Za poduk in kratek čas. Mostar. II. Poprej bila je v Mostaru šola za kakib 15 krščanskib fantičev, ki so se učili turškega jezika, da so zauiogli pozneje kako častuejšo siužbo doseči. Za ta /.avod je neki J. D. oskrbel in posvetil škofu Kialjevič u tuiško slovansko slovnico: ,,Kava ldi Osnianije. Eseri cbaruei Mebnied Fuad ve Abmed Džeudet. Pravila otomauskoga jezika spisal Mebmed Fuad i Abmed Džeudet, iz tuiškega jezika preveo, a stiauom pretadio i koristnimi spisi uadpuuio J. D," Tako so torcj katoličani vestno siu beli za duševni naprcdek svoje mladine. Srbi iiuajo neki dve šoli; njubamedani pa štejejo čez dvajset mejtefov ali ljudskih učilnic — se ve slabib. Mnstar je bil in je se menda sedaj sedež ruskega, fiaucoskega, italijanskega in neuiškega konsulata, pravoslavnega vladike ter višjib carskih soduij iu uradnij. Mesto trži z Dobrovnikom in Trstom. Naj zvedeuejši tigovci ao Srbi in tudi najbogatejši. Govori se, da je bil Mostar rimski municipij, riaiska naselbiua, pod iuienooi Matrix ali Pons vetus = Most stari. Mogoče. Res je, da veže prav star, sila tuočeu, kaoiuat most predmestje Podbuni z ostalim mestoni. Vzdiga se okolo 80' drzovito nad Neretvo. Ukazal ga je neki ali cesar Trajan ali pa Hadrijan postaviti. Nečem ugovaijati, ali opomuiti smem, da je tudi v Sarajevu most čez Miljačko ,,Kozja čuprija", kijazelo podoben Mostarskeniu. Okolo mosta čez Neretvo je se najti obilo ostankov starinskib tvrdnjavic, kakor so črne skalc, starikast stolp, iz katerega bi se še daudaues ruogel most proti vsakeiuu napadu in uporu brauiti. Heiceg Štefan je opasal iuesto s krepkiin zidovjeiu. V 17. veku bil je Mostar od Benečauov dvakiat vzet in osvojen. Po dobodu avstiijske vojske spiemenilo se je v tuestu maisikaj. Trgovina se je obuovila ter povzdiguila, nove kavarne so se odprlc pa nove gostilnice iu pekarije. Da se sprebajaš po caršiji, done ti na ušesa razni jeziki, kakor brvatski, italijauski, nemški in fraucoski. Dva elegautna hotela sta uastala, odkar Avstrijanci zapovedujejo Mostaru, in sicer botel Raguaa iu botel Avslrija; oba z evropskim komfortom. Toliko v obče o hercegovinskej metropoli ali stolici. Smešnica 14. Nekdo se je obut, s črevlji na uogab, v postelj spravljal. Gospodinja gavpraša: Kaj si se 8 pametjo skregal? — „0 ne!" jej odgovori: Že dve noči se mi je sanjalo, da po glaževiui bodim, in to je bilo strašuo — danes pa vem, da 8e mi ni uičesa bati. Srepež.