Nobenega dvoma ni, da imajo tudi komunalna po¬ djetja določene težave, to¬ da prevzeta dela je potreb¬ no vseeno opravljati skrb¬ no, vestno in v zadovolj¬ stvo občanov. Seveda tudi občani niso brez vsake krivde, saj bi lahko bilo marsikaj drugače, če bi vsakdo pazil sam na či¬ stočo ter prijavil vsako¬ gar, ki povzroča nam vsem škodo z svojim neprimer¬ nim odnosom do čistoče, zelenic, javnih klopi, raz- svetjlave itd. kjer osel leži, tam ... Krajevna skupnost Hinka Smrekarja počisti na svo¬ jem območju vsaj dvakrat tedensko vseh 38 zelenic ob Celoyški cesti, toda vzlic te¬ mu je vse nasmeteno. Po¬ vsod je polno odpadkov in tla so nastlana kakor v hle¬ vu, čeprav ima vsakdo pred nosom kovinske košarice za odpadke. Izvršili smo »akcijo opa¬ zovanja« in ugotovili: naj¬ bolj nekulturno se obnašajo pretežno odrasli. Stvari me¬ čejo vstran, kjer se spom- Tovariš urednik, vsem je še v spominu kata¬ strofalni potres v Skopju. Baje je vodja seizmološke postaje na ljubljanski uni¬ verzi prof. Ribarič, izjavil, da lahko podoben potres do¬ živimo tudi v Ljubljani. Za¬ nimajo nas podrobnosti v zvezi s tem. Ž. A., Sp. Šiška ODGOVOR: Od leta 1000 je bilo v Ljubljani in njeni najožji okolici kar 79 po¬ tresov, ki so imeli jakost večjo od pete stopnje. Pri 22 potresih so nastale na stavbah večje škode, med¬ tem ko so bili trije od ome¬ njenih potresov celo — ru¬ šilni. Najhujša ljubljanska po¬ tresa sta bila leta 1511, in sicer s stopnjo 9 in 9,5. Naj¬ starejši ljudje pa še pomni¬ jo potres iz leta 1895 s stop¬ njo 8,5. Ljubljano in njeno ožje območje prištevajo to¬ rej v deveto potresno ob¬ močje. Možnost novih potresov še obstaja kajti ljubljanska kotlina je najbolj severni del potres¬ ne cone, ki se razteza ob mediteranskem potresnem pasu od Azorov do Himala- Tovariš urednik, večkrat sem slišal in bral, da gradimo v Tivoliju veli¬ ko športno halo za 12.000 gledalcev. Zgrozil sem se ob tej zamisli. Zavedati se namreč moramo, da se bo velika večina od teh 12 ti¬ soč gledalcev pripeljala z avtomobili. Zaradi tega bo¬ do morale ponovno velike površine našega Tivolija spremeniti svojo vlogo ze¬ lenega zaščitnega pasu. Ne bo pa z obsežnimi as¬ faltnimi parkirnimi prostori prizadet samo naš edinstve¬ ni Tivoli. Po vsej verjetno¬ sti bomo zlasti prizade|ti nijo. Nedvomno s takim ob¬ našanjem vzgojno slabo vplivajo na druge. »Listek vam je padel na tla. Ali ga smem pobrati in vreči v košarico za odpad¬ ke?« je pionirka prav vljud¬ no opozorila znano starejšo ženo (tokrat je ne bomo imenovali). Namesto da bi se žena zahvalila pionirki, jo je prav grobo nahrulila: »Smrklja, kaj te briga, kam vržem svojo karto! Joj, ka¬ kšna je danes mladina!« Ali bi ne bilo pametneje, če bi se odrasli raje vpra¬ šali, kakšni so oni sami? Kako vplivajo s svojim sla¬ bim zgledom na — mla¬ dino? M. M. URBANIZEM IN OBČANI Ob 70 Eefinici potresa v Ljubljani Šiška — potresno območje Resno nas skrbi je. Na tem območju se po¬ gosto pojavljajo močni po¬ tresi. Razpokane kamenine, gu¬ be in prelomi v samem ljubljanskem gradu, zlasti pa ugotovitve pri gradnji predora pod ljubljanskim gradom, jasno potrjujejo gornje trditve. Mestni svet ljubljanski je že naročil pri najrazličnej¬ ših institutih ustrezne me¬ ritve, ki naj ugotove, katera območja v Ljubljani in nje¬ ni najbližji okolici so naj¬ bolj izpostavljena močnim potresnim sunkom in kakš¬ na naj bo v zvezi s tem iz¬ gradnja novih objektov v Ljubljani. Dosedanje meritve so po¬ kazale, da spada območje naše občine v razmerju do drugih predelov Ljubljane med najmanj nevarna ob¬ močja glede potresov, torej zaključek, da je prav na ob¬ močju naše občine možna in priporočljiva gradnja viso- vih stanovanjkih objektov, zlasti če bodo ti zidani z ma¬ sivnimi stropi ter z zidnim armiranim betonskim ven¬ cem, kakor to zahtevajo gradbeni predpisi za Ljub¬ ljano že od leta 1895 dalje. prebivalci naše občine tudi zaradi tega, ker bo vsaj po končanih športnih priredi¬ tvah Celovška cesta kot edi¬ na prometna zveza naše ob¬ čine, Gorenjske in tudi šte¬ vilnih tujih turistov z ljub¬ ljanskim središčem zatrpa¬ na z avtomobili, ki bodo od¬ hajali iz Tivolija. Tudi pri najbolj duhovi¬ tih rešitvah smiselnega ure¬ janja prometa na omejenem prostoru (»trafic engineer- ing«) bodo nastale določene težave, saj bodo potrebni veliki rezervni prostori za izogibališča tistih vozil, ki bodo zavijala na levo, da Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Šiški Fod pokroviteljstvom predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita bo 10 dni v novi športni palači v parku ing. Stanka Bloudka v Šiški skoraj 500 tekmovalcev iz 49 držav vseh kontinentov sodelovalo v XXVIII. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. To veliko prireditev na območju naše občine bo¬ do spremljali po televiziji, radiju in tisku milijoni ljudi po vsem svetu. V novi športni palači za 12.000 gledalcev, zgra¬ jeni v rekordnem času in opremljeni z najsodob¬ nejšimi tehničnimi napravami, je prvi nastopil Louis Armstrong. Tudi v prihodnje se bodo tu vrstile številne svetovne, mednarodne in druge množične prireditve. Za nas je ta reprezentančna velika palača vse¬ kakor lepa pridobitev. bodo lahko počakala na praznino v prometu, ne da bi zavirala kačo vozil za njimi, ki bodo namenjena naravnost ali na desno ter tako zamašila edino prosto cestišče. I. P. ODGOVOR: Vsaka nova stavba, ki je namenjena razvedrilu občanov, med te pa nedvomno spada tudi novozgrajena športna hala v Tivoliju, je za Ljubljano in njeno prebivaltsvo veli¬ ka pridobitev ter je mora¬ mo biti vsi veseli. Razne svetovne, mednarodne športne in druge množične prireditve bodo nedvomno vnesle v Ljubljano — novo življenje, večji dotok turi¬ stov in s tem več dohod¬ kov. — Po trditvah promet¬ nih strokovnajkov tudi po¬ večani avtomobilski pro¬ met skupaj s parkiranjem v času večjih prireditev v Tivoliju ne bo predstav¬ ljal nobenih resnejših prob¬ lemov in težav. Proučujejo se pa že tudi možnosti mo¬ dernizacije našega cestnega prometa, tako da križišče Celovške in Prešernove ce¬ ste ne bo postalo preobre¬ menjeno ozko grlo. vprašujte odgovarjamo komunalni prispevek ZA POPRAVILA HIŠE VPRAŠANJE: Stare, do¬ trajane stanovanjske hiše so nujno potrebne popravila. Zanima me, kakšni so pri¬ spevki za popravilo takih zasebnih hiš, ki so izven mesta, vendar pa v turistič¬ nih krajih. ® Ali je treba plačati ko¬ munalni prispevek in v kakšni višini? • Ali je ta prispevek za popravilo starih, zasebnih hiš izven mesta, toda v tu¬ rističnem kraju, manjši, ali je za vse enak ne glede na to, ali je to delavec ali kmet? • Pod kakšnimi pogoji bi bil lahko oproščen tega pri¬ spevka? K. R. ODGOVOR: Stare stavbe se lahko povsod popravljajo brez doplačila komunalne¬ ga prispevka, če se obnavlja podstrešje, zamenjujejo c- kna, vrata ali podi in sc pri tem ne menja bistveno konstrukcija stavbe ali njen namen. Pri dozidavi ali nadzidav! hiše ali gospodarskega po • spodarskega poslopja mora¬ te plačati komunalni pri¬ spevek za celo hišo. Višina komunalnega pri¬ spevka je v krajih izven ož¬ jega gradbenega okoliša enaka, vendar plača inve¬ stitor, ki je v delovnem raz¬ merju komunalni prispevek, v višini 8°/o, kmetijski zava¬ rovanec pa v višini 2“/o od skupnih stroškov. Pri ten: se računa, da je investicij¬ ska vsota za 1 m 2 stano¬ vanjske površine 70.000 din. (Odlok o komunalnem pri¬ spevku izven ožjih gradbe¬ nih okolišev v naši občini — Glasnik 34-64) in sicer v primeru, da ta predračun ni realen. Sklad določi in¬ vestitorju akontacijo na ko¬ munalni prispevek, ob do¬ graditvi objekta pa ugotov. njegovo dejansko vredno: in dokončno določi komu¬ nalni prispevek. Noben investitor ne more biti oproščen plačila komu¬ nalnega prispevka, venda uživa ugodnosti obročnega odplačevanja, če je bil ' NOB ali če je vojaški vojni invalid. Rok odplačevanja 3 v tem primeru odvisen o., tega, od kdaj je investitc:: udeleženec NOB oz. od stop¬ nje invalidnosti. J. K. Komunalni prispevek za gospodarsko poslopje VPRAŠANJE: Želim zgrc: diti zraven gospodarske? a poslopja zidano shrambo za žito in kmetijske stroje. • Ali je tudi za take gradnjo treba plačati komu¬ nalni prispevek in kako ve ¬ lik je ta? P. J. ODGOVOR: Na podlag odloka o prispevku za ko¬ munalne naprave izven ož¬ jih gradbenih okolišev v naši občini (Glasnik 34-6 je kmetovalec dolžan plača ti komunalni prispevek : Nadaljevanje na 8. strani Samo za naše 1 naročnike! | 8 ŠIŠENSKA TRIBUNA KJE JE VZROK ZA SLAB ODNOS DO MLADIH VOLIVCEV? Strinjam se s kritičnimi pripombami v zvezi z ne¬ pravilnim odnosom do mladine, ki je v zadnjih dveh letih dobila volilno pravico. Med temi sem tudi jaz. Postal sem polnoleten. Zaradi tega sem se samoiniciativno udeležil zbora volivcev. Pričakoval sem, da bo tamkaj več mladih, toda bil sem sam in — edini. Starejši so me le začudeno pogledali in — nič več. Stvari, o katerih so razpravljali, pretežno nisem razumel. Počutil sem se kakor tujec med tujci. Imel sem namen, da se vpišem tudi v SZDL, toda sedaj tega ne bom storil. Menim, da je polnoletnost vendarle pomemben dogodek v življenju vsakega človeka in da bi bilo prav, da bi naše družbeno-politične organizacije tudi temu posvetile določeno pozornost. Sosed (privatni obrtnik) je pravil, da so tudi za obrtnike priredili v naši občini poseben sestanek, na katerem so z diafilmom objasnili strukturo ob¬ činske, republiške in zvezne skupščine, sistem vo¬ litev in merila za izbiro kandidatov. Sosed pravi, da je bilo to zelo zanimivo in poučno, jaz pa vpra¬ šujem: zakaj in čemu niso tega nikjer naredili za nove, mlade volivce? Kje je krivda za tak slab odnos do mladih vo¬ livcev, zlasti novih, ki bi jim — po mojem mnenju — res lahko posvetili neko določeno pozornost ter jim omogočili, da bi se volitev udeleževali osveščeni in zavestno, ne pa le — mehanično. Milan Kakšen poklic naj si izberem? ŠTIPENDIJE ZA GOJENCE VOJNIH AKADEMIJ Dijaki gimnazije, učite¬ ljišča, strojne, elektro, ke- mijsko-tehnološke, kemij¬ ske, gološke, gradbene, avto prometne in geodet¬ ske tehnične šole lahko dobe ob vstopu v vojno le¬ talsko in vojno tehnično akademijo splošno tehnične službe mesečno štipendijo v višini 13.000 din, ki se nato vsako leto povečuje. Razen tega prejmejo v za¬ četku vsakega šolskega leta še 10.000 din za šolske po¬ trebščine. Obvezati pa se morajo, da bodo po dovrše¬ nem šolanju ostali kot aktivni oficirji JLA dva¬ krat tako dolgo, kolikor časa so uživali omenjeno štipendijo. Podrobnejše informacije o tem dobite na oddelku za narodno obrambo naše občinske skupščine. — veliko študirati — mnogo debatirati — iskati in boriti se za napredna stališča Nadaljevanje s 7. strani novozgrajeni del gospodar¬ skega poslopja, in sicer v višini 2°/o od investicijske vsote zgradbe. Pri tem se računa, da je investicijska vsota za 1 m 2 novozgraje¬ nega gospodarskega poslop¬ ja 28.000 dinarjev. Prispe¬ vek bo investitor moral pla¬ čati takoj ob podpisu po¬ godbe o komunalnem pri¬ spevku s Skladom za komu¬ nalno urejanje zemljišč na¬ še občine. Kmetovalec mora dokazati svojstvo kmetij¬ skega zavarovanca. KATERE STROKE PRO¬ SVETNIH DELAVCEV SO PRI NAS NAJBOLJ POTREBNE? Tovariš urednik, veseli me poučevanje ter bi želel biti zaposlen na ob¬ močju naše občine, zaradi tega Vas prosim, da mi od¬ govorite, katere vrste pro¬ svetnih delavcev so najbolj potrebne na šolah naše ob¬ čine? P. C. ODGOVOR: Na šolah na¬ še občine primanjkuje zlasti profesorjev za matematiko, tehnični pouk, fiziko, teles¬ no vzgojo itd. Zaradi tega je občinska komisija za štipen¬ diranje razpisala večje šte¬ vilo štipendij, ki so še ved¬ no na razpolago. Zavedati se moramo tudi tega, da se bo materialni položaj prosvetnih delavcev do takrat nedvoumno po¬ polnoma izenačil z materi¬ alnim položajem strokov¬ njakov v gospodarstvu in drugih družbenih službah. Tudi stanovanja bodo v več¬ jem obsegu zagotovljena prosvetnim delavcem. Prav zaradi tega bi bilo priporoč¬ ljivo, da dijaki in študentje izkoristijo priložnost, ki jo nudi občinska komisija za štipendiranje. POSTANI TABORNIK! Učenje je naša prva dolž¬ nost, toda vseeno nam osta¬ ne vsak dan še precej pro¬ stega časa. Marsikdo ne ve, kako bi uporabil svoj pro¬ sti čas? S čim bi se ukvar¬ jal? Kaj bi začel, da bi mu ne bi bilo neznosno dolg čas? Vse te vabimo v naše vr¬ ste. Postanite taborniki! V naši organizaciji je vedno zabavno, prijetno in zani¬ mivo. Tedenski sestanki in izleti, taborniške igre in tekmovanja, zlasti pa letna taborenja so neizčrpen vir novih, zanimivih doživetij. V taborniški organizaciji si osvajamo razne spretno¬ sti in znanja, ki so koristna za prijetno in uspešno živ¬ ljenje v naravi in družbi. Ob skupnem snovanju na¬ črtov, ob skupnem delu, igrah, taborniških pesmih in zabavah razvijamo med nami smisel za samostoj¬ nost in tovarištvo, za med¬ sebojno sodelovanje in sa¬ moupravljanje. Usposablja¬ mo se za vodstvo raznih sestankov, izletov, iger, tek¬ movanj in taborjenj. Menda veste, da so skoro vsi slavni partizanski borci in poveljniki izšli iz pred¬ vojnih taborniških organi¬ zacij. V mladih letih so si v igri in delu med sovrstni- ki-taborniki razvijali tiste sposobnosti, ki so jim poz¬ neje omogočile uspešno vo¬ dstvo partizanskih odredov, brigad in divizij do končne zmage. Tudi v povojni ob¬ novi gospodarstva in gra¬ ditvi socializma so jim prav take izkušnje in v taborni¬ ški organizaciji razvite spo¬ sobnosti in smisel za požr¬ tvovalno delo in sodelova¬ nje, za tovarištvo in odgo¬ vornost za boljšo izvedbo prevzetih nalog, omogočile uspešno in koristno delo. Komaj je skopnel sneg že vsak pameten človek misli na prijeten letni od¬ dih. Kaj pa Vi? Počitniška skupnost Vam daje prilož¬ nost, da že sedaj rezervi¬ rate ustrezno število mest v enem izmed sedmih raz- TABORNIKI Na tak zabaven in zani¬ miv način se želimo tudi mi usposabljati za razne nalo¬ ge v našem poznejšem živ¬ ljenju. Zaradi tega vabimo v svoje vrste vse, k ijih mi¬ ka sodelovanje v taborniški organizaciji. PLENUM OBČINSKE GASILSKE ZVEZE V začetku tega meseca je imela Občinska gasilska zveza plenum, na katerem je vzbudilo precej pozor¬ nosti temeljito poročilo ko¬ mandirja odreda. DRAVLJE • V okviru proslav 20- letnice osvoboditve Ljub¬ ljane so draveljski mladinci © Dopisnike prosimo, da nam takoj sporočajo razne novice, sporočila itd., kajti v prihodnje ne namerava¬ mo več objavljivati starih vesti z »dolgo brado«. • Vaši nasveti in pred¬ logi so nam zelo dragoceni, zato nam vedno pišite in prispevajte k zboljšanju vsebine našega lista. • Ali ste že plačali letno naročnino 200 din? Ali ste že v Vašem podjetju zbrali ličnih turističnih krajev na jadranski obali ali otokih oziroma v alpskih predelih Gorenjske. Podrobnejše in¬ formacije dobite po telefo¬ nu št.31-20-11, int. 284. Na sliki Dom naše počitniške skupnosti v Kranjski gori. organizirali prijateljsko športno srečanje z mladin¬ ci podjetja Avtomontaža. V namiznem tenisu in v stre¬ ljanju z zračno puško so zmagali Dravelj čani, ki pri¬ pravljajo podobna srečanja tudi z mladino drugih po- MILAN MAJCEN • Mladinski klub je do¬ bil svoje programsko vod¬ stvo in šele s tem možnost za nadaljnji uspešni raz¬ voj, kajti ustrezen prostor in televizor še nista klub, temveč komaj osnovna po¬ goja za smotrno programi¬ ranje in realiziran j e klub¬ skega življenja. Nujno je da mu družbene organizaci¬ je posvetijo čimveč pomoči. nove naročnike? Če ne, storite to še ta teden! Po¬ trebne obrazce in informa¬ cije lahko dobite v upravi lista. • Delovni kolektivi s« preveč zaprti vase. Korist¬ na in potrebna je večja po¬ vezava .v okviru komune Vez za medsebojno infor¬ miranje naj bo med dru¬ gim tudi naš list. O doga¬ janjih v delovnih kolekti¬ vih preberite več na 1. in % strani te številke! KAKŠNO MLADINSKO ORGANIZACIJO SI ŽELIMO? Ukinitev okrajnih komitejev ZMS zahteva med drugim tudi vse večjo samostojnost in aktivnost našega občinskega komiteja ZM tako posameznih mladinskih aktivov na šolah in v gospodarskih po¬ djetjih kakor tudi na terenu. Zaradi tega je nujno, da prav sedaj kritično pregledamo in ocenimo do¬ sedanje delo in razmere med našo mladino, kajti potrebno je, da najdemo naši mladinska organiza¬ ciji in sodobnim potrebam ustrezajočo vsebino dela, zanimivejše metode dela ter privlačnejše oblike udejstvovanja. To bo nedvomno bistveno prispe¬ valo k večji množičnosti, razgibanosti in boljšemu idejno-vzgojnemu delu naše organizacije. O vseh teh zadevah bomo razpravljali povsod in končno tudi na izredni občinski konferenci ZM. To bo hkrati najboljša priprava za zvezno konferenco ZM. Mladinci, zdaj je čas, da poveste, kakšno mla¬ dinsko organizacijo želite in kakšno naj bo njeno nadaljnje delovanje! BORCI PREKOMORSKIH BRIGAD! Vse preživele borce in svojce padlih borcev pre¬ komorskih brigad, ki še niso dali svojih podatkov našemu občinskemu Združenju borcev NOV, pro¬ simo, da nam do 25. tega meseca pošljejo svoj® naslove. V nedeljo, 22. aprila 1951, je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Združenja tabornikov Sloveniije. Ta dan praz- njujejo taborniki vse Slovenije kot svoj praznik. SONCE SIJE, DEZEK GRE. Vse prej kot prijetno prebu¬ janje po končanem popoldnevnem počitku v taboru Našim naročnikom in bralcem J. K ZB NOV občine Ljubljana-šiška