Štev. 293. T Llnbllanl. t soboto, dne 24. decembra 1910. Leto XXXVIII- s= Velja po pošti: as Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ , „ 6*50 za en meseo „ . „ 2 20 za Nomčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— = V npravništvu: == Za celo lelo naprej . K 22*40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1*90 S poSII|an|em na dom stane na mesec 2 K. Posamezne 5t. 10 v. Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 M za trikrat......10 „ ta več ko trikrat . „ 9 „ V rekla mnlh notlcab stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. 5 Izhaja:= vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne. ita* Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliot štev. 6. Tta = Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — ===== Upravnlškega telefona štev. 188. ■ Današnja številka obsega 20 strani in prilogo »Narodnoobrambni Vcstnik«. Besedi. »V začetku je bila Beseda« tako piše nebeško vzvišeno /evangelist. Janez v evangeliju, ki ga bere Cerkev na praznik Kristusovega rojstva. »In Beseda je meso postala . . . in ta beseda je bila sam najpopolnejši izraz resnice, Bese-sam najpopolnejši izraz resnice. Beseda je na zemlji luč sveta. Pa tudi duh laži hoče priti do veljave; Beseda hoče postati tudi ta duh, ki ga imenuje sveto pismo pater menclacii, oče laži. Isti evangelist nam slika tako dramatično ta duh laži, ki hoče kvišku, ki se vspe-nja, da postane Beseda na zemlji: »In sem videl zver iz morja priti, katera je imela sedem glav in na njenih glavah so bila imena preklinjevanja. In je odprla svoja usta v preklinjevanje zoper Boga., preklinjati njegovo ime in njegov fiotor in nje, kateri v nebesih prebivajo, n ji je bilo dano, vojskovati se s sveti--ii, in jih premagati. In ji je bila dana nlast čez vsak rod in ljudstvo in jezik jO narod. In so jo molili vsi, kateri na i.emlji prebivajo in so rekli: kdo je zve-g enak? in kdo se more ž njo bojevati.« ,,oj Besede proti besedi, boj resnice pro-(laži, spada med one notranje najsil-j^jše in najbolj odločujoče dogodke v Ifidovini človeštva in je star kakor frfet sam. Ta boj se danes izvojuje z be-jpdo. I- Kakor prihaja ona zver iz morskih temin in globin na svetlo, na luč, tako vstaja dan za dnevom Kristusu nasprotno časopisje kakor kraljica noči že pred jutranjim svitom, da zavlada nad onim, ki se imenuje Luč sveta! Temu lažičasopisju služi vse; pred njim leže ministri in državniki in je prosijo podpore in pomoči. Izkoriščevalci ljudstva mu prinašajo darove; učenjaki stoje v njegovi službi cele noči, da izpremenc resnico v laž, in laž v resnico. Pesniki in umetniki, za denar na prodaj, osvetljujejo vse grehe z žarki genija. Lažičasopisju je dana oblast Eez vse rodove in ljudstva, čez vse jezike in narode. Ni dežele, ne mesta, ne vasi, ne hiše, v katero ne bi 1o lažičaso-pisje udrlo. Pocl vplivom časopisa prične človeštvo dan in pod vplivom časopisa ga končuje. In časopis, katerega dan na dan milijoni bralcev s strastjo požirajo, ta postane merilo za njih mi- LISTEK. Zgodovinski Božič. Na božični dan leta 496. se je zvršil na Francoskem dogodek svetovno zgodovinskega pomena. Frankovski kralj Klodvik je šel v slovesnem sprevodu na ta dan v cerkev v Reimsu, da je v navzočnosti škofov in posvetnih velikašev svoje države prejel sveti krst. Storil je ta korak po dolgem obotavljanju. Toda vzgled njegove soproge Klotilde in delovanje za sveto katoliško vero navdušenih škofov je pač moralo nanj dobro vplivati. Težila ga je samo ena skrb. Ali mu bodo njegovi hrabri Franki, s katerimi si je osvojil siagrijsko pokrajino, zadnji ostanek zahodno rimske države, s katerimi je dosegel združenje vseh frankovskih rodov in porazil mogočne Alemane, tudi v bodoče sledili, če bo zapustil svoje bogove. Saj je pomenjala v poganskem veku opustitev češčenja narodnih bogov ravnotoliko kot odpad od naroda in domovine. Kakor poroča Gregor iz Toursa v svoji »Zgodovini Frankov«, je odkrito povedal Klodvik te pomisleke škofu Hemigiju iz Beimsa, ki ga je poučeval v krščanstvu. »Rad,« jo dejal, »te poslušam, sveti oče; eno pa »ni povzroča skrbi. Ljudstvo, ki mi je sli, sodbo, načela njih dela v zasebnem in javnem življenju. In kakšno hrano nucli to časopisje svojim bralcem? Evangelist pravi: In zver je odprla svoja usta v preklinjevanje zoper Boga in njegovo ime, zoper vse. kar je sveto. Ta svoj poklic izvršuje časopisje z izvanredno spretnostjo. Bivanje božje, njegova vlada, božje zapovedi, učlovečenje, odrešenje, vse verske resnice so mu v zasmeh; cerkev in njene naprave izročene sovraštvu in zaničevanju. Vse, kar je svetega, plemenitega, dobrega, opljuvano in zasmehovano, razuzdanost in nenravnost pa poveličana. V uvodnikih boj proti cerkvi in vsaki oblasti, v novicah tendenci jozno zavita poročila, v podlistkih proslavljanje prešestva, v recenzijah hvala slabega in v anoncah priporočila raznih umazanosti. To je star recept za dušno hrano, katero dan na dan to časopisje na mizo krščanskih družin polaga. Ker je ravno Cerkev glavna ovira njihove zmage v tem boju, zato so namenjene najstrupenejše pušicc proti nji in vsem, ki jo varujejo in ščitijo, zato preganjajo ti listi katol. klerus in re-dove. Zato strahujejo katoliške organizacije, katoliško izobraženstvo, delavca, kmeta, obrtnika in uradništvo. Nobena znanost, nobena umetnost ne najde priznanja in milosti, ako ne služi laži in zmoti. Terorizirajo vlade, parlamente in občine toliko časa, da so postale slepa orodja v njih rokah. In posledica take pisave? Splošno zastrupljen je ljudske misli in Čustva. Vsa javnost stoji pod utisom teh listov: Časopisje nastavlja in odstavlja vlade, nareja in odstranja postave, dela milijonarje in berače. Širi se brezverstvo in odpad od Cerkve, izsesavanje ljudstva in revolucija dviga glavo. S čudom se svet vprašuje, od kod odpad izobražen-stva od Boga in Cerkve. Kaže se na poguben vpliv šole in univerze. Kaj nam pa pomagajo dobre šole in še tako dobro vzgojena mladina, ki iz teh šol v življenje stopa, če pa slabo časopisje v milijonskih iztisih kakor trtna uš vsak dober pojav razuma in srca opustoši in razje. To je zver, ob katere pogledu si moramo plaho vprašanje slaviti: Kdo ji je enak in kdo se ho ž njo vojskoval? Samo ena sila je na zemlji, ki se more meriti v boju s tem sovražnikom krščanskega ljudstva in ta sila je katoliško časopisje, ki nepristransko spri-čuje resnico in pravičnost. Vsak dan | vodi boj proti slepljenju ljudstva, od- podrejeno, noče, da bi jaz pustil svoje bogove.« Res je bilo mnogo Frankov, ki niso bili zadovoljni s postopanjem svojega kralja in ti so se pridružili njegovemu bratrancu Ragnaliaru. A velik del naroda je bil pripravljen slediti neumrljivemu Bogu, o katerem je pridigoval Retnigij. In nato se je dal frankovski kralj krstiti. Le težko je mogel razumeti Klodvik nauke krščanstva, in ko je stojiil pred svojim krstom v svečano okrašeno cerkev, je vprašal svojega učitelja He-migija, če je ta hiša nebeško kraljestvo! In ko ga je škof spomnil na mu-čeniško smrt Krista, kako je bil Odre-šenik zapuščen od svojih pristašev, obtožen in obsojen od svojih sovražnikov ter na križ pribit, je dejal: »Če bi bil s svojimi Franki zraven, bi se mu ne zgodilo ničesar!« Ta vzklik dokazuje otroško odkritost, s katero se je kraljevi krščenec pridružil krščanski Cerkvi. Novo krščeni frankovski kralj ni bil ob svojem krstu samo najmlajši, temveč tudi najbolj mogočen knez tedanjega katoliškega sveta. Grška država je bila tedaj vdana Akacijevi šizmi, germanski narodi v Italiji, južni Franciji, Španiji in severni Afriki pa arijanstvu. Samo v državi Burgundccv, Klotildinega poroka, je bilo število katoličanov precej znatno. Po močnem kriva skrivne načrte in nakane ljudskih zapeljevalcev in ščiti ljudstvo pred njegovimi izkoriščevalci. Brez dobrega časopisja postane narod prej ali slej plen svobodomiselstva in brezver-stva. Časopisje je sredstvo, po katerem govore naši politiki in voditelji s svojim narodom. Brez njega ostajajo zavijanja resnice nepobita. vsa velika dela cerkve brez uvaževanja, čednost brez varstva. Ustanavljajo se društva, zidajo se dobrodelni zavodi, cerkve, šole, izobraževalni domovi, toda vse to postane lahko rop našega svobodomiselstva, ako svojega dela z dobrim časopisjem ne jiodpremo. So ljudje, ki niti ne slutijo, da se vse naše javno, državno, socialno, znanstveno in gospodarsko življenje ne bo prej spremenilo, dokler ne poplavimo vseh naših slovenskih dežel s časopisi, ki krščanska načela zagovarjajo. Brez časopisja pademo kmalu na ono stališče, v katerem se nahajajo francoski katoličani, ki jih peščica prostozidarjev ob steno stiska. Zato naj ne ostane naš kl c, ki ga tukaj prinašamo, zaman! Naš lisi se bori že desetletja za uveljavljenje katoliških načel med slovenskim ljudstvom. »Slovenec« je baklja, s katero svetimo v to noč laži in zmote, katera bi rada legla na poljane slovenske domovine; naš list je jezik, s katerim glasno kličemo vse ljudi, ki so dobre volje, na delo in preporod našega ljudstva, in odbijamo vse napade in zahrbtnosti narodovih sovražnikov. Ko se zbirajo slovenske družine te lepe božične dneve pred jaslicami v kotu, skrbimo, da bodo izginili raz naših miz časopisi, ki se rogajo Onemu v obraz, čegar rojstvo danes slovenska družina s tako prisrčnostjo praznuje. Na delo za naše časopisje, naj bi ne bilo slovenske hiše, ki bi našega lista ne poznala. Kakoršno časopisje, taka bo tudi naša bodočnost! Peteri let! Dne 31. t. m. bo preteklo ravno 15 let, odkar se je ustanovila v Ljubljani »L j u d s k a posojilnic a«. Naša dolžnost je, da se pečamo s tem dejstvom, kajti »Ljudska posojilnic a« zavzema odlično mesto v naši deželi in v našem ljudstvu. Pri »Ljudski posojilnici« se prav vidi, kako ob umnem gospodarstvu iz malega vzraste veliko. Tu govore ne-spodbojne številke jasen in glasen jezik, ki ga mora razumeti vsakdo. frankovskem narodu, ki se je kmalu povspel do velikega političnega pomena, je katoliško krščanstvo med Germani kmalu dobilo premoč nad arijan-stvom, tako da so germanski narodi prestopali drug za drugim v katoliško Cerkev. Medtem so vzhodni Gotje in Vandali, ki so arijanstvu ostali zvesti in ki si niso mogli ravno zaradi tega zagotoviti svojega gospodstva nad podvrženimi katoliškimi narodi, podlegli pred napadi grškega cesarja Jusiini-jana. Z vso pravico imenuje Gregor i/. Toursa Klodvika »novega Konstantina«. Kakor je Konstantin v rimski državi pomagal zmagati krščanstvu nad poganstvom, ravno tako je Klodvik pospeševal med Germani zmago Cerkve nad arijanstvom. Kakor se je Konstantin tesno priklopil k Cerkvi ter se sam imenoval »škofa za zunanje zadeve Cerkve«, ravnotako je tudi Klodvik spoznal v vplivni Cerkvi močno podporo svoji vladi. Tudi kar se značaja tiče, se kaže pri obeh vladarjih velika enakost. Kakor je iskal Konstantin pri svojih podjetjih dostikrat samo dobička ter ni bil v izbiri sredstev preveč izbirčen, ravnotak je bil tudi Klodvik. Konstantin je zelo dobro vedel, da bo našel krepko in zvesto podporo v bojih proti svojemu smrtnemu sovražniku Galeriju aaino v Cerkvi, \ krščanski 1 Ko je »Ljudska posojilnica« končala svoje prvo upravno leto — 31. decembra 1896 — imela je hranilnih vlog 330.239 K 82 vin., čistega dobička 556 Iv 06 vin. in lastne glavnice (deležev in rezervnega zaklada) 1192 K 06 vin. Denarnega prometa je bilo v prvem poslovnem letu 1,203.822 kron 70 vin. Po preteku drugega poslovnega leta, 31. decembra 1897 pa je imela »Ljudska posojilnica« že hranilnih vlog 1,416.284 K 50 vin., čistega do-čika 9874 K 82 vin. in lastne glavnice 15.868 K 88 vin. Denarnega prometa je bilo v drugem poslovnem letu že 7,008.763 K 18 vin. In razvoj je šel dalje in dosledno kviško od leta do leta. Koncem 14. poslovnega leta — dne 31 decembra 1909 — je imela »Ljudska posojilnica« hranilnih vlog dvajset milijonov kron, natančno 20,023.451 K 32 h; dobička je bilo v li. poslovnem letu 76.31!) K lv! h, a lastna glavnica jo narastla v tem poslovnem letu na več kot pol milijona kron, natančno 503.575 K 98 h. Denarni promet je pa znašal v 14. poslovnem letu (1909) čez triinosem-deset milijonov kron, natančno 83 milijonov 396.037 K 13 h. In ko bo sklepala »Ljudska posojilnica« svoje račune za petnajsto upravno leto, ki konča 31. decembra t. L, bo v stanu pokazati novo sijajno napredovanje tudi v tekočem letu. Stanje hranilnih vlog konec 15. upravnega leta utegne znašati po dosedanjih podatkih okroglo edenindvnjset milijonov kron, in to kljub temu, da tekoče leto sicer v obče ni bilo ravno ugodno za štedenje. Lastna glavnica »Ljudske posojilnice« pa utegne z 31. decembrom t. 1. narasti vsaj na blizo šeststotisoč kron. Prav je, da se ustavimo nekoliko pri lastni glavnici, kajti ravno ta nam podaje posebno merilo za oceno zavoda. Rekli smo, da je znašala ta glavnica koncem leta 1909 svoto 503.575 K 98 h. Ta svota obstoji predvsem iz vplačanih deležev članov v znesku 20.948 K, vsa ostala vsota pa je prihranek iz štirinajstletnih upravnih dohodkov in služi, razun zneska 30.999 K 74 h, kot rezervni za k lati. Znesek 30.999 K 74 h je penzijski zaklad, katerega je osnovala »Ljudska posojilnica« leta 1902 za svoje uslužbence. Vsa ostala svota v znesku 451.628 K 24 h pa je čista »reserva«, iz katere bi se v prvi vrsti imela pokriti kaka zgu- stranki, katera se je ojačila vsled ponesrečenega. Dioklecijanovega preganjanja. Tudi Klodvik ni dvomil, da more pridobiti s krstom na svojo stran vse romansko prebivalstvo v Galiji. Ne dd se tajiti, da sta se oba vladarja pri-klopila Cerkvi tudi iz političnih vzrokov, in da tudi ko sla. to izvršila, nista, bila ravno vzorna krščanska kneza. Iz lega pa nikakor ne sledi, da nista imela, nobenega krščanskega prepričanja, kar se dostikrat ravno o Konstantinu trdi. V dobro Konstantinovemu krščanskemu prepričanju govori dejstvo, da si kljub velikim svojim zmagani, svoji neomejeni moči, kljub temu, da je pogosto posegal v delokrog Cerkve, ni nikdar |»ustil izkazovati božjih časti. Ako bi ne bil krščanskega mišljenja, bi nikakor ne opustil cesarskega božanstva.-ki je igralo za časa rimskih cesarjev tako veliko vlogo. Da pa je bil Klodvik, ki je tudi Cerkvi pustil večjo svobodo kol Konstantin, kljub svoji pogostokrat graje vredni nasilni politiki, veren knez. priča sam Bemigij iz Hoim-sa. ki ga je preživel za več let ter ga je. imenoval branitolja katoliške vere. S Klodvikoni se je pričel prestop Germanov v Cerkev. \ čemur leži pomen njegovega krsta. Še-le pozneje, ko je (»ostala država 1 ranko\ >amostojna. življenja polna krščanska država, v kateri se je zdru- Q ■ j ba, če so 110 bi mogla poplača t i iz tekočih upravnih dohodkov - slučaj, ki so ni nikdar primeril, odkar obstoji »Ljudska posojilnica«. In z 31. t. mos., ob koncu petnajstega lota svojega obstanka, naraste ta čista rezerva brez vsakega dvoma na več kot pol milijo na kron! To krepko nabiranje prihrankov je bilo seveda le mogoče, ker »Ljudska posojilnica« ni zasnovana na dobička-rijo. To najbolje dokazuje okolnost, da je zavod za loto 1909, ko je imel čistega dobičku 76.319 K 12 h, razdelil samo 530 K »dividende« na glavne deleže, ker ima v svojih pravilih modro določbo, da »dividenda« ne smo znašali nikdar več kol 5 odstotkov glavnega deleža, pa naj bo dobiček zavoda še tako velik! Iz vsega so vidi, na kako modri, solidni in sigurni podlagi je zasnovan ta zavod — in kako modro, solidno in varno je bil poljan skozi 15 let; ni čuda, saj možje, ki vodijo ta zavod, jamčijo zanj ne samo s svojim ugledom in svojo skušenostjo, temveč tudi z vsem svojim premoženjem. Gotovo jo, da ga ni zavoda v deželi, ki bi nudil vložnikom večjo varnost in večje udobnosti. Po pravici je postala »Ljudska posojilnica« donarstvena velesila v deželi. Po pravici uživa splošno zaupanje ljudstva, ki so ni dalo nikdar omajati po nobenem klevetanju ali obrekovanju, ki so je pojavljalo semtortje skozi teh petnajst let. Skozi vseh petnajst let je iskala »Ljudska posojilnica« svoj ponos edino lo v svojem solidnem poslovanju. Prezirala jo vso dnevne pojave, zan'ašajoč so na moč svojega ugleda in svojega dola. Tekom let ji je vzrastla marsikatera konkurenca. A »Ljudska posojilnica« so ni nikdar podala na pol nelojalne konkurence, nikdar ni hujskala zoper konkurenčno zavode, pustivši vsakemu svoj delokrog in držeča so načela: »Kdor hoče k nam, prav! Kdor hoče drugam, tudi prav — to je n j e g o v a stvar!« Zato pa je zadobila »Ljudska posojilnica« iokom petnajstletnega trudapolnora dela s p 1 o š e n ugled, s p 1 o š n o zaupanje. Po pošteni zaslugi. / Veseljem sr pridružimo uinogo-hrojiiim našim čitatoljom, ki pozdravljajo naš ljudski zavod ob dovršenem potnajsiletju; izražamo svojo prisrčne čestitke in kličemo: Vedno naprej! Mo¥i cestni mlm k Spisal deželni glavar F r. p 1. Š u ki j o. Ali je golo dejstvo, da namerava klerikalna deželnozbot ska večina z novim cestnim zakonom hrbtanec zlomiti ljubljanskemu davkoplačevalcu? Ali istinito trde oni politični kvaražugo-ni, kateri dandanes romajo iz ono ljubljansko krčme v drugo ter na brezštevilnih shodih oznanjujejo prestrašenemu volilcu ljubljanskemu, da bode naravna posledica ravnokar sklenjenega cestnega zakona gmotni pogin belo Ljubljane? Po natančnem izpraševanju svojo vesti javljam s polnim prepričanjem, da novi cestni zakon takih kvarnih posledic ne bodo imel. šo več, do duše sem uverjen, da je sklep deželnega zbora, vsled katerega je skrbeti za vzdrževanje in izboljšanje eost'ileg'A omrežja na Kranjskem deželnemu zakladu, tedaj vsem davkoplačevalfconi na Kranjskem, ne izvzenlši mesta ljubljanskega, utemeljen po svojem bistvu ter bode stolnemu mestu ne samo no škodoval, temveč celo koristil. Poskušati hočem z razlogi podpirati to svojo mnenje. In tu moram v prvi vrsti opozarjali na nek precacdens. »Nihil novi suh šole« velja (udi v tem slučaju. Položaj jo danes koncem leta 1910 do pičlco enak položaju iz leta 1884, ko je svoje dni tako preklicana lex Šuklje vznemirjala ljubljanske duhove. Razloček jo samo ta, da so je leta 1884 glavno mesto Ljubljana prifegnilo k troškoni ljudskega šolstva, dočim se hoče dandanes pritegniti k troškom cestnega neeraričnega omrežja. Tudi takrat se je kričalo in pisarilo proti zlobni nakani, vsled katere naj trpi 'stolno mesto in krvavi za kmetske občino po deželi, toda zaman je bil odpor. Načrt je postal zakon z dne ¿8. decembra 1884 (dež. zak. št. 1 ex 1885), jo kot tak v veljavi še danes in — svet se šo ni podrl, šo stoji ljubljanski rotovž in trava še no raste na ljubljanskem glavnem trgu. Nihče ne more zanikati, da vsaj ta zakon ni imel nobenih neugodnih posledic za mestno občino ljubljansko. Pripravljen sem na ugovor: To ne drži, vsled cestnega zakona bo Ljubljana prizadeta mnogo občutneje, zvišek davčnih bremen za ljubljanskega davkoplačevalca bode za cestne namene mnogo hujši. V tem pogledu je posebno zgovoren prijatelj dr. Ivan Tavčar. On straši in plaši poslušalce svoje s pretiranimi številkami tor jim s'ika klerikalno večino z najbolj kričečimi barvami, predstavljajoč jo, da hoče kar izmolzti davčno silo ljubljansko »saigner a blanc«, kakor je Bismarck dejal. No čudimo se temu. Lep in obsežen jo talent cenjenega voditelja narodno-na-predne stranke, toda boleha na neki slabosti: Budgetna vprašanja mu niso prikladna. Mož ne more nič za to, njegova narava je taka, bolj mu prijajo »mokro cvetočo roz'ce poezije«, nogo suhoparne številko. In kakor je dr. Tavčar vajen kot govornik in kot pisatelj posluževati se suporlativov, tako ga vidimo tudi pri razpravi finančnega učinka novega cestnega zakona izgubiva ti so v brezmejna pretiravanja. S posebnim ponosom naglaša tir. Ivan Tavčar tudi pri tej priliki, da Ljubljana plačuje 1,339.000 K direktnega cesarskega davka, dočim ima cela ostala dežela predpisanega cesarskega davka 2,400.000 K. Isto razmerje velja naravno tudi za doklade na direktne davke, katerih imamo, kakor znano, na Kranjskem sedaj 40 odstotkov. Pač imponuje sigurnost, s katero gospod kolega dr. Tavčar manipulira s svojimi številkami. Zalibog moram že tu konštutirati, da dr. Tavčarjeve številko glede ljubljanskega davka niso natančne. Ljubljana je namreč v istini lota 1909 plačala direktnega cesarskega davka, podvrženega dokladam. lo 1 030.150 K 12 h, v primeri tedaj z dr. Tavčarjevim računom manj za 3U3.000 kron. kar je gotovo dokaj znatna vso-lioa. Dr. Tavčar je namreč spregledal v svojem računu, da jo za vprašanje deželnih doklad (torej tudi cestnih) re- levanten Jo oni davek,-«d katerega je sploh treba plačevati doklade. Odpade tedaj za Ljubljano Sodslotni davek od davščin prostih poslopij, ves rentni davek in vsa osebna dohodnina ter pla-čarina. To je gospod dr. Tavčar prezrl in odtod izvira prva njegova računska pomota. Ali pri loj oceni je naposled le ozirati so, rekel bi, na poedine ž i v o davkoplačevalec ljubljanske. Odtegniti je tedaj od skupne davčne vsoto zlasti ona pridobnina, vplačana od podjetij, javnemu računu podvrženih. Med njimi imamo lota 1909 n. pr. južno železnico, katera jo plačala v tem letu okroglo 210.000 K. Istotako so odrajtale državne železnice v Ljubljani okroglo 80 tisoč kron. Kranjska hranilnica, o kateri dvomimo, da bi bila narodno-na-predni gospodi preveč na srcu, plačuje 23.600 K itd. Vsega skupaj znaša davek od železnic, akcijskih družb in denarnih zavodov v Ljubljani zgolj na posebni pridobnini' 407.811 K, katerih naravno 11 i upoštevati pri akutnem vprašanju o obremenjenju ljubljanskih davkoplačevalcev povodom novega cestnega zakona. Kajti kdo bi se osmelil trditi, da je krivica, ako se železnice pritegnejo k troškom ces nega omrežja? Do sedaj k temu absolutno nič ne prispevajo in vendar imajo baš železnice največji interes na dobrih cestah, saj je vsaka cesta celo zadnja občinska pot, neka živa dovodnica k železnici! Dobro stanje teh cest silno vpliva na promet in torej tudi na že-lezničen dohodek. Ali dosedaj, dokler jo bila Ljubljana izvzeta od prispevanja k cestnim potrebščinam po deželi, tem železnicam blizu nismo mogli. K pokritju cestne potrebščine pritegniti jih pa nikakor ni mogoče drugače, kakor da v eno gospodarsko celoto združimo celo deželo tudi v tem pogledu tor tako mestno občino ljubljansko pri-tegnemu velikemu deželnemu cestnemu skladu. Tedaj jo povsem jasno: Ljubljanski davek znaša le okroglo 1.026 000 K. Od tega je za naš namen odbiti 407.800 kron, preostaje tedaj vsota direktnega cesarskega davka, katero dejansko plačujejo poedinci-davkoplačevalci v glavnem mestu v znesku 628.200 K. Pri tej priliki naj mimogrede popravim neko vobče razširjeno napačno misel, da mora namreč mestna uprava ljubljanska iz svojega plačati vso potrebščino mestnega cestnega omrežja. Tudi temu ni tako, kajti v izredni meri prispeva k temu drža v a. Na primer tlakovana Dunajska cesta in doloma asfaltovana deloma makadamizovana Bleiweissova cesta zadevata državni zaklad, no mestnega. Ako je znašal po računskem sklepu mesta ljubljanskega za leto 1909. ves trošek za popravo in vzdrževanje cest ulic. trgov in sprehajališč vsoto 62.673 K 60 vin., uvaževati jo temu nasproti, da je ob istem času morala država žrtvovati za vzdrževanje državnih cest v mestu ljubljanskem na 13.000 Iv ter da ima (a vsota skom nad 13 000 Iv ter da ima ta vsota Celo v deželnem zboru, kjer se govorniki. poslanci narodno - napredne stranke iz lahko umljivih razlogov izražajo bolj previdno in reservirano, trdil je gospod dr. Tavčar v seji dne 21. oktobra t. I. v cestni razpravi, »da bodo Ljubljana takoj pričetkom več kakor 200.000 K morala prispevali za deželne ceste, in ker bode ta deželni izdatek rastel in se množil kakor gobe po dežju, bo čez nekaj let Ljubljana imela vsled toga cestnega zakona za 300.000 do 400.000 K več novih le mili izdatkov«. Hipérbola, gospod doktor, huda hipérbola! Račun je povsem drugačen. Vi sami znate, da imamo v deielnem stavbnem uradu prav ugledne strokovnjake, zanesljivo tudi v njihovih računih. Ti računajo priras.ek doklade, povzročeno po vzdrževanju cest na podlagi novega cestnega zakona za soda, z 12 do 14 '/c. Za svojo osebo sem uverjen, da so bodo po ingerenci deželnega odbora in po modernizovanju naše cestne uprave dotični odstotek še dal znižati, ter da burno izhajali končno v to svrho morda z 10f/c. Koliko bi tedaj prišlo cestne naklade na one poedince-davkoplačevalce v Ljubljani? Gori sem izračunal tangento cesarskega davka v Ljubljani, plačano od te skupine na 628.000 K. Da smo popolnem natančni, treba tu vpoštevati tudi davčni odpust od zemljiščnega in hišno - na jemninskega davka, kateri znaša skupaj 60.475 K. Vsled tega dobimo dokladno podstavo v znesku vsega skupaj 688.475 kron; 10 9r breme tedaj povzročeno po pritegnitvi ljubljanske mostne občine k troškom cestnega zakona, znašalo bo okroglo 69.000 K na leto, torej niti od daleč no toliko, kolikor je izumila pre-bujna fantazija pesniško navdahnjenega deželnega odbornika dr. Tavčarja. Priznavam pa, da je tudi to lep denar. Ali vprašam: Ne dobiva li glavno mesto dežele Kranjske za tako žrtev primerne kompenzacije drugod? Naj mi ne zamerijo veleučeni gospodje doktorji narodno - napredne stranke, ako jim prav hladnokrvno nekaj povem. Ko sem vodil meseca oktobra tega leta v deželnem zboru razpravo c cestnem zakonu ter s predsedniškega sedeža pazno zasledoval debato, čuditi sem se moral temu, da so priprosti go vori priprostih kmetskih govornikov 1 tej točki po zdravi svoji razsodnost daleč nadkriljevali retorično zaokrože ne izpeljavo — Bog mi odpusti ta grel — akadomično šolanih govornikov Lc-ti'so popolnoma prezrli, da pomenj dobro urejeno cestno omrežje baš z glavno mesto, katero je ne le političn in upravno, temveč na Kranjskem tuc zemljepisno sredo toč je celo dežele, z* ' znamenit napredek v preskrbi z ži\\ in drugim konsumnim blagom z en strani, z druge pa izdaten impulz kup čijskemu prometu. Predaleč bi segalo da. bi to hotel na drobno izpeljati. Na. omenjam tukaj le ceno drv, katera je sedaj žc vzrastla do neznosne višine 12 K in več za kubični meter. Ali Ljubljančani ne izprevidijo, da kakor hitrel so pomnoži ponudba glede tega blagáj po zboljšanih cestah in tudi toliko obrekovanih gozdnih potih, se žc vsled tega naravno mora znižati cena njegova. In še nek moment je, katerega ne gre prezirati: ono notranjo vez, katera spaja blagostanje glavnega mesta z blagostanjem dežele, ono intimno solidarnost gmotnih interesov med enim in drugim faktorjem. Dovolj je, da se tega etično-političnega, pa. tudi v gospodarskem oziru pro važnega momen- žil kelstski, frankovski in germanski element na krščanski podlagi, jo bilo mogočo spoznati pomen izpreobrnenja Frankov v pravi veličini. V tem tiči tudi pojasnilo, da jo še-le v IX. stoletju za časa škofa Ilinkmara v Roimsu nastala pravl jica, da je pri krstu Klodvi-ka prinesel angel z lilijami pretkano zastavo z neba, kakor tudi bel golob stekleničko z oljem, ker ni mogel klo-rik, ki bi moral mazila prinesti, skozi gnječo v cerkev priti. V cerkvi v Reim-su so shranjevali stokleničieo, iz katere so mazilili francosko kralje pri kronanju. Za časa francoske revolucije je to slekleničico poslanec Hotno razbil. Klodvikov krst je bil izvršen v ("•noiii dnevu, a no tako pokrisljanjciijc Frankov, ki se ni vršilo samo leta, tomvoč stoletja. Žalostno dejstvo jo, da jo v frankovski državi v merovinški dobi vladala velika uravna podivjanost. To so dostikrat očita Cerkvi, češ da ni zmožna, biti učiteljica narodom. Stvar pa je druga. Posameznika, ki prav razumeva krščanski nauk ter narodi sklep, da bo svojo nadaljno življenje po njem uravnal, moro krst popolnoma izpremoniti, drugače pa jo pri izpreobrnenju naroda, ki prestopi li krščanstvu bolj iz ljubezni do svojega voditelja kakor iz lastnega prepričanja. Izprememba javnih in zasebnih razmer kakega naroda v krščanskem smislu ni delo desetletij. Da so jo Cerkev izkazala kot učiteljico frankovske-ua naroda, je razvidno ž« iz tega, da so ji jo po dolgoletnem trudu vendar posrečilo, krščanskemu duhu popolno veljavo pridobiti. Od francoskih menihov so prejeli germanski rodovi krščansko vero. Tri stoletja so minila od tega znamenitega božičnega slavlja. In ob največjem slavij u krščanstva so je zopet izvršil važen dogodek, ki ni bil samo velikega pomena, za Franke, ampak za vos krščanski svet. Na božični dan lota. 800, jo bil kronan v Rimu frankovski kral j Karol Veliki za rimskega cesarja od papeža Leona III. S toni jo bilo obnovljeno razrušeno zahodno - rimsko cesarstvo in obenem tudi postavljeno na krščansko podlago. Poleg cerkvcne-ga'poglavarja je dobil katoliški svet tudi posvetnega. Novo cesarstvo jo imelo izpolniti veliko nalogo. Koncem 8. stoletja jo bilo pokristjanjenjo germanskih rodov večinoma že izvršeno in pričelo so jo s po-kristjanjoin Slovanov. Za ustvaritev veliko krščanske družino narodov jo bilo treba podporo mogočnega vladarja, ki bi mogel skrbeti za vzdržavanje miru mod krščansk mi narodi, s čemur naj bi so nudila prilika mirnemu delovanju Cerkve. Od bizantinskega vladarja Cerkev ni mogla pričakovati pomoči, lo Sokoli videli, kaj so storili, so zbežali. Ranjenca so nezavestnega prenesli v hišo. Brzojavno poklicani zdravnik jo ranjenca zašii, a ni dal nobenega upai a, da ozdravi. Ranjenec je sicer še prišel k zavesti, a drugega ni vedel povedali, kakor to, da so ga Biljanci. Umrl e v strašnih bolečinah v ponedeljek ob 10. uri zvečer na svoiem domu (in ne v bolnišnici). V ponedeljek so pripeljali v Gorico osem biljanskih Sokolov, včeraj pa še šest do osem. Tako so skoro vsi biljanski Sokoli pod ključem. Ču-jemo, da bo moral najbrže v zapor tudi višnjeviški učitelj. Kozanci ali Orli pa pri tem žalostnem dogodku niso prav nič udeleženi. Grdo je, da skušajo liberalci druge potlačiti v zadevo, ki so jo sami zakrivili. Rajnik po političnem prepričanju ni pripadal nobeni stranki. Vafeilo m protialkoholni shod duhovnikov. ki bo v četrtek, 20. decembra v Ljubljani v dvorani S. K. S. Z. (»Union«) ob 9. uri dopoldne. Razpored: 1. Pijančevanje — največja ovira dušnega pastirovanja. Poroča župnik I. Plantar i č. 2. Delo treznosti pri šolski mladini, v- Kaplan F r. Golob. 3. Katekizem protialkoholni za šolarje in odrasle. — Ivatehet I g n. Za-plot n i k. 4. Abstinenčni odseki po društvih in družbah. — Kaplan J. Pod-b e v š e k. 5. Družba treznosti v župniji. — Župnik A. M r k u n. 6. Druga sredstva v tem boju. — Župnik A. Mrkun. 7. Naše postopanje nasproti izgredom po gostilnah, plesom, motenju božje službe itd. ter nasproti gospo-skarn v tem oziru. — Dekan Mat. Rili a r i n d r. P e g a li. 8. Slučajnosti, nasveti, predlogi. Zaradi velike praktične važnosti tega posvetovanja se gg. duhovniki vljudno vabijo na ta shod. Tudi izven-kranjski duhovniki so najvljudneje vabljeni. Ako pride kaj gospodov s Štajerskega, se bo razpravljalo tudi: 9. Kako zatreti šnops in ž njim edruženo demoralizacijo in ponemče-vanje slovenskega ljudstva na Štajerskem. Božične počitnice bo shod duhovnikov, velikonočne pa enak shod učiteljev, katerih protialkoholna zveza tudi povoljno narašča. Društvo slovens» trgovskih potnikov je imelo včeraj zvečer svoj redni občni zbor v salonu hotela »Ilirija«. Vodil ga je predsednik g. Schiffrer, ki je po-vdarjal uvodoma potrebo stanovske organizacije • potnikov. Ako se hoče imeti uspehov, je treba agitacije za organizacijo in složnosti. Podpri dnik g. Dolničar je omenjal neugodno .-tanje, v katerem so splošno slovenski potniki. Slovenci odhajajo v tujino, a pri nas izborno prospevajo čifuti. Na slovenskem in slovanskem svetu je toliko dobrih služb za slovenske potnike, potrebujejo .jih — a vsled nezadostne organizacijo se to vprašanje no more ugodno rešiti. — Tajnik g. Sever jo poročal, da je imel društveni odbor 17 sej, ki se jih je udeleževalo povprečno po sedem članov. V enem slučaju je delovalo razsodišče. Rednih članov je 53 (1. 1. 46), podpornih pa 65 (1. 1. 50). Društvo je sprejelo 2H dopisov, 452 pa odposlalo. Informacijski register še ni popoln, ker niso odgovorili na vpra-šalne pole. Posredovalnica za službe je imela malo posla, — premalo zanimanja zanjo. — Blagajnik g. Armič je poročal o gmotnem stanju društva. Dohodkov je bilo leta 1910 1691 K 44 h, stroškov 1246 K 29 h, prebitka 145 K 15 h; denarnega prometa je bilo 2937 K 73 h (1. 1. 2040 K 43 h), torej za 897 K 30 h več kot lani. V trgovski obrtni banki jo naloženih 334 K. Inventar jo vreden 153 K 72 h. V poštni hranilnici jo 96 K ii h, v ročni blagajni pa 2 K 71 h. Proračun za leto 1911 izkazuje 1156 K dohodkov, 392 K izdatkov. 764 K prebitka. Tvrdka Wilkinson Heywood & Clark v Londonu je darovala društvu 20 K. Računski preglednik gosp. Borštnik jo izjavil, da so se našli vsi v redu, nakar se je izrekla blagajniku zahvala in absolutorij. — Letni prispevki članov se določijo isti kot za preteklo leto, namreč 26 K. — V odbor se izvolijo: za predsednika Fr. Schiffrer, za odbornike Vekoslav Dolničar, Miro Domicelj, Žarko Sever, Dragotin Seljak, Maks Armič, Drag. Sirec, Fr. Remic, Tršan, Vernik, Borštnik, Somer, Šelovin. Pirnat, Murnik, za računska preglednika pa Veber in Franke. — Nato je poročal g. Seljak o spremembi društvenih pravil. Tozadevni predlog je bil soglasno sprejet. — V začasno razsodišče se izvolijo: za predsednika dr. Švigelj, za člane Dolničar, Sever, Franke in Lenart. — G. Domicelj je poročal nato o prisilnem starostnem zavarovanju treovskih potnikov. Sklenil se je poslati protest proti temu, da so pritegne v starostno zavarovanje po zakonu z dno 16. decembra 1909 tudi trgovsko potnike, na notranje ministrstvo. To pa zato, ker bi z ozirom na začetek zavarovalne dolžnosti dobili potniki pravico do starostne rente šele v starosti, ki jo malokdo doseže. — Po referatu g. Armiča se sklone pozvali sorodne trgovsko organizacije, naj se sestavi pripravljalni odbor za ustanovitev zveze slovenskih trgovskih društev. — Končno je navzoči g. clr. švigelj, ki jo pristopil društvu kot podporni član, povdarjal, da je vedno pripravljen brezplačno zastopati društvo, nakar je predsednik zaključil občni zbor ob pol 1. uri. Dnevne novice. Vesel Božič vsem Slovencem, ki so blage volje! -{- Dalmatinski bankerot. Povodom vslopa dalmatinskih pravašev v »Slovenski klub« so pisali slovenski in hrvaški liberalni listi, da so to storili, ker je slovenska »Zadružna zveza« v dalmatinsko zadružništvo vložila mnogo denarja, a sedaj grozi dalmatinskemu zadružništvu polom. »Hrvaška država« javlja, da se z obrekovalci dalmatinskega zadružništva že peča sodnija. Sedaj pripoveduje Stražičič, ki je pisal dotič-ne članke v dalmatinskem liberalnem listu, da so mu ta članek poslali iz Kranjskega naši slovenski liberalci. Naš »Slovenski Narod« ga je pa zopet ponatisnil in dodal, da »tako piše neodvisno od njega nek ugleden dalmatinski list«. + Deželna banka. Včeraj je imel kuratorij deželne banke v posvetovalnici deželnega odbora svojo prvo sejo. Prisoten jo bil tudi deželni glavar. Izmed kuratorija so bili navzoči vsi člani izvzemši gospoda barona Apfaltrer-ja, kateri je svojo odsotnost telcgrafič-no opravičil in po sodnijskih poslih zadržanega dr. Eggerja. Sejo otvori predsednik deželno banke gospod Karol Pollak ter iskreno pozdravi deželnega glavarja in člane kuratorija. V kratkem nagovoru odgovori deželni glavar zahvaljujoč se na povabilu ter izreče na-do, da bo tako važni novoustanovljeni deželni zavod pod umnim vodstvom svojega predsednika ter s složnim naporom članov kuratorija uresničil one daleč segajoče nade, katere po vsej pravici stavlja deželni zastop vojvodine Kranjske in celo prebivalstvo naše deželo v novo deželno banko. Potem se je vnel živahen razgovor o nastavljenju bančnih uradnikov in o prostorih, katero bodo omisliti deželni banki najprej začasno, potem pa definitivno. Skoraj vsi navzoči so se udeležili te razprave. Končno so v enem kakor v drugem pogledu obveljali nasveti kuratorja dr. Ivana šustoršiča in sicer se je doseglo popolno soglasje pri vseh glasovanjih. Toliko za danes. Zborovanje je trajalo od pote do pol osme ure zvečer. V obče konštatujemo da je stvarnost in soglasnost pri prvi seji kuratorija naravnost bonum omen za nadaljnje poslovanje prevažnega tega deželnega zavoda. Iz deželnega odbora. Po nasvetu deželnega glavarja Fr. pl. Šukljeja, je deželni odbor v seji dne 23. decembra 1910 soglasno sklenil, da odstopi zadevo glede nakupa i 11 razdelitve p 1 e m e 11 s k c živine in p r a š i -č o v c. kr. Kmetijski družbi s pogojem, da so ohrani deželnemu odboru v vsakem oziru zadosten vpliv na dotično agendo Kmetijske družbo. — Dež. živinorejski nadzornik inž. Rataj se pošlje za par dni v Rcpnje, da bo na 011-dotni gospodinjski šoli poučeval o živinoreji in mlekarstvu. — Dež. odbor se je obrnil do c. kr. ministrstva za javna dela in do c. kr. ministrstva za državni prispevek ncerarskim cestam na kranj-skem kraškem ozemlju. -f »Glavna posojilnica« sklicuje izvanredni občni zbor svojih članov na 29. t. m. v malo dvorano »Mestnega Doma« v Ljubljani. — Ta zavod, ki 11111 načeljuje advokat dr. TI u d n i k , je prišel v zadnjem času v težave; stvar občnega zbora bo, sklepati o položaju. — »Glavna posojilnica« obstoji kakih 13 let na ljubljanskem trgu. Osnovala so jo okoli lota 1897. kot konkurenca, zoper našo zavode. Njeno poslovanje so ni povspolo nikdar do večjega obsega, četudi nosi naslov »Glavna«, ki v razmerah ni bil nikdar opravičen. Poroča so nam, da razširjajo brezvestni in neumni ljudje po Ljubljani vest, dn ima »L j u d s k a posojilnic a« pri »Glavni posojilnici« večjo vlogo. — Naznanjamo, da jo ta vest popolnoma zlagana. »Ljudsko posojilnica« nima pri »Glavni posojilnici« niti vinaicja vloge in jc tudi nikdar imela ni. Za vsakega poznavalca razmer je ta laž brezmejno neumna, če so Domisli, da je »Glavna posojilnica« poslovala od vsega početka kot konkurenca zoper »Ljudsko posojilnico«! — Pri tej priliki tudi konštatujemo, da »Glavna posojilnica« ni včlanjena v ljubljansko »Zadružno Zvez o«, temveč da je včlanjena v Celjsko »Zadružno Zvezo«, s katero naši zavodi seveda tudi nimajo nikakršnega stika. + Velikodušen božičen dar istrski družbi sv. Cirila in Metoda v obliki vinkulirane obveznice avstrijsko državne rente v znesku 2S.000 K je poklonil neimenovan dobrotnik te dni. Obveznica prinaša vsako loto 500 K obresti! Društveno ravnateljstvo se je obvezalo, da se bo držalo pogojev: da se bo denar porabil vestno edino le v smislu družbinih pravil in da se ime velikodušnega darovatelja ne objavi do njegove smrti. Ko bi ljubi Bog hotel tudi »Slovenski Straži« obuditi kakega takega moža — čeprav bi svota ne bila tako ogromna! Živela hrvaška narodna požrtvovalnost! -f- Frančiškanska zadeva v Bosni. Iz Rima se poroča iz krogov Vatikana, da ima sporno zadevo, ki že dolgo časa obstoja v Bosni med frančiškani in škofom dr. Stadlerjem, v rokah kardinal Vivos y Tuto, ki vodi vsako preiskavo strogo in nepristransko, tako da lahko z mirno vestjo pričakujejo pravične odločitve. Zato pa naj bi se do končno odločitve katoliški listi ne vmešavali v to stvar kakor je to n. pr. storila zadnja »Quartalschrift« iz Linca. + V gosposko zbornico je imenovan novi krški knezoškof dr. B. K a 11 n e r. -j- Kaj je z izselniškimi odseki v društvih S. K. S. Z.? Izseljenci, ako hočete ugodno in ceneje potovati v tujino, oglašajte se pred odhodom v naši pisarni, prodno se z agentom pogodite. — Naročajte slovenski izselniški list »Ave Marija«, ki izhaja mesečno v New York n, naroča se pa v naši pisarni in stane 11a leto 1 K pod pogojem, ako se ga naroči vsaj tri iztise skupaj (enega za duhovnega voditelja, enega za knjižnico in enega za odsek sv. Rafaela). Posamezniki ga dobe po 1 K 50 vin. — List. prinaša razne novosti širne Amerike, tičoče se slovenskih izseljencev. Pisarna družbe sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32 v hiši »Zadružne zveze«. -j- Lepša izdaja »Bogoljuba«. V smislu naznanila v zadnji številki za-vršenega letnika se je priredila poleg navadne še druga, finejša izdaja »Bogoljuba« na boljšem popirju in z lepšim tiskom — dasi se doslej še ni oglasilo zadostno število naročnikov 11a to izdajo. Vzrok tej boljši izdaji je ta: ker se navadna izdaja zaradi velike množine tiska 11a rotacijski stroj, kjer se ne da tako fino izvršiti, in ker 2a ceno dveh kron sploh ni mogoče več nuditi, želeti je pa vendar, da ima list s tako vsebino tudi kolikor moč lopo obliko, in ker se je od nekaterih strani tudi želja po toni izrekla, zaradi tega se je računilo, da bodo boljše situirani naročniki radi primaknili eno kronico, če dobe za to lepši list. Ta izdaja se bo poslala 11a ogled onim, ki jih dobivajo po več skupaj in nekaterim posameznikom, in prosimo, da jo pregledajo ter pokažejo in priporoče tudi drugim ter sporoče upravništvu vsaj do 10. januarja, kdor se odloči zanjo. Prvo številko navadne izdaje, ki so jo že prejeli, lahko obdrže, ali če mogoče, od-dado naprej; vračati ni treba ni ene ni drugo. Tudi oni, katerim se ne do-pošlje na dom, jo lahko dobe (osebno ali po pismu) pri upravništvu. — Prosimo, naj se o božičnih praznikih priporoča »Bogoljub« v naročbo. — Uprav-ništvo. Novost v telefonskem prometu. Trgovinsko ministrstvo jo povprašalo trgovinske zbornice, kako da sodijo, če bi stranke samo brzojavile. Zdaj lastniki telefonov lahko pod gotovimi pogoji brzojavijo po telefonu tako, da narekujejo pošti brzojavko. Ministrstvo pa hoče uvesti avtomatične brzojavne aparate na Dunaju, v Pragi in v Trstu. Na Dunaju se avtomati takoj uvedejo, če se priglasi 100 abonentov in se obvežejo za deset let, da bodo plačali letno kot abonnement 650 K. -f- Knjigovodski tečaj v Novem mestu so prične dne 27. t. 111., točno ob 10. uri dopoldne v ljudski šoli v frančiškanskem samostanu. -f- Volitve v zavarovalnico proti nezgodam se bodo vršile dne 29. t. 111. Kdor ni še poslal glasovnic, naj jo takoj pošlje na obrtnopospeševalni zavod v Ljubljano. - - Izobraževalno in zabavno društvo »Kranj« ponovi 11a sv. Štefana dan, 26. decembra, t. 1. ob 3. uri popoldne v »Ljudskem domu« v Kranju zgodovinsko narodno igro »Miklova Zala« v štirih dejanjih (osmih slikah). Dramatiziral .Tos. špicar. — Vstopnina: Sedeži od I. do 111. vrste 1 K, od IV. do VI. vrste 80 vin., ostali sedeži po 60 vin.; stojišča 40 vin. Za nečlane vsaka vstopnica 20 vinarjev več. Dijaške vstopnice po 30 vin. Dobivajo se vstopnice v »Iliriji« v Kranju in pred začetkom predstave pri blagajnici. — K mnogo-brojni udeležbi vljudno vabi odbor. — Katol. slov. izobraževalno dru* štvo Vič-Glince vabi h gledališki predstavi, ki jo priredi na praznik sv. Štefana dne 26. decembra 1910 v »Društvenem Domu« 11a Glincah št. 193. Začetek ob 4. uri popoldne. Spored: 1. Petje: Dr. Gustav Ipavec: Lipa, poje moški zbor; RazIag-IIeidric.lt: Sirota, poje moški zbor z alt-solo; Gruber: Sveta noč, poje mešan zbor; Gruber: Veseli se, poje mešan zbor s spremlje-vanjem okrestra. 2. »Na betlehemskih poljanah. Božična igra s petjem v treh dejanjih. Poslovenil Fr. Riliar. 3. »Satan.« Igrokaz v enem dejanju. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 krono, II. vrste 70 vin., 111. vrste 50 vin. Stojišča 30 vin. — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na /rhniki priredi v ponedeljek 26. t. m. ob 6. uri zvečer veselico v »Društvenem Domu«. Uprizorila se bode zanimiva tridejanka »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta«. Zatorej prijatelji poštenega razvedrila, na svidenje v ponedeljek v »Društvenem Domu« ! — Iz Dravelj. Odkar imamo tu svojo lastno katoliško izobraževalno društvo, je pri nas čisto novo življenje. Predavanja in druge prireditve nas združujejo in kar nekam prenavljajo. Najnovejši dokaz temu je strojna zadruga, ki je vzrastla iz predavanj v društvu in pa iz potrebe medsebojnega združevanja. Nova strojna zadruga bo imela svoj delokrog le v soseskah Dravlje, Zgornja Šiška in sosednjih vaseh. Pretekli torek je bil I. redni občni zbor. Naš prijatelj župan Belec nam je razložil pravila in dal vsa potrebna navodila. Pristopilo je takoj 31 članov-posestnikov. Za načelnika je bil soglasno izvoljen posestnik in kmetovalec Franc Tomé; odborniki pa so Jožef Jerinc, Valentin Sirnik, Jakob Bab-nik (Zg. Šiška), Melhijor Zore, Franc Be^lič in Rok Kunovar. Slamoreznico in motor s težo 1750 kg in z močjo 5 do 71/2 konjskih sil smo že dobili po »Gospodarski zvezi« v Ljubljani od firme Kovarik iz Prosnice. Kmetijsko društvo v Št. Vidu ima že nad štiri leta^ motor iste vrste in od iste firme v rabi) in je z njim zelo zadovoljno. Tudi nami Bog daj srečo! — Iz Št. Vida nad Ljubljano. Za-1 vod sv. Stanislava je dobil električne/ razsvetljavo. — Poslopje nove šole jeJ dozidano do vrha; tudi strešni stol jcf že postavljen. Do novega leta bo tudy krovec dovršil s kritjem; notranje dele. se bo nastavilo spomladi. — Dekliškai Marijina družba bo na praznik sv. šte-J fana predstavljala Sardenkovo »Materi dolorosa«. Na praznik sv. Treh Kraljev pa bodo na šentviškem odru članice draveljskega katol. izobraž. društva predstavljale žaloigro »Vestalka«. Tudi šentvidski gasilci priredijo njih običajno predpustnico na novega leta. — Razglednice Zveze Orlov v Ljubljani so dosedaj naročili sledeči odseki: Batuje Selo, Kamnagorica, Ljubljana, Stara Loka, Selce nad Škofjo Loko, Šmartno pri Litiji in Vrhnika. Bratski odseki, sledite tem vzornim odsekom, saj bodetc to storili v svojo lastno korist! — SOletnica »Obzora«. Zagrebški »Obzor« izhaja letos 50. leto. V proslavo tega spomina bo izšla jubilejna 100 strani obsegajoča številka s podobami, v kateri bo opisana zgodovina lista in njegovi sotrudniki. — Tihotapci tobaka v Bosni. Začetkom tekočega meseca so se v Nc-vesinju neko noč srečali tihotapci in finančna straža. Prvi so oddali štiri strele, financarji pa šest. Ranjen jo bil en tihotapec, eden pa vjet; pri njem so našli V/2 kg tobaka. — Babice v Bosni se organizirajo v lastnem društvu. — Kongres bosensko-hercegovske« ga delavstva se je rninolo nedeljo vr šil v Sarajevu. — 50vinarski novci. Nova pogodba o kovanju denarja, bi morala biti prav za prav že sklenjena mod Avstrijo in Ogrsko, ker potečo dosedanja pogodba z 31. decembrom t. 1. Ravno tako kakor bančni privilegij bo tudi ta pogodba podaljšana za šest tednov. Po novi pogodbi za kovanje denarja naj bi se dovolilo nadaljnje kovanje denarja srebrnih kron, petkronskih novtfev in zlatnikov po 100 K. V zadnjem času pa je stavila dunajska trgovska zbornica predlog, naj so kuje tudi oOvinarsko novce. V resnici se marsikje opaža potreba nekakega srednjega novca mod dvajsetico in krono. — Novo izumljene slovenske igralne karte. Tukajšnja na novoz ustanovljena »Prva slovanska tovarna igralnih kart«, o kateri je opažati Že sedaj veliko zanimanja, je včeraj predložila vzorce novo izumljenih slovanskih igralnih kart posebnim izvedencem v oceno. Kakor se sliši, je bila kritika nad vse pričakovanje povoljna V kratkem bode vstreženo vsem, ki se toliko zanimajo za ta novi proizvod. — Za »Lega Nazionale« je dovolil mestni svet v Trstu podporo 15.000 K. Prejšnja leta je znašala ta podpora navadno 5000 K. Kakor vidimo, zvišujejo se dohodki društvom, ki hočejo razna-roditi Slovence. Sveta naša dolžnost je, da tudi mi pospešimo nabiranje darov za »Slovensko Stražo«. Slovenske občine, poklonite »Slovenski Straži« novoletni dar. Rodoljubi! O božičnih praznikih in novem letu nabirajmo v družbah veselih Slovencev za prepo-trebno »Slov. Stražo«! Ljubljanske novice. lj II. redni koncert »Ljubljane« se vrši v nedeljo 8. januarja 1911, ob pol 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Kakor že omenjeno, velja ta koncert slavlju sedemdesetletnice skladatelja F. Gerbiča in bo temu primerno obsegal izključno njegovo skladbe iz starejše in novejše dobe ter dvoje slav-ljencu ob priliki sedemdesetletnice po-klonjenih kompozicij St. Premrla in p. Hug. Sattnerja. Koncert bo deloma simfoničen, deloma vokalen. Kot simfonik je Gerbič pri nas malo ali nič poznan. Zato bo tem interesantneje čuti dvoje njegovih simfoničnih del, »Slovansko balado« in »Slovansko rapsodijo«. V obeh je spoznati, kako suvereno Gerbič obvladuje veliki orkester in kako mojstrsko logično razpreda svoje misli. Sosebno rapsodija je velika, skoro pol ure izvajanja potrebujoča skladba, ki se bo jednako, kakor balada prvič javno izvajala. Ker je Gerbič tudi na polju cerkvene glasbo mnogo odličnega zložil, privzel se je v program »Sanctus« in »Benedictus« njegove zadnje instrumentalne maše ter »Ave Maria« za ženski zbor s klavirjem in harmonijem, 2 gosli in 2 sopran-solo, ki so je z odličnim uspehom opetovano izvajal vpričo najodličnejše poljsko družbe na konser-vatoriju v Lvovu. Dalje sta na sporedu dva znana, zelo ljubka mešana zbora, iz katerih veje pristna, nekvarjona poezija iz našega polja in kmečkega življenja, »Žitno polje« in »Čebelar«, zatem St. Premrlov mešani zbor »Pesem žrjavov« na besede dr. L. Lenarta, modern, mogočen zbor, ki se bo tu prvič izvajal. — Moški zbor izvaja pet skladb Gerbičevih, komponiranih v narodnem duhu. Od teh bodo štirje popolnoma novi. — Naša ljubka, po svojem pastoznem altu vrlo slovita gospica Peršlova bode prednašala pesem izGer-bičeve opero »Kres« s spremljevanjem orkestra. — Naš vrli izumitelj L. Bajde pa nam zapoje novo p. II. Sattner-jevo »Deklica in ptič«, veleinteresanten, eden najlepših skladateljevih samospevov s klavirjem. Posebej kotinteresant-no točko večera omenjamo, da je blago-izvolila gospica profesorica Jarmila Lily Gerbičeva obljubiti svoje sodelovanje na očetovem večeru ter prevzela partijo prvega soprana v »Ave Mariji«. Sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije«. — Da nam zamore »Ljubljana« nuditi tako bogat, raznovrsten in originalen program, za čigar kar možno strogo umetniško izvedbo se vestno in marljivo pripravlja, da nastopi njen mešani zbor s približno 150 člani, da ta oblatena in omržena »Ljubljana« no samo da deluje, nego da tako čvrsto napreduje, to je dokaz njenega resnega kulturnega dela, to je najlepše spričevalo za one vrste, ki v njej stoje in to so vrste S. L. S. S tem delom, s tako požrtvovalnostjo in disciplino se more pač redkokatero društvo ponašati. — Če se pomisli, da poleg zbora 150 članov in članic uživa poduk v potju okoli 250 dečkov in deklic, da obiskuje poduk v klavirju, solopetju, goslili, teoriji in harmoniji do 120 učencev in da se vse to redno vrši ob tako pičlih sredstvih, tedaj je to gotovo naravnost občudovanja in podpore vredno. — Zato naj nikdo, komur je le količkaj prilično, ne zamudi lepega glasbenega užitka tega koncerta. Čim sijajnejša udeležba pa naj no volja samo delu »Ljubljane«, nogo ona naj nedvomno posvedoči, da slovenski rod v6 ceniti neprecenljive zasluge, katere ima naš Gerbič danes za slovensko glasbo, brez dvoma naj-zasluženejši starešina med našimi domačimi glasbeniki. Zbor »Ljubljane« mu pripravlja posebno odlikovanje, razmeroma dostojno za izredno delo tega požrtvovalnega rodoljuba. Mi, ki ljubimo neutrudno delo, ob katerem smo zrasli, pokažimo 8. januarja novega lota da vemo ceniti delo. V tem znamenju naj bo koncert »Ljubljane« manifestacija za njeno delo in clclo nje- nega slavljenca Frana Gerbiča. — Pripominjamo Se enkrat, da bo začetek koncerta ob pol 5. uri popoldne in konec ob pol 7. uri zvečer. Nato se vrši k o m e r z v veliki dvorani »Uniona«. lj Prihranjeni tisočaki. Prihodnjo polotje bodo otvorili na Mir ju državno obrtno šolo in v Prulah deško ljudsko šolo. Ker ti dve poslopji ne bosta nosili potratnih marmornatih tabel za župana Hribarja, bo mestna občina si prihranila s tem vštevši novi poljanski most nad 3000 K. Iz tega se vidi, koliko je Ljubljano Ivan Hribarjevo ime stalo že samo po vzidanih ploščah I lj Umrl je na Krakovskem nasipu štev. 12 krojaški mojster gospod Gregor Hiti. lj Vsem slovenskim uslužbencem je odpovedano v hotelu »Pri slonu«. Od 1. aprila dalje bo imel »Slon« samo tuje uslužbence. lj Preuredba mestne dvorane je izročena g. mizarskemu mojstru Ant. Rojini, ki napravi za nove občinske svetnike v dvorani primerne nove sedeže. lj Resnica o »shodu« v Vodmatu. V četrtek zvečer je sklical Ribnikar skriven shod pri Prusniku v Vodmatu, ko so nekateri poštenjaki nafarbali uslužbence električne železnice, da našega shoda ne bo. Udeležba: deset Predovičevih svinjskih hlapcev, on — Ribnikar, pedagog Reisner, neizogibni ključar Pust in še nekaj kapacitet bivše N. D. O. Na shod je prišlo tudi 18 uslužbencev cestne železnice, med njimi pristaši raznih strank, najmanj seveda ribnikarjeve stranke; poleg teh je bilo še nekaj drugih vod-matskih firbeev. Železniškim uslužbencem na čast bodi povedano, da so bili le ti edini, ki spadajo v spodobno in resno družbo, ter so gospodo iz Ljun-Ijane vlekli, da je bilo veselje. Ribnikar, gimnazijski profesor Reisner, ki sedaj leta z Ribnikarjem po shodih, ključavničar Pust so kvasili in klatili take, da se jo od žalosti jokala celo ljubljanska megla. Shod je posetil dr. Zajec., ko je ravno priljubljeni Pust s kričavim glasom predlagal nezaupnico (oh, kaj bo, kaj bo!) dr. Poganu in dr. Zajcu. Dr. Zajec je bil le radoveden, kaj hočejo z nezaupnico doseči, vpraša spoštovane zborovalce: »Zakaj pa nezaupnico?« Grobna tišina! Nobenega odgovora! Niti predlaga olj ni prišel do sape, da bi dal na vprašanje sploh kak odgovor. Nato se obrne dr. Zajec na spoštovanega prijatelja Ribnikarja in ga po akademični maniri vpraša, če ga povabi na shod in če je voljan mu dati besedo, apelujoč na svobodo, katero on — Ribnikar — širi po lopi Sloveniji. »Ja, no vem, ja, ne vem, hmmm; bomo vprašali zbor.« »Gospodje! Jaz nimam nič zoper to, da dr. Zajec govori, pa \i no boste tako neumni (lep poklon za zborovalce!), da mu boste dovolili!« Na to modrost so seveda gospodje zboro-valci vpili vse vprek; Predovičevi hlapci in Pust so seveda tolmačili Rib-nikarjevo definicijo o .svobodi1 po svoje, češ, da rajši poslušajo budalosti, kakor kaj pametnega. Ker se niso mogli zediniti — železničarji so lepo molčali in občudovali Ribnikarjevo modrost (čast jim!) — želi dr. Zajec lahko noč ter odide. Ribnikar in njegovi so s tem le pokazali, kako so se bali, da bi uslužbenci električne železnice ne izvedeli resnice. Mladinsko glasilo pa seveda vriska veselja, ker so Ribnikar, profesor Reisner, Pust smeli govoriti Predovičevim hlapcem ter zbijati »vi-ce« ob kolosalni zabavi in kihanju železničarjev. Mi bi Ribnikarju poklicali v spomin to-le: Enako kot on je začel Arnošt Cham — in danes je srečno tam, kamor meri pot vseh, ki hočejo iz delavstva s pomočjo svinjskih hlapcev briti norce. Ribnikarjevi možganski gangliji imajo poleg obilice drugih lepili čednosti tudi to, da so silno skromni. Taki shodi Ljubljane no bodo rešili pred prodirajočo ljudsko zavestjo! Tudi položaju uslužbencev električne železnice so s takimi shodi, na katerih ni besedice o strokovnih zadevah železničarjev, nič ne koristi. Ribnikarju in prof. Reisnerju je le za potopljeno liberalno ladjo, ne pa za železničarje. Ob tej priliki naj zavrnemo tudi grde laži liberalnega časopisja, da bi mi bili kedaj proti železničarjem. Lani smo le svarili železničarje, naj ne gredo na lini liberalcem, ki so vsakega še vedno le potegnili in ki nikdar še kaj resnega niso storili. »Slovenski Narod« pa jo bil tisti, ki je pred loti pri predzadnjem štrajku priobče-val inserate, s katerimi je podjetništvo iskalo tuje moči. Po prijateljstvu z liberalci je še vsakega glava bolela. 1 j Pokrovitelji patronata Vincenci-jeve družbe za mladino v Ljubljani so nadalje postali: g. dr. Fran Derganc, primarij; g. Janez Flis, gen. vikar; g. ilr. Vinko Gregorič, primarij; mil. g. Ivan Stariha. škof. in nionsig. Anton Zupančič, proresor bogoslovja. Vlvant sequentes! Ij Vincencljeva konferenca sv. Petra v Ljubljani naznanja tem potom vsem delavnim udom, da se vrši zaradi praznika sv. Štefana soja v torek, dne 27. decembra ob 6. uri zvečer v Marija-nišču. Za polnoštevilno udeležbo se prosi. lj K poročilu o umoru v Ljubljani se nam dodatno poroča: Franc Novak, ki je umoril jiomočnika Valentina Sch\veiza, so je izučil za pekovskega pomočnika v Radečah na Dolenjskem. Bil jo že tam vnet privrženec liberalizma. Svoj čas je nekoč že tudi tam čakal s kamnom na kaplana za župni-ščem. Zanimivo je, da je brat zločinca zdaj istočasno tudi zaprt zaradi tatvino. Res lepi sadovi lope vzgojo! Tega umora so pa tudi v prvi vrsti krive številne žganjarskebeznice v Ljubljani, na katere bi oblast morala imeti mnogo več pozornosti. Kaj se tu toči, menda sploh nikdar nihče ne preiskuje in vendar bi se tako preiskave redno moralo goditi. Tudi naj bi se resno mislilo na ustanovitev o g r o v a 1 n i c za revne ljudi, kakor imajo to že v Zagrebu in bi take ogrevalnice marsikoga odvrnilo od žganjarskih beznic. Morda naj na to misli društvo »Abstinent«, ki naj v prvi vrsti tudi začne najodločnejšo vojsko proti vsem žganja r s k i m beznicam v Ljubljani. — Kakor čujemo, je sedaj policija spravila na dan zopet nov dokaz, da se je izvršil res umor in ne uboj. Morilec Novak je šel kritičnega večera po Krakovskem nasipu in se tam sešel z nekim ključavničarskim pomočnikom. Le-temu je začel pripovedovati, da je sedaj izvršil maščevanje nad svojim tovarišem, na katerega je že dolgo časa kuhal jezo. Povedal mu je natančno, kako živinsko jo napravil z njim. Ko sta šla po Karlovski cesti, ga je udaril s kamnom po glavi lako, da je ta skoraj padel. Prijel ga jo nato za roko in peljal prod usodni hlev. Tam jo odpel od voza vprežno vago in ga z njo tako po glavi tepel, da se je še vago držalo polno Sch\veizovih možganov. Nato je nametal nanj slame in odšel. — Da ga je po vrtu res pripeljal za roko, je tu verodostojna priča. »Ze v nedeljo sem ga hotel suniti z nožem « je dejal, »a se mi je smilil.« Pravil mu je tudi, da se. je šel poslovit k svojim kolegom v Trnovo, poiem pa misli še iti vzeti slovo od matere, češ, saj jo pozneje itak ne bodom več videl. Ko s,a še nekaj podrobnosti govorila, je šel Novak proč in bil kmalu nato aretovan. Pozivajo se pa še vsi tisti, katerim je o zločinu kaj znanega, da se nemudoma zglase pri policiji, da tako pospešijo preiskavo. lj Radi motenja vere je obtožen ljubljanski protestantski pastor dr. Othmar Hegemann. Toži ga državno pravdništvo v Libercih radi nekega govora, ki ga jo imel meseca maja t. 1. v nekem kraju na Češkem. Razprava bo 28. t. m. Po svet». Klavnica v Čikagi pogorela. V Čili agi gori velika mestna klavnica. Več zidov se je podrlo na ognjegasce. Bili so grozni prizori. Poveljnik požarne brambe, njegov namestnik in 29 ognje-gascev je mrtvih, 50 pa ranjenih. Škoda znaša dva milijona dolarjev. Doslej so izkopali 15 trupel. Nad tisoč oseb utonilo. Velikanske povodnji so poplavile Kvan Naj. Utonilo je nad 1000 oseb. Zopet nesreča v gorah. Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje zaradi veliko nesrečo na Monto Piano, dohaja novo poročilo, da je snežni plaz nad Falzerego prelazu zasul patruljo nad-poročnika Hieblerja. Sreča je bila, da plaz ni bil premočan in da se je nad-poročnik osvobodil in takoj rekviriral pomoč, tako da so vojake rešili, dasi jih je več nevarno ranjenih. Telefonska in brzojavna prosita. VPRAŠANJE O LAŠKI FAKULTETI. Pulj, 24. decembra. Tu so zborovali laški vseučiliščniki, ki so sklenili, da uvedejo po celi Istri agitacijo za italijansko fakulteto. POLJAKI O KABINETNI KRIZI. Praga, 24. decembra. »Prager Tag-blatt« poroča, da so bila dozdaj glede na krizo vsa pogajanja med frakcijami »Poljskega kola« brezuspešna. Zaradi osebnih nesporazumljenj ni izključeno, da odpošlje »Poljsko kolo« v vlado osebe, ki niso poslanci. Če se sestavi uradniško ministrstvo, postane najbrže poljedelski minister sekčni načelnik pl. Zaloški, gališki minister krajan pa mi-nistorialni tajnik Rosner, a izključeno ni, da v slučaju uradniškega ministrstvu obdrži Duleba svoje mesto. NAČRTI BIVŠEGA PORTUGALSKIMA KRALJA MANUELA. London, 24. decembra. Bivši por:u-galski kralj Manuel še vodno upa, da zopet zasede portugalski prestol. Iz Wood Nortona pazno zasleduje vse dogodke na Portugalskem. Manuel namerava obiskavati predavanja na vseučilišču v Oksfordü. Prepotovati namerava tudi angleške kolonijo Avstralije, Afriko in Amerike, da prouči angleški vladni sistem. OTROCI OBOLELI NA ŽIVINSKI KUGI. Olomuc, 24. decembra. Več otrok je obolelo v Olomucu na znakih živinsko kuge, ki so popolnoma stični goveji kugi na gobcu in na parkljih. Dognali so, da so pili otroci mleko krav, obolelih na goveji kugi. NOV PORAZ MEHIKANCEV. New York, 24. decembra. V Chi-huahuo se jo povrnil vojaški vlak, ki je vozil vojake generalu Navarro na pomoč. Vlak so napadli v Alpaso prelazu revolucionarji in so se morali vojaki vrniti, ko so izgubili 21 mož, 12 jih je bilo ranjenih, 10 jih pogrešajo. Ranjen je tudi polkovnik Guzman. Mrlič v košari. Na Dunaju so našli v XX. okraju v veži v košari razsokano žensko truplo, kar jo vzbudilo na Dunaju velikansko razburjenje. Dognali so, da je mrlič 40 let stara šivilja Lujiza Weiss. Policija jo prijela umora osumljeno, od svojega moža ločeno ženo Bartonck, ker so dognali, da je bila košara, v kateri se jo nahajalo mrtvo truplo, last Bartoneko-ve. Mrlič je bil pokrit s časopisi. Bar-tonek jo stanovala v tisti hiši, kakor rajna Weissova, ki je imela zpolj to slabosti, da bi bila rada odpravila grbo in da bi se bila rada možila. Polop Barto-nekove so aretirali tudi njenega ljubimca krojača Czernyja. Bartonekova, ki je stara 20 let, kakor tudi njen ljubimec, zanikavata krivdo. Policija sodi, da je zadavila rajnico Barionok, Czerny ji je pa pomagal razsekati rajnico. Na rokah Bartonekove so našli krvne sledi. Czemy ne priznava ničesar, a je zelo pobit in je jokal, ko so pa po zaslišavanju odvedli v zapor. Preiskava je dognala, da se je izvedel roparski umor. Pri rajnici namreč niso dobili več dragocenosti, ki so bilo zastavljene potem, ko so rajnico poprosili njeni starši, ki so tudi sami agnos-cirali truplo rajnico. Umora osumljena Bartonek je bila prijateljica rajnice. Policija je zbrala proti Bartonekovi že veliko dokazov. Najbolj obtožuje Barto-nekovo, ker so našli v peči tri gumbe, o katerih se je dokazalo, da so bili last umorjene Bartonekove prijateljice, ker je bila odeja v kateri je bilo zavito razsokano trunlo last Bartonekove, da so našli na njenem stanovanju oni del »Kronen Zeitung«, ki se popolnoma zlaga z onim delom, ki ie bil naiden pri truplu in ker so našli v poči Bartonekove sežpane človeško prste. Umorjena Weiss jo bila pohabljena oseba, ki bi se pa jako rada možila in je že dolpo časa iskala osebe, ki bi ji naj »odpravila grbo«. Menda je za to njeno slabost vedela Bartonek, jo izvabila k sobi in jo umorila ter oropala. Enkrat je že raj-nica plačala za odpravo prbo 120 K, a seveda je grba ostala. Na sled, da je morebiti Bartonekova morilka, je navedel policijo brat rajnico. RajniCni brat jo železniški uradnik. Policijski uradnik pa jo zaslišal na kolodvoru, ko še ni znal, da jo sestra umorjena. Izpovedal je, da je bila rajnica prijateljica Bartonekove. Bartonekova je stanovala kakih deset korakov proč knmor je bila postavljena košara. Očeta umorjeno rajnice so celo zaslišali v stanovanju Bartonekove in je bila »prijateljica« popolnoma hladna pri zaslišanju. Sfafmke ^ovt.?. š Izdajalsko dejanje slovenskih II« beral cev. Iz št. Lcnarda v Slov u iricah se nam piše: Širnemu svetu je znano, kako se moramo Slovenci v osrčju SI. goric, v št. Lenartu, boriti zoper šul-feranjsko šolo. Naval Nemcev in nom-čurjev na naš Lenart in njea slovensko okolico je zadnji čas naravnost satanski. V št. Lenartu samem nastopajo Slovenci obeh strank edini in složni proti skupnemu sovragu. Kajti če se enkrat nesrečni šulferajn vgnjezdi in vkorenini v Št. Lenartu, razprostiral se bo smrdljivi nemčurski duh po vseh Slov. goricah. Po dolgoletnem trudu smo iztrgali Slovenci nemškutarjem občino za občino v šentlenartski okolici iz rok. Pred leti so bili še večinoma vsi okoliški občinski zastoj i v rokah najzagrizenejših kmečkih in trških renegatov. Če smo kje zmagali, zmagali smo z glasovi poštenega zave-dujočepa se kmečkega slovensk. liud- fitvn. Glasove neniSkutarskih štajerCl-janccv smo možato odklanjali. A kaj so storili dno 19. decembra 1910 tako-zvani slovenski (?!?) liberalci v okoliški občini Gočova? Da bi strmoglavili iz občinskega zastopa kremonite slovensko, katoliške može, združili so se pri občinski volitvi z »Nemci«, renoga-ti, štajerčijanci! Posrečilo se jim je ža-libog. V tretjem razredu so zmagali s celimi štirimi glasovi večino. Omeniti moramo, da so z liberalci volili vsi tisti nesrečneži, ki pošiljajo svojo doco v šentlenartsko šulferanjsko šolo. In le zmago jo vesel »Narodni Dnevnik«, ki je hitel brzojavno sporočili svojim »narodnim« čitateljem to »veselo« vest. Solnco, skrij se za oblake pred temi narodnjaki! Kaj poreče k temu veliki Sokol dr. Gorišek. ki je dajal generalu štajerčijancev-naprodnjakov v Gočovi znanemu Krambergerju direktiva? Kaj poreče k tej »zmagi« celjska »Narodna stranka«? Saj vemo: Veselila se bo z vsenemško Marburgcrco, ki kar veselja poskakuje radi te volitve! Narodnjaki pa taki, vi liberalci! š Nnvn čitalnico v Celju v hotelu Teršek osnuje takoj po Novem letu slov. kat. izobraževalno društvo oziroma snujoče so slov. kat. politično društvo za savinjsko dolino. Opozarjamo somišljenike, da se na to ozirajo pri svojih dispozicijah. š V imenik odvetnikov so je dal vpisati vpokojeni deželne sodnije nad-svetnik g. Al. (i regorin in je vstopil v pisarno dr. I. Benkovič a v Celju. š Mariborska čitalnica priredi dne 31. decembra 1910 Silvestrov večer v »Narodnem Domu« v veliki dvorani. Na sporedu so razne pevske in druge zabavno točke. š Medvedovo igro »Za pravdo in srce« bodo igrali mariborski Orli na dan Sv. Treh Kraljev dne 6. januarja zvečer v dvorani mariborskega »Katol. delavskega društva«, Flossergasse 4. V Mariboru še igra ni bila na nobenem odru. Opozarjamo vsa okoliška društva in slovenstvo mariborske okolice in Maribora k tej predstavi. š Kako delajo nemškutarji volilce? V Žičah pri Konjicah bi radi tamošnji Štajercijanci spravili občino v svoje kremplje. Ker nimajo ljudstva za seboj, fabricirajo pridno glasove. Trije »veleposestniki« so se priglasili kot fabrikanti cementa, dasiravno se jim niti no sanja, kako so izvršuje cementna industrija. A upamo, da bodo slovenski možje o pravem času preprečili Štajercijansko nevarnost. š Politične demonstracije v gledališču. V Gradcu so skušali 21. t. m. v gledališču demonstrirati nekateri nemško nacionalni dijaki in drugi smrkavi ljudje na galeriji ter v parterju proti predstavi opere »Quo vadiš?« s tem, da so žvižgali. Demonstrante pa jo navzoče občinstvo sprejelo z gromovitim odobravanjem opere. Po končani predstavi, so so demonstranti zbrali pri izhodu z odra ter so tamkaj razgrajali nadalje. Ko so sprejeli nekega igralca, ki je v predstavi nastopil, s fuj-klici, je ta priložil nekomu golobradcu pošteno zaušnico. Občinstvo jo zavzelo stališče proti demonstrantom in slabo bi se jim godilo, ako bi ne popihali urnih krač izpred gledališča. š Velika čast. 22. t. ni. sta ptujski župan Ornik in načelnik ondotne nemške šolo Storing potovala v Gradec ter lam izročila diplomo častnega občan-stva ptujskega mesta pesniku Petru Roseggerju. Peter Rosegger ima preveč zaslug kot pisatelj in plemenit mož, da bi mu privoščili časi biti častni občan tistega ptujskega mesta, koder Nemci vladajo s pomočjo veleprodukcije šuop-.sa, s katerim razširjajo kulturo po deželi. Mi Petru Roseggerju izrazimo toni potom svojo odkritosrčno obžalovanje in želimo, da so kmalu oglasi kako ros nemško in kulturno mesto, da saj nekoliko paralizira pesniku od ptujske občine prizadeti udarec. š Nov brivec v Mariboru. V hiši dr. Kaca v Tegetthofovi ulici št,. 22, je odprli Hrvat Gjuro Grcdlič novo brivnico. š Novice iz Celja. Bivšemu celjskemu županu Rakuschu so morali odžagati nogo pod kolenom. Kri se mu jo radi neko rane zastrupila in se je bilo bati, da mu bodo morali celo nogo odrezati, kar pa še itak ni izključeno. K itak akutnemu položaju so mu je še. pridružila diabetika. Obiskat ga je prišel njegov sorodnik župnik Jochcrl iz Puntigama pri Gradcu. — Božičnica za slovenske otroke zadnjo nedeljo pri »Bolem volu« v Celju so je krasno obnesla. Vse točke so se precizno izvajalo. Prireditev se bo na Štefanovo zopet ponovila. — Na Božič se bo v Marijini cerkvi pod vodstvom organista g. Karo-la Bervarja proizvajala llubadova latinska jubilejna maša s spremi jeva-njem pozaun in harmonija. Sodelujejo člani celjsko mestne godbe. š Maribor dobi meso iz Argontinijo. V seji mestnega sveta mariborskega je poročal mestni svetnik Ilavliček, da ho tudi Maribor deležen dobrote argentinskega mesa. Družba »Austro - Amerikami« jo ponudila mariborskemu mestu 10.000 kg tega mesa, ki pride koncem jan. ali v začetku febr. v Trst. Cena mesu bi bila, postavljenemu na trg 1 K 23 v. Mostni svet pa je takoj pokazal svoje »prijazno« lice za delavsko in drugo ljudstvo s tem, da so dali drobno razprodajo izvršiti mariborskim mesarjem, ki zahtevajo, da se jim dovoli prodajo mesa po 1 K 40 v in 1 K 50 v zfi kilogram. Vprašamo, koliko pa bo s tem pomagano draginji, če je samo po 10 do 15 v razlike med argentinskim in domačim mesom? š Hčer ukradla očetu vola, da bi se mogla poročiti. Posestniku Martinu Cvirnu v Rožnem pri Rajhenbergu je bil 19. t. m. ukraden iz hleva vol, vreden 450 K. Tatvino je izvršila njegova hčer, ki je gnala vola v Sevnico, da bi ga prodala in z izkupičkom odpotovala za nekim fantom, ki se jo izselil iz tamkajšnjega kraja. Sedaj hladi hrepene-nenje po svojem izvoljencu pri okrajni sodniji v Sevnici. je, du se kupi perje in puh popolno čisto in brez vsega duha. Tako perje in puh se dobi pri znani ===== tvrdki ===== Heifon Lj!b!|HSia SzlEraSsjirgnua «lasa SJea. S na vogalu Knaflovo ulico (nnsproti == glavne poŠte). 2"65 Izbmrsisi čteižčna i araizma pifaEa. O dobroti Bilinslie vnde nn' se vprnSa domaČi zdravnik. Dobi s» pri Mihael Kastneriu v Liubl|nni. 259J Prizna» rcditno sredstvo h zdrave inbctne otroke kakortudi zabolnena želodcu Obvsruje is odstranjuje otročjo driskotnbluvajačrevesmKaTar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrasse 11. Si «.s ftii ■ jL v starosti od 30 do 40 let, k samsketru gospodu brez otrok, srednje starosti ki ima dobro idočo gostilno na ugodnem prostoru v sredini mesta Zagreba, z-to išče boljo in veščo gospodinjo, ki zna voditi kuhinjo in gospodarstvo. Prednost imajo bolje kuharice, sobarice (tudi vdove) z nekoliko go-ioviue ali mirovine; gotovina in bodočnost se ji zanesljivo zajamči, ker bo lastnica polo vice gostilne, ter bo sploh gospodinja čez vse. Pismene toda natančne ponudbe naj se pošljejo (po možnosti s sliko) pod naslovom: „Gostilničar srečna bo:'o£nost" št. ; 99 pfiste reslante glavna pošta, Zagreb. Na pisma brez popolnega naslova ne odgovarjam. Slika in odgovor vrača se pod največjo diskrecijo takoj franko. 3815 Zahvala. 3823 Povodom bridke izgube našega ljubljenega, nepozabnega nam sina in brata, gospoda Antona Muhiča, šostošoloa mariborske g:mnazije ki je 19. t. m. mirno v gospodu zaspal, se najprisrčneje zahvaljujemo preč. g. prof. dr. Antonu Medvedu za vodstvo sprevoda in za prekrasni nagrobni govor, nadalje preC. gg. domačim duhovnikom in preč. g, ljutom. kaplanu A Lovrccu za spremstvo k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi vsem njegovim sošolcem za krasni venec in za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi g. šolskemu vodju j. Mihaliču in c. učiteljstvu za spremstvo šolske mladine, siv. pevskemu društvu pod vods'.vom g. V. Kocbeka za tolaž.lno nagrobnico, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. R. i. p! Žčnlk pri Sv. Jurju ob Stavnici, dne 22. dec. 1910. Žalujoča rodbina. Zahvala. 3824 Povodom prerane nam izgube nepozabnega soproga, ozir. očeta, brata, »i strica in gospoda j Ivan Nasirana posestnika in mlinarja na Homcu in Radomljah izrekamo tem pot m najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateijem in znancem za vse izraze sožalja. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovš-ini iz Radoml,a, Homca in Kamnika, za lepi pogreb ter bratom „Orlom" iz Radomlja in Homca za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke darovalcem prekrasnih vencev, osobito za prekrasni venec občine Radomlje. Na Homcu, 23. decembra 1910. Globokožahijoči ostali. Zahvala. Vsem onim, ki so mi med boleznijo in ob smrti mojega ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda Anteno Juiotfcii posestnika in pekovskega mojstra izkazali toliko presičnega sočutja, dalje onim, ki so dragemu pokojniku dali zadnje spremstvo in darovalcem lepili vencev izrekam svojo najodkritosrčnejo zahvalo. Krško, 22. decembra 1910. ftHiRlllö Jagodic. 3312 Opozarjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet", enako ctonia delanim za juho in priknlio. Dobivajo se le v rumenih ovojih po '/2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: 637 „Štiri rumenjaki" „Osem rumenjakov" Sprejme se je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 $ S^iliS^SA 4 stekRemice (5 1«jj) iranko K 4-— BR. NOVilKOVIC, Ljubljana. Sprejme se vešč llL __— «r_________ ki je dobro izučen, ter Dtf--' ki se razume na lakiranje, tapeciranje in izdelovanje komatov. — Vsa oskrba. — Obrniti se jc na: Anton Sporčic, obrtnik, Gospič (Hrvatska). ima veselje za potovanje proti proviziji z usnjem. — Ponudbe pod „J. A." na upravništvo „Slovenca". 3813 3-1 Dobro vpeljana 3-1 in orodje se odda takoj za več let v nojem blizu Ljubljane. — Kovač mora biti Izurjen nri konjih in v drugem delu. — Naslov pove uprava ,Slovenca'. Uradnik v ljubljanski okolici, čedne postave, 28 let star, značajen in soliden, išče primerne neveste v starosti 18 do 30 let, katera bi prinesla za nakup ene lepe hiše z vrtom nekaj gotovine. — Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se takoj vrne, naj se pošljejo na upravo •»Slovenca« do 31. t. m. 3825 3811 Dobro idoča 10 s^r gostilna s poseetvom, gospodarskimi poslopji, lepim vrtom itd. se daje na Savi pri Jesenicah takoj v najem. Gostilna se nahaja ob glavni cesti v neposrednji b'ižini tovarne. NatanČneja pojasnila daje ZASTOPSTVO GOSSOVE PIVOVARNE na Jesenicah, Gorenjsko Vsem prijateljem in znancem kličem llesele muk praznike in veselo novo leto! 1 18,1 M Fran Čuden urar, trgovec in posestnik v Ljubljani. 3821 s primerno šolsko naobrazbo in dobro iz- urjena prodajalka se takoj sprejmeta pri 3822 A. Sušnik Ljubljana, Zaloška cesta 21. V Hmeriko in Kanaäo zložna, ^ cena 111 varna vožnja s H 644 52 Cunard Line Bližnji odhod: iz Trsta, domaČega pristanišča: Pannonia 18.ja-11 unija, Ultonia 17. febr., Saxonia 1. marca 1911, iz Liverpoola: Lusitanija, nujvečji in najlepši parnik, 7./1., 28./1., 18./2. 1911. Mauretania, 21./1., 11./2., 1.13. 1011. Pojasnila in vožtle knrte pri Hndraj Odlasek, Ljubljana, SlomSkove ul. 25, bi. ccrkve Srca jezusovega. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 10Ü'— za otroka pod deset let vštevši davek. tÛ Vsak vprašuje kje bi dobro in poceni nakupil 3570 H! Da ustreženi želji cenjencga občinstva, bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko ¡padajoče predmete kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in darnske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blaqo. Stnro zlato, srebro in drage kamne kupujem ali jemljem v zameno. Cenjena naročila kakor izdelovanje novih predmetov ter popravilu izvršim kar najhitreje ter po izredno nizki ceni. Lud. Černe lovallr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni ccnilcc Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3 J Preden si nakupite božičnih tforil. blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dnje druge volje vsaktera pojasnila, da se prepilčute in odkčili se bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači ivtdki RHiBi r ■ k k - H. SUTTrsER, LJUBLJANA. Mestni trg ali Sv. Petra cssta. Spec alna trgov, na najnovejših preclzijskih ur moje lastne tovarne ur v Svkl t znamko ,IKO . _ W1M • Največja zaloga ur, zlctnine in stebir orodia itd., itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba stroeo solidna! Cene ni>i »11 w>i • »«■ « -r------- r» 1 I - I...................... J ~ '"«»"'V iviiat Iic Ul t uri'. ■ £ tliaillKU ,1UU • liiire, ju\elnv ter biiliantnlli nfikltov itu., istotako ogromna Izbira kina-srebrnega blaga kakor nastavkov, jedilnega finiiie! Telefon '273. Brzojavni naslov: ;,H. SUTTNER". r, pismena «pnianja s« oanovar)« z otiratno potto. Crnlk poštnine prosta. Fazne stvari. •1 »gl 11. Y 1161, I! 9 11 V. Socialno - demokraški delodajalci. Kolika je skrb socialnih demokratov za delavce, je že dovolj znano. Tozadevni odstavek pa je obogatel za dogodbico, ki se je dovršila v Halle ob S. Tamkaj so dobili tiskarji in črkostavci uradnega meščanskega lista »Ilallesche Gene-ral-Anzeiger« cloklade. Zaradi tega jo zahtevalo tiskarsko osobje socialno-demokraškega lista »Hallesches Volks-blatt« istotako, da se jim zviša plače, pri čemur so se sklicevali na »meščanski« list. Da bi se prepričal o resnici, je poklical poslovodja socialno-demo-kraškega strankinega lista telefonično ravnatelja lista »General-Anzeiger«. Pri tem je svaril tega pred zvišanjem delavskih plač ter je opozarjal na novi tarif, ki bo stopil šele s 1. januarjem 1911. v veljavo ter bo prinesel znatna povišanja v mezdah. Ravnatelj se je nato razgovarjal o zadevi z zaupnikom svojega tiskarskega osobja in tako je prišla v javnost socialno-demokraška ljubezen za delavstvo. Seveda je protestirala energično krajevna skupina organiziranih tiskarjev proti takemu oškodovanju njihovih interesov. Toda pomagalo ni nič. »Volksblatt«, glasilo socialnih demokratov, ni hotel prinesti poročila o zborovanju tiskarjev. »Korrespondent«, organ socialno-demokra-ške tiskarsko zveze, ki je bil prej vedno v laseh s socialnodemokraškim strankinim vodstvom, je prinesel le brezpomembno notico ter jo glavno stvar zamolčal. Taki so rdeči delodajalci! Rdeči sodcugi med seboj. V social-nodemokraški stranki je zelo žalostno. Centralisti in separatisti se koljejo mod seboj, kolikor je le mogoče in ta boj se niti ne omili ob grobu njihovega so-druga, kot se poroča v nekom slučaju. Pred nekaj dnevi je umrl v Brnu eden najstarejših boriteljov za avstrijsko socialno demokracijo, sodrug Zacharias. Ob njegovem grobu sta govorila poslanec Niessner in centralistični tajnik Jura. Ko pa jo hotel govoriti tudi separatist, sodrug Burian, eden prvih sotrudnikov umrlega Zacharije v so-cialno-demokraškcm gibanju, je začela nenadoma igrati godba delavskega izobraževalnega društva, da bi onemogočila Burianu govor. Burian pa se ni pustil prepoditi ter je nadaljeval govor, ko je prenehala igrati godba, med glasnim protestom in ugovori centralistov. Prišlo bi kmalu do pretepa med centralističnimi in separatističnimi socialnimi demokrati bo odprtem grobu sodru-ga Zacharije, ki je bil ustanovitelj brnske socialno demokracije. Ako so kaže rdeče »bratstvo« že sedaj v takih oblikah, kaj bi šele bilo, ako bi ti čedni bratci dobili kedaj premoč v javnih upravnih zastopih. Hofrichter. Pred nekaj dnevi se je pisalo po časopisih, da. je poizkusil znani Hofrichter se usmrtiti. Ravnatelj vojaške kaznilnice v Möllersdorfu izjavlja, da je ta vest brez vsake podlago. Prvi dan, ko so izročili Hofrichterja v ječo, je bil res zelo pobit, ko je izvedel, da noče njegova žena ničesar več vedeti o njem ter da veruje v njegovo krivdo. To pa je trajalo samo par dni. Od tedaj pa se je popolnoma izpreme-nil; je z apetitom ter zatrjuje, da je nedolžen. Hofrichter sedi v samotni celici, ker še vedno poizkuša dobiti zveze z zunanjim svetom. Utihotapljati izkuša namreč pisma iz ječe, kar pa se mu doslej še ni posrečilo. Edino opravilo ima z učenjem angleškega jezika, ker so mu dali neko tozadevno knjigo na razpolago. Delavec postal milijonar. 19. decembra je dospel v New-York Škot Jon Cluskey, ki si je celo svoje življenje služil kot delavec v potu svojega obraza kruh. Sedaj pa je došel v Ameriko, da prevzame dedščino en milijon dolarjev svojega umrlega brata, ki je pred leti izginil. James Cluskey se je izselil pred pol stoletjem iz Irskega v Ameriko, kjer je postal lastnik kartonažne tovarne. Pred tremi leti se je vrnil s pridobljenim premoženjem v domovino, da bi poiskal svojega brata, o katerem ni ničesar slišal skoro pet desetletij. Jon pa se je medtem preselil na škot- Ako hočete imeti pisalni stroj, ki Vam ne bo delal sitnosti nc stroškov za popravila in da Vam ne bo obstajal na lepem, ko imate največ važnega in nujnega dela, nabaviti si morate Priporočamo našim gospodinjam pravi rFftftHCKOV: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavnl mlinček: iz zagrebške tovarne. Tovtruitk* in.h,»» sko in nihče ni vedel, kje biva. Nc da bi kaj opravil, se je vrnil James v Ameriko, kjer je umrl letos meseca julija. Oporoke, v kateri je določil svojega brata za edinega dediča, ni izpre-menil. Začelo se jo težavno iskanje srečnega dediča. Končno se je posrečilo nekemu nowyorškcmu odvetniku, da ga je izsledil na neki farmi pri Glasgovvu. Našel jo 60-letnega moža, ko jo nakladal na polju na vozove krompir in druge reči. Mirno je posluSal Škot veselo novico ter odgovoril tudi popolnoma mirno: »To je lepa vsota denarja, ki naj bo moja. Toda pustite me, da dodelam, potem mi lahko pripovedujete dalje.« Poslopje za socialne namene je sezidalo mesto Kolin. V tem poslopju jo splošna posredovalnica za delo, oddelek za ženske hišne posle, mestna zavarovalnica proti brezposelnosti pozimi, posredovalnica za stanovanja, posredovalnica za službe v gostilniški obrti, kakor tudi pisalna dvorana za trgovske nastavljence. Taka združitev socialnih naprav je gotovo nadvse umestna, posebno, ker more cela vrsta teh naprav plodonosno delovali skupaj, ako se dola olajšujejo skupno, roko v roki. Skrajšani delavni čas v raznih podjetjih nikakor ne. more imeti za. posledico manjše delavne zmožnosti. V neki predilni tovarni v Bocholtu na Pruskem so skrajšali delavni čas od 10 na 9 ur, da bi podjetje prihranilo pri plačilih delavcem ter da bi se zmanjšala produkcija. Pri mesečnem zaključku pa se je konstatiralo, da so se produkcija in temu primerno tudi zaslužki delavcev celo za nekoliko zvišali od prejšnih mesecev. Delavci, ki so bili večinoma v akordu, so z večjo marljivostjo dosegli, da ni samo njihov zaslužek ostal v enaki višini, pač pa se je še zvečal. Torej je resnično dejstvo, da skrajšanje delavnega časa no more biti vzrok, ako se manj naredi v kakem podjetju. Zahvala. Vpokojeno delavstvo c. kr. tobačne tvornice si šteje v dolžnost, da se tem potom najtopleje zahvaljuje pred vsem našim vrlim državnim poslancem in tudi vsem onim gospodom, ki so s svojim uspešnim delovanjem kaj pripomogli, da so se tako sijajno izboljšale pokojnine tudi že vpokojenemu tobačnemu delavstvu. Visoki gospodje naj bodo prepričani, da so storili neizmerno veliko dobroto ubogemu trpečemu delavstvu. Zato pa iz dna hvaležnega srca kličejo vsi: Bog plačaj stotero! Za vodstvo vpokojenega ljubljanskega krščansko-socialnega tobačnega delavstva: Ana Bahar, Jernej Baraga, Julija Pavlin, Marinko Katarina. EP Z7L. Zaloga oblek 1. Ljubljana, Dvorni trg štev. 3 priporoča: velikansko izber priznano solidnih izdelkov iz lastne delavnice. 3312 & ~7£2Z=FJ£ZZ7{—7/-7CZ7r-77t—Jr ~7/—/ZZHZC a St. 38747, Razglas. 3Ô93 C. kr. poljedelsko ministrstvo izdalo je dovoljenje, da se sme večja množina argentinskega mesa tudi v Ljubljano poslati in tukaj občinstvu oddajati. Vsled tega se po naročilu c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 29. nov. 1910. št. 28906 javno naznanja, da je argentinsko meso podvrženo vsem onim preglednim predpisom, ki so veljavni za prodajo domačega mesa v Ljubljani. Prodajalnice z argentinskim mesom morajo biti označene s posebnimi napisi in nikakor ni dopuščeno argentinskemu mesu pridevati meso in kosti druge provenijence. Prestopki teli predpisov kaznovali sc bodo po £ 64. zakona o živinskih kužnih boleznih z leta 1909, drž. zak. št. 177. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. decembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan r. Greni liotei Union - mi vsem velecenjenim gostom, zahvaljujoč se za obilno dosedanje zaupanje in naklonjenost ter proseč, da se enako zaupanje ohrani tudi v bodoče. Cez 350.C00 komadov v uporabi! M // ß si ? Wi i. ••••k. Undervvood-plsalni stroj ima vse moderne vrline in neomajno trpežnost. — Zahtevajte cenik iu imenik lastnikov „Under-wooda", da se sami lahko prepričate o teli vrlinah. Nabavite si ga in Imeli bodetc večjo korist nego jnz. V zalogi pri: 3685 J. Perko. Ljubljana. Marije Terezije cesta 7.1. :__*** J075 Hotel libumia (HarodnldomvVoIoskem) ^11 IC-lte==i~ S Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bi -žini postaje električne železnice. Oskrbi.en je z vodovodom in električno razsvitliavo. Sobe imajo kra cn razgled na morje. V hotelu se nahaja restavrači a z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se hI barija ffledued, najemnica, lé JOSIP STUPICA jermenar In sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 369=) oprave. 52-1 KaíseriK SisgusíeUUi- 1704 i-i torta............25.000 losi Rmerika..........24.000 „ CieueSanJ .... 20.000 „ Cincinnati .... 20.000 „ Prc2Í£?G3?í Lincoln . 20.000 „ FresiÜEní Grant . . 20.000 „ Brezplačna pojasnila daje: LiDlllpiHSI, SSoSosluorstoa uJ. 28. C. kr. oblastveno potrjeno učilišOe za krojno risanje Ljubljana, Stari trg št. 23. Dobi se tudi kroj po životni meri. Tovarna za fcouinska asi J. HILZEH & KO. Dunajsko Norfomesto. Telefon 145. se priporoča zn nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen m poln glas, najčistejšo vgl.v itev in najltoljii matorljal. Stojala za zvonova iz kov železa ali Ic^a. Lahkotno ivonenje, uajboljš način leka. Nagla izvršitev, najnižje ccnc. Ugodni plačiln pogoji. Stari nerabni _ f zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako rt izdelujejo železna slo|ala najboljše konstrukcije 7. dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 70 (t "043 Podjetje betonskih stavb! BRATJE SERAVmLLI & PONTELLO Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in fvornica umetnega kamna. U . vodo\ Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stainentov, balustrad, strežnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanjc, vodoinetrov, korit in vodovodnih muSljev, korit za korijc in govedo, oniaiiieiitov, kipov, fasad, plošč in desk \7 mavca za stene in strope. — Zuloga kamcr.inastega blaga in Samotne opeke. Vsa čela so solidno In slrokovnjaSko Uvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent „Thrul" Razpis. Razpisuje se služba drugega občinskega redarja. Letna plača je K 1020'— in ima vso prosto obleko. Prošnje se sprejmejo do 29. t. ni. v tukajšnji urad. Sprejme se ga lakoj. Županstvo Jesenice, dne 16. decembra 1910. 3653 liripavost, katar in zasliženje, _ oslovski in dušljivi kašelj nič druzega, kakor fino dišeče: iserieve prsne karamele s .ajna ■ cnnn notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov n J JU L in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Bu Zavoj 20 in 'iU vinarjev. Ovojček 60 vinariev. Dobi se: Ljubljana, lekarne: Trnkoczy, Sušnik, 1'iecoli, Lcustek, Bohinc, Ciimar; drogerije: Kane, Cvančarat.-Adiija").— Lekarne: 1 'irk, Idrija; liergm.in Novo mesto; Andrijančič, Novo mesto; Ilus, Vipava; Varha, Metlika; Roblek, Kidoijlca; llrilli, Litija; Savnik, Kranj; Baccarik, Postojna; Aločuik, Kamnik; Burdicii, hkofja Loka; Roblek, Tržič; ko/elj, ledenice; Kanducer, Mengeš; 9QgT V. Arko, trg. Seiiožcče. 24 nsjnoueji 3 trsouina siasouirje» it F. Jnrdsek 2111 prvi in edini ceško-slavenski uglasevalcc glasovirjcv in trgovec Ljubljana, Poljanska cesta 13 I priporoča glasovirje, pianine, harmon je nepre-sežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi edinole slovanski izdelki od 150 K višje, harmoniji pa od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaševanja vseh sistemov glasovirjcv izvršuje po jako nizkih brez-konkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišjo ceno, ako se pri nji kupi nov glasovir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. .Glasbeni Matici" in drugim slov. zavodom uglašuje glasovirje edinole lioiicssiofiirana imU JnraseK. 3avna prodaja. 3659 (!) Pri posestvu k štev. 51. v Dravi j ah so bodo na javiti dražbi prodale njive in travniki, pripadajoči k posestvu h. št. 51 v Dravi j ah po domače „PRI MIHELNU." '27. decembra, to je na Št. Janžev dan. Prodaja se vrši dopoldne ob 9. uri na licu mesta. najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča Ivan Bajelj, Ljubljana Marije Terezljs Gesta 11 (Kol zeli. Ravnokar so izšle najnovejše ploiče 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko. 1 1 Dekle poštenih staršev, zanesljiva, ki zna nekoliko šivati mogoče tudi kuhati, ima veselje do trgovine, in gostilne na deželi se sprejme po dogovoru. — Naslov se izve pri upravništvu .Slovenca'. 3700 1 Proda se še malo rabljen aparat za fotografiranje po zelo nizki ceni z vso pripravo. — Pojasnila daje Ivan Jereb, trgovec in fotograf, Sestranska vas, pošta Gorenja vas, Gorenjsko. 368i hiša, vrt, hlev, šupa, skedenj, kozole, njive, travniki in hrib oddaljeno eno uro od Ljubljane. — Več se izve pri Ant. Zakotniku, Podutik št. 18, pošta Spodnja Šiška. 3683 Oddati ic s 1. februarjem služba v hodišah, Koroško. — Natančnejša pojasnila daje župni urad v Hodišah. 3680 2—1 3697 2-1 za prodajo srečk se iščejo proti veliki proviziji in nagradi, Ponudbe naj s-; pošiljajo na: Banka Alexander. Budapest Hauplpostfach 12 G. m. Ml, PoiHsv Mu pri mri! nica « 9 Harmonijev po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdeluje vsakovrstne harmonije za cerkve, šole, dom in pevska društva. Dobijo se tudi posamezni kosi harmonija. 36.9 Cenik gratis in franko. iz proste roke, šele 10 let stara, z vrtom in vodo. V iiiši se nahaja 7 sob. Hiša je tik tovarne in pri cesti na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko. Več se izve pri Ivanu Petkoš, posestniku na Rečici št. 12 pri Bledu. 3585 5 Ferje m p@steife m puh 2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Pri županstvu občine Jezersko na Koroškem se vrši dne 28. decembra popoldne ob 1. uri v „Kazini" javna dražba glede prodaje 1500 komadov 3816 Cenjeni kupci se vljudno vabijo, da se te dražbe udeleže v velikem številu. Županstvo občine na Jezerskem dne 17. decembra 1910. Stcv.1151 Razpis. 3619 Pri „Društvu v pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja" v Ljubljani je s 15. februarjem I. 1911 izpraznjena služba provizoričnega travniškega mojstra. S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K, ki se morejo po zadovoljivim službovanju primerno zvišati. Prosilci s potrebno kmetijsko naobrazbo naj pošljejo, svoje z dokazili o usposobljenosti opremljene prošnje podpisanemu odboru do 15. januarja 1911. liter „m i mM! iUmili tMUMi W v liilljii Salendrova »lica štev. l Ljnbljana, dne 15. decembra 1910. i kg sivega sknbl|enega perja K \ polie-lega K 2'80, belega K 4, finega K 6, nnj-l)ol|5ega skubljenecia K S, sivega pulio K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg Nadalje poštnine prosto Dovršeno postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jnko trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blagu 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 8n ■ 5H, nnpol- t vzglavnlca K 3, 3-50, 4. - Pernice 180X1401 m velike K 15, 18, 20: vzglavnlca 90X70 ali 80X80 cm K 1-50, 5. 5-5". Spod pernica Iz gradla 180X111 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naročilu od 10 K dalje M. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les. Za neugajaioče denar nazai ali se blago zamenla — Ceniki o žintnicah, odejah, prevlekuh m vsem drugem posteljnem blagu zastonj lil poštnine prosto. 2293 njena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom ' 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12. 14. 16, NajpriljubljenejSa 3578 topna in novoletna darila so gramofoni od 25 kron višje. Plošče K 2-50. V zalogi jih ima ffr. g*. Za ee, £jubljana, Stari trg. CilfiH íz bE,e2a hrasiouEga lesa, frciEžnS, močni o K ra M M O, O K/1 Jg • M 2, M g" O C U U0 |X ■zs in o a Ifineaašnirita vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborili, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do lt,00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prt:v solidnih nizki ceni iv. A. (ia ñm. imml Ljubljana, Marije Terezije cesta a * ra t a. u 9 S w a M — H. S s I D N SF «ra« nizke in soSisine, lililí* točna postrežba. Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIC, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325 32 mnmnim B a* • / A ¿Pc¡/fii/r¿ ty c/km&rüro yfateri Zeiij'o ¿vbru. pv ceni in xtfriesljitH* potovali na/se obrne/» ^Simon^'JOn ete£x<* v JčJubJ/ivii MolvóifonsJie ulice2(?. "bSxdtovrsOui Z/tytiS7u¿íi ¿u/o se Irtuplačnc. v lijufclianl, Sodna ulica si. 11 K K K X X X n D J Izvrševanje vseh v foto- J ■ grafsko stroko spadajo- h ■ čih naročil kakor: pove- ■ ¡J čavanje, reproduciranje, J s fotografiranje tehničnih ■ " predmetov, interijerjev " ■ 2608 itd. itd. 52 ■ Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. Revolucionarno gibanje v Rks!II. Socialno revolucionarnim organizacijam na Ituskem je bila smrt Tolstega povod, da so na novo razvile svojo teroristično propagando. Če tudi se mora vsled izkušnje zadnjih let vedno zmanjšali nekoliko policijska poročila o novih homhah in najdbah dinamita, vendar pa je resnica, da so se v zadnjih tednih preko Odese in pristanišč azov-skega morja vtihotapile za ruske revolucionarne organizacije velike množine razstreliv. V ruskem notranjem ministrstvu menijo, kakor se glase tozadevna poročila iz Peterburga, da je to razstrelivo namenjeno za južno-vzhod-ne province v svrho razdiranja železniških mostov in drugih važnih prometnih sredstev. Zanimivo je, da se skuša vtihotapljati razstrelivne snovi v omenjene province v času, ko se vrši veliki proces proti revolucionarni zvezi kavkaških dežel, ki je hotela proti koncu rusko - japonske vojne odtrgati te dežele od ruske države in ustanoviti federalno republiko. Peterburška vlada se je dolgo časa obotavljala, ali naj uvede v resnici proces proti vsem članom te zveze, zlasti ker je vedela, da so pobegnili vsi glavni krivci v inozemstvo. A ko se je začela od te strani, s sodelovanjem ostalih vstaških zaveznikov, nova akcija ter se zopet pripravljajo novi dinamitni napadi, potem skoro ni dvoma, da dobiva tudi sedanje gibanje podpore iz inozemstva. Mnogi časniki se vsled tega povprašujejo, ali ni mogoče to gibanje v zvezi z novim preobratom, ki se je izvršil v perzijskem vprašanju. Iz izjav raznih angleških politikov je možno spoznati, da se v Londonu smatra novi nemško-ruski dogovor o Perziji kot opustitev prejšnje angleško-ruske pogodbe, tako da je Angleška upravičena, uravnati svojo perzijsko politiko po lastnih naklepih. Seveda bi bilo zelo čudno, ako bi v tem slučaju hotela podpirati Angleška revolucionarno gibanje v južno-vzhodni Rusiji. Vsekakor pa bi bil položaj nevaren, če bi se revolucionarjem posrečilo, s pomočjo svojih inozemskih prijateljev uvoziti tolike množine razstreliva v gouvernemonte ob Donu in spodnji Volgi, kakor tudi v kavkaške dežele, s katerimi bi se moglo v slučaju uporov in drugih zapletljajev razrušiti vse železniške proge, ki vodijo proti jugovzhodu. Zato je umljivo, da zasleduje ruska vlada te načrte z najstrožjo pazljivostjo ter bo bržkone postopala z vso strogostjo proti kakršnimkoli sumljivim elementom. tllM alkalična kislina — i kot zdravilni v r e 1 e c že stoletja znana t vsul boleznih " h pri protin., želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstni za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postala, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti Mastoni in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ,n vinom. Zaloge pri Mihael Kastner iu, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. 11452—49 Izdaja voznih listov za vse razrede francos, prekmorske družbo Haure-Hca» York Uožnja traja samo 6 dni Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnicc iRundrciscbillctsl. Bruselj lil Buenos fllrcs |91Q: 3 velike nagrade. t) \i!i_il Tta Podružnica na Dunaju: III. flm Hcumarkt štev. 21. Pa'e°'°' vročeoarni lokomobili z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedclstvo VVolf 10 - 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. ____3329 26 Dosedaj izdelanih ua 720 OOO k s. lla ss!taih jai^'ii razstavah odlikovane s prvimi darili. Samo pristne 1860 rTPA.PNP TílETEPbYPrtf ce na podplatih ,7m ,„_, TPEyrOilbHMKb . ^'O' V\V Vsak dan jih izde,a . < tovarna c Go.ooo parov! Edini kontrahenti: Messtorff, Bchn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago. ¿Islanoisífeiio ¡86Z m kave kot najboljšo, najizdatnejšo in najcenejšo krmo mlečni živini, konjem in prešitem priporoča tovarna olja M. IV.RNCIC v Medvodah. Orehove trop ne vsebujejo 56 "/o proteina in maščobe, torej trikrat več kakor pše-nični otrobi. Cena zmletim tropinam je 18 K za 100 kg z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila. 3595 l Za bolne! Za trpeče! Za zdrave! Troti Se tako trdovratnim in zMtarelim slučajem revme, IrR inja. živčnih bole/ni, gl.ivo- in zobo-bola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljaiev, uganja pn udih, bolečin v nogah, oteklin, hv li se v obče zajamčeni, na ninnKih klinikah praktično preuku-ieni od looo zdravnikov priporočeni Ichtlomentol palentovan v v srh državah, mnogokrat odlikovan. Nedosežen po zdravilnem učinku I Nad ll.u u za-Inalntc Kdina razpoiilialnlca in tovarna, kemični laboratorij ees «vctnina in lekarnarja S. bdelmaurj bambor, Nln^P atz St. 13. franko se poiil a po povzetju iste.I kron 6'-, tu stckl kron to— :'3 slekl. kron za — jM6 E?- Zlatnina v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila 0 za Božič 0 se dobi pri zlatarju L Vecchiet LJubljana, naspr. glavne pošte. ■J71't P K Knitpr ■ 1.11. »miMl, Ljubljani. Selenburgova ulica 6. - Najstarejša domaČa Mi Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk ¡11 samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi palice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo zu ribištvo in umetalni ogenj. vtis«» ;; SPY brez konkurence Permanent, cefit 1/ J'Efl ') m za 8 srajc U JU 18mza6srajc II O'CO po3 ni sortir. H 0 DU Rekordla, posteljnina, (kanevas) i/ men kos 23 m . Il JU OU Iris, bela tkanina zafšc?"! R450 1 kos 23 m . K 3180 Vzorce 10 od ijrohatov. Hartienla. garnitur ill razpošilja brezplačno gorska tkalnica SiMU Machine Spn, št. 27, Geško. Ncpovoljno se vzame nazaj. HENRIK L Ml 1685 Mannheim. cfflajvacja fevarna iokomoBil na ovrcpsfii ce/ini Lovska razstava. Dunaj 1910 : najvišje odliko/anle : Drž. casino Mme. m Pisarna za pro -ajo v Hvstr.1 ^ EMIL HQ1GMH I Punaj {K, Lofcliciigasss It A. Kdor rabi dobre in pristnobarve zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafaso, ceflra, platno, inlet, brisače, rjuh", zimsko blago za dame in gospode, žepno robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko Jaroslav Marck ^"V«".1- v Bistrem pr> Novem mestu ob Met. (Češko). V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanela, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 111 za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj ¡11 poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko. potrjena potovalna pisarna , nasproti „Figovca" Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani. Prešernova ul. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najeiegantneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bosato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste In lepo okrašene lesene krsie, čevlje, vence, umetne Telefon St. 297. cveiilce. najnižje cene. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo 51 52 1 Turk in brata Roiina. «a ^I Najcenejša vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 Najcenejša vožnja v Ameriko. FR. SEUCIK piiškar u Ljubljani 9 ZidouskanlicaitJ priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in — tudi glede strela vse druge puškarske izdelke. ======= Posebno dobre so lahke trocevke in puške i jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago. 2301 20 Popravila izvršujem najceneje, totno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Delniška glavnica: 60 milijonov kron Hezervnl in varnostni zaklad: 16 milijonov kron Centrala v Pragi. Ustanovljena 1.1858. Podružnice v: Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, ittoravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Prostjejovu, Taboru, na Dunaju, I., Herrengasse 12 SE OBRTUA BANKA Bančni prostori: in ottoUc. 3559 ¿Unue-rna lloriitua tobačna- -bar i fa ! Si ii cj f e S P; o fa d i Iče, o & f c Po e. ebetna t'ot>ič, iE ju&fjana, ^lčcahat l'rc] SI'cd. š>. Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5 Specialna trgovina finih ročnih del. - Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena. • • • 3013 t Za jesen in zimo: Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. ifc^T Vse športne predmete. V oddelku za gospode: Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode. Modna in športna trgovina P. MagdiČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. iUgilSVa Dunajska cesia št. 13 poleg „Figaucs" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predsto.ništvom kakor p. ii. občinstvu za prevzele in solidno izvršitev vsakovrsluegu umetnega steklarstva In slfkanla m ste lo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3314 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. M« i® l •'V/MJ Tovarna za strele flndrifz akc. dr. Andritz pri Gradcu (Štajersko). 2657 gradi kot specialitete 52 parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce n trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave. Livarna za železne, jeklene in kovinske predmete po lastnih ali vposlaii modelih. VS' Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. 4 Upi: 1 li, in», Cisatoa ulica l Liiist Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog Ustanovljeno leta 1857 : Zavod za pohištvo in dekoracije : Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10 Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opr me v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. Telefon št. 97 021 Ceniki s koledarjem za-B.unj in poštnino prosti. Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko UNiON et 55 ker te lire so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čudmi uranu in trgovcu v Ljubljani dolnlčar ln zastopnik Švicar. kili tovarn „Unio i" v Blelu ln Gonovi. 700 iUiicaiiii, prstani, briljantf. (D Svatovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenab. 610 52-1 Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših — barv = za umetnike, od dr. Schonfclda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelne trda in teko.e. temrera barve v tubah, pastelne barve. Rasnoiar* na kreda Zlate ,n raznobarvne bronce. Pr.stno ic kovinsko zlaio, sreb. o in aluuiinium v 1 -stili. Št&mpilijske barve. Oglje za risanje. Riznobjrvne tinte in .uši. Slikarsko platno iu pipir. Palete škatlje za študije. Čopiči za : umetn ko. s!;karjo in pleskarje. " 3= Najnovefši = slikarski vzorci iu papir za vzorce po najnižji con:, najnovejše in moderne suhe, kemične —~ proteno in rudninsko barve. r. Priznano najboljše in najizdatnejše :: Ustanovljeno leta 1900. Tvrdka Fr. Iglic Ljubljana, mestni trg št. flf priporoča največjo zalogo krasnih nadrobnih vencev ¡rs frakov z napisi. Zunanja naro.ila se izvršujejo hitro in točno. tL4T Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere. Najstarejša domača slovenska tovarna peči. Ustanovljena leta 18t>8. Založnik zveze ces. kralj. avstrijskih državnih uradnikov Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon šl. 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejš.li in sicer od najmodernejših predanih in poljubno barvanih (io najpri-prostejsili prstenih peči različnih vzorcev, kakor- renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor ludi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1 Za samostane in župnišča znaten popust. 1222 h h r m h h m m m n m m m m n m m 2 Pekarija, slaščičarna J|j ■ in kavarna m Stari trg štev. 21. ■ Filialke: S M Glavni trg št. 6. m Kolodvorska ul. št. 6. S )K» 1810 (52-1) mmumwmmmmu,m^m ire in cenice v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52—1 Ivan Soklič. Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Pod trančo št. 2. PdStala filek. ŽBlBZIllGB. O) = oljnate barve = za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje in hišne posostnike itd., priporoča Hdoif Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega Meja. Prodaja najboljšega mizarskega --= •ar \mm im po najnižji ceni, karbolinefa w Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severoaemškega Lloyda" IZ ME1-VSEK:: s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. - - Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnikc gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—5S aru i avcaiiu, v Kolodvorskih ulicah št. 35. nasproti občcznanc gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v znpadnc države kakor- Colorado, Alexiko, California, Ariona Ututi, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odliod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 192 52 StamMlife vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Černc graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv Petra cesla št. 6. Ceniki franko. F. L. POPPER, C h m dim. Češko Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Samoprodaja za Kranjsko: , Prešernova ul, Znamka F. L. P. RIO 52 1 4 'MïmZ-tàr trgovina Hnton Scihiisfer Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana. Sz>2itiy® blaga. nizke cene. xn\ Vzorci poštnine prosto. (Mični p 7njnA Ljubjana, zavod I i • 1 • /¿uLJ^L Stari trg 26 priporoča veliko zalogo očal, ščipalccv, topiomerjev, barometrov in vse optične izdelke. 3579 Očala In ščipalci po zdravni kem receptu. V stroiiovnjaSko dobro urejeni delavnici sc vsa popravila izvršujejo dobro in ceno. ————— Ceniki brezplačno. ————— Vaša žena bo sila zadovoljna, 6e ji preskrbite Pilnačkovega specialnega toaletnega mila ki ustvarja in ohranjuje krasno in zdravo polt. LANOL se dobiva v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Fran Cešnovar. Dolenlska cesta: B. CvanCar1, Selen-biimova ulica; Emil Dobric. Prešernova ulica; Fr. lalic. Mestni Irg; I a JelaCin, Rim kn cesta; flnlon Ka c, 21 ov ka ulica; flnt Krlsper, Mestni trq; J Kr vic. D najskn cesta: Leskcvlc S Medc Jurčičev tr i; T M ncinaor. Sv. Pe'ni cesta: M \ ei Orhek, Kolodvorsk ulica: Vaso Petrlfic, M" liti trn: Ivan Poriboj, Sv. Petra cestn; Fran Sari«. .Variie Terezic cesta: Ber a Sevnr, Sv. lakobn trn:Mi.Ph R Sušn k, Marijin I n; A Sunik, Z InSk cesta; rt. Sarrbon, ZaloSka c sla; Anton S1* f. Dimni 'n ces'n: Jnsio Sporn. S". Petra c'!"i; flndrei V trhle, Tiria-'; t p V GORICI: JvanCIC & KiirinfiC, Toro*. Dro'iniC in drui V KAMNIKU: Anton Slatnar. V KRMNIH: Z. Kranjc, Peter MaldlC, I. F.. Potrebni. V TRSTU- Vei'oslnv Ples iicar V POSTOJNI: Jernej I one'. V TRBOV-LJrtll: Ivan Kramar. VZflGORJU OB SrtVI; R. rthfan' Edini iz- I Pi1tfri?oI# c. iu kr. dvorni za1aqa- delovatclj J. r IIUUCoR« tel) stara Cisto Ce«l7 Vezen;« poučujemo brezplačno « o v s : ftS^lmi stroji. Ceniki zastonj in fpinko Hotel Tratsesiiager u Cs. •■'•■■AS®. - -V*.**! *. yclIkou*ka cesta št. 5 3641 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lene, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvcriičB n vozova in tri hleve zn konje. Za zabavo služi po zimi zakur,eno Poleti sedis na senčn ieiu vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. Delile dvorane za shode in veselice. goste domači Omnibus. L&Stllfk IV3I1 MÎIlOUÎg. ribje olje (v zakonito zajamčeni opravi) rumenn, steklenica K 2 — balo. „ „ 3'— pri Viljemu Maager-jo na Dunaju. Od 1869 uvedeno spioino v avstro-ogrski monarhiji. Gospodje zdravniki in pro-lesorjl (¡a radi zapisujejo. Dobi se skoro v vseh lekarnah in droženjah. Glavna zaloga in razpo-I Siljalnica za avstro-ogisko monarhijo: W. Maager, Dunaj, III 3, Hcumarkt 3. iiJSr Ponarejanja se jsodnijsko zasledujejo. se takoj odda. 3661 Natančneje se izve na Martinovi cesti štev. 38, Ljubljana. kior dopušča svojim ljudem, da kurijo z drugim premogom kot šentjanškim. je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi po 60 vin. pri 100 kg cenejši, ko vsak drugi premog. Prodaja se namreč iia drobno v hišo postavljen po l'20 K 50 kg. Pohištvo za 100 kompletnih sob vedno v za-~__losi. Vpogled prost! Reelno jamstvo! Ku-lantni pogoji! Prečaatiti duhovščini in razprodajalcem popust. M pišimo Glavna trgovina: Dunaj IX 1, W3hrin-gergiirtel, Stadtbahnviadukt 142—156 blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVHI, Wahrlnger- strasse 109 (vogal Martinstrasse). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse. Dobavitelj dolenjeavstrljskih deželo h železnic, mnogih društev in samostanov. Mnoga priporočila prefiastite duhovščina. Tvrdka obstoji od 1. 1883. ?622 l Najnovejši ceniki. 33'I4 y \ Razen prodajne pisarne v Šelenburgovi ulici 7, I. nndstr., sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babic, Dolen ska cesta; E. Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; J. Mencinger, Sv. Petra cesta; B. Sevar, Sv. Jakoba trg; h. Sušnik, Zaioška cesta; Fr. Trdina, Stari trg; Ivana Tonih, Tržaška cesta; Uradniško gospodarsko društvo, Kongresni trg. Naročila in denar za premog za Šiško spre/enia g. Lud. Kotnik, trgovec r Spodnji Š.ški. CI ® m m m w w w t® v® ^ f®1 ® @ © 9 Malcenejše i modne površne in spodnje jopice, spodnja krila, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo iz pristne najfinejše volne, vsakovrstne in najtrpež-uejše nogavice, samo lastni izdelki, na drobno m debelo 350 o pod navadno ceno, priporoča h U' ^y S ii-mm^h mciian čna delilna industrija v Ljubljani, Sodna ulica (blizu just, palače), 3205 H£RBABKY-JEV podfosfornato-kisli -ZElEZni SIRUP Ta je že 41 let uveden, zdravniško preizkusen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. ILST Cona steklenici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. "¡fcJl ©FScííij r z "-'ma r i< él® ar--------- - VARSTVENO ZAVAROVAN. - PURJODHL Jod sarsaparilla-izdelek čisti kri, po pešuje prebavo, lajša krče. kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se jod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspehom. ILST Cena stekleniol K 2'20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. "¡¿¿U glavna'razposHjatev? Dr. Hellmannova lekarna „Zur Barmherzigkeit" (Herbabny-jevnasl.). KaSSSf.Mhs. V zalogi ¡c še pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu ln Volšperkn. •d I '■■'■' V-: ' ''' VÁV a jc najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni ni- kako slcpai ¿Ivo an.pak skozi leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in za amčeno ne-škodl iva tekočina, ki za-b.ani Izpadanje las In odstrani prahaje. — Značilno |e, da se pri pravilni rubi že čez 1 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brnde in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. — Cena steklenicc 3 krone — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Preprodajalci popust. Glavna zaloga in razpošiljatev pri g. Vaso Petričiča nasl. v Ljubljani. V zalogi imajo tudi gg:U. pl. I'rnkoczy in A. Kane v Ljubljani, lekarna pri zlatem jelenu in Ant. Adamič v Kranju, lekarna „pri angeliu" v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi. Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 v bližini kolodvora. 2072 Lepe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. - Izborne pijače. • Hlzke cene.' Lepi restavracijski prostori. ¿'Mit J u\ fli ''C Rokavice, nogavice, zimsko perilo, žepne robce, galoše, predpasnike, spodnja krila, kožuho-vino in druga božična darila kupiš najugodneje v modni trgovini O. ¡ezeršek (prej K. Recknagel) Mestni trg 24. 3630 Vi i i Združeni čevljarji v Ljubljani priporočajo za zimsko sezono svojo Wolfova ulica štev. 14 toga!® zal&gp elsuual vseli vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz delka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepreiKOčljiue foo sfae in turistousks: ceiilje. — Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike! 3517 K. ^ Drenih h Kongresni trg £ J£aj[večja zaloga ženskih ročnih del —"T": in pripaaa oče potrebščine. - Vezenje na roko. - Tamburiranje. Montiranje. - Plisiranje. - Predtiskarija. 3594 Naročila se izvršujejo točno in vestno. E rvövrstns sanke, boMeji, skiji itd« itd. I t\__Ä-vr ■ ir^ k'j.-t - ' '-ihm V — dobavlja specialna tovarna za zimsko športno orodje r m si II so najbolj sposobni za vsako gospodinjstvo m za vsako delavnico to X. I XJ ca "a TS o ca s A O ■O ■o S" ■o C. ■a r- r. < t/i T+ia o o 5* Dobe se v vseli naših prodajalnah v L j ubijam samo h Sv. Petra cesta 4 SINGER Co. akc. družba za šivalne stroje. Najcenejše dežnike n Jfc^ solnčnike h domačega Izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin Moto. Stari irj JU. Prešernova ulica št. 4. 3634 Popravila točno in ceno. 521 Freistadtl S., Morava. Največja tovarna te vrste na evropski celini! Zahtevajte zastonj najnovejši cenik št, 24. 3372 g 'mu " M. Fekarna pri,Mariji Pomagal' m. LEUSTEK Ljubljana, KesSšeua cesta « zraven cesarja Franc Jožeta jub. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže , Dorševo med. ribje ol;e 55E jj steklenica i K, večja 2 K. I Tanno-chinin tinktura za lase, SSK preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K. ¡lovita Meiusine ustna ln zobna voda no proti zobobolu in gti|ilobi zob, utrdi g dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3092 Zaloga vseli preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in , cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. jij razpošilja po pošti vsali dan dvakrat, g [jLg tt t—SiSSiE ■OMnnammranni Kamnoseški izderi iz marmorja za cerk«e?ie In phiSluene «sprane, sp?a» miših! iz marmorja f granita sile-niti, «apna 2\m m ngašeno se Ssaísienar&hem moisfrii :: Lgublfana:: Moloduisrska m ::: ulica ::: m m m m M M ■v; En m m m Delniški kapital 120,000.000 K Podružnici Rezervni zaklad 66,000.000 K c. k p. p p i v i I. kreditnega zavoda za trgovino in obrf LiUBLJUNA, Franca Jožefa cesta štev» 9. Sprejemlje «loge na obrestovBnio v tekočem rakunu, na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja cbrestujoče se blagajniške Ciste, dovoljuie posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize (n priskrbuje njih infcaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča. kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuie in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije 111 vadije za udeležbo pri d'> ažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, odda|,'i p oti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (5afe-0eposits) pod lastnim naklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete Cprecijoze) v hranitev, zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh 2ieban|U podvrženih paplr|ev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni, daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, priskrbi za svoje naročnike trgovske informacijo v tu-in inozemstvu itd. itd. itd. 1912 12 Centrnia I>«*imji. Podružnice: Bolcan, Bregencr., Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lwöw; Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava Pulj, Praga, Podmokii, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf. m ä si m m m H* Slovencu šfei». 293 dne 24. decembra 1910. * »v 't* -l" * ************************* ***********; *********************? Svetonočna svečenica. Lahen veter v mraku je zapihal. Sveti večer v okno je zadihal: „Mir Gospodov vam rosim z višave!" Dvignili so proti oknu glave siva mati in sinovi trije: „Kaj tako pod oknom živo sije?" Odgovarja mati trem sinovom: „Kaj ne veste, kdo stoji pod oknom!? Sveti večer je prišel, sinovi, da nam zopet hišo blagoslovi. Kakor angel tam pod oknom diše; le vstanite, gremo okrog hiše! In s kadilom dom si posvetimo, z roso sveto si ga pokropimo, in v molitvi k ljubim se nebesom izročimo z dušo in telesom." (Silhueta.) K božjemu je delu vstala starka, zasvetila so se lica žarka pol od sreče, pol od hrepenenja, da se zopet sveti dan začenja. V levo vzela jasnega kadila, v desni sveto roso je nosila in kropila po vsem bornem hrami in molila z vdanimi prošnjami. Prvi sin je hladen k mizi sedel, „Kaj to delo hoče!" več ni vedel. Drugi sin pa — v srcu s temnim grehom -gledal starko z bridkim je zasmehom. Tretji sin je blagoslov izvolil: Z materjo je šel in verno molil. Jaz sem videl mater in sinove, pritajene slišal sem glasove. Sivi ženi sem pogledal v lica: „Kdo častita ti si svečenica? Ali nisi Domovina moja, vela vsa od bolečin in boja? Ali niso ti sinovi tvoji, ali niso rodni bratje moji?" „So!" je rekla in v dušečem joku, k zvezdnemu je gledala oboku . .. Silvirt Sardenko. „Samo še enkrat...!" (Spisal Silvin Sardenko.) Še stoji, ali bolj visi, leseni krov v Stranski vasi, kjer je nedavno živel stari Doljan. Kdorkoli izmed vaščanov ali okoličanov gre mimo Doljaneeve ioče, se nehote spomni sivega samotarja; zakaj spomin na dobre duše dolgo ne zatone. Doljan je v davni dobi svojih očetovskih skrbi dobil in vzgojil (roje otrok. Strah božji jih je spremljal, kamor so šli. Vsi so polagoma odšli iz Doljančevc koče, ali tiha zadovoljnost jih je našla in je ostala z njimi. Najstarejši, Cene, si je ustanovil v daljnem Trgu majhno trgovino s poljskimi pridelki. Mlajša dva sta našla sročo, četudi ne ravno v rojstni vasi. pa vsaj v rojstni župniji. Tine se je priženil na Kamnarjev dom v Spodnji Jablanici, Luciji pa je sreča postavila ognjišče pri Pečarju v Gornji Jablanici. Doljan je po smrti svojo dobre ženo sam samotaril v nizki bajti. Poznal je samo dve poti. Pot v župno cerkev, v Gornji Jablanici in pot v podružno cerkev, k Sv. Ani v Stranki vasi. S tesnim strahom se je bal onih neizogibnih dni, ko mu bodo noge oslabele in ne bo mogel več v cerkev. Česar se je najbolj bal, se jc polagoma tudi zgodilo. Opešale so mu moči in noge. Posihmal ni mogel več k Sv. Andreju v farno cerkev. Le s težavo jc pri-drsal ob palici do domače cerkvice, kadar je pri Sv. Ani pozvonilo k sv. maši; kar se je zgodilo vselej, ko se jc vršil v Stranski vasi pogreb s sveto mašo, in še sempatje v nekaterih gotovih dneh v letu. Pol leta že ni premeril pota od Stranske vasi v Gornjo Jablanico. Ali vse to bi se že tekom pol leta pozabilo in prebolelo, da ni prišel sveti večer s svojo polnočnico. Dan pred Božičem se je polastilo Doljana nemirno hrepenenje po svetišču v skrivnostni sveti noči, po cerkvi sv. Andreja. »Samo še enkrat!« je vzdihnil, ko je zadihal tudi nad njegovo kočo sveti večer. Mož je sedel k peči in se zamislil. »Samo še enkrat! Še enkrat bi rad videl razsvetljeno farno cerkev v skrivnostni svetlobi svete noči. Še enkrat bi rad slišal slavospev: Gloria in excelsis Dco. Še enkrat bi na koncu svete maše rad zapel s pevci ono blaženo svetonoč-no pesem: Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto visoko jc sveto nebo. Duhovi nebeški se 'z raja vrste, prepevajo slavo, na zemljo hite. Samo še enkrat! Samo še nocoj.« Zvonovi pri Sv. Ani so zapeli slovesne večernice k visokemu božičnemu prazniku. Skrivna moč je vlila Doljanu v dušo toliko poguma, da je sklenil na vsak način poromat k polnočnici, četudi bi bila to njegova zadnja pot. Pot do Gornje Jablanice je bila zanj dolga. Zdrav in čvrst Strančan, kakor so imenovali vaščane iz Stranske vasi, pa jo je lahko prehodil tudi v eni uri. Stari Doljan pa bi s svojimi izmučenimi nogami potreboval najmanj pet ur hoda, čo bi še sploh prišel. Ali Doljan ni mislil na utrujenost nog, ne na dolgost pota, ampak samo na blaženost božične polnočnice. »Pojdem. čeprav bi se moral drsati kakor po sankah.« Preden jc šel na izvršitev svojega sklepa, je postavil v kotu še običajne stare jaslice. Desko in ograjo tem jaslicam je napravil sam še v davnih dneh. lllevec so naredili in pastirce so izstrigli še otroci, ko so živeli z materjo in očetom pod domačo streho. Svetilka pri jaslih jc bila tudi še tista, ki jo je Doljanka že pred davnim časom prinesla iz Trga. Vse je bilo že staro in sivo in upognjeno, kakor Doljan. Vendar so bile te jasli starcu dragocen zaklad nekdanjih dni. »Glej, da mi ne ugasneš, dokler ne pridem!« se je pogovarjal z lučjo, ki jo jc nažigal ob jaslicah. Oblekel je praznično zimsko obleko, glavo si jc odel s toplo polhovko, ramena si je ogrnil s težko ogrinjavko, v roko je vzel grčavo palico, v žep pa si je vtaknil rožni venec in mašno knjižico z debelimi črkami in z naslovom: »Božja pot«. V zvoniku Sv. Ane jc ura odbila ravno štiri. »Do polnoči bom že tam!« je upal Doljan. »V Spodnji Jablanici pa se malo ustavim pri Kamnarju in spočijem. Jutri zjutraj pa se vrnem. Kaj bo to: pol dneva! Kaj je to v primeri z Onim, ki je iz ljubezni do nas prišel z nebes in ostane med nami do konca sveta.« Doljan jc zaprl duri svoje koče in odšel. Mrak je legal na zemljo in pot jc bila trda, ledena in nevarna. Ali starca jc vodil angelj varili. »Kam pa na ta pozni večer!« je ustavil svetonočnega polnika mladi Podlipec na koncu vasi. »K fari! K materi fari!« »Ampak mati fara vam bo morala priti naproti, če ne se danes ne bosta videla.« »Dobro bi bilo. A vseeno poizkusim. Nemara pridem?« »Srečno pot in lahko noč! Pa saj vas še tako doidem, čeprav pojdem za vami šele čez pet ur,« se jc pošalil Podlipec. »Seveda, jaz grem po polževo,« se je nasmejal Doljan Podlipcu v slovo. To pa je bil nocoj tudi edini smeh Doljanov na vsem dolgem potu. Drugače je bil ves čas zatopljen v resne svetonočne misli. »Nemara jc bila tudi pot Marijina in Jožcfova v bctlchemski hlev tako trda in ledena, kakor je moja nocoj? Gotovo so zvezde takrat še lepše sijale, kakor sijejo nocoj. Tako prijazno žare, kakor bi se hotele pogovarjati s človekom. In takrat so peli angel ji. še lepše so peli, kakor pojo danes zvonovi od vseh cerkva.« Mislil jc vsevprek, brez pravega reda. Starec jc obstal na potu in poslušal zvonenje. »Povsod zvoni. V Gornji Jablanici, v Spodnji Jablanici, na Vrhu, v Ledinah in na Kavnem polju.« V resnici pa Doljan ni slišal drugega zvonenja, kakor ono iz Stranske vasi. Ker pa jo bil poln veselja in svetega pričakovanja, se mu je zdelo, da sliši slovesno pritrkavanje zvonov od vseh sosednih cerkva. Doljanu je bilo tako toplo pri srcu, kakor bi bil na potu, čeprav na strmem potu, v nebesa. Utrujen je bil, ali utrujenosti ni čutil, sicer pa je tudi večkrat potoma postal in se oddihnil. Temna noč se jc že davno razgrnila čez Jablanico, ko jc pridrsal Doljan prccl Kamnarjev dom. »Kdo vas je prinesel semkaj v tem času?« ga jc prijazno pozdravil Kam-nar, njegov sin Tine. »Sam sem prišel, sain.« »Kam vendar greste?« »To si čuden, Tine! Sveta noč je, pa še vprašaš: Kam?« Kamnarica je slišala pogovor in prihitela na prag. Začudila se je nad očetovim prihodom, ki ga ni nihče več, najmanj pa nocoj, pričakoval. »Kdo bi mislil, da pridete vi?« Stopili so vsi trije v hišo. »Kako ste izmučeni!« jc pomilova-la vpehanega starčka Tinctova žena. Komaj se še držite po koncu.« »K polnočnici pa res ne pojdete,« jc odsvetoval sin, ki se mu je oče smilil. »Pojdem, pojdem, Tine! Polovica pota mi ni življenja vzela, mislim, da mi ga druga polovica tudi ne bo.« »Saj vendar čutite, da komaj dihate!« je pregovarjala Kamnarica Doljana od njegove predrzne namere. »Zasopel sem se, a pridem kmalu zopet k mirni sapi. Pojdem pa, samo še enkrat.« Kamnarica je pogledala svojega moža, kakor bi ga hotela vprašati: »Kaj boš storil? Ali jim ne boš ubranil? Umro ti na poti, in krivi bomo mi.« Sin je pogledal v očeta z dolgim pogledom. Starec je bil ves izmučen in upognjen. Nekaj obleke na potrtem životu in nekaj gub na velem obrazu, to je bilo vse, kar je ostalo od nekdanjega skrbnega Doljanovega očeta. In vendar je bila ta slabotna in neznatna postava, ona nekdaj živa in jasna, a sedaj ugašujoča sveča, ki se je povžila v ljubezni do svojih otrok, predvsem do najmlajšega, do Tineta, ki je bil zadnji, ki je zanj žrtvoval svoje delo in svoje moči. Tine je bil ginjen ob pogledu na očeta. »Zapregel bi, oče! Ali, kakor veste, konja nimam; vola pa sem prodal na sejmu sv. Tomaža dan.« »Pa stopi do Košaka!« mu je velela njegova žena. »Ni treba!« je branil oče. »Odpočijem se, in pojdem naprej.« Ivamnar je stopil h Košaku. »Za voz in konja te prosim, če mi ju posodiš.« »Kaj boš pa vozil?« »Očeta.« »Kaj jc pri tebi?« »S težavo jc revež prisopcl do nas. K polnočnici hoče, pa naprej ne more. Saj veš, ko bi ne bilo zavoijo očeta, te ne bi nadlegoval.« Košak jc dovolil vzeti voz in konja. Sin je pomagal očetu stopiti na voz. Vozil je počasi. Vendar sta bila v dobri četrtinki ure v Gornji Jablanici. Zapeljal je voz takoj pred cerkev, kamor si je Doljan želel s srčnim hrepenenjem. Oče je stopkoval v cerkev, sin pa jc odel rtirnl z vozom par lučajev od cerkve k Pečarju, kjer je razpregel konja in ga peljal v hlev. Pri Pcčarjevih so bili nevoljni, da jim Kamnar ni pripeljal tudi očeta, da bi na gorkem pričakali polnočnice. Ali Doljanu ni bilo za toploto gor-ke sobe, njemu jc bilo samo za gorkoto svetonočne pobožnosti v župni cerkvi sv. Andreja. »Samo še enkrat,« je ves čas ponavljal, »samo šc enkrat, saj vem, da zadnjikrat.« In sedaj je v cerkvi. »Sveti Andrej s križem tako mogočno in zmagoslavno gleda z oltarja kakor včasih. Težak je njegov križ, a z veseljem ga je pozdravil in sprejel na svoje rame. Saj ga je nosil zavoljo Gospoda. Težak križ jc bila tudi moja dolga pot,« tako je mislil stari Doljan, »a z veseljem sem ta križ sprejel nusc; saj sem šel zavoljo Gospoda, zavoljo one sveto noči, v kateri je On sam prišel do nas.« Cerkev pa se je polagoma polnila in napolnila. Veselje v starčevem srcu je rastlo cd trenutka do trenutka. Ko se je oglasila pred oltarjem slovesna »Gloria in excelsis Deo«, je starec na tihem pel in molil s solzami. >>0 Bog, kako si dober! Meno, starca« še živiš na zemlji. Mene, ki sem sama slabost in grešnost, si nocoj semkaj pripeljal . . . Želel sem: Samo še enkrat. Ti si videl mojo srčno željo in si mi jo izpolnil. Gloria . . . slava Tebi na višavah in mir ljudem na zemlji! Mir in blagoslov mojim otrokom, mojemu sinu, ki se je zame toliko potrudil . . .« Ko so mu nehale teči tihe besede, so se vlile iz oči tihe solze. Polnočniea je bila končana. Vse je bilo tako lepo in še lepše, kakor si je doma mislil Doljan. Polnočnim svatom v slovo je zado-nela s kora vedno lepa pesem: »Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto visoko je sveto nebo . . .« Ako komu nocoj, staremu Doljanu se je zdelo nebo odprto. Zopet je voz pridrdral pred cerkev. Doljanov sin je stopil v hišo božjo pred klop, kjer je še kakor zamaknjen molil njegov oče. »Pojdiva, oče!« šel je na voz, četudi nerad. Za nekaj trenutkov sta še obstala pri Pečarju, potem pa sta pohitela preko Spodnje Jablanice v Stransko vas, odkoder se je Tine vrnil na svoj dom. Blažila ga je zavest, da je storil dobro delo- Ko je stopil Doljan v svojo nizko sobo, je luč v kotu pri jaslicah ravno pojemala. Pojemala je v sveti noči, kakor v opomin, da kmalu ugasne tudi luč življenja sivemu samotarju. Tako jo mislil Doljan in šepetal: »O, naj pride smrt! Naj pride kadarkoli! Verni Doljan se jo ne boji in rad umre, cla je le bil pri polnočnici — samo še enkrat . . . samo še enkrat!« A to jo bilo tudi zadnjikrat. flli res z rodne fliu- pa jo vendar mršava in brez mleka. Druga pa so pase s pridom, počasi, na enem mestu, pa jej tolsta in veliko veselje kofetarske (lnA-mice. Tako s knjigo. Divja kdo skozi gozde knjig pa njegov um je mfršav in prazen in plitev. — Drugi bravec hoče le sama gola dejstva: datum, letnico, povest, roman — kdo bi bral to, kar vse prenese potrpežljivi papir vseh tistih, ki tinto pijo kot rozolijo. — Pa so še drugačni bravci recimo bralke. Dobi roman — in pogleda zadnjo plat knjige: Če je nadepolna devka, hoče, da se junak in junakinja dobita, če je dekle že v srpanu in je njen up šel po vodi, hoče, da se ne dobita, češ, če som jaz sama, pa naj bo še junakinja v romanu. Takisto se godi s knjigo prirode. Bero, pa 110 umejo, oči imajo — pa ne vidijo, pravijo, da imajo srce, pa v tem srcu ni ljubezni do grude. Zato takoj izjavim in povem, da som jaz bralec prirodne knjige, ali tak bralec, ki to knjigo ljubi, jo ceni više kot vso drugo. Iz toga pa sledi, da bodo tudi moja izvajanja sadovi srca, sadovi ljubezni — in vsled tega 110 mislim niti oddaleč, da bi bilo to predavanje zato, da bi slavno občinstvo hotelo privesti na pot istega čustvovanja kot valovi v moji duši. Ne. Ampak ta meditacija bi utegnila marsikomu samo vzbuditi, kar v njegovem srcu sicer biva — toda spi. In če se kaj takega vzbudi, jc cilj dosežen in besede niso bile pisane v vodo. Rekel sem torej, da bom č i t a 1 iz knjige prirode. Dobro pa vsi veste, da je vsaka knjiga natiskana z različnimi črkami: Navadni tekst, pa velike črke, razprto tiskano, okrašene črke začetnice itd. Takisto imamo na naši domači grudi črk vso polno. Da bi ves ta tisk nocoj izčrpal, je nemogoče. Odveč bi bilo, da bi slikal krasoto naše domovine, krasoto, katera osupne tujca, krasoto, ki z nedosežnim vesoljem navda domačina, če se po dolgem potovanju vrne pod rodni krov in prepričevalno vzdili-110: Lep jc svet — toda najlepša si ti, moja slovenska domovina. O tem ne bom razmišljal. Omejim se samo na nekatere črko — žive črke, ki hodijo po domovini, s katerimi jo popisano — pisano polje, zelena gora, zračna planina in skrita dolina. Začnem takoj z onimi črkami, katerih jo za sedaj še največ, s katerimi je vso gosto posejana naša rodna gruda — to jc naš slovenski ora-tar, naš kmet. Kaj čitam v tem tekstu, s katerim je popisan naš dom, naša rodna gruda? Po paznem razmotrivanju doni iz tega berila nevesela pesem — rekli bi — skoro žalostinka Jeremije preroka. Zakaj? Zato, ker vidim beg, grozen beg z rodne grude — in gledam strah in sram pred njo. Resnično. Bog od doma — čez valove oceana, beg v mesta, beg v tvornice — Čudo! Tla, kjer je tekla zibelka — niso ljubljena, rodna gruda ni spoštovana. To je dejstvo, katerega vsi poznamo, ta beg je tisti grozni zmaj, ki nam utegne požreti naš narod, ki ga ni stri zob tujca in ne meč Turka. Kje bi dobili odgovor na to gibanje? Dosti odgovorov ste žc slišali, mnogo brali, v zbornicah se je to razpravljalo — in navadno izzveni odgovor: To je duh časa! Hrepenenje po napredku! Socialno gibanje. Rade-voljc priznam, da ima vsak tak odgovor dokaj resnice v sebi. Industrija se množi — potrebuje delavnih rok, po industriji dobe tisoči belega kruha, se dviga materielno stanje narodovo. Vse resnično. Toda pravi odgovor nam daje tale dogodek: V N o 111-č i j i so pred kratkim zborovali v e 1 e k m e t j e , v 1 a s t c 1 i 11 i. Shod jc počastil poljedelski minister, ki jo želel tudi osebno poznati velike agrarce. Začeli so se predstavljati. Prvi: Fric N. N. — poročnik v rezervi. Drugi: llenrik N. N. — poročnik v rezervi — itd. sami vojaki — samo kmeta nobenega. Nazadnje pride star mož, nerodno oblečen, eden največjih kmetov, ki je poslušal, kako se njegovi mlajši tovariši predstavljajo. On ni bil tako srečen, da bi dovršil katerokoli srednjo šolo in so povspel do poročnika. Vojak jo pa le bil v mladih letih. Zato jo mož vsled m odo posnel svoje tovariše in so predstavil ministru: »Vicefrajtar« v rezervi. Minister je imel prav, če jo pošepetal na uho svojemu sosedu: »Sem mislil, da jc zborovanje agrarccv, pa jc le kompanija vojakov . . .« Ta-le dogodek nam da ključ do vprašanja, kdo je premnogo — skoro vse — kriv, da beži narod z rodne grude tudi tedaj in tak, ki 11111 ni potreba; Odgovor sc irlasi: Tega io kriva napač.- na moda, tista moda namreč, ki se košati s tem, da jo jo sram biti k m o t. Dokazujem sledečo: V tistem hipu,.ko jo nehala tlaka, ko jo legel k pokoju valpetov bič, ko se kmet ni več tresel, kadar jo srečal graj-ščaka na cesti, se je začela vsekava ti zijava dolina med kmeta in med one, ki so prišli od kmeta — pa se uvrstili med višji tisoč — o višjih deset t i -s o č se pri nas skoro ne more govoriti. Je bilo nekaj mož, ki so budili naš narod in so šli medenj. Ali splošno je bilo to probujanje bučno taborenje navdušenja in vina polno, pa brez socialnih in kulturnih posledic za kmeta. Kmet jo ostal na dnu, in od zgoraj jo donela nanj redno od vseh stanov psovka in poroga. I11 ni ga bilo človeka, ki bi stopil med kmete in jim razodel skrivnost: kdo so in kaj so? Ali ni čuda potem, da jo kmet zasovražil svoj dom, svojo grudo, zavrgel pečo in ponosito škornje ter pobegnil v mesto in so tam odol s katerokoli čifutsko cunjo, samo da jo skril zaniče'vanega kmeta? In ta prelevitev je vzela nase podobo grozne epidemijo in se je razpasla tako na široko, da je danes katastrofalna za našo grudo, za slovenskega kmeta in z njim vred za celi narod. Torej ta strah pred osramočenjem jo rodil ono nesrečno modo, katera jo hvalila rajši umetne masko, nego pristno cvetje naše grude. Prav tu so mi zdi umestno, da se dotaknem tudi točke: naša domača, narodna umetnost. Resnično jc sicer, da takrat, ko se razvije umetna umetnost, narodna premine, ko se oglasi sonet in tercina, tedaj obmolkne narodni rapsod. Ali takisto jc resnično, da je pri nas psevdokultura, kultura maske kakor s povodnijo izplaknila z naše grude tisto tiho, naivno, pa tako gorko domačo umetnost. Slike in okvirji so romali iz hiš, na njih mesto je prišel tiskani papir, lepo vezani pr-tiči so se umaknili tovarniški capi brez okusa, namesto rezljanih skrinj, stolov in drugega pohištva so se oblastno vsedli zaboji, topogledi in dolgočasni, da se Bogu usmili. i11 kmetiške stavbe zadnjega pol stoletja!! Kakor bi na glavo slovenske mamice, odete s pestrim, belim kožuščkom, poveznil nerodno čajno, kateri se pravi moderni damski klobuk. Torej tudi lice je po-hujšala in izkazila naši grudi nesrečna, maskeradna moda. Ali to je že drugo polje in preidem nazaj k svojemu predmetu. Dobro vem, da se mi bo ugovarjalo. Nič ne de. Sam si stavim nekaj navadnih ugovorov in jih pregledam, če držo. Prvi ugovor je seveda tale: mestna služba je zložnejša, v tvornici ni takega napora kot na kmetih, zato beg od grude. Od česa pa je odvisen napor in težko delo? Ta pojem je popolnoma relativen. Za zdravega, krepkega junaka je kmetiško delo igrača. Njegove močne, zdrave mišice se igrajo s tem, kar je mehkužnežu breme, ki ga potlači do tal. Sami poglejte, če gredo kdaj iz tvornice ljudje tako veseli, kakor se vračajo ob svitu lune kosci s travnika? Pojdite v tvornico in katerokoli mestno hišo, pa prisluškujte, če jc kje toli odkritosrčen in radosten smeh, kakor doni z njive ženic, s poda mla-tičev ali z vinske gorice? Kjer pa doni smeh, kjer se vriska in poje, tam ne tlači pleč neznosni jarem. — Pa bi se reklo: Ubogo ljudstvo, saj jc tako topo, tako nizko stoječe, da niti ne občuti več bremena, ki ga žuli. Kdor pa govori tako, laže samemu sebi, da krije z lažjo svoje pomehkuženje. Vprašam: kdo je več vreden, kdo zasluži bolj naše spoštovanje, ali tisti, preko katerega divja vihar in mraz, vročina in znoj, pa poje ob tem, ali tisti, ki se prehladi ob najmanjši sapici, ki dobi nahod, kakor minister Marije Terezije, ki si ni upal iz hiše v kočijo, če niso pregradili ulice s špansko steno? Koga bomo občudovali? Odgovor je menda jasen! In odgovor je tudi jasen na vprašanje, kdo je srečnejši? Ali tisti, ki mu je vsaka pernica pretrda, ali tisti, ki sladko sanja, dasi ima ono uho za blazino, drugo pa za odejo? Kdaj občuduje zgodovina Aleksandra Velikega? Ali tedaj, ko mu sredi puščave prinese vojak čelado vode, da bi pogasil žejo, pa se jo no dotakne in jo izlije v pesek, ker ne morejo piti njegovi vojaki, ali pa takrat, ko pomehkužen leži na perzijskih preprogah? Kdaj jc bil velik in zmagonosen Hanibal? Ali takrat, ko je njegova vojska z brezmejnimi težavami preplezala Alpe, ali tedaj, ko se jc v mehkužni Kapui v eni zimi pohuj-šala, da je bila tepena in pregnana iz Italijo? še noben narod ni propal zato, ker je imel sinove in hčere, klene kot gorske grče — zaradi mehkužnosti jih je pa zgodovina že črtala mnogo iz knjigo življenja. In to vedo in čutijo znanstveniki in državniki in šolniki in zato so raz- lega klic: Nazaj k naravi, nazaj k rodni grudi! Zato pišejo knjige o materi grudi, ki umira, zato uvajajo v šole igre in telovajo. In ker je SiVar globoko zavožena v jarek, jo skušajo na-gloma, skokoma izravnati na način, ki postane smešen in perverzen. Dokaz zato so nam prenapolnjene obtožne kopeli ob počitnicah. Ko sein bil letos poslan od zdravnika v Gradež, sem imol priliko, da sem študiral tamošnjo tisoč-intisoč številno naselbino popolnih in napol adamitov. Če bi odštel od vsega števila pet odstotkov resničnih bolnikov, ostane 95 odstotkov ljudi, o katerih bi rekel slavni danski pisatelj, da so martyres do la débauché — mučenci naslade, gurmani, ki se celo leto pasejo z izumetničeno hrano, ki jim preseda do gabnosti — in zato gredo in parijo iri pečejo svoje ude na božjem solneu, da v zimi začno s tem nenaravnim življenjem cla capo — al fine. Ali je treba? Seveda je treba ob teh razmerah, toda teh razmer ni potreba, te so odveč. In čc potrebuje mož pisarne, urada, šolo v resnici oddiha, sodim, da bo dobil mnogo več čilosti v svobodni naravi, v naših gorah in na našem polju, nego v bučni gneči nabito polnih letovišč. Poglejmo drugi ugovor: Kmetiško delo jo grelo, jo umazano. Ta izgovor je pri poslih prav tako splošen kakor prvi — pa po moji pameti takisto in še bolj neutemeljen nego prvi. Oglejmo si delo na rodni grudi. Delo se deli na dve veliki panogi: Delo pod milim nebom in clelo v notranjem gospodarstvu. Povoj mi kdo, katero delo pod milim nebom je grdo? Ali setev, pletev, košnja ? Čc ni to desetkrat lepše, nego katerokoli delo v tovarni, potem nimam pojma o lepem. Ali mar ni lepo biti sredi valovja rumene pšenice, ko gorijo po njej plameni rdečega maka? Ali mar ni lepo prožnih korakov hoditi sredi ograbkov sena, ki dehti in vonja tisto omamno slast, tisti dragoceni parfum, kakor ga ne nareja nobena tvornica, razen rodno grude in božjega solnca? Ali je grdo delo na vrtu sredi sočivja, sredi zelenjadi? Ali je grdo pod vinsko trto, ko cvete in diši vinograd kakor sam božji balzam? AM je grdo, ko udarja plevica s ko-puljo na grudi žive zemlje, ko jo rahlja s prsti in se z njo pogovarja, z njo, ki je živa, rodovitna mati vsega, kar hodi in blodi po zemlji? Ali je grdo, ko ji žehti od grude nasproti vonj ro-/ dovitnosti in sile, navečje sile ter jo vso prepoji in prevzame njene ude, da so močni in zdravi, kakor je močan hrast, ki raste koncem njive? Prijatelji, kdor ima to delo za grdo, ni vreden, da nese enkrat k ustom žlico jedi, katero mu je darovala mati zemlja, ker jo zaničuje — nehvaležnik! Kaj pa drugo delo — ki se ne vrši pod milim nebom, ampak doma, zvečine pri živini in za živino v hlevih? To delo je tisto, katerega se dandanes prav posebno boje posli, ker je menda najgrje. Tudi tu je vladarica pohujšljiva moda, tudi tu je kamen iz-podtike predsodek, ki sloni na pesku, brez temelja. Ljudje božji, ali ne veste, da ima neumna živina često več hvaležnosti v srcu do onega, ki ji streže, nego pameten človek? Spominjam se prizora iz hribov: Sredi samotne breži-ne pastirček, gologlav, razkuštran, ožgan in zapečen od solnca; krog njega zbor ovac. Ližejo mu roke in se gne-tojo kakor otroci za njim. On jih pa nagovarja, kara, hvali in boža. Prizor, da bi se človek radosti razjokal ob njem. Pa stopi dobra dekla, izvrsten hlapec v hlev. Vse se ozre po njem, konji veselo hrzajo in kopljejo s kopiti, krave iztezajo vratove in jo pozdravljajo, kakor jih je učila priroda. Tem streči naj bi bilo grdo? Ali ni stokrat lepše, če se ukvarjaš s temi živimi bitji, nego stojiš ves božji dan pri mrtvem stroju, če ti-čiš globoko pod zemljo v zatohlem rudniku? Ali če stojiš ob žarečem štedilniku cele ure, čc raznašaš smeti in odpadke in pospravljaš, kar ni nikoli pospravljeno — in za vse to ne dobiš hvaležnega pogleda? Seveda, mi bo kdo ugovarjal, ta opis je silno idealen; v resnici je na kmetih pa vendar nesnage več kot dosti. Temu 11e oporekam. Toda, kdo je pa kriv nesnage? Rodna gruda, travnik in log, ali morda uboga živina, če gnije v blatu po hlevih? Tega je kriv človek sam, pa ne toliko kmet. kakor tisti, ki so poklicani, da dvignejo kmeta h kulturi in izobrazbi. Koliko let pa je tega, kar se je začelo intenzivno delo na. deželi, delo za napredek in omiko? Jako malo, gospoda moja, toda sadovi so tako velikanski, da jih ni morda še nobena druga šola dosegla takih. Le pojdite po naših vaseh, pa boste že dobili hleve, snahie in lope, kakor dvorane, pojdite po hišah, ba boste dobili snago in ljubeznivo pri- Priloga 283. Steollhl „Slouenca". Slovenci, kle ste? To vprašanje stavi vsemu slovenskemu ljudstvu na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Trstu, na Goriškem in v Istri Slovenska Straža. To je njena dolžnost in pravica. Narodni boji so vedno hujši, sovražnik dobiva vedno več moči, napada vedno več postojank, ruje žc v osrčju domovine, in vse njegovo bojevanje vodi besnost in sovraštvo do sloven. naroda. Poleg kapitalizma, vlade, urad-ništva in pomoči iz rajha, deželnih zborov in stanovskih zastopov, ki delajo kruto proti nam, imajo še svoje Volks-rate, Sudmarko in Schulverein. Ravno zadnje čase je zapaziti, da je gibanje proti Slovencem postalo šc bolj besno in nasilno. Spomnite se, kaj se je pred kratkim zgodilo v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Ponoči pridejo k slovenskemu posestniku Nemci: »Grund oder Leben.« Prodaj zemljo — ali življenje. Spomnite se, da je v Cir-šaku otvoril Schulverein ljudsko šolo za sedem otrok. Spomnite se delitve slovenskih občin Rožek in Spodnji Dravograd na Koroškem. Samo da oslabijo Slovence in naredijo dve občini, v katerih imajo nemčurji v vsaki večjo moč, kot prej v eni sami vsi skupaj. Kmaln bo zbran tretji milijon Ro-seggerjevega fonda; Schulverein šteje že 2000 podružnic; Sudmarka hoče doseči letos pri svojih članih število 100 tisoč. »Slovenska Straža« pa šteje danes 182 podružnic; tedaj proti vsaki naši podružnici stoji 11 podružnic Schul-vereina; 125 naših podružnic, ki so nam že poslale imenike članov, šteje skupaj 10.000 članov; proti vsakemu Stražarju 10 Sudmarkovcev. Ljudje, Slovenci, ali razumete vse to? Dosedaj še nobena izmed slovenskih dežel ni storila popolno svoje dolžnosti. Kranjska šteje 104 podružnice, štajerska -47, Koroška 11, Goriška 15, Tržaško 4 in Istra 1. Ali ni pri teh številkah dovoljeno In upravičeno vprašanje: Ali samo ti kraji spoznajo svojo narodno dolžnost? Ali se samo teh 178 krajev zaveda nevarnosti, ki grozi naši domovini? Ali je ljubezen do domovine in solnčne lepše bodočnosti samo v teh 178 krajih našla vsprejemljiva srca. Kaj so drugod srca naših ljudi mrzla? Na ta vprašanja morajo odgovoriti kraji, kjer šc ni podružnice »Slovenske Straže«. V kratkem času se mora ustanoviti kolikor največ novih podružnic. Ker smo majhen narod, zato mora sleherni stati v vojnih vrstah. In ker poznamo našo ljudstvo in njegovo ljubezen do doma in svoje zemlje, zato bo ustanovitev novih podružnic lahka stvar. In ker se gotovo najde v vsaki župniji vasi, občini človek, ki spozna in čuti težki položaj našega naroda, zato pričakujemo, da bodo vsi kraji v kratkem storili svojo dolžnost in ustanovili svojo lastno podružnico »Slovenske Straže«. Nikar naj ne plašijo pred ustanovitvijo podružnice žc razna društva, ki že obstoje v dotičnem kraju. Ravnokjer obstoje naša izobraževalna in druga mladeniška društva, ravno v takih krajih so se podružnice najhitrejše ustanovile in tudi dobro napredujejo kakor po številu članov tako tudi po poslanih prispevkih. Saj ne zahtevamo od svojih podružnic, da bi morale nabrati tisoče, ampak žrtve v tem oziru so majhne. Redna članarina 1 Iv, podporna članarina pa 50 h na leto. Potrebujemo pa velikega števila podružnic, ker bomo le z njihovo pomočjo iz njihovih krajev indirektno dobili lepe prispevke. Centrala »Slovenske Straže« dobro čuti, kako močan steber je zanjo vsaka na novo ustanovljena podružnica, in to bodo kmalu spoznale podružnice same, katerim se bo vsled tega spoznanja rodilo še večje veselje za delo in prilika do lepih uspehov. V gorkem julijevem sotneu se je ustanovilo večina obstoječih podružnic. 10. julij je bil tisti znameniti dan in njegov pomen za probujo narodne zavesti in požrtvovalnosti slovenskega ljudstva občudujejo celo Nemci. Zazeblo jih je do dna duše to število podružnic. In šli so na delo: Schulverein je dosegel, da šteje 2000 podružnic, Sudmarka zbira zl + l= 100.000 članov. Sedaj gre na jesen, delo je pospravljeno. Jesen prinaša vabilo k počitku. Nas pa letošnja jesen, vsi dogodki narodnega življenja, ves naš položaj ne vabi k počitku. Tak majhen narod, kakor je naš, mora biti s počitkom skop. Proč z brezdeljem in mlačnostjo! Odločno stopimo na bojno polje! Porabimo to jesen in zimo za to, da postavimo na narodno bojišče še sto novih trdnjav - podružnic »Slovensko LISTEK. Za izobrazbo. SVETLOPISNI APARAT V DRUŠTVIH. Svetlopisi (skioptikoni) so danes povsodi znani in razširjeni. Ako hočemo, da bo predavanje privlačno, skrbimo za to, da ga opremimo s svetlopisi. In to ni nič čudnega. Ako se predmeta, o katerem predavamo, ne more v naravi pokazati, pač ni boljšega nazornega sredstva, nego svetlopis. Kako drugače učinkujejo besede, ako jih spremljajo lepe podobe! Koliko hitreje se stvar pojmi, koliko bolje ohrani v spominu, ako se dežele in ljudje, nebesna čuda: solnce, luno, zvezde ali manjše organizme, dela velikih mojstrov ali proizvode obrtne pridnosti pokaže v svetlopisu. Zato leži na dlani, da se društva, ki še nimajo projekcijskega aparata, živo zanimajo zanj in vprašujejo: Kaj je vse potrebno za proizvajanje svetlopisov in koliko stane taka naprava. Da dobimo vpogled v ta vprašanja, je najprej potrebno vedeti, kako je aparat za svetlopise sestavljen in kaj se od njega zahteva. Sestava aparata za svetlopise. 5Z? Straže«, obmejnim bratom v korist in pogum, sovražniku v strah in pogubo. Pišiti na »Slovensko Stražo«, ki preskrbi vse potrebno za ustanovitev podružnice. Če rabite govornika, pride lahko iz Ljubljane. »Slovenska Straža«, narodno-obrambno društvo v korist obmejnim Slovencem v Ljubljani. Proti nami Ljudsko štetje. V Avstriji ne pride ljudska volja do veljave, ker tega noče - kdo? Prvič Nemci, drugič vlada in tretjič — Osrednja statistična komisija na Dunaju. V proračunskem odseku državnega zbora in v zbornici sami je bila sprejeta resolucija, da naj se pri letošnjem ljudskem štetju šteje po materinem jeziku oziroma po narodnosti. Parlament, izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice, sedaj ljudski parlament, je to hotel. Pa kaj je naši vladi ljudska volja. Za njo je mero-dajno v tem vprašanju samo mnenje Osrednje statistične komisijo na Dunaju. In tako je po nasvetih te komisije določila Bienerthova vlada v svoji naredbi z dne 20. avgusta m. 1. tako: »Ljudsko štetje se bo vršilo tudi letos v smislu izjave, ki jo je podala Osrednja statistična komisija, po občeval-nem jeziku«. Slovenci smo sedaj smrtno udarjeni. Kdor ve pomen ljudskega štetja in kdor ve, kako mori ta spaka, občevalni jezik, ta spozna, kaj grozi slovenskemu narodu. Z ljudskim štetjem po obče-valnem jeziku hočejo zamolčati tisoče in tisoče Slovencev, kakor so jih leta 1300. zamolčali 21.C00 koroških Slovencev. Tako jih je izginilo na tisoče in tisoče na štajerski narodni meji po nemških mestih in nemčurskih gnezdih na Spodnjem Štajerskem. Tako se je zgodilo na tržaškem ozemlju, v Gorici in Kopru. V prejšnjih številkah »Narodno-obrambnega Vestnika« smo pisali o važnosti ljudskega štetja in o peklenskih načrtih, ki jih imajo narodni nasprotniki z občevalnim jezikom. O našem tihem delu v tem vprašanju ne bomo pisali, ker je za ta slučaj to najboljše. Pozivamo samo slovensko javnost brez razlike na prepričanje, da v tem oziru stori svojo dolžnost. Poučite ljudstvo, pazite na komisarje. Imejte pred očmi te stavke: 1. Ljudsko štetje je narodna bitka prve vrste. Naštejmo več Slovenccv in dobili bomo več političnih pravic, kulturnih in gospodarskih dobrot! 2. Ker resnične so besede voditelja tržaških Slovencev dr. Rybafa: Kar je bil prej občevalni jezik, postane potem narodnost. 3. Nemci in Italijani se veselijo štetja po občevalnem jeziku. Izkušnja nas uči, da je njihovo veselje nam vedno v žalost in pogubo. Tržaški »Piccolo« je naravnost povedal, kaj sledi Slovencem vsled občevalnega jezika: Tisoče in tisoče slovenskih služkinj pri laški gospodi bodo zapisali za čistokrvne Italijane. — In kaj bodo storili Nemci, dobro vemo. i. Naše orožje v tej narodni nevarnosti je narodna zavednost ljudstva. Zato pouk med ljudstvo! 5. Po deželi se vrši štetje po popi-sovalnili polah. Komisar vpraša rodbinskega očeta: »Kateri občevalni jezik govorite vi, vaša žena in vaši otroci?« Slovenci imajo samo slovenski občevalni jezik, čeravno znajo morda tudi nemško ali laško. Komisar ne sme zapisati v stolpec 13. popisovalne pole, kjer je napis: Občevalni jezik, drugega, kakor kar mu izpove rodbinski oče. Povejte to ljudem! Ko je popisovalna pola popisana, jo da komisar rodbinskemu očetu podpisati. Dobro poglejte, če je komisar napisal v oddelku občevalni jezik: slovenski. Če je napisal kaj drugega, odrecite svoj podpis! Komisar se mora vzdržati vsakega vplivanja na izpoved. Ne dajte se premotiti po njegovih besedah: »Z Nemci govorite nemški«, »Otroke pošiljate v nemško šolo«, »Z gosposko občujete nemški«. »Vaš gospodar je Nemec«. Ne dajte se premotiti in se pritožite na okrajno glavarstvo! t». Vse nepravilnosti sporočite takoj slovenskim državnim poslancem. 7. Če ste prepričani, da je imeno« vani komisar pristranski in zagrizen nacijonalec, protestirajte proti njemu pri glavarstvu na vlado. 8. V mestih z lastnim Statutom in tistih občinah, katerim to dovoli deželna vlada, izvrše ljudsko štetje magistrati in županstva. Štetje se vrši po naznanilnicah. Vsaka stanovanjska stranka v hiši dobi posebno polo, v katero zapisuje stanovanjski gospodar sam zase in svojo družino. Služkinje, stavne dele. G je okrov, L luč, C iz dveh leč obstoječi osvetljevalni sestav (kon-densor), B oder za podobe, v katerega se vstavi podobe slikane na steklo, in O povečevalni sestav (objektiv). Objektiv je po 2 ceveh — R in S — ki se jih lahko potisne druga v drugo, zvezan z okrovom. Pičice kažejo pot žarkov. Projekcijski stroj deluje tako - le: Kondensor C zbira žarke, ki prihajajo iz L ter jih meče v stožcu skozi podobo na steklu, ki stoji tesno pred njim pri Podoba 1. B; objektiv O sprejme doposlani mu stožec žarkov ter ga prevaja na belo steno, tako da ondi nastane povečan svetlopis. Lastnosti, ki jih morajo imeti posamezni deli aparata, se dado iz tega naravnost izvajati: objektiv O mora biti predvsem tak, da začrta ostro povečano podobo na steklu, dalje mora biti tolik v premeru, da se vjamejo vsi žarki, ki prihajajo iz kondensorja. Kondensor C na i sprejema čim večjo množino žarkov, enakomerno naj razsvetljuje pred njim stoječo podobo na steklu in pošilja žarke v koničastem stožcu v ospredje tako, da lahko dospejo v objektiv. Luč L mora biti močna, kajti od njene jakosti je neposredno odvisna jasnost svetlopisa; pri tem pa naj žareča ploskev ne bo preobsežna, ker le potem more, kondenzor svetlobne žarke v zadostno ostrem kotu morajo biti čiste v svetlobah, močne v obrisih in bogate v podrobnostih, in projekcijska stena končno mora nuditi ravno, belo ploskev, ki nanjo padajoči svetlopis primerno odseva. Svctlopisni aparat za društva. Aparat, ki ga iščemo, mora odgovarjati gornjim zahtevam, obenem pa cena zanj ne smo biti previsoka tudi za društva, ki razpolagajo s skromnimi sredstvi. Te lastnosti bi imel obrazec, ki ga nam podaje slika 2. Okrov je iz jeklene pločevine, prostoren in za različne luči popolnoma prikladen. Kondenzor ima dve leči 103 mm premera; ta mera zadostuje tudi za podobe v trgovini, ki imajo zunanjo velikost 81 i X 8Vi ali 8' '•> X 10 cm, medtem ko je podoba samanasebi nekako 7 X 7 cm velika. Z zob-častim gonilom za ostro postavitev opremljeni objektiv je privit na izvlačljivo cev, ki leži na vlakch. Aparat ima znano izvrstni čveterolečni Petz-valov sestav, in sicer v moderni izvršitvi, ki zadošča v enaki meri zahtevani glede svetlobne moči in določnosti. Cena tega aparata — »Zela« — brez svetlobne naprave in brez drugih pri-tiklin znaša 54 kron. Dobi pa »e še cela vrsta bolje opremljenih aparatov, ki pa ne morc- Podoba 2. pošiljati v ospredje. Ako je namreč luč prerazsežna, padajo žarki v obliki širokega šopa v ospredje in vsled tega jih more objektiv le nekaj vjeti. Aparat sam mora biti seveda tako napravljen, da sta oba sestava leč pravilno medseboj uravnana (»centrirana«); biti mora stalen in imeti dovolj prostora za luč in ooclobe. Kar se tiče slednjih, 2 narodnoobrambni Vestnih. hlapci in delavci, ki so pri njemu v službi, pa se lie prištevajo k njegovi rodbini, ampak so samostojni ljudje. In zato gospodar nima pravice, svojevoljno vpisati svoj občevali«! jezik tudi koi občevnlni jezik svoje služkinje ali poslu. Služkinja in vsak posel imata pravico, da zahtevata od gospodarja, da zapiše v 13. stolpec samo tisti občevalni jezik kakor sama zahtevata. Če gospodar ne uboga, se pritožite na magistrat ali glavarstvo in še naprej.. 9. Kdor kaj napačnega izpove ali zapiše, bo kaznovan z denarno globo ali z zaporom; tako pravi zakon. Glejmo, da bo to ros. 10. Dovoljen je upogled v popiso-valne pole in naznanilnice. Glavarstvo mora to dovolili; če ne dovoli, pritožite se na višjo instanco. Zahtevajte upogled povsod za vsak slučaj, če veste, da se je pri štetju zgodila naši narodnosti kaka krivica. Pri ljudskem štetju moramo za svoje pravice vsi sodelovati z odločnostjo, skoraj z obupno odločnostjo. Imejmo pred očmi besede slovenskega lista: Pripravimo se, dobro vedoč, da se dajo v Avstriji pravice pridobivati le z vojsko I Deset zapovedi za ljudsko štetje. 1. Priglasi se samo k svojemu materinemu jeziku! 2. Ne priglasi nemščine ali laščine za svoj občevalni jezik! 3. Skrbi, da se cela Tvoja rodbina priglasi v slovenskem jeziku! 1. Spoštuj jezik svojega očeta in svoje matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in naroda svojega! 5. Ne ponemči se! Ne poitali-Janči se! 6. Ne potujči se! 7. Ne daj ukrasti sebi in svojemu narodu svojih otrok! 8. Ne izgovori krive besede, da je Tvoj občevalni jezik nemški! 9. Ne daj se pregovoriti, da bi zatajil prostovoljno svojo narodnost! 10. In ne daj se prestrašiti s pritiskom in grožnjami, niti ne jemlji denarja! Kako se vrli ljudsko štetje? Tožiti nad krivičnostjo štetja po občevalnem jeziku in nad nemškim nasiljem, ki se pri tem izvršuje, ne zadostuje in ne vpliva prav nič na rezultate ljudskega štetja, temveč pripraviti se treba z delom. Sem spada, (la se seznanimo z najvažnejšimi predpisi o ljudskem štetju. Kdo šteje? Štejejo politični uradi: c. kr. namestništvo (c. kr. deželna vlada), c. kr. okrajna glavarstva in politične občine v prenesenem delokrogu. Tiskovine, ki se pri tem rabijo so ali »popisni (naznanilni) listki« ali »z a -pisne pol e«. Po 8 15. zakona o ljudskem štetju se rabijo popisni listki samo v deželnih glavnih mestih, v mestih z lastnim slatutom in v tistih občinah, ki jili namestništvo pooblasti, da smejo same izvršiti ljudsko štetje, končno pa one, »k j e r s m a t r a o b čini p r e d -postavljeni politični urad p o z a s 1 i š a n j u občinskega z a-s t o p s t v a z a p r i ni orno, da bi se r a b i 1 o »p opisu e« a 1 i »n a -z n a n i 1 n e listke«. V teh občinah se vrši ljudsko štetje po S iti. takole: »Občinski predstojnik odda pravočasno take listke vsakemu hišnemu posestniku ali njegovemu uslužbencu, da bi jih razdelil med najemnike, in ruv-notako jih odda tudi samostanom, bolnišnicam, akademijam, vzgajališčem in podobnim zavodom. Taki listki so dvojni, glede na to, se li ukazuje, da bi se popisala stanovanja ali ne. Stanovanja se popisujejo samo v najbolj obljudenih mestih. Razun tega pošlje občinski predstojnik vsakemu hišnemu posestniku ali njegovemu uslužbencu tiskan poduk, kako se morajo naznanilni (popisni) listki izpolniti; tudi te razdeli med najemnike.« V ostalih občinah se šteje z zapis-nimi polarni, ki jih izpolnjujejo števili komisarji po napovedih prebivalcev. Na kaj je treba paziti pred šteijem? Najvažnejša stvar v občinah, kjer se šteje z zapisnimi polarni, je imenovanje številih komisarjev, ki je izvrši okrajno glavarstvo v mesecu oktobru. Po § 23. zakona o ljudskem štetju se mora imenovati »za števnega komisarja nekdo, ki je za to zmožen«. To so navadno župani, učitelji, občinski tajniki in pod. Informirati se je treba takoj, kdo je bil za kako občino imenovan. Če je to človek, ki je strankarsko ali v narodnem oziru prenapet, ali ne zna dobro slovenski, ki je morda že pri prejšnjem ljudskem štetju postopal nepravično in nasilno, naj podajo naši ljudje z dotične občine takoj pritožbo na okrajno glavarstvo. Če okrajno glavarstvo ne ugodi, se mora takoj pritožiti na namestništvo (deželno vlado). Isto se mora storiti, če okrajno glavarstvo ne reši slovenske pritožbe v štirinajstih dneh. Prodno pa se pritožba vloži, obrnite se po informacije na našo S. K. S. Z. in »Slovensko Stražo«. Na kaj je paziti med štetjem? Od tistih, ki izvršujejo ljudsko štetje, ne zahtevamo nič drugega ko: Popolno nepristranost in upoštevanje naših jezikovnih pravic: Zato morajo biti: 1. Vse tiskovine najmanj sloven-sko-nemške. Saj ni mogoče zahtevati, da bi kdo izpolnjeval tiskovine, ki so zapisane v nerazumljivem jeziku. Kako lahko bi napravil velik pogrešek s tem, da bi podatkov ne zapisal v prave rubrike. Morda bodo pri tem grozili števni organi s § 30. zakona o ljudskem štetju. Ta paragraf grozi vsakemu. »kdor hi se izogibal popisovanju, ali bi drugače ne vršil dolžnosti svojih, ki so mu naložene po predpisih zakona«, s kaznijo 2 do 40 K ali z zaporom do štirih dni. Toda, če zahtevamo, da bi bile tiskovine tudi slovenske, se ne izogibamo svoji dolžnosti, nasprotno, mi so trudimo, da bi mogli to svojo ------—--——---—— dolžnost zvesto izvršiti. Zalo zahtevamo razumljivih tiskovin. Ravno laku zalitcvajmo svoje pravice v tistih občinah, kjer štejejo števni komisarji. Števnemu komisarju odgovorimo le, če nas vpraša slovenski. Ne odgovarjajmo mu tudi ne, če si pomaga s tolmačem! Kajti če mora komisar izvršiti ljudsko štetje pravilno, mora biti zmožen jezika vseli prebivalcev v občini. Če pa ni, nima onih zmožnosti, ki jih zahteva S 23. zakona o ljudskem štetju. Tudi Če komisar govori slovenski, mu ne smemo odgovarjati prej, dokler se ne prepričamo, da so zapisni listki najmanj dvojezični. Naše podatke mora komisar zapisati v pole slovenski, če pa tega ne stori, se pritožimo na okrajno glavarstvo. 2. S 23. zakona o ljudskem štotju pravi, da komisar »napravi zapisne pole po tem, kar mu povedo rodbinski očetje in posamezniki«. Paziti je treba na to, da zapiše komisar podatke oseb res v zapisne pole, ne pa na kak drug papir. Če ne piše v zapisne pole, ne odgovarjajte na njegova vprašanja! Tudi ne snte pisati s svinčnikom, ampak edino s črnilom. Kajti če zapiše s črnilom, potem ne more več tega, kar je zapisano, izpremeniti. Poglejmo v zapisne pole, do česar imamo pravico po § 26. zakona o ljudskem štetju, ki so glasi: »Uradni predstojnik (okrajni glavar ali njegov namestnik) more tudi zasebnikom dovoliti vpogled v popisno knjigo, ozirajoč se na previdnost, ki je potrebna iz službenih vzrokov.« Poglejmo v poli, ali je komisar zapisal vse osebe, ki so v dotični hiši in ali je pri vseh izpolnil rubriko občevahiega jazika, in sicer s tem, da je popolnoma izpisal besedo »slovenski«. Ne sme zapisati morebiti samo dve črtici (") ali »detto (— isto), kajti iz tega bi lahko kdo napravil pozneje besedico »deutsch«. 3. Silno važna je ta-le določba § 23. zakona ljudskem štetju, ki smo jo že zgoraj navedli, namreč, da komisar »napravi zapisne pole po tem, kar mu povedo rodbinski očetje in posamniki*. Iz tega sledi, da sme oče rodbine govorili samo za svojo rodbino, ne tudi za druge člane svoje hiše, kakor hlapce, dekle, služkinje itd. To jo ogromnega pomena za slovenske posle na tujem. Oni niso člani rodbine svojega gospodarja, ampak samostojne osebe, »posamezniki«. K rodbini spadajo samo oni, ki so z gospodarjem v rodu. Komisar mora vprašati vsakega služabnika posebej, ravno tako hišni gospodar. Če tega ne storita, se mora dotični posel pritožiti najprej komisarju oziroma hišnemu gospodarju, in če to ne pomaga, na okrajno glavarstvo. Na kaj se mora paziti po štetju? Po § 28. so občine odgovorne za pravilnost ljudskega štetja, zato imajo tudi pravico kontrole, nikakor pa ne smejo podatkov samovoljno izpremi-njati, ampak kakor določuje § 21., morajo vso stvar še enkrat preiskati. Tam kjer pa štejejo komisarji, ima pravico kontrole eclino komisar in nc občina (§ 23). Da bi se prepričali, ali je štetje bilo pravilno, prosimo župana, da nam dovoli pregledati popisne listke in za- . ________ S ----------:.—__.: ' ' - -. . pravo, za katero treba večje obločnice, so zvišajo stroški, ako se vzame še odpor na ročico, ki ga je možno regulirati z vstavo do 20 amperov, kakor tudi vpregalnik vključno s prevodno vrvico in ogljenimi klinčki za spojitev na 110 voK, na 233 kron. Namesto obločnice je možno porabiti tudi električno žarnico in ima Ne-rustova, za projekcijske svrhe prirejena luč, dokaj visoko svetlobno jakost. Podoba i. Najboljše nadomestilo za električno luč nam daje a p n c n a luč, katere svetlost je mogoče silno povečati. Apnena luč se napravi, ako se zmes kisika in svetilnega plina (namesto katerega lahko vzamemo vodik ali etrove pare) s pomočjo gorilnika spelje pod pritiskom proti kosu žganega apna in zažge; to povzroči, da začne apno močno v beli luči žareti. Taka naprava stane 152 K 70 vin., kjer pa ni svetilnega plina 222 K. pisne pole. V vsakem slučaju pa moramo pregledati izsledke štetja pri okrajnem glavarstvu. Ze omenjeni 8 26. tn dovoljuje. Če se najde kaka napaka, naj Sd pri okrajnem glavarstvu takoj zahteva, da se dotični podatki popravijo. Povsod, kjer so je zasledila kaka nepravilnost, se mora vložiti pritožba na okrajno glavarstvo in če to ne ugodi, na namestništvo (deželno vlado). Po S 27. ima namreč okrajno glavarstvo pravico kontrolirati izsledke ljudskega štetja, ravno tako namestništvo (deželna vlada) po § 33. Torej je mogoče reklamirati tudi še potem, ko števni materijal ni več pri okrajnem glavarstvu, ampak pri namestništvu (deželni vladi. Kontrolirajmo tudi pisavo krajevnih imen! Sedaj pa še navedemo 8 30. zakona o ljudskem štetju, ker je važen. »Ivdor bi se izogibal popisovanju, ali podal kaj neresničnega, ali bi sicer ne izpolnil svojih dolžnosti, ki mu jih nalaga ta predpis, bo kaznovan od pristojnega urada z globo 2 do <10 K, ki pripadejo ubožnemu fondu tiste občine, v kateri živi. Če bi pa ne mogel plačati te globe, se kaznuje s primernim zaporom, ki pa ne traja dalje ko štiri dni. Če bi pa slučaj bil primeren za kaznovanje po kazenskem zakonu, se mora po njem postopati.« Ta paragraf velja tudi za komisar» je, sploh za vse organe, ki vodijo ljudsko štetje. Vsaka nepravilnost, nasilje, ki si ga je dovolil komisar ali druga oseba, ki je udeležena pri ljudskem štetju z besedo ali dejanjem, naj se naznani okrajnemu glavarstvu in sočasno tudi namestništvu in ministi^tvu za notranje zadeve na Dunaju. Če pa so te osebe zlorabile svojo uradno moč celo z grožnjami, nasiljem itd., kar spada pod kazenski zakon, naj se napravi ovadba na c. kr. državno pravdništvo. Prej pa, ko se napravijo taki koraki, obrnite se na našo S. Iv. S. Z. ali »Slovensko Stražo«. Upoštevajte vso ogromno važnost, ljudskega štetja! Zapomnite si pa tudi to: v 13. rubriki številih pol, kjer je napisano »občevalni jezik«, se povprašuje v resnici po narodnosti. Vladnim zakonom o narodnosti h in jezikovnih zadevah služi za podlago ljudsko Štetje po »občevalnem jeziku«. Zatorej pri prihodnjem ljudskem štetju v boj za. narodne pravice z geslom: Občevalnij jezik je isto ko narodnost! Zbiraite marljivo knjige za „Slovensko Stražo!" Sprejemajo se novi in stari molit-veniki, vezani in nevezani, pesmarice, knjige Mohorjeve družbe, posebno starejše. Ljudska in Leposlovna knjižnica, Vrtec" Angeljček, Dom in Svet, stari in novi letniki »Cvetja iz vrtov sv. Frančiška«, Bogoljuba, Glasnika najsvetejših Src, Mladost, Venec cerkvenih bratoščin in slični mesečni listi, tudi nepopolni in razni mladinski listi, da le niso preveč raztrgani in zamazani. Sedaj gremo eno stopnjo nižje k acetilenski luči. Tu stane cela naprava (razvijalec acetilena, gorilnik z rezervnimi nastavki, cev in karbid) 62 K 10 vin. Luč je svetla; društva na deželi se je najrajše poslužujejo. Proizvaja 3X3 ni velike podobe. Uporaba je jako priprosta in ni nevarna, obrat popolnoma neodvisen: na vsakem kraju, v vsaki sobi se more z njo delati ter ni treba ne svetilnega plina, ne električnega toka. Uporaba aparata torej nikakor ni vezana zgolj na društvo; tu imamo pomoč ob vsaki priliki, ko je treba na prostem vprizarjati svetlopise n. pr. ob raznih svečanostih. Pomislek, da je uporabljanje acetilenske luči zvezano z neprijetnim vonjem, odpade, ako se rabijo nove beagid-patronc; s temi se da aparat v projekcijskem prostoru samem napolniti ne da bi se to opazilo. Luči, ki sedaj slede: petrolejska, plinova žareča in špiritova žareča luč, so za društva manj važne, ker za proizvajanje lepih, velikih svetlopisov niso dovolj jasne; vsekako se more v manjših prostorih še delati s špiritovo lučjo s pritiskom, vendar je pa splošno tudi tu bolje vzeti acelilensko luč. Potrebščine. Zdaj naslanc vprašanje: kaj še dalje treba k popolni projekcijski opremi? Predvsem treba aparatu še držala za podobe. Navadno se vzame drža'o z dvojnatim zapornikom, ki oniogi.č je hitro izmenjavanje podob, in sicer v taki izvršitvi, da je mogoče križema mo vseli prinesti v podobah. Za primer navajamo le skioptikon št. 1, ki ima nekaj večje zgoščevalne leče ter sanem podoben nosilec objektiva z vretenastim vijakom; dalje projekcijski aparat »Saturn«, ki ima večji okrov, kar je za močne luči jako ugodno, in pa na ima celičen izvleček z zoba-lim gonilom in hladilnikom v varstvo podob pred prevročimi žarki. Ti aparati so primerno dražji. Vse te aparate, kakor tudi prvo navedeno »Zelo« je mogoče opremiti s posebno ostro risajočim objektivom : »Tachyskopom«; cena se potem zviša za 36 do 60 kron, kakršno številko so pač vzame. Luč. Zdaj moramo pa pogledati, kaj drugega jc še treba za izpopolnitev naprave. Predvsem pride tu kot najvažnejša stvar v poštev svetlobni vir — luč. To je pravzaprav duša aparata: kakor od objektiva ostrost, tako je od luči odvisna jasnost in jakost svetlopisa. Izmed različnih luči pridejo v poštev: petrolejska luč, plinova in žareča luč, acetilenska, apnena in električna luč. Najlepša in najmočnejša med njimi je električna obločna luč; za to je potreben jak električen tok. Kjer jc na razpolago, naj se na vsak način vporabi za svetlopisni aparat. Razločevati moremo med takozvano močno obločno napravo, ki je namenjena za visoke tokove sile in daje mogočno luč, kakor jo zahtevajo velike dvorane in pa med napravo za šibko obločno luč. Slednjo, ki jo nam predstavlja podoba 4., je mogoče z vsakim vbodnim kontaktom in z vsako lučno Podoba 3. napravo (n. pr. lestenec itd.) brez vsega spojiti. Za tokovodno omrežje s 110 volti napetosti stane ta naprava, obstoječa iz obločnice »Furka«, odporov in prevodno vrvico z vbodnim kontaktom vred 18 kron; za spojitev z 220 volti 5i K. Za močnejšo obločno na- naroanoobrambnf Uestnlk. Za revno beneške bogoslovce in novomašnike potrebujemo tudi »Duhovnih Pastirjev« in drugih takih del. 8 hvaležnostjo se sprejme tudi vsaka kronica za nakup, vezavo in po-šiljalev knjig. Naši otroci, krajni šolski sveti hranijo doma velikanske skladovnice za-staranih šolskih knjig, kakor abecednikov, beril, katekizmov, računic in podobnih knjig. Ne morejo jih več rabiti. Pošljite jih nam, mi jih bomo pa zelo lahko porabili. Tudi staro antikvarične slovenske knjige in dobro ohranjene nemške knjige se sprejemajo. Slovenska Straža jih bo prodala ali pa zamenjala za nove. Sploh sprejmemo vse, kar ima šo kaj vrednosti. Vse pošiljatve knjig sprejema iz blagohotnosti: Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani. Zadostuje: Prodajalna Ničman v Ljubljani s pripombo »Za Slovensko Stražo«. Pismena in ustmona pojasnila daje č. g. dr. Alojzij Nastran, misijonar v Ljubljani, Tabor 11. Cenjeni pošiljatelji knjig naj blagovolijo napisati vselej natančno svoj naslov, da se jim more odgovoriti in zahvaliti. Zbirajte knjige, ker knjiga je kapital. »Slovenska Straža«. Odsek za knjižnice. XXX Od zadnjič so poslali knjige: 1. Gospod Lovro Erzin, novomašnik, Šmartno v Tuhinju, dva zavoja; 2. gosp. Rudolf Potočnik, bogoslovec, Ljubljana, 1 zavoj; 3. gosp. I. P. Vencajz, odvetnik, Ljubljana, 67 lepih knjig in zbirko slovenskih skladb in pesmaric; i. gosp. Franc Kramar, nabiratelj narodnih pesmi, Matena pri Igu, 1 zavoj knjig; 5. gosp. I. Mihevc, Logatec, dva zaboja knjig; 6. Podružnica »Slovenske Straže« v Škof ji Loki velik zaboj knjig; 7. gospa Eberl, Ljubljana, zavitek knjig; 8. gosp. Anton Kodre, jurist, otok Krk, zaboj knjig. Dobili smo tudi več posameznih knjig. Vsem darovateljem se iskreno zahvaljujemo. Želimo, da bi oni kakor naš današnji poziv našel mnogo odziva. »Slovenska Straža.« Domače tvrdke. »SLOVENSKA STRAŽA« kar najtopleje priporoča, da se pri nakupu ozirate na sledeče tvrdke: 1. Katoliška Bukvama, Ljubljana. Največja zaloga vseh knjig. Posebno priporočamo »Leposlovno« in »Ljudsko knjižnico«, knjige za otroke. Knjiga o lepem vedenju. 2. Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva, prej Ničman, Ljubljana. Zaloga vseh pisarniških potrebščin, molitvenikov, raznih vencev in drugih devocijonalij. 3. I. Naglas, tovarna pohištva, Ljubljana. Priznana domača tvrdka. 4. Robert Kollmann, Ljubljana, Mestni trg. Slovenska veletrgovina slci-Rla, porcelana in raznih svetilk. 5. I. Dogan, zaloga pohištva, Ljubljana, Dunajska cesta, Mediatova hiša. Velika zaloga preprostega in dragocenega pohištva. Toplo priporočamo. G. Pelar Nikolič, Zagreb (Hrvaško), trgovina z umetninami. Zaloga slik jugoslovanskih slikarjev. Slovenci, če nimamo sami takih trgovin, kupimo pri Hrvatih. Vse to tvrdke so podpornice »Slovensko Straže«. Podpirajte jih! Posestvo na prodal! Za več lepih posestev na prodaj na Koroškem in Štajerskem ve Sovenska Straža. Med drugimi na Koroškem: 1. Lepo posestvo. Poslopje bolj novo pozidano, hlev obočen. Setve je 60 birnov, to je 20 oralov; travnikov blizu 9 oralov; lesa dovolj za domačo potrebo. 2. Krasno posestvo za 24.000 kron. Na Štajerskem je na prodaj več lepih posestev v okolici Maribora. Kdor hoče kaj kupiti, naj se obrne na Jožefa Srneca, kmečkega sina v Gradiški, p. Pesnica, Štajersko. Na prodaj je v dobro obiskanem letovišču na Spodnjem Štajerskem krasen kotel z mesarijo, pekarijo, kovačijo in žago. — Proda se vse skupaj, ali pa posamezne obrti posebej. Kolodvorska restavracija na Ko-rošem se proda takoj. Cene ugodne. Na Vranskem tik kolodvora v letovišču se proda gostilna z mnogimi sobami, velikim salonom in obširnim krasnim vrtom. Cena 50.000 Iv. Takoj je za plačati 10 do 15.000 K. Samo še teden dni je čas. V zelo prometnem kraju se proda hiša, še mnogo let prosta davka, pripravna za trgovino. V hiši je bila dolgo vrsto lot dobro vpeljana manufak-turna trgovina. Odadajajo se tudi stanovanja. Cena 54.000 K. Takoj 15 do 20 tisoč kron. O vseh navedenih predmetih daje pojasnila »Slovenska Straža« v Ljubljani. Za narodi Delo Slovenske Straže. Z malimi sredstvi, ki so pa bili darovani v ljubezni, smo dosegli že lepih uspehov za obmejne brate. Previdnost pred narodnim nasprotnikom nam nalaga molk in zato ne pišemo nič o tem. Naša taktika je tiho delo. Ponosna bo lahko Slovenska Straža na svoje poročilo o tem delu. Več važnim narodnim napravam v vseh slovenskih pokrajinah je položila v tem pol lotu Slovenska Straža podlago. Na slovenski požrtvovalnosti je, da omogoči z bogatimi darovi, da vse, kar smb ustanovili v korist zatiranih obmejnih bratov, ohranimo in razširimo. Mnogo in mnogo potrebujejo obmejni bratje. Sedaj je sveti Božič, Silvestrov večer in Novo leto. Vi vsi, ki živite v miru, vi vsi, ki vam jo blagor domovine na srcu, spomnite se v tem svetom času — bratov na meji! Prijatelji Slovenske Straže, nabirajte sedaj od hiše do hiše, od človeka do človeka! poučite ljudstvo o nevarnosti, v kateri živimo, in prepričani smo, da bo potem ljubezen do domovine, ki gori v srcu našega dobrega ljudstva, zmožna tudi žrtev! Obmejnim bratom na pomoč!, da bo prvi občni zbor Slovenske Stražo, ki se bo vršil meseca junija, priča velikega dola in požrtvovalnosti, obenem pa tudi priča velikih uspehov v utrditvi naše meje in obmejnih postojank. V delu je rešitev! Brez žrtev ni zmag! Ustanovnikov šteje dosedaj Slovenska Straža 56. Ustanovnina znaša 200 K; lahko se vplača v štirih letnih obrokih po 50 K. V slučaju, da Slovenska Straža preneha, pripade vso njeno premoženje Slovenski kršč.-soc. zvezi v Ljubljani. Ustanovnina se steka v poseben fond, ki je obrestonosno naložen in se porabijo v narodne namene samo vsakoletno obresti. Vsa blaga srca, ki morejo utrpeli 200 K prosimo, da pristopijo kot ustanovniki k Slovenski Straži. — Ni se še našel plemenit človek, ki bi zapustil Slovenski Straži stotisoče, zato pa moramo z malimi svotami zbrati zadostni kapital. Vsej slovenski javnosti naj bodo za vzqied in posnemanje: Tc^avci jjosnotla velepodjetnika Jos. Lončariča v Ljubljani in vrle mladenke del-liške Marijine dru/bo v Sori pri Medvodah, ki so pristopili, kot ustanovniki k Slovenski Straži. Upamo, da je še v mnogih krajih naše domovine doira taka požrtvovalnost. Naj so pokaže! Ko se poslavljamo cd sveta, naj nam bodi sladka zavest, da zapuščamo domovini sad svojega dela: Zalo v vseh oporokah bodi dedič »Slovenska Stra-ža«! Tak bodi naš zadnji pozdrav ljubljeni domovini. Tudi po smrti tako živimo v delu zanjo! Zgodovinski spomeniki — naše narodne noše. O tem je priredila predavanje podružnica »Slovenske Straže« v Košani. Predaval je vrli organizator ta-mošnje podružnice g. učitelj Grad. Vso podružnice posnemajte! Razglednica. Slovenska Straža je založila novo razglednico. Slika predstavlja junaka Stražarja, ki iz studenca katoliških slovenskih organizacij pije novo moč za narodnoobrambno delo. Razglednica je porabna za vsako priliko. Prodajajte jih povsod po trgovinah. društvih, trafikah, na slavnostih in veselicah. — Razprodajalci dobe 100 kosov za 8 kron. Papir. Vso slovensko javnost, posameznike, kakor tudi župne urade, županstva, hranilnico, posojilnice, zadruge, šolska vodstva, krajne šolske sveto prosimo, da naročajo papir po Slovenski Straži. Na svojo okrožnico pode papirja smo dobii lepo število naročil, vendar prosimo, da se nam v najkrajšem času vrnejo odgovori in naročila. — Dobil so bo papir vseh vrst. Papir se bo dobil v najkrajšem času in se priporočamo za številna naročila. Nov kolek. V najkrajšem času izide nov narodni kolek »Brezje« s sliko slovite božje poti »Marija Pomagaj« na Gorenjskem. V zalogi imamo še neka} nabiralnikov po -4 krone. Vsaka naša gostilna, omizje, hranilnica in društvo naj ga blagovoli postaviti v svojo prostore. — lin vinar, pa še on vinar, in tako naprej, pa bo goldinar za Slovensko Stražo. Serije diapozitivov za skioptične predstavo ima na razpolago »Slovenska Straža« ter jih posojuje proti primerni odškodnini. Kdor si hoče preskrbeti debre gra« mofone in glasbene avtomate in izvrstne gramofonsko plošče najnovejšega izuma, naj se obrne na »Slovensko Stražo« v Ljubljani, ki preskrbi od domače tvrdke najboljše po nizki ceni. Hranilnice in posojilnice. Ali smo »Slovenska Straža« pričakovati kako vsotico, ki jo določite sedaj pri razdeljevanju čisiega dobička? Ne pozabite »Slovenske Straže«! Vsi, ki čifate te vistice skrbite nekoliko ji olj za razširjenje naših vžigalic v korist obmejnim Solvoncem. Vsakemu našemu somišjeniku v roke naše vžigalice! Naše gospodinje prosimo, da vse rabijo eikorjo iz Kolinske tovarno z ovitkom »V korist obmejnim Slovencem«, na katerem je pečatnik »Slovenske Straže«. Tako bodo mnogo pomagale delu za brate in sestre na moji! Tarokisti v Pravaljah so bili prvi, ki so paslali »Slovenski Straži« prebitek iz svoje igre. Tarokisti, posnemajte jih! Spominjajte so posebno pri igrah v zimskem času »Slovenske Straže«! Pa blagoslovitvah novih hiš — pri nakupu hiš spominjajte so vedno »Slovenske Straže«. Lep vzrPkI v tem ozi-ru je dal g. J. Vršič v Stročji vasi pri Ljutomeru. Vo ieljC ob zmagah pri občinskih volitvah naj vedno najbolj pokažejo Vaši darovi »Slovenski Straži ! V posnemanje! Trg Miirzuschlag na Gor. Štajerskem je dal za Rosogger-jevo zbirko 14.000 kron, novš.evši drugih prispevkov, tako da pride na vsakega stanovnika 6000 glav broječega trga približno 6 kron. Taka požrtvovalnost Nemcev za svojo stvar bi naj našla obilo posnemanja pri nas! Tako tekmovanje potrebujemo pri nas. Ponemčeni kraji na Spodnjem Štajerskem tekmujejo, da postane vsaki deseti prebivalec član nemškega Schulvereina. To so dosegli že v Slov. Gradcu, Ljutomeru in Konjicah Ponekod je že vsaki šesli ali sedmi nemško-misleči prebivalec podpornik Schulvereina. Koliko še manjka pri nas do take popolnosti. Imamo celo trge, ki nimajo niti enega podpornika »Slovenske Straže«. Novi vir prispevkov. Neki uradnik večje trgovske firme v Karlinu je poslal Matici 38 K, ki so jih zložili uradniki te firme na ta način, da so plačali za vsako privatno pismo, poslano jim v pisarno, 2 h in za privatno uporabo telefona 10 h. Češka požrtvovalnost. Ženski odbor brnske »šolske Matice« je podaril te dni šol ki družbi 3000 K, ki se bodo posebno porabilo za vzdrževanje triraz-redne meščansko šole. lijiii Dl-iU vstavljati plošče v velikosti 8V4 X 8V4 in 8v2 X 10 cm; tako držalo stane 7 K 50 vin. Kot stojalo za aparat se navadno vporabi kaka miza in vobče ne treba posebnega stojala. Če miza ni dovolj visoka, se postavi morda dve mizi drugo vrh druge, ali se sicer kaj podloži, da so dobi dovoljna višina. Za steno, ki vjema svetlopis, se navadno vzame širtingovo platno, najbolje v velikosti 3X3 metrov. To platno vjema podobe iz ospredja, a kaže jih tudi prozorno, v zadnjem slučaju mora aparat seveda stati za steno, platno pa je treba preje povlažiti, da bolje propušča luč. Važno je, da tkanina nima šivov, ker slednji posebno molijo prodiranje podob skozi platno. Pritrditev platna je odvisna od krajevnih razmer. Jako praktično je razložljivo stojalo, ki se s platnom vred spravlja v močno skrinjico in sta-» ne v velikosti 3X3 metrov 45 K, in brezšivna širtingova stena, zarobljena in z obročki opremljena pa slano 21 Iv 60 vin. Za zatemnitev prostora je treba navadno skrbeti le tedaj, ako se predavanje vrši podnevi; v to nam služijo zagrinjala ali pa leseni z lepenko prevlečeni okviri, ki se jih vstavi v okna. Stroškovnik. Naj slecii tu nekaj stroškovnih proračunov, na podlagi opisanega stroja »Zela« (pod. 2.) s temi:le pripadki: navedeno dvojnato držalo, 3 X3 metre veliko širtingovo steno in knjigo z navodilom. Popolna oprava stane: 1. s šibko električno obločno napravo (za istomerni tok 110 volt., 5 am- perov), za stik na žarnično napeljavo 132 K 90 vin.; 2. z apneno lučno napravo, ako je svetilni plin na razpolago 237 K 60 vin.; isto, ako ni svelilnega plina 306 kron 90 vin.; 3. z acetilensko lučjo 147 K 30 vin. Za predavanja v velikih dvoranah, kjer jo treba močne električne obloč-nice, je priporočati napravo večjega aparata, 11. pr. »Saturna«. Ta stane z močno obločnico in drugimi pripadki 377 K 10 vin. Društva, ki si nameravajo omisliti svetlopisni stroj, store najbolje, da se obrnejo na pisarno »Slovonsko Straže«, ki bo poskrbela, da za primerno ceno dobe iz-boren skioptikon trajne vrednosti. Obratni stroški. Sedaj pride najvažnejše vprašanje: Koliko stane obrat stroja? Pri vporabi električne obločnico so obratni stroški odvisni od cene toka in od visočine napetosti. Ako ima tokovodno omrežje napetost 110 voltov, porabimo pri navedeni mali obločni napravi z lučjo pet amperov 5 X 110 = 550 vvatlov = 0,55 kilovvattov,' kar stane po 48 vinarjev za kilovatsko uro: 0,55 X 48 — 26 vinarjev. Pri napetosti 220 voltov bi znašali stroški na uro 53 vinarjev. K temu pride še 6 vinarjev za ogljene klinčke (1 par 5 amp. ogljenih klin-čkov, ki stane 12 vinarjev, zadostuje približno za dve uri). V enakem razmerju rastejo stroški, ako se v dosego večjo svetlobne jakosli dela z višjo tokovo silo. Tako se 11. pr. pri 10 am- perih porabi ob napetosti 115 voltov toka za 53 vinarjev in pri 220 voltih napetosti za 1 K 06 vin. K temu treba prišteti še 10 vinarjev na uro za ogljene klinčke. Obratni stroški apnene luči so odvisni od porabe kisika, svetilnega plina oziroma etra ali vodika in pa apnenih valjev (cilindrov). Ako se delovni pritisk kisika vstavi na pol atmosfere, imamo na uro računiti s porabo približno 100 litrov, kar znaša po ceni 7 K 50 vin. za napolnitev 1200 litrov, nekako K 066. Stroški za svetilni plin bodo v istem času znašali okoli dva in pol vinarja. Kjer pa ni svetilnega plina in se nadomešča z etrom, treba je za slednjega priračuniti okroglo 48 vinarjev. Apneni cilindri stanejo tucat 3 K 84 vin.; en cilinder zadostuje za dve uri in mnogokrat še dlje, torej znašajo stroški vsako uro največ 18 vinarjev. Vse skupaj stane pri vporabi svetilnega plina na uro 86 vinarjev in 1 K 32 vin., ako ni plina. Ako se v svrho močnejše luči dela z višjim kisikovim pritiskom ene, eno in pol ali celo dveh atmosfer, potem je seveda poraba plina večja in v isti meri višji tudi obratni stroški. Za acetilensko luč so glavni stroški v izdatkih za kalcium-karbid. Plinov! aparat obsežo pol kg karbida in hrani z njim troplamcni gorilnik približno eno in pol ure. Pri krajši uporabi stroja se ostali karbid spravi nazaj v puščico. Daljo jo treba vpoštevati porabo gorilnikovih nastavkov, katere je treba tuintam obnoviti. V gori na- vedeni opremi je šest rezervnih nastavkov (¿1 36 vinarjev). Tudi aparat za plin je treba včasih prebarvati. Ako se računa tedaj kalcium-karbid s puščico vred po 1 Iv 13 vin. kilogram in pa navedena popravila, znašajo stroški za eno uro vporabe okroglo 60 vinarjev. Ako pa se uporablja beagid-patrone — to jo zmlet kalcium-karbid z dostav-kom parafina ali kaj enakega, ki omo-gočuje napravo patron in povzroča lepo, enakomerno razvijanje plina — so stroški nekoliko višji in je treba računati z 72 vinarji na uro. Na steklo sklikane podobe. Teh je v trgovini velike množine, in sicer v zbirkah z najrazličnejših polji: Dežele in narodoznanstvo, zgodovina, naravoznanske vede, vera in zgodovina umetnosti; zlasti slednja v velikem obsegu, odkar so za svetlopiso na razpolago izvirni posnetki raznih umetniških zavodom In teh podob niti ni treba kupiti, nA-več društva dobo podobe tudi šamana posodo. Posreduje pisarna »Slovenske Straže«. Dobe se tudi serije z besedilom za predavanje. Kdor kupi skioptikon, dobi tak seznam. To zbirke so stalno množe. Skrbno izdelana besedila za predavanja nudijo izvrstno podlago ter omogočajo tudi osebam, ki-so preobložene z j delom, da bi moglo same sestaviti predavanje, da stavijo svoje moči v službo ljudske izobrazbe ter prirejajo zanimive in velepoučno predslavo, za katere ( jim bo vsak udeleženec hvaležen. narDdnoDbrambnl Uestnlh IZKAZ rn »Slovensko Stražo« dnrovnnlli rabljenih poštnih znamk. Ocl 27. avgusta tlo M. decembra posilili rabljene poštne znamko sledeči cenjeni nabiralci: Neimenovan, Ljubljana, ¡100. — Iv. Doli-nnr. organist, Lučine, (it0. Klizubeta Kavčič, Ljubljana, 7000. — Ivann Dergnnc, Ljubljana, 1-ioO. — Pavla Pokoren, Žkofja Luka, 83K. — Marjankti lilumer, ilolfank v Slov. goricah, 1000. — Anton Babič, mladenič, Gotovl.je, 1070. — Neimenovan, Ljubljana, ¡100. — Iv. Vrhovcc, uradnik, Ljubljana. 1000. — Fr. Šmid, kurat v Branici, •400. — Podružnica »Slov. Straže«, Jesenice, po gdč. Antoniji Savinšek, čokoladni papir in znamk, 9050, — I', lienigen Snoj, Cai-ro, 1700. — 1'. Arhangclj Appej, katehet, Kamnik, 0000. — Alojzij Krašovec, kaplan, Pred-loka, Černikal, Istra, :>20. — Bratje Tomazln, Strahlnj pri Kranju, 13.5386. — Podružnica »Slov. Straže«, Begunje, Gor., 750. — Dekliška Marijina družba v Šturlji, čokol. papir in znamk, 3700. — Ludovik Tomažič, uradnik Ka-tol. tisk. društva, 1032. — Marija Schweigier, Sv. Barbara pri Mariboru, 355. — M. Katarina Mahnič, priorica, Škofja Loka, čokol. papir in znamk, 36.771. — Albin Poljanec, Ljubljana. 550. — Neimenovan. Ljubljana, 2200. — Alojzij Mišič, poslovodja, Stari trg, 900. -- Slov. katol. izobraž. društvo Vič-Glince 1000. — Alojzij Pele, knjigovodja, »Katol. tiskarna« v Ljubljani. 400. — J. K. v s. sedem knjig ter znamk, 354. — Neimenovan, Tržič, 18.000. — Iv. Kutin, Zatolmin. 1302. — I. Klemenčič, urednica, Ljubljana, 269. — J. M.. Jezersko. Kor., 700. — Anton Rejec, župan, Šebrclje, 220. — Neimenovan. dijak, 1570. — Anton Koritnik, Senožeče, 820. — Ivana Derganc, Ljubljana. 1450. — Slov. katol. izobražev. društvo, Predoslje, 1100. — Cerar Peter, dijak. Ljubljana, 1060. — Mici in Franc Zoreč. Ljubljana, 4200. — Ivanka Klemenčič, urednica, Ljubljana. 309. — Terezija Košir, Beljak. 250. — Iv. Fatur, trgovec, Rakek, 1070. — Srečko Potnik, upravitelj, Ljubljana, 4905. — S. Bcrlimanu Toinc, uršu-linka. Ljubljana, čok. papir in znamk. 1493. — Ant. Manzini. vikar, Staro Selo p. Robif, 3800. — Andr. Fišer, župnik, Ribnica na Štaj., 5267. — Pepca Senica, prodaj., Šmarje pri Sevnici, 180. — Neimenovan 1000. — Marica Kanzler, Spod. Poljskava. 893. — Jožef Perger, Rajhen-burg, 2000. — Mirni Pišek, Šmarje pri Jelšah, .100. — Uredništvo »Naš Dom« 3000. — Ivan Bile. Zadar, 250. — ('.rum Matej, Vrhnika, 720. — Miini Božič, Idrija, I ¡28. — Tono Goršek, obe. tajnik. Gotovlje, Štaj., 1008. -- Neimenovan rodoljub, Koroško, 260. — Iv. ŠuSclj, župnik, AdleSiči, 1600. — Iv. Baloh, kaplan, Stara Loka, 831. — Jožefa Snoj, Ježicu, 350. — Katarina Bustarda, Bibnlca, 2560. — .1. Golihieb, Polzela, 900. — Marija \Vigele, Križe pri Tržiču, 1500. — Minil Zeiehon, Celovc, 5760. — Jožef Bobnar, Mirnapeč, 80. — Fr. Ks. Ažman, Javornik—Kor. Bela, nekaj celotin. — Josip Plantarič, župnik, Dobrova. 500. — Marija Pišek, Šmarje pri Jelšah, 3590. — Podržuj, Ljubljana, 1600. -— Jos. Šetinc, Sv. Lenart pri Brežicah, 800. — Marija štokelj, Trst, 100.000. Skupaj 297.430 = 939.900. Cenj. gg. in gdč. nabiralke! Ilvala za dosedanji trud in prosimo še naprej. Kakor je vidno iz izkaza, manjka do milijona še 61.100 znamk. Zadnjega darovalca čaka lepo darilo. Torej na delo! Prosimo vse čč. župne urade, samostane, osobito pa naše za rodoljubno delo vedno vnete rojake v inozemstvu, da se kakorkoli spominjnjo »Slov. Straže«. Vsako tudi najmanjše darilce se hvaležno sprejme. Ponovno opozarjamo, da se ne prilaga raznih kolkov ter da se znamke ob robu široko obstrižejo. Pri neki večji pošiljatvi iz T. bil je skoro pri polovici rob zastrižen. Take znamke nimajo prav nobene vrednosti. Prosi se vse: čokolndni papir, odrezke od j cigar in znamke vsake starosti in države je pošiljati naravnost na naslov: Lavoslav Puhar, Spodnja šiškn 88 pri Ljubljani. Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike! Najizvrstaejšc in najboljše tamiiurice izdeluje iu razpošilja Prva sisaška tovarna tamburic Sisak, Hrvatsko. Odlikovan na pariški razstavi 1900 in milanski 1896. Poleg tamburic in skladb za tamburice, ima v zaiurjl tudi razna druga godala(glasbila), kakor: «josli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka rine itd., za katere se pošlje poseben cenik s slikami. Velik ilustrovanl cenik se posije vsa .emu zastonj in poštnine prosto. V isti tovarni izhaja tudi strokovni tatnbura. orodja, kakor: violin, clter, kitar, tamburie. harmonik, kla- r net itd., natboii. strun (tudi VViirtield) ter mu-vlkallj. Prodaja na Čudovito majhne obroke tudi brez zadatja, tako. tla je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu »pofclnu* ter si na naiugodn. ncin od-plaCevnnia nabaviti instrument prve vrste Dvorna firma lavirjev Czapka, lldlzl & Hritzmann, Stelz-hainmer in Kosl. r ter HfirUgel in A\auborn (anier,-harm.) so svoje zastopstvo za Kra jsko meni poverile in imam le jaz izključno edini te znamenite instrumente v največji zalogi in izbiri. lOietno pismeno jamstvo Po vrinila in iigluAcvanja klavirjev in vseh (jla-liil po najniž|ih cenah. Stari klavirji se ¡lajuyo'lnc|4e |emlje|o v zameno. Najnižja izpoHOjevalninn V modni trgovini Peter Sterk Ljubljana. Stari tm iS dobite 3576 lepa koristna božična in po že znano najnižjih cenah Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t. d. Valjčni mlin y !. Bončar, fumn Centralna nisarna in skladišče: Veoova ul. 6. Telefon interurb. SI. 129. Telefon inferurb. St. 129. Priporoča pšenicno muho izursfne kakovosti, otrobe in druge mleuske izdelke. • TiV-ft?' V/W ■ • .vVj ' v .- '.v t* äMMWkfö« \ ■ vñ M Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Graden & Komp., Stolni trs 9. NafbollsSa in najsignnscjša prilika za šJedenje! uenitrnl iiromet Do 31. dec. I9IL čez 83 milijonov kron Lastna glavnica K503.575-98 Stanje vlog tine o1. marca 19IU čez 21 milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po — brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkuiantneje eskomptujejo Dr. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, karo! Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan 1'ollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor SUbar, župnik na Rudniku. l KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje - po 4 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Doláak I. r* zdravnik v L|ui>l|um, podpredsednik. Prelat H. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik L Sušnik pjdpredscdnik. prostost, da jo le veselje. Kdb je kriv, kar je še slabega in grdega? Krivo je pomanjkanje poduka, gospodarskega in gospodinjskega šolstva. Zato pa je treba našemu narodu že enkrat razodeti, da je njegovo kmetiško delo lepo, da jo zdravo, da je spoštovanja vredno, da delo ni grdo in umazano, zato tudi on ne sme biti grd in blaten v hiši in hlevu, kadar mu ni treba. Mi moramo s kulturo med ljudstvo po govorih, društvih, organizacijah. Mi moramo vzbuditi tisto samozavest, tisti ponos, da so kmet zave svojega poštenega stanu, je nanj ponosen in ga vzljubi. Imamo že kmete-možake in mladeniče, ki nosijo sicer trde žulje na rokah, pa jc njih nastop dostojen, umerjen, da so zmožni sesti za vsako mizo in prestopiti prag vsake dvorane. To pa ne sme biti le posamič — ampak splošno, da se tista sedanja splošna navada in moda, po kateri kmeta pri vratih vsake boljše gostilne obrnejo in zapode — enkrat za vselej odpravi. Naštevali pa se bodo še drugi ugovori, ne samo ta dva. Reklo se mi bo: V mestih, v tvornicah je b o 1 j š a p 1 a -č a. Ne rečem, da večkrat, splošno pa ne. Zakaj tudi kmetiški posli so pošteno plačani — in prav je, da so in še bolje naj bodo. Gotova resnica je pa ta, da imajo redno kmetiški posli več denarja pri-štedenega, nego delavci po tovarnah in služabniki v mestih. Saj prav odtod doni klic o draginji in premajhnih plačah. Ker sem že izgovoril besedo draginja, dovolite slavna gospoda, da se dotaknem mimogrede tudi tega. Rekel sem preje, da so kmetiški posli dostojno plačani — pa naj bi bili še bolje. Kako namreč pride do tega, da tisti, ki hrani vesoljni svet, ki prideluje z žu-ljavo roko tisto, kar je za življenje nujno potrebno, kako pride ta do tega, da bo slabše plačan, kakor tisti, ki vrši dela, ki niso nujno potrebna za življe-* nje, ki so luksus in komfort? Brez teh se živi, morda srečnejše živi brez njih, nego z njimi — brez sadov grude pa ni in ne bo življenja. In tisti krnet - gospodar, ki jeseni računa s svojim gospodarstvom mora z glasom teh živih računov odločno in ogorčeno ugovarjati vsakemu, ki ima tako drzno besedo, da upa pisati draginjo na rovaš kmetu in na rovaii njegovih predragih sadežev. Cene pridelkov niso v nikakem razmerju z visokimi cenami drugih stvari, preko katerih b: se šlo lahko na dnevni red življenja. Vse vidi kmetiš-kega gospodarja, če je priskoparil par stotakov, nihče pa ne vpraša, kako jih je prištedil? Nihče ne vidi, da vse, kar je boljšega pri hiši, odtrga sebi od ust, da spravi v denar in si zloži nekaj prihranka. Veselic pa, tistih veselic, ki nimajo nobenega kulturnega pomena, katerih je pa žal največ, katere požro ogromne vsote — tistih ne vidi nihče. Zato v imenu kmetiškega ljudstva odklanjam z vso odločnostjo prešerno natolcevanje kogarsikoli, da je kmet kriv draginje. Dokazov za to. ki bi držali, kakor pribito — je več kot dovolj! Drugi bi ugovarjal: To bi že vse še bilo, kaj pa na starost. Drugod je preskrbljen za starost. Je preskrbljen, pa ne povsodi! Večje breme kmetiške občine so vedno le tisti, ki so bežali po nepotrebnem z rodne grude, kakor oni ki so jo z veseljem obdelovali. Vendar je pa ugovor eden najvažnejših. Če se vsak stan sam ali po državi organizira in si preskrbi pokojnino, zato velja tudi tu: na dan s starostnim zavarovanjem potom države in sramota tistim, ki so pred par leti tako nepremišljeno gromeli zoper to nrepotrebno uredbo. Pa tudi s stališča poezije je delo na deželi več vredno. Ali ni duhomorno dan na dan isto monotono drdranje strojev v tovarnah smrt za duha? Smrt za živčevje? In kako osvežujoče in veselo je delovanje pod milim nebom, ko ti vsak dan, vsako vreme naroča drugačnega dela? — In če se spomnimo zdravja? Ali ni to zaklad, vreden vseh plačil? Kje ga dobiš? Tudi na to jc menda odgovor jasen in ne potrebujemo še dokazov. — Omenjam še socijal-nega stanja kmetiških poslov, ki je tako odlično, da je že pregovor med gospodarji, da niso več sami gospodarji marveč posli. Kmečki posel seda za isto mizo z gospodarjem in gospodinjo, isto delo, isto trpljenje in ista radost. To jc menda tudi toliko vredno, kakor zaničevanje bogatih tovarničarjev in prezi-ranje oholih gospodinj po mestih, kakor se toži po časnikih. Končno omenjam še nekega pojava, ki je popolnoma skoro izginil. Kar tipično je bilo za slovensko družino, da je vsaka imela svojega strica, svojo teto, ki sta bila prava angela vari ha doma in polja. Danes tega ni več Ljubezenska vez v «'ružini Kine in vso beži z doma — pa vsak si odkrhne vogal hiše, da ostane gospodarju edino oskubena razvalina od prejšnjega doma. In na vse zadnje prevdarimo dodobra, da industrija, kakorkoli lepji, ves denar in vse banke nimajo tiste trdnosti, kakor — rodna gruda in zato hvalim gospodarsko filozofijo tiste neveste, ki je izbrala med snubcem kmetom — in industrijskim delavcem, pa se odločila za kmeta z razlogom: Kmeta vzamem, zakaj grunt ima korenine do pekla! Doslej sem bral iz knjige prirode navadni tekst. Toda v tej knjigi so še druge žive črke, ki so bolj za okraske. Tudi teh ni prezreti. Omenil sem preje šol za ljudsko izobrazbo. Te oficijelne šole bi gotovo mnogo koristile; toda prav toliko utegnejo koristiti moralne šole — šola izobražencev na poti individualnih zgledov, ko bi se vsak izobraženec zavedal dolžnosti do svojega naroda. Zakaj vsak, kdor se je šolal, se je šolal in učil s prispevki celokupnega naroda; z ukom je povžil velik kapital, ne samo očetov, kapital dežele, države. Zato je njegova poštena dolžnost, da vračujc obresti od tega kapitala tistemu ljudstvu, ki je zanj trošilo zato, da se je dvignil više — duševno in socialno. Če se tako rado nazivlje narod — otrokom, naj se takisto ta primera tudi izvede. Če je otrok umazan, ali je on kriv? Ne, mati je kriva, pestunje greh je to. Če je narod neuk, če je še nizko doli v blatu, kdo je kriv, če ne izobraženstvo, ker mu nofce dati roke, da bi ga dvignilo. Kdor govori narodne govore ob vinu, kdor vihra s trobojnico po slavnostnih prireditvah, je še kruto malo storil za narod. Podaj roko otroku in ne boj se, da se boš umazal. Ponižaj se k njemu in ne zmirjaj ga. Vračaj obresti od narodnega kapitala, če ne, molči o na-rodnjaštvu in ljubezni do svoje domovine. S čudom pa in z bolestjo moramo priznati, da našemu narodu bivanje v mestih, v Ameriki ne da prav nič izobrazbe. Če se vrnejo, kaj prinesejo nazaj? Nič! V Ameriko gre kakor zaboj, vrne se kakor zaboj, k večjemu razbit in telesno poškodovan. Da se vračajo od tam taki, se da razlagati, ker ni nikogar, ki bi se jih usmilil. Siromaki so med mogočnimi tujci, tovorna živina velekapitala. Ali od domaČih bi morali nekaj pridobiti, vojak v vojašnici, posel v mestu. Ker ne pridobe duševno, so krivi tisti, ki bi to morali oskrbeti, pa nočejo. Ne zavedajo se socialne dolžnosti do naroda. Pa se dotaknimo nekaj praktičnih slučajev, cLa bo to razmotrivanje dobilo več jedra in kosti. Zanimive črke v knjigi rodne grude so letovičarji in izletniki na deželo. Po poklicu med stene stisnjena človeška narava želi vun, v svobodno priro-do. Izobraženec pride na kmete za en dan na izlet ali večkrat za mesec dni ali dva. Ali ne bi bila uprav tedaj dana prilika, da je izobraženec učitelj narodov — in njegov dobrotnik. Toda zopet gospodari moda ki tira ljudi v draga letovišča, kjer je več hrupa nego v mestu, kjer se Slovenec izgubi v množici tujcev, kjer se živci ne odpočijejo, ampak utrudijo. Ali ne bi bilo v duševno in gmotno korist narodovo, če si izobraženec zares poišče mirnega kota na rodni grudi, kjer se svoj med svojimi odpočije in razvedri. Ai bi bilo sramotno, če bi odlična gospa svetovala kmetiški materi z modrim svetom pri odgoji otrok, pri gospodinjstvu ? Ali ne bi bil narod - otrok hvaležen, če bi z ljubeznijo stopil do njega njegov sin-učenjak in bi mu ob nedeljah govoril v društvih in domih, katerih je premnogo? Ai ne bi bila dolžnost učiteljic, da gredo preko svoje poštevanke tudi v praktično gospodinjstvo in ga vresniči-jo med narodom? Da, to bi bilo vzorno narodnjaštvo, stokrat več vredno, nego psovka na umazanega kmeta in zabavljica na žganjarje. Dolžan ni samo, kar veleva mu stan ... Če bi bile take zahteve pretirane, ni pretirana zahteva, da vsak kulturni človek pokaže spoštovanje do grude, ljubezen do matere zemlje. Toda če se gazi travnik, če se pohodi žito, če se napade cvetoča jablana sredi vrta, krasna, kakor gospodična rodne grude, če se ta napade in odlomi, to menda ni ljubezen in ni kultura. Z isto pravico bi segel tudi kmet v mestu v elegantno frizuro imenitne gospodične s svojo žuljavo roko — samo s to razliko, da bi bilo to strašno nekulturno delo, zaničevanja in kazni vredno, ono prvo pa je hvalevredna moda izletnikov. Tudi mnogi hribolazci so prltirali svojo ljubezen do rodne grude tako daleč, da je ljubezen rodila vandalizem. Dokler so plezali po vrhovih naših planin samo pastirji, ki so celo poletje nosili za trakom šonek planink, tedaj ni pretila nevarnost lepi planinski flori. Ko je pa stopila noga kulturnega turista na gore, tedaj se je pojavila potreba, da se je predlagal zakon o varstvu planinske flore. Ni čuda, ker se preče-sto dogaja, da se vračajo z gor turisti z bahatimi svežnji cvetja, katero se pokaže — potem pa vrže v smeti. Tudi v tem dejstvu tiči poglavje razmišljanja o ljubezni in spoštovanju do rodne grude. Celo napak pa bi bilo, ko bi pozabil ob tej priliki nekaterih nedeljskih lovcev. Tistih lovcev, ki so tako lepi, kakor bi ga ukradel Gričarju in Mejaču iz izložbenega okna. Lov, kakor se je razvil do danes, je zabava, je počitek, je smo-trena pot v prirodo. Kdor sodi, da jo lova prvi namen pobijanje, ta ni lovec. In tak lovec tudi ne ljubi prirode in ne ljubi rodne grude. Kakor bo neusmiljeno ranil žival, da revno hira in pogine, tako se mu ne smili njiva žita, kamor na žalost poljedelca zapodi psa, ne meneč se v oholi objesti za škodo, povzročeno na rodni grudi. Sklepoma še eno besedo našim mladim pisateljem. Lep dokaz , kako srno napredovali, je to, da nimamo več samo pisateljev, ki si ukradejo nekaj ur od poklica in jih posvete peresu; mi imamo že stan literatov, mladih, nadarjenih oračev na ledini poezije. Toda priznati moramo, da naše ljudstvo marsikaterega spisa ne bere, noče brati. Zakaj? Ne zato, ker so preučeni in ne zato, ker so pregloboki: Samo in edino zato, ker narod išče v knjigi samega sebe, svojo dušo — in če je ne najde, je knjiga zanj knjiga tujca, naj zveni iz nje najlepši tekst. Tudi knjiga naj bo vaza, iz katere dehti vonj naše krvi, duh slovenske grude. Končam to adventno premišljevanje, katero mi je narekala ljubezen do rodne grude. Niso te besede evangelij, pa tudi niso učeni problem. So pa glas vpijočega srca, ki pravi: Ustavimo z vzgojo nepotrebni beg z rodne grude. Ljubimo jo v dejanju in resnici, ne s prazno besedo. Ljubimo jo ker je lepa, učimo jo ljubiti druge, ker je krasna in vredna naše ljubezni in vredna vročega poljuba na njene materine grudi. Spomini umetnika. Naš zaslužni skladatelj in vrli glasbenik, ravnatelj Fran G e r b i č , nam jc napisal nekatere epizode iz bogate zakladnice svojih spominov. Zares bogato življenje. Pa saj ni čuda, če pomislimo, da zre naš jubilar nazaj na dolgo vrsto sedemdesetih let in to na ono dobo, ko se je začela probujati naša narodna zavest, ko so na vseh straneh dvigali narodni buditelji visoko v zrak zastavo slovenske narodnosti, zastavo našega narodnega preporoda. In s temi možmi in voditelji slovenskega naroda je stal naš slavljenec vedno v ozki zvezi in ž njimi je stal vedno v prvih vrstah. Pa obmolkirmo in poslu-šajmo kaj nam on sam pripoveduje: »Bilo je leta 1857.. ko sem dobil dekret za nadučitelja v Trnovo pri Ilirski Bistrici. V oni dobi sem bil organist v naši župni cerkvi in kot tak sem začel komponirati cerkvene pesmice, kadar mi je primanjkovalo primernega matc-rijala. Tedaj je nastalo par mojih božičnih pesmi, od katerih so bile tri tudi objavljene. V dobo onih mojih sklada-teljskih početkov pade prva izdaja Jenkovih kompozicij, med njimi tudi »Naprej«. To me je navdušilo za kompozicijo. Kaj, — sem si mislil, — Jenko, ki se je z -menoj na istem klavirju igrati učil, je zložil nekaj tako lepega? Fant, sedaj se pa pošteno poprimi! — In posledica je bila, da so izšle leta 1862. v tisku moje prve skladbe pod naslovom »Glasi slovenski«. Te svoje, prvence sem posvetil dr. Lovro Toma-nu, katerega sem posebno častil zaradi njegovih krasnih govorov ob priliki Vodnikove slavnosti. Še pred izdajo teh skladb sem se seznanil z Miroslavom Vilharjcm. To se je dogodilo tako-le: Stal sem na cesti pred hišo, kjer sem stanoval, ko se pripelje mimo kočija, v kateri je sedel Miroslav Vilhar. Dal je takoj ustaviti, stopil iz voza in me kratko vprašal, če bi mu hotel zaigrati svojih kompozicij, katere nameravam izdati. Vedel jc namreč za nje, ker so takrat po vrsti. Vilhar me je mirno poslušal, le ko sem končal, me je prijel za roko in mi laskavo dejal, da ni kaj takega pričakoval in naročil takoj en izvod pesmi. Njegova hvala me je razveselila, ker je bil mož, dasi diletant, vendar takrat v naši glasbi merodajon. Pozneje sem se često sestal z Vilharjcm in sicer v Zagorju, kjer sva bila večkrat gosta župnika Mlakarja. Nekoč sva bila povabljena z Vilharjem v Trnovo k dekanu Grašiču. Po obedu je vzel Vilhar v roke kitaro in rekel, da nam bo zapel eno svojih novih kompozicij. — Tako mislim, da sem bil eden izmed prvih, če ne prvi, ki je slišal lepo pesem »Po jezeru«. Vsem je pesem močno ugajala in vsi smo hiteli Vilharju čestitati. On pa je dejal: »Upam, tla se bo ta pesem med našim narodom še bolj razširila kot »Mila lunica«.« Omeniti moram še, da sem se za svojega bivanja v Ilirski Bistrici seznanil z našim velikim Jugoslovanom bls-kupom Strossmaycrjem. Bilo je leta 1862 in imela se jc blagosloviti zastava reškega kotora na Grobniškem polju. Na to slavnost jo prihitel biskup Strossmayor. Kako rad in živo se spominjam, kako jo bilo tedaj. Pripeljal se jc z Račkijem in Ku-relcom v poštnem vozu. Vsa inteligenca in duhovščina iz kraja in okolice ga je pričakovala na pošti, šli smo vsi skupaj ž njim k Jelovšku. Drugi dan pa k blagoslovijenju. Jaz in pod-učitelj sva se nekoliko zamudila in se odpeljala potem skupaj v vozu k Sv. Matiji. Od tam sva imela še štiri uro pešhoda črez hribe. Utrujena, lačna in žejna sva prispela konečno k cilju ob 7. uri zvečer. Ilotcl sem so ozreti po kakem okrepčilu, a je že prihitel Vilhar: »Ilitro, hitro, pojte som! Bomo zapeli.« »Jaz ne morem,« sem protestiral, »moram popreje kaj užiti!« A vse ni nič pomagalo, Vilhar je naju kar vlekel. Sestavil se je hitro nekak kvartet ad hoc in morali smo pred Strossmayerja. Peli smo dobro. Baron Smaič je držal potem na kvartet »bratov Slovencev« krasen govor. No, hvala Bogu, stvar je bila končana; ura je bila že deset in jaz sem bil silno lačen in žejen. Ozrl sem se tedaj hitro, kje bi se kaj dobilo. Toda gorje, dobil sem pač pivo, a jedi — nič. Sedaj smo šli z Grob-niškega polja še dve uri peš v Reko. V Reki sem hitel v prvo kavarno, a sem slabo naletel. 2e spotoma so mladiči Hrvatje navdušeno peli: »Rado idc Srbin v vojnike . . .«, mažaroni so pa že ob potu zabavljali in delali zgago. Komaj sem se v kavarni na stol vsedel in upal kak grižljej za svoj lačni želodec dobiti, je že rabuka nastala. Hrvatje in mažaroni so se med petjem: »Rado ide Srbin v vojnike«, prav pošteno stepli. »Vun, vun!« so je glasilo odločno od vseh strani. Kaj češ? Hočeš, nočeš — moraš! Šel sem iz kavarne v temno noč z obupom — v želodcu. Taval sem nekaj časa ob morju in zavil med hiše, da najdem kako kavarno. Ila, jo že imam! Ilitro sem zavil noter in moj kolega, podučilelj, jc moleč za menoj taval. Pa smola, komaj sva sedela, sem spoznal, da sva v istem lokalu kot preje! In zopet se je glasilo energično povelje: »Vun!« šla sva. A pred kavarno je že stalo vojaštvo, ki je ulico izpraznilo. Takoj nama je zado-nelo na ušesa še energičneje povelje: »Nazaj!« Kaj vranča nazaj? Spredaj: »Nazaj!«, zadaj: »VunIn naprej!« Kam tedaj? Trajalo je precej časa, predno nas je vojaštvo pustilo, da sva šla mirno svojo pot. Meni je že kar obupno predlo po želodcu in zdelo se mi je, da moj želodec sam gode: »Rado idc Srbin u vojnike«. Nek mladenič ob potu pa se je močno zaletel proti nama, mahal po zraku s kladevcem, ki je bilo nasajeno na dolgi nasadi, in vpil: »Iloho, le čakaj ta! Ta dva sta b'la tudi notri!« — »Bila! Kaj pa zn lo?« sem zarenčal nad njim v svoji jezi nad praznim želodcem in sem bil takoj pripravljen, da ga česnom Mladenič se je premislil in jo hitro odkuril. Konečno sva šla v neko »osterio«, v kateri sva se z jedjo in pijačo okrepčala. Potem pa hajdi peš nazaj k Sv. Matiji, kjer je naju čakal voz. Jeclva sem se vsedel v voz, sem že zaspal in ob peti uri sem bil zopet srečno doma v Trnovem. Toda s počitkom ni bilo nič, ob šesti uri sem že moral s procesijo v Veliko Bukovco in to je bilo dobro uro hoda. Ob devetih sem bil nazaj. Hvala Bogu. seiiaj se bom pa vlegel in odpočil. Toda delal .'-eni račun brez krčmarja. Ob enajstih je začelo ropotati in bobna ti na moja vrata. »Kdo pa jc?« — »Strossmaver! Strossmayer!« sem čul zasopljen Bilčcv glas. »Kaj, Strossmayer!?« in vsa moja utrujenost je bila v trenutku pozabljena, v hipu sem bil oblečen in že sva hilola z Bil-cem k Jelovšku, kjer se jo Strossmaycr ustavil. Zopet sta ga spremljala RaCkl in Kurelac. Djakovski biskup jo tedaj rekel: »Najlepši trenot6)c cele slavnosti je bil, ko so prišli bratje Slovenci in zapeli.« Kurelac pa so jo močno pritoževal in kar jokal v sled žali've. katero so mažaroni Strossmavorju prizadejali. Pripovedoval nam io. da jo Stro--smay-er poklonil več tisoč forinfov reški občini v dobrodel. namene, ko pa se je zvečer peljal v odprtem vozu &! ozi Roko, so ga besni mn/aroni in italijanski iredentarji v vozu kar obs!pali z ogorki cigar in cigaret Stropsmaver je vsled tega dejstva svoj dar potem zopet umaknil. Predstavljen je bil biskupu da zun celega Vodnika na pamet in da je bil priden nabiratolj narodnih izrekov in narodnega blaga, ga je objel in poljubil na čelo. Starega Ličana je poljub tako razveselil, da je kar skakal od veselja In trdil, da bode sedaj gotovo še sto let živel. S Strossmayerjem, Rač-kim in Kurelcom sem imel še često v poznejšem življenju priliko priti v do-tiko. V istem času zahajal je k meni ueki Altenburger, če so ne motim je bil nastavljen pri sodišču v Ilirski Bistrici. Mož je izbovno igral glasovir. Od njega sem čul prvič Beethovenovo sonato. V tistem času sem spoznal tudi Schuber-tovo kompozicijo »Der Erlkönig«. Ti dve skladbi sta mi odprli popolnoma novo glasbeno polje, začel sem gledati skladbe z druge, resnejše strani. Misel, da se spopolnim v glasbi, mi ni dala miru. In ker nisem mogel doma o konservatoriju nič bližnjega zvedeti, sem se odpeljal o Božiču istega leta na Dunaj, da tukaj poizvem za pravo pot, ki vodi na konservatorij. K sreči je bil tedaj na Dunaju dr. Lovro Tornau kot clržavnozborski poslanec, ki je kot tak s svojo lepo postavo in s svojimi izbor-nimi govori poslušalce kar fasciniral. Seznanil seni se ž njim v Radovljici, kjer je stanoval kot advokat. K njemu sem se tedaj podal po nasvet. Dr. To-man me je povabil k sebi na dom, kjer sem mu moral zapeti par svojih kompozicij. Navzoč je bil tudi dr. Smrekar, rodom Slovenec. Ko sem končal, je rekel dr. Smrekar: »Krasen glas imate! Škoda, da se ne posvetite popolnoma petju in glasbi!« — »Saj je ravno zaradi tega prišel na Dunaj!« je odvrnil To-man. »Samo ne v6 kam in kako.« V tem oziru pa je vedel Smrekar za svet. Imel je pri dvorni operi znanca, in sicer gla-sovitega basista dr. Schmitta; zanj mi je dal priporočilno pismo. Drugi dan sem romal v Paniglgasse k glasovi-temu dr. Schmittu. Zapel sem mu nekaj slovenskih pesmi. Nato me je pozval, naj mu zapojem še kaj nemškega. Na vprašanje, kaj hočem peti, sem odgovoril, naj mi on kaj izbere, ker nemške glasbene literature ne poznam. Izbral je in jaz sem zapel od lista arijo iz neke Gluekove opere. Na glasovirju me je spremljal njegov korrepetitor iz dvorne opere. »Vidim, da ste zelo muzikalični in talentirani,« mi je dejal slavni pevec, »ker ste tako lepo od lista peli. V šolo dvorne opere lahko takoj vstopite. Tam vas sprejmejo radi. Toda tega bi vam ne svetoval, ker se ne bodete tamkaj veliko naučili.« »Kaj pa konservatorij?« sem pripomnil. »Ta ni nič. Dunajski konservatorij ni. kar se tiče petja, nič kaj na glasu. Dal vam bom pa priporočilo na privatnega profesorja petja, ki je izboren glasbenik.« Drugi dan sem tedaj iskal tega mojstra glasbene umetnosti. A na svojo žalost sem zvedel od njegovega singe, da gospoda ni na Dunaju, marveč v Frankobrodu in da se vrne nazaj šele črez teden dni. Hitel sem k Schmittu in mu sporočil neljubo vest. »Ali ne morete teden dni -počakati?« me je vprašal. Zagotovil sem ga, da mi je to popolnoma nemogoče. Tedaj mi je pa svetoval, naj grom v Prago na konservatorij, in sicer k profesorju Voglu, ki je bil tudi njegov učitelj. Praga je bila tudi meni bolj všeč ko Dunaj. Kmalu nato sem sedel v vlaku, ki me je peljal proti domovini; imel sem med potjo prijetno družbo, peljal se je z nami brat hrvaškega bana Mažuraniča. Ko sem bil zopet doma, poprijel sem se še pridnejše glasbe. V tej dobi sem komponiral solopesem za petje s spremljevanjem klavirja »Z Bogom«. Ze ta skladba je v glasbenem oziru izgledala popolnoma drugače kot moji prejšnji proizvodi. Vplivala sta name močno Schubert in Beethoven, kojih skladbe sem proučil. Do tedaj pa mi je bil vzor Rihar, tedaj naša glasbena avtoriteta. Razne ovire so me zadržale tako, da sem šele leta 1864. (>rosil za sprejem na praški konservatorij. Ker pa nisem od konservatorija dobil odgovora, sem se kratko in malo naravnost v Prago odpeljal. Prišel sem gori popolnoma neznan in se nisem vedel kam obrniti. Pisal sem bil pač svojemu prijatelju Jožetu Staretu, ki je tedaj v Pragi študiral univerzo, a kje mož stanuje, nisem vedel. Ko sem se v botelu odpočil, sem se napotil kar na dobro srečo po Pragi, da ga poiščem. In kak slučaj! Jedva stopim par korakov od hotela, že srečam Stareta, ki me je, prejemši moje pismo na univerzi, iskal po Pragi. Na- potila sva se k ravnatelju konservato-., rija, profesorju Kittlu. Ko sem se mu predstavil in mu razjasnil svojo zadevo, mi je določil čas za sprejemno izkušnjo še na isti dan dopoldne. Pri izkušnji sem pel svoje skladbe in bil sprejet. V Pragi sem se seznanil s Hrvati, ki so tamkaj visoke šole obiskovali. Med njimi sem so seznanil s Tadejem Smičiklasom, sedanjim predsednikom jugoslovanske akademije in pisateljem Avgustom Šenoa. Smičiklas mi je ponudil svoje stanovanje in tako sem se preselil k njemu v Zahradno ulico, sedanjo »Srnečkc«. pozneje, ko se je Smičiklas na Dunaj preselil, sem stanoval na »Malem rinku« s Francetom Mar-nom, ki jo tedaj napisal slovensko-češko gramatiko, dasi je znal manj češko kot jaz. — Drugo leto je prišel na konservatorij v Prago tudi Hajdrih, a je kmalu odšel, ker je držal rajši v rokah kozarec, ko note. Med svojimi kon-servatorijskimi študijami sem imel priliko seznaniti se z mnogimi odličnimi glasbeniki, tako s Smetano, Dvo-fakom, Bendlom, Šeborom, Lukesom, Levom, Ernbergerjevo, Rez - Blažkovo, Ilanušovo, Benevie-Mickovo in Malin-gerjevo katera slednja je tudi eno leto z menoj študirala. Pred vsem sem se seznanil z odličnim in priljubljenim češkim pisateljem Janom Nerudo. Postala sva taka prijatelja, da sem moral vsak večer v gostilni »U Ježiška«, kjer se je shajala številna družba vseh mladih pisateljev, žurnalistov, glasbenikov, slikarjev in kiparjev, sedeti poleg njega. Tako so se gostje privadili na to, da so takoj vstali s stola poleg Nerude, če sem v lokal stopil. Neruda je bil velik in fin estet. in kot tak tudi središče umetniške družbe; on je bil za vse merodajen in gotovo so brezpogojno storili vse, kar jim je nasvetoval. Nekega dne je vstopil mlad gospod, se priklonil pred Nerudo, podal neke spise in odšel. Vprašal sem, kdo je. Neruda mi je odgovoril, da je to mlad in nadarjen dramaturg Bozdech, ki je ravnokar spisal dramo »Z doby kotilionu«. Bil je to tisti Bozdech, ki je pozneje kot češki dramatični literat zaslovel po vsej Češki in ki je pred kakimi desetimi leti nenadoma sredi svoje največje slave zginil iz Prage in ni nihče vedel, kaj se je ž njim zgodilo. Pred nedavnim pa so letos poročali češki listi, da so pisatelja Boz-dčeha izsledili v nekem balkanskem samostanu, kamor se je umaknil. V to družbo so zahajali tudi dr. Spindler, dr. Gool, priznan učenjak in sedaj univerzitetni profesor, Sabina, libretist »Prodane neveste«, .Tiri Bittner, mladi in stari Kolar, slavna češka igralca in pisatelja, Barak, pisatelj in politik. Juliusu Gregru, voditelju češke politike in ustanovitelju »Narodnich Ly-slov«, me je Neruda nekoč predstavil na ulici. Ob nedeljah in praznikih smo delali navadno skupne izlete. Nekoč smo šli tudi na »Karlov Tyn«, slavni grad in zakladnico Karla IV., in tukaj je Neruda zapel in zapisal v spominsko knjigo pesmico, ki mi je tako ugajala, da sem ga naprosil, da mi jo napiše v moj notes. Storil je to in se tudi podpisal. List še danes hranim z drugimi spomini na Nerudo kot sveto relikvijo. Povedati vam moram tudi, kako sem se prvič sestal s Smetano. Sedel sem s Staretom v kavarni »U šestaku«. Ravno sem čital novine, ko se prijatelj Stare obrne ter reče: »France, pojdi sem, pokazal ti bom Smetano.« Stare je to dejal z važnim licem. »Smetano?« sem vprašal začudeno. »No, dobro, naj bo!« Kaj sem jaz, tedaj popolnoma novinec, vedel, kdo je Smetana. Mislil sem, da mi hoče prijatelj pokazati navadno smetano na kavi in čudno se mi je zdelo, zakaj je prijatelj tako imenitno svoj obraz namrdnil. Peljal me je v stransko sobo, kjer so igrali šah. Tu mi je Stare pokazal gospoda, ki je stal sključen pri mizi igralcev ter zatopljen skozi očali opazoval igro. »To je Smetana!« je dejal Stare. »Kakšna smetana? To je človek!« sem odvrnil. »Komponist, imeniten glasbenik Smetana!« . . . Često sva se s prijateljem prav od srca smejala, če je govor na to epizodo nanesel. Tedaj si pač nisem mislil, da bom kedaj z istim Smetanom, s priznanim slavnim skladateljem, v daljnem sorodstvu, namreč s strani svoje žene. Nekoč je priredila »Mčštanska beseda« v Pragi velik koncert. Smetana, ki je koncert aranžiral in vodil, me je naprosil, da sodelujem, in sicer naj pojem svojo kompozicijo »Z Bogom«. Ko je izročal Kfimaliju, ki me je imel spremljati na klavirju, note, mu je dc-"jal: »Gospod, poglejte si to kompozicijo natančno. To ni kar tako, to ima veliko muzikalično vrednost. Tako talentiranega in muzikaličnega pevca še nismo imeli.« Seveda me je ta pohvala znamenitega glasbenika močno razveselila in podnetila. Po koncertu jo prišel k meni Rieger, ki je bil predsednik društva, in se mi je srčno zahvalil za užitek, ki sem mu ga priredil. Tedaj je bil navzoč na koncertu tudi Palacky in tam sem ga prvič spoznal. Omeniti moram, da sem bil eden izmed prvih, ki je opazil Smetanovo bolezen, da je namreč oglušil. Bil sem takrat član »Narodnega divadla« in imeli smo skušnjo za opero »Lejla«. Ko sem prepel svojo arijo, mi namigne Smetana, naj pristopim in mi reče: »Jaz vas nič ne slišim.« »Seveda,« sem odgovoril, »saj samo markiram.« Ko smo pa mesto drugič ponovili, sem pel s polnim glasom in Smetana mi je zopet na tihem povedal: »Gospod, jaz vas nisem popolnoma nič slišal.« Zvečer sem se sešel z Nerudom pri »Ježišku« kjer sem mu dogodek povedal in pv stavil: »Menim, da je malo gluh.« »Seveda,« mi je odvrnil Neruda, »on je oglušil. Toda tega ne smete nikomur izdati, ker tega razun par zaupnikov nihče ne ve.« Ko smo imeli nekoč skušnjo »Trubadurja«, sem prvič videl v orkestru Dvofaka. Igral je v nekakem sivem, komisnem jopiču svojo violo. Ker sem ga prvič videl, vprašal sem svojega kolego, kdo je to. »To je nekak Dvorak,« mi je odgovoril. »Dober muzikus. Tudi komponira.« »Tako,« sem dejal. »A jaz nisem še nič čul o njem in tudi še nisem videl nikake njegove skladbe. Kako to?« »Oh,« mi je odvrnil kolega, »on je jako skromen človek, komponira samo za se. Tudi simfonijo je zložil!« »Kaj, simfonijo?« Tedaj sem se seznanil z Dvofakom in od tega časa sem se vedno zanj zanimal. Zato me je črez par let veselilo, ko sem v Zagrebu čital, da so v Pragi dajali njegove kompozicije in je pisala kritika o njem, da so se Dvofakove skladbe dopadle in da bodemo morali ž njim kot z veličino računati. Pozneje sta Brams in Hanz-lik, prznana glasbena kritika in este-ta, jako pohvalno omenila njegove skladbe in ga imenovala talentom. Črez nekaj časa sem zvedel, da piše Dvofak opero; vse te vesti so me jako veselile, ker sem imel zanj posebno simpatijo. V Lvovu sem naletel v časopisu na vest. da dajejo v Londonu njegovo »Stabat mater« in da je povabljen tja, da osebno koncert dirigira. Da so pa njegove skladbe prišle v London, zpodilo se je tako-le. Dvofak je prodal svoje skladbe N. Simrocku v Berolinu za skromno ceno 300 mark in Simrock si je pozneje s skupičkom prav teh muzikalij palače zidal. Vendar pa jo bila to Dvorakova sreča. Simrock je imel zveze z londonskimi trgovci muzikalij in ko so mu le-ti pisali, naj jim pošlje kake slovanske skladbe, poslal jim je Dvofakove kompozicije. To.je bil prvi korak k Dvofakovi svetovni slavi, ki je od tedaj vedno rastla. Čital sem tedaj vse liste in kritike in zasledoval pazno vsebino angleških ilustriranih listov. In res sem zasledil kmalu v njih Dvofakovo ime in sliko. Dasi nisem znal popolnoma nič angleško, mi je delalo posebno veselje vse te Članke od črke do črke prebrati in mislil sem si, da vse razumem ... Dvofaku sem tudi posvetil svojo kompozicijo »Milotinke«, nakar mi je pisal laskavo pismo, da ga veseli, da se more o mojem talentu tako ugodno izraziti. Tudi to pismo, kakor tudi Dvofakove dopise s posebnim veseljem vestno hranim. V Pragi sem imel tudi priliko priti v dotiko z plasovitim ruskim skladateljem Balakirevom, ki si je posebne zasluge stekel za rusko narodno godbo. Dirigiral je v Pragi opere »Zizen za Carja« in »Rtislan in Ludmila« od Glinke, katerepa je posebno propagiral. IVI je namreč Glinkov učenec. Seznanil sem se pa ž njim tako. Odlična praška rodbina je povabila več umetnikov, med njimi tudi Balakireva in mene na večerjo. Med drugimi je bil navzoč tudi Jaromir Erben. znan češki učenjak in pesnik, in dr. Prochaska, prznan skladatelj. Balakirev, ki se je posebno zanimal za narodno pesem, me je naprosil, naj mu zapojem kako slovensko narodno. Pel sem. Balakirev me je zavrnil, češ, ta ni narodna. Jaz tedaj res nisem bil verziran, ker se ni v onih dobah pri nas narodna pesem prav nič gojila. Spomnim se pa neke pesmi, ki jo je stari Ličan v Ilirski Bistrici vedno pel, in jo zanojem. »To je narodno blago,« je dejal Balakirev. »Čudno, da je tako podobno ruskemu.« Naša narodna pesem nima sicer na sebi prav nič ruskega značaja, a oni napev je slučajno res močno podoben otožnim ruskim pesmim. Tako je Balakirev, od katerega hranim njegovo fotografijo s podpisom, vzbudil v meni prvi zanimanje za našo, sicer priprosto, a lepo in bogato narodno pesem. Leta 1865. sem se v Pragi seznanil s Sundečičem, znanim jugoslovanskim pesnikom. Sundečič je kot tajnik črnogorskega kneza, sedanjega kralja, prišel v Prago, ker so takrat urejevali v Črni gori prvo državno tiskarno, in je imel nalogo vse urediti in proučiti. Postala sva prijatelja in si dopisovala do njegove smrti. Mnogim njegovim pesmim sem komponiral napeve in njemu na čast sem zložil koračnico. — Dober prijatelj sem bil v Pragi tudi s Tyršem in Fignerjem, znanima ustanoviteljema sokolstva. Posebno Tyrš me je imel jako rad, ker sem bil tedaj navdušen sokol. Koliko ur sva tedaj pretelovadi'a in presabljala z njim in š Černy-jem, poznejšim praškim županom. S tem bi nekako končal svoje spomine na lepe čase svojih študij in svojega bivanja v Pragi. Marija in Jožef potujeta v Meta. Stara narodna pesem iz Zapog na Gorenjskem. Zapisala II. M. Jožef: »Nebeška hči, odpusti mi, tja v Betlehem mi glas veli; jaz moram clanes se ločit' in tebe samo zapustit'.« Marija: »Še mene, Jožef, vzemi tje, saj Bog na potu z nama je, On bo v ljubezni do sveta dobrotljiv varoval oba.« Jožef: »Da le, Devica, pot bi ta pretežka zate ne bila: je daleč mesto Davida, dežela roda našega.« Marija: »O vedi, Jožef, da ne smem ostati v Nazaretu tem. Le pojdi tja, jaz grem s teboj, sam večni Bog pa gre z menoj...« Jožef: »Če Večni sam tja kliče te; pripravljen sem storiti vse. Na pot oba podajva se; • živinče že pri vratih je.« Marija: »Ne boj se zame, Jožef, ti! Priprave dolge treba ni: On, ki je mene tebi dal, bo tebe, mene varoval.« Odšla sta na težavno pot, oba je varoval Gospod. Jožef: »Marija, vidim, trudna si, pod smokvo malo odpočij. in grižljaj vzem', ki ga je Bog pripravil nama v tej nadlog'.« Marija: »Ne bom še zdaj počivala, ne bom še vzela grižljaja: po Bogu duša hrepeni, srce od sladkih sanj živi.« Jožef: »Pa jiojdiva v Judejo dol preteklo pota že je pol; v kraljevo bova mesto šla, tam varno boš počivala.« Preromala sta dolgo pot, oba je varoval Gospod. Marija: »Gospodu hvala vekomaj, da je končana pot sedaj! Le On je dober, večni Bog, ki reši nas iz vseh nadlog.« Jožef: »Povsod prostora sem iskal, povsod me vsak je proč odgnal, ga ni po mestu vsem dobit', da nama dal bi prenočit'.« Marija: »Glej, Jožef, tamkaj luč gori, kjer nama dom odprt stoji, ni oken, vrata so samo, ki v jasno gledajo nebo.« In prenočišče hlev je bil in tam se je Gospod rodil . . .