da mM sobot, |0 praznikov. ^ued d«ll7 MOtft Saturdays. Sunday and Holidays .YEAR xxxvm Cene lleta I« MUK) PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ' Entered a« secood-cleas matter January It Itn. — "_____- - — "*"*"***"* at Chicago. IlUaela. under tha Act of Ceaarsas ot SarSTaig^ CHICAGO 13. ILL* PONDELJEK. 23. DECEMBRA (DEC. 23). 1941 Acceptance for mailing at special rate d postage provided for in auction 110». Act ol Oct j, l^it, authorised on Jun. 4, 1111 Uradniški ta S88T South Lawadale Ait. OCCfeoa of Publlaattoai ■ 888T South Lawadala Am Subecrtpiloa 88.00 Yearly fiTEV.—NUMBER 248 tazkol v organizaciji imogovnili kompanij Večina operatorjev se izrekla za pogajanja x Lewiaom. Dve grupi vztrajata v opoziciji Wuhlogton, D. C.. 21. dec. — organizaciji premogovnih apanij je nastal razkol v zve-i vprašanjem pogajanj glede I jtve pogodbe z rudarsko u-,jjo UMWA, katere predsednik [k John L. Lewis. Reprezentan-organizacije operatorjev v hodnih in severnih državah so L izrekli za takojšnja pogajanja z unijo, reprezentanti operatorjev v južnih in zapadnih dr-jkvah pa proti. Izjavili so, da daj ni primeren čas za poganja. - Premogovne kompanije v [vzhodnih in severnih državah [poducirajo okrog 60 odstotkov premoga v deželi. Charles O' Weill, načelnik organizacije ope-I ratorjev v teh državah, je v imenu večine izjavil, da je ta [pripravljena za takojšnja poganja z Lewisom in drugimi u-liki rudarske unije glede Jenitve nove pogodbe. Orga-jvzacija se je odločila, da ne bo hkala na odločitev federalnega vrhovnega sodišča glade lutzni, katero je federalni distrlktni todnik T. Alan Goldaboroough [ naložil rudarski uniji iti Lewiau. Goldsborough je uniji naložil \imrno kazen $3,500,000, Lewi-[pa $10,000. Unija in Lewis bila spoznana za kriva žajje-aodiiča zgradi katera j meskega premoga. jnik je odločil, da Lewis ni ! pravice do preklica veljavnosti pogodbe, katera je bila sklenjena med unijo in federalno vlado v maju tega leta. Po preklicu stavke je Lewis naznanil, da je pripravljen za pogajanja glede sklenitve nove pogodbe. Vlada še vedno operira premogovnike, katere je zasegla zadnjo pomlad. Proti takojšnjim pogajanjim rudarsko unijo sta se izrekli grupi operatorjev \ južnih in zapadnih državah. Zaradi opozicije je moral posebni pogajal-ni odbor organizacije operatorjev zaključiti svojo sejo. Pojasnilo je, da razkol ni nastal zaradi različnih mnenj glede pogajanj, temveč vprašanja časa. Domače vesti Sest ubitih Export, Pa. — V avtni kolizi-ji, v kateri je bil dne 29. nov. u-bit Jože Bele, tajnik društva 317, kakor smo že poročali, je bilo prizadetih osem oseb. Sest pone-irečencev je podleglo poškodbam, dočim se oba voznika av-tpv še nahajata v bolnišnici. Med ubitimi je bil tudi 21-letni Louis Jenko, član društva 138 Z, ki ae je pred kratkim vrnil •kov s Pacifika. Dalje so neka ff-ttftn* d&klice njen 11-letni brat ter 42-letni Andrej Kudray, poljske narodnosti, in T. Palmero, po rodu Italijan. Išče očeta Chicago. — Vinko Š k r b i n a. Slovenija, želi izvedeti za svojega očeta Jakoba Škrbino, ki je nekoč živel na 825 Blaine Ave., Elkhart, Ind., 9 Clifton St., Cleveland, O., 1377 E. 43rd St., Cleveland, in 766 Hamilton St., Cleveland. Ako vedo zanj, naj spo- n, — —------- i ročijo na naslov: Vinko škrbina, Nseji komisije Združenih na-1Društvena ulica 7, Ljubljana bl1 Baruchov načrt (Moste), Jugoslavija, ali pa nje-mednarodne kontrole a-1 g0vi sestrični: Mildred Komotar, energije načelno odo- 814 Willow St., Chicago 14, 111. Diskuzije o neodvisnosti Burme Premier Attlee predlagal pospeiitev akcije London. 21. dec. — V parla mentu so se pričele diskuzije c vprašanju neodvisnosti Burme v okviru britskega imperija ali zunaj imperija. Premier Attlee je predlagal pospešitev akcije. Predlog delavske vlade glede neodvisnosti Burme sliči načrtu, ki se nanaša na neodvisnost Indije. Načrt je odločno pobijal bivši premier Winston Churchill, vodja konservativne stranke. Attleejevo vlado je obdolžil, da hoče omajati britski imperij. Ljuta borba med socialisti in konservativci se obeta. Konservativci so zavzeli stališče, da zdaj še ni čas za razglasitev neodvisnosti kolonij britskega imperija. Prebivalci kolonij še niso zreli za neodvisnost po mnenju Churchilla in drugih konservativcev. Premier Attlee je informiral parlament, da je pozval reprc-zentante Burme v London. U-deležili naj bi se konference, na kateri bo razprava o neodvisnosti dežele. Naglasil je, da Velika Britanija noče imeti v svojem imperiju ljudstev, ki se bore za neodvisnost in svobodo. HoracAoi? načrt načelno odobren Rusija se ni udeležila glasovanja Uke Success. N. Y„ 21. dec.— Kennelly kandidat za čikaikega župana Chicago, 21. dec. — Organizacija demokratske stranke v Chi-cagu se je udala javnemu pri-tiaku in izbrala kandidata za župana. Te je Martin H. Kennelly. Sedanjf župan Edward J. Kelly se je odpovedal kandidaturi. Kennelly je predsednik Werner Brothers-Kennelly Co., Allied Van Lines in direktor Wilson & Co., klavniškc kompanije. Volitve se bodo vršile v sprilu prihodnjega leta. Kelly je župan že trinajst let. llede kren. Rusija se ni hotela ude-I , 8'asovanja o zadevni regiji. Glasovanja se je vzdr-»la tudi Poljska. Za resolucijo Je bilo oddanih deset glasov I« noben proti. Glasovanje o resoluciji je zahval Bernard M. Baruch, a-■fiski delegat. Prej je apre-# amendment, katerega je fedložil general« G. L. Mc-"»UKhton, kanadaki delegat. A-J*ndment se je glasil, da komi-odobrava in osvaja načele narodne kontrole atomske lrfije. Andrej A. Gromyko, ruski de-m. se ni udeležil diskuzij o J*>luciji. Dejal je le, da po-fbuje nekaj dni za študijo za-P*. Sprejeta resolucija bo FWI<,/(.na *|anom varnostnega C? ^ruženih narodov, ki se sestali na bn aeji 31. decern- Vojetje reaolucije Je bil S h /a Barucha* ^i812* T*1 tlakovanje. Baruch je dobil J"" pri državnem tajniku J^u. Resolucija določa med Uttanovitev mednarodnega F""mranje kontrolnega uatro-» 1 Mno oblastjo inšpekcije. . V(*bina resolucije naj se u- laT V fx,«odb°. ki bo sestav-v bodočnosti in obvezna * države v organizaciji ^Wfnih narodov. Predlog •"ga delegata, naj se glaso-rt* o resoluciji odlofi je bil "'fa*en. Smrt pionirja Bessemer, Pa. — Dne 14. dec. je umrl Frank Maček, star 82 let, doma iz Vrbljana pri Igu in v Ameriki 45 let. Bil je član društva SNPJ. Zadnjih 25 let let je bil nezmožen za delo. Tukaj zapušča ženo in enega sina, v Clevelandu pa drugega sina. Noe grob Eveleth, Minn. — Dne 16. dec. je tukaj umrla G. J. Brince, žena predsednika nadzornega odseka KSKJ. Trumanov odposlanec se vrača domov Rim, 21. dec. — Myron Taylor, odposlanec in osebni reprezen-tant predsednika Trumana v Vatikanu, je zapustil Rim in odpotoval domov. Pred odhodom je imel razgovor s papežem Pijem in predsednikom italijansko vlade Gasperijem. Pakt med Argentino . in Rušijo Rio de Janeiro, Argentina, 21. dec. — Zunanji urad je naznanil, da bo Argentina kmalu sklenila prijateljski pakt z Rusijo. Prej sts državi sklenili in pod-pissli trgovinsko pogodbo. Tu uključuje tudi provizije glede kreditov in izmenjsve blsga. pravda obsodila napad na br1tske in ameriške mornarje Moskva. 21. dec. — Pravda, glasilo komunistične stranke, je ostro obsodila vsebino članka, katerega je objavila publikacija Rdeče brodovje. glasilo ruske mornarice. Članek je trdil, ds mornarji na brltskih in amer-ških pamikih Ur ladjah, ki so spremljale konvoje, kateri ao dovsžali orožje, strelivo in drugi vojni material preko Ledenega morja v ruske luke, niso demonstrirali poguma. Konvoji so bili. izpostavljeni napadom nemških podmornic. Veliko število parnikov so podmornice potopile. Pravda pravi, da članek v glasilu mornarice ne razkriva prave slike. Pohvalila je briUke in ameriške mornarje, ki ao bili udeleženi v nevarnem delu, In zavrnila očitke, da niso demonstrirali poguma. Članek ne izraža mnenja ljudstva sovjetskih republik. Kritika je dobila odziv v brit-skih in ameriških krogih Brit ska admiralitete je zavrnila ob-dolžitve. Ameriški mornarlčnl department je tudi zavrnil ob-dolžitve. London. 21. dec. — Besednik zunanjega urada je pohvalil Pravdo, ker je okrcala one, ki so napadli britske in ameriške mornarje. Izjavil je. da je Pravda prispevsla k sporazumu med Veliko Britanijo in Rusijo Politični opazovalci v I»ndo-nu ao izjavili, da je Pravda dvignila upanje in izrazila željo Rusije za mednarodno kooperacijo. potres zamajal južne japonske otoke Več tisoč ljudi ubitih in ranjenih " NEKATERA \ MESTA POD vobo Tokio, 21. dec. — Največji potres po 23 letih, spremljan z morskimi tokovi, je zamajal južne japonske otoke včeraj. Glavni stan ameriške okupacijske armade poroča, da je najmanj tisoč ljudi igfubilo življenje, nadaljnji tisoči pa so bili ranjeni. Prizadeti otoki (so Sikoku, Honšu in Koči. Potres je povzročil ogromno šlfodo na 150 milj dolgem pasu ofcemlja. Komunikacijske linije in zveze so porušene in več mest ter našel-bin izoliranih. Med mesti je O-saka, drugo največje japonsko mesto, kjer so velike ladjedelnice. Morski tokovi 's" poplavili kraje in mesta ob ofrežjih. Najmanj dvanajst velikih mest je zalila voda. Poročila ne omenjajo žrtev med ameriškimi in britskiml vojaki Britaka okupacijska sila je koncentrirana v osrčju potresnega paaa. Olgvni stan te sile je v Kureju In ^il je poftko-dovan, Vsa dosedanja poročila o katastrofalnem potresu ao ptfela iz glavnega starta ameriške okupacijske armade v Tokiju. Glavno mesto Japonake je čutilo po-ttusne sunke, kihaJuHli Futfuo* ka, mesto na zapadnem obrežju, ki je oddaljeno čez 500 mil) od Tokija. Potres je porušil ogromno število hiš v mestih In naeelbi-nah. Sodi ae, da je 300,000 ljudi ostalo brez strehe. Vse kaže, da je Japonsko zadela velika potresna nesreča, največja od 1. decembra 1. 1823, ki je zahtevala čez 143,000 človeških življenj. Voda v nekaterih mestih je globoka 15 in več čevljev. Komunikacije z otokom Awajem na severni konici Notranjega morja so bile pretrgane. Splošna stavka' v Neaplu končana Navali na trgovine v Florenci Rim. 21. dec. — Generalna stavka v Neaplu je bila končana včeraj. Oklicana je bila v r.nak protesta proti naraščajoči draginji in pomanjkanju živil. Trajala je tri dni. Premier Alcide de Ganperi je po aeji članov svojega kabineta dal zagotovilo, da bo storil korake za izboljšanje živilske situacije v Neaplu. Delavska zbornica v Neaplu je potem preklicala stavko, ki je paralizirala mesto. Živilske demonstracije in nemiri so izbruhnili v Florenci, Ženske so navalile na trgovina in vojaške Čete ao bile pozvane v akcijo. Slične demonatradje so se vršile v Milanu in drugih italijanskih mestih. Glasovanje o neodvisno• sti Indije odloieno New Delhi, Indija, 19. dec.— J. B. Kripalani, vodja kongresne (nacionalistične) stranke, je naznanil, da-je ustavna skupščina odložila glasovsnje o neodvisnosti Indije. Glasovanje o zadevni resoluciji, katero je predložil Ja waharlal Nehru, vodilni minister v medčasni vladi, je bilo odloženo do januarja. Voditelji Muslimanske lige bo ponovili iz javo, da ne bodo kooperirall s sedanjo vlado, ki je pod domina djo kongresne stranke. Pospeiitev prihoda beguncev v Ameriko Washington, D. C., 21. dec. — Predsednik Truman je razkril akcijo za pospešitev prihoda beguncev iz Evrope v Ameriko To velja le za one begunce, ki imajo dovoljenje za prihod v Ameriko. Truman Je naznanil, da Je lederalna pomorska komisija dala zagotovilo, da bo poalala štiri parnike v evropske luke prihodnji teden, ki bodo vzeli begunce na krov in jih pripeljali v Ameriko. Cez dva tiaoč beguncev čaka na prevoz v Bremerhave nu, Nemčija. Klavniška unija < podpisala pogodbo Provizija glede zvišanja plače Chicago. SI. dec. — Uradniki unije klavniških delavcev, včlanjene v Kongresu induatrijakih organizacij, ao naznanili podpis pogodbe s Armour Št Co. Ta uključuje provizijo glede povprečnega zvišanja plače zs 15 centov ns uro. V klavnicah te komptudj« v Chicagu In drugih mestih je u-poslenih okrog 56.000 delavoev Nova pogodba določa, da zvišanje plače Je retroaktivno do 1. novembra, ko ao ae pričela poga-anja med unijo in kompanijo. Dve drugi klavniški kompanljl sta prej podpiaali pogodbo z u-nijo. To sta Swift Se Co. in Cu-dahy Packing Co. Pogajanja s Wilson Packing Co. se nadaljujejo. Pogodba z Armour St Co. vae-buje izjavo o smernicah, ki na-glaša važnoat in zaželjivoat garantirane letne plače. Kompa-nija in unija bosta študirali ns* črt glede garantirane letne plače. Sklenjena pogodba določa polno plačo za dobo dveh tednov delavcem v slučaju bolesnl In plačane letne počitnice.^ Komisija bo poslana v balkanske države Preiskava incidentov v krajih ob griki meji« Seja članov varnostnega sveta zaključena Italija bo odpoklicala poslanika Rim, 21. dec — Premier Al cide de Gasperi Je naznanil, da bo odpoklical italijanskega poslanika iz Madrida Odpoklic ja v soglasju z zaključkom organi racije Združenih narodov. Lake Success. N. Y„ 21. dec. ~ Resolucija, da varnoatni svet Združenih narodov pošlje posebno komisijo v balkanske države, je bila aoglaano sprejeta. Komisija bo štela enajat članov. Njena naloga je študija in preiskava Incidentov v obmejnih krajih, ki ločijo Grčijo od Jugoalavije, Bolgarije in Albanija. Konatantin Taaldaria, predsednik grške monarhiatične vlade, je prej obdolžil Jugoslavijo, Boglarijo in Albanijo podžiganja nemirov ln civilna vojne v Grčiji. Dejal je, da pošiljajo levičarske grupe Čez mejo v Grčijo, kjer uprizarjajo navale na vasi in naselbine. Obdolžitve grškega premierja so zavrnili Sava Koaanovič, Jugoslovanski poslanik v Waahing-tonu, in reprezentanta Bolgarije ter Albanije. Val ao izjavili, da so brez podlage. Poudarili ao, da jo kotišče nemirov znotraj Grčije in da je za vao odgovorna grška monarhiatična vlada, ki skuša potlačiti odpor večine ljudatva. Incidenti ae dogajajo Izključno na grškem ozemlju In vzrokov ae ne ama iakatl v aoaednih državah. Resolucijo, ki je bila aoglaano sprejeta, )e predložil Herachel V, Johnaon, representant Amerik? in predsednik varnoatnega sveta. On )o dejal, da edini ns« £in, če hoče sest atranskn aliko o situaciji, je imenovanje komiaije, katere člani naj bl obiakali vse obmejne kraje. Ti bodo imeli razgovoro z uradniki in državljani vaeh štirih balkanakih držav, ln na podlagi teh izrekli avojo razsodbo. Debata o resoluciji Jo trajala oaem in pol ure.' Pred aprsjet-Jem je bila delno revidirana. Johnaon je sprejel amendment poljakega delegata. Ruski delegat Andrej A. Gromyko se je vzdržal glaaovanja o enem odstavku reaolucije, ki Je določal povečanje članov komisije od sedmih na enajat. Britski delegat Alexander Cadogan se je vzdržal glasovanja o drugem odstavku resolucije. Komisijo, ki bo šla v balkan- Thomas za vladno intervencijo v stavki Milwaukee, Wis., 21. dec. - R. J. Thomas, podpredsednik unije združenih avtnih delavcev CIO, se je Izrekel za vladno intervencijo v stavki, katero je okllcala krajevna unija proti Allls-Chalmers Mfg. Stavka je bil« oklicana pred osmimi meseci. Neodvisna unija zahteva zviianje Washington, D. C . 21. dec. — Neodvisna unija telefonskih delavcev zahteva zvišanja plače za $12 na teden. Joseph A. Bler-oe, predsednik unije, je zapretil z oklicem stavke, če bo zahteva odbita. federalni delavski odbor odrede pogajanja z uradniki unije Waahington. D. C., 21. dec. — Federalni delavski odbor je od-iedil, da se mora J, I. Case Co., Racine, Wia., pogajati z uradniki a vine unije CIO. Slednja je okllcala stavko proti kompanljl 26. decembra preteklega lata. V tej je zavojevanih okro«* 3.500 delavcev. Odbor je na p^idlagl predložene evidence ugotovil, da Je kom-panlja odgovorna za oklic stavke. ker je odbila zahteve unije zm kolektivna pogajanja. Obdolžit Jo Je kršrnja provizije Wagnerjevega zakona ki garantira delavcem pravico kolektivnega pogajanja In organiziranja Odredbo Je Izdal Mortimer Riemer, načelnik delavskega odbora. ki je vodil zaslišanja o konfliktu med kompanijo in unt jo. Pri volitvah, katere so se vršile pod nadzorstvom odbora, je unija zmagala z veliko večino glasov in s tem postala predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih, Racine. Wis* 21 dve. - Besednik J. I. Case Co. je naznanil, da ae ho kompanija pričela pogajati z avtno unijo glede sklenitve pogodbe, Naznanilo je sledilo, ko Je bila kompanljl do* atavljcna kopija odredi** federalnega delavskega odbora. Ik*aednlk je dalje rekel, da ao bila pogajanja med korppanljo in "unijo pretrgana 27. novembra, ko je Harvey Kltzman, predsednik unije, izjavil, da unija ne more sprejeti pogojev kompanije ytede končanja stavke. ske države, bodo tvorili reprezentanti enajstih držav, ki ao člani varnostnega sveta. Resolucija določa, da morajo odpotovati v države do 15. januarja prihodnjega leta. Predstavniki vseh štirih balkanskih dršav ao se udeležili seje varnoatnega sveta, na kateri ao lahko Izrazili svoja mnenja. Po aprejetju Johnaonove reaolucije je bila aeja zaključena. Prihodnja aeja članov varnostnega aveta a« bo pričela 31. decembra. Italijanski premier se odzval povabilu Obiskal bo Ameriko v januarju Washington. D. C.. 21. dec. — Uradno naznanilo pravi, da se je Italijanski premier Alcide de Gasperi odzval povabilu, naj o-bišče Ameriko. V Ameriko bo doapel v januarju, proden bo mirovna pogodba, za Italijo pod-piaana. Ta je bila sestavljena In odobrena na konferenci suns-njih ministrov štirih vslesil, ki se je vršile v New Yorks. Državni department Je dobil poročilo tz Rima, da bo De Oss- dni pozneje. Uradno naznanilo pravi med drugim, da bo oblak De Gasparija ustvaril priliko za dlakusijs o vprašanjih ln sadevah, ki ao važne za Ameriko in Italijo. Med temi Je vprašanje vzpostavitve um malnih komercialnih odnoše-jev med državama. De Gasperi bo imel rasgovore s predsednikom Trumanom, državnim tajnikom Bymsaom in drugimi ameriškimi uradniki po prihodu v Waahlngton. Rim. 21. dee. — Premier De Gasperi je v Imenu Italije izrekel globoko obžalovanje napram Sovjetski uniji zaradi okrožnice, katero Je objavil v Javnoatl Lui-gi Ferrari, šef Italljanake držav-ne policije. V tej Je bilo rečeno med drugim, da ja teroriatlčna organizacija Troika pod aovjet-skim vplivom in da dobiva navodila Iz Moakve. Sovjetska vlada Je protestirala zaradi objave okrožniao In zahtevala zadoščenja. Protest je zdaj dobil odmev v Izrazu obžalovanja. De Gaaperi Je priznal, da je okrožnica vaebovala žalje-nje Itusije, zaeno pa Je dal zagotovilo, da bo skrbel, da se kaj takega ne bo ponovilo. Nemci bodo dobili vodko in šampanjec Berlin, 21. dec. — Naznanilo Iz glavnega zavezniškega stana pravi, da bodo Nemd v Berlinu dobili 900.000 steklenic vodke in 100,000 Steklenic šampanjca za božične praznike. Vodko bodo prispevale ruske avtoritete, šampanjec pa francoake. Ameriški vojaška vlada bo razdelila 290 ton sadja In aadnlh sokov, britske avtoritete pa 145 ton alaščlc. Green poziva na boj proti komunizmu Erie, Pa , 21 dec — lllinoiaki governer D. Green Je v svojem govoru na zborovanju prostozidarjev pozival na boj'proti komunistom Dejal je, da so komunisti in druge brezbožne sile na delu in da hočejo uničiti politično in versko svobodo v A-ineriki. ___ p ao S VIT 4 r-4f ia LawsdaW A*«u Ckk mosveta 23. DECEMBRA 1 »46 tedenski pregled, iz Slovenije (Od naiega stalnega dopisnika.) ZAGORSKI HUDABJI M MU V SEPTEMHRU "jBOLJŠI V SLOVENIJI Sredi novembra so imeli zagorski rudarji veliko svečanost, na kateri so proslavili požrtvovalnost 49 najboljših svojih tovarišev (udarnikov), ki so s svo-jim delom omogočili dvig produkcije premoga in pokazali vsem delavcem, kako se je treba delavskemu razredu boriti za obnovo države. Iz obrata Ko-tredež se je posebno izkazal kopje Kvas Franc, ki je po lastni zamisli izvršil premikanje tira med obratovanjem ter s tem o-pravil delo, ki bi zaposlilo 15 mož pol delavnika. Vsi udarniki so prekoračili delovne norme od 30 do 60%. Na proslavi je bil navzoč tudi minister za delo Brejc Tomo, ki je imel lep nagovor. Za tem je bil izveden kulturni program, kjer so sodelovali sindikalni orkester, mladinsko in delavsko pevsko dru-itvo. • kako se je GODILO NAŠIM izseljencem V franciji? Iz Francije se vračajo v domovino številni izseljenci, ki so pred dvajset leti odšli v tujino s trebuhom za kruhom. Pred par dnevi se je vrnila zopet sku pina izseljencev, večina Slovencev. Izseljenec Močilnikar Franc je pripovedoval, da se jim je od leta 1924 do 1930 še nekam dobro godilo, čeprav so zaslužili bolj malo, a je Imel frank Še veljavo. Po 1. 1930 je nastopila kriza, ki je trajala do 1936 In začelo se je šikaniranje delavstva. Na tisoče delavcev je bilo odpuščenih, med njimi tudi mnogo Jugoslovanov. Pričela se je ostra borba za obstanek. Delavske organizacije so bile razdeljene na tri skupine: CGT, f Jiaitarske, krščansko sooijalisttft* ne. To je delavskemu razredu mnogo škodovalo. Vendar sta se unitarska in CGT združili in nastal je tudi bolj levičarski kurz s pojavom Ljudske fronte. Moč delavstva je s tem narastla in dobili so 40 urni delavnik, plačane dopuste in druge olajšave. Reakcija pa se je začela naslanjati na fašizem, na Hitlerja, in predsednik Daladier se je z njim pogodil v Monakovem, ko je šlo za delitev Češke. Pa ni nič pomagalo, tudi- Francija je prišla na vrsto. Maginotova linija. ki je stala Francoze več milijard frankov, je popustila v nekaj dneh. Bil sem priča, kako sta dva nemška vojaka ujela 180 Francozov. Cela Francija je bila zasedena v 3 dneh. Potem sta prišla Petain in Laval. Ker ni šlo s prostovoljci, nas pričeli nasilno mobilizira za nemško delovno službo in Pošiljati ljudi v Nemčijo. Mi nismo stali križem rok. Leta 1W2 smo Že imeli narodno-osvo-bodilne odbore, ki so se kasne Je povezali v pokrajinski odbor. Ko so Nemci za to zvedeli, je »'»(lila kazen: 1 obsojen na smrt, 2 ustreljena v boju, 18 deportiranih. Prišla je osvoboditev. Naše narodne politične in strokovne organizacije so potegnile ** seboj veliko večino izseljencev m dobili smo zvezo s Pari-potem z domovino. Večina n*>ih iseljencev ima samo eno »•Uo: vrniti se domov, vrniti se fim Preje. Enemu delu se je že-'Ja že izpolnila, drugi del pa ča-« na vrnitev spomladi. Zdaj klice izseljence nova, prerojena domovina. e j* k u 1t urno-pr os vet ne ga 2'vljCI1ja kongres jugoslovanskih pisateljev v drugi polovici novembre se p« vršil v Beogradu l kongres Jugoslovanskih književnikov, ki r" » «a udeležili tudi slovenski in pisstelji. Na kongre fcu so sodelovali številni književ-112* ,n odposlanci iz Čehoslovs-Albanijc, Bolgarije. Rumu vjetske zveze.—Književniki so reševali pomembna načela in konkretna vprašanja, ki se tičejo ustvarjalnega dela v interesu vseh naših narodov. V častno predsedstvo so bili izvoljeni danski pisatelj Andersen Nexo, Mi-hail S o 1 o h o v * Todor Pavlov, francoski književnik Jean Richard Block, angleški John Pristley, Luis Adamič, Vladimir Nazor, Ivan Anisimov, Franti-šek Langer, Peter Jilemnicky, Georgi K^raslavov in madžarski pesnik Sandor Gorgely.—Književnost naše dežele in novega časa ima vse druge naloge kakor pisatelji meščanske demokracije. I^aši, književniki pišejo za novega, ustvarjajočega človeka, graditelja svete človečnosti, književniki prikazujejo resnico, povdarjajo junaštvo, pozitivne značaje, borbene in delovne zglede, oni postajajo tolmači in vzgojitelji delovnega človeka. razstava "štvdenu univerze 1946"v ljtisuahj V Univerzitetni knjižici so razstavili slovenski študentje fotografije, risbe in djug dokumentarni materija^ s katerim so prikazali naši javnosti nov duh delovnega rhladinca-Študenta, ki se je v letošnjem poletju tesno povezal z mladincem-delavcem in mladincem- kmetom. Prika zani so dokumenti dela na mladinski progi, pri regulaciji Pesnice, pri elektrifikaciji Bloške planote, raziskayanju Bohinjskega jezera, v pijonirskih kolonijah, zdravstvenih ekipah in drugih delih. Razstava dokazuje, da je od 2486 študentov bilo zaposlenih pri občekoristnih delih v letošnjih počitnicah 1979 Študentov ali 75% vseh vpisanih a-kademikov, ki so izvršili preko 300,000 delovnih ur. -- Banoviči v razdalji 92 km, z na slednjimi besedami: "Podpisani predstavniki, ki delujejo na sedežu Svetovne federacije demokratične mladine, čestitajo vsem jugoslovanskim in inozemskim mladincem, ki so sodelovali pri gradnji Mladinske proge. Vaš slavni vsglfcd bo vsor vsej mla-dini svetal" (Podpisi: U, S. A. Dilgeon, Kanada Story, Italija Montecorvo, ZSSR Sekotkina, Francija Charpentier, Poljska Brahms, Avstrija Gelert, Indija Konga, Madžarska Kovacz, Španija Lacasa, Danska Hausen.) CK Vso,verne lenlnske avese mladine v Moskvi je poslal sledečo brzojavko: "V imenu milijonov mladincev in mladink Sovjetske zveze vam čestitamo k zaključitvi gradnje Mladinske proge Brčko—Banoviči. Ta veliki delovni podyi^ jugoslovanske mladine bo dragocen prispevek k zgraditvi nove, svobodne Jugoslavije. Želimo vam novih velikih uspehov." Izvršni odbor demokratične mladine Rumunije je čestital ob svečani otvoritvi Mladinske proge in k uspešni zaključitvi tega velikega dela1, ki je uspeh požrtvovalnosti celokupne mladine nove Jugoslavije pri delu za blagor ljudstva. "Z vsem srcem delimd vašo radost, ob zaključitvi tega velikega dela. Srečni smo in ponosni, ker smo z bri- Takoj po končanju premogarske stavke se le tudi kip Svobode v Newyorškem salivu sopet sasvetll v luči električnih žarnic. Med stavko le bil siVU v temo. gado—Filimon 8aibu—tudi prispevali k okrepitvi mladino naših dveh dežel, še veCji limo vam 5jlh uspehov . ik n'J*. Francije, Madžarske in So KbttCERTI gopranistka Ivica Cankar-Bin-terjeva in pianist prof. Janko Ravnik sta priredila sredi meseca novembra v Ljubljani koncert slovenskih samospevov. Spored je obsegal Cvetkovo "Partizansko romanco", Sturmo-vo "Materi padlega partizana0, Adamičevo "Zdravo tovariš", Si-vičevi "Tri otrokove želje" in "Morda", Lajevčevo "Begunko od zibeli" in "Kaj bi le gledal", dalje Lipovškovo skladbo ^Osamljena" in "Sinček", Rav-nikovo "temno, lepo noč", Štri-tofovi priredbi narodnih pesmi "Hodi da Minka" in "Polžek leze v ogledi", šivičev "Narodni motiv", Osterčeve "Belokrajin ke'^ Lajevčevo pesem o "Tkalcu" in Pavčičevo "Kaj mi pravi ptiček".—Oba umetnika sta na šla~toplo priznanje. Simfonični koncert v Mariboru je priredil pomnoženi radijski orkester pod vodstvom Samo Hubada. Izvaiana je bila So štakovičeva VII. simfonija (Leningrajska) Koncert Je bil izreden dogodek za msriborsko okrožje. e GLEDALIŠKI TEČAJ V MEŽIŠKI DOLINI V G uš tan ju se je vršil novem Bra gledališki tečsj, ki ga je or ganizirals propsgsndns komisi ja OF in na katerem so predavali igralci in umetniki manbor skega narodnega gledališča. Ime ii so teoretične in praktične va jf Tečajniki so dobili osnovne pojme o socijoloških temeljih drame, o političnem in kulturnem poslanstvu odrs Ur o nau kih Stanislavskegs o gledsliški umetnosti.—Podobne gledališke tečsje prirejajo tudi v drugih krsjih. ds bi se • tem dvignd strokovno umetniški nivo nsših ljudfkm odrov ns dežeti. Inozemski glasovi o novi. prerojeni Jugoslaviji Svetovne federecije desnokrs-titoe mladine e Pariš« je česti tals našim mladincem, ki | so zgradili v rekordnem času 6 me secev Železniško progo Brčko— 0 PREDLOGIH RAZOROŽITVE Napisal Doi\ald Bell Kaj se prav za prav skriva za predlogi razorožitve, katere je Sovjetska unija tako nenadoma objavila? To vprašanje Je Še danes trd oreh za vse časnikarje in delegate, ki se zbirajo pri jezeru Success in nikakor ne morejo najti zadovoljivega odgovora. Ali je to le nov način sovjetske propagande, ki skuša prepričati svet, da je Sovjetska unija edina —— zares miroljubna dežela na svetu, ter da se zapadne velesile pripravljajo na vojno? AU je vse skupaj morda celo past, v katero nas skušajo zavesti? Morda žel£ samo to, da bi mi uničili al^ pa zanemarili svojo vojno opremo, najdernejšo in najstrašnejšo na svetu, tako da bi Sovjetska unija potem čisto avtomatično postala najsilnejia vojaška država nasvetu? Ali je morda na koncu koncev le res, da Molotov svoje predloge resno zamišlja, ter da utegne biti naša generacija prva po dolgih stoletjih, katere življenje ne bo zastrupljalo oboroževanje in sigurnost bližajoče se vojne? Te tri možnosti—propagandni manever, past, sli resno mišljen predlog razorožitve—so bile v mislih vseh ameriških in brit-skih diplomatov na zasedanju Zedinjenih narodov. Negotovost, kaj je pravilno in res, je ustvarila pravo zmešnjavo. Vsak dan prihajajo z novimi predlogi, tako da je prav mogoče, da bo ta zmešnjava kriva zavlačevanja razorožitve a^i pa jo celo onemogočila. Obenem bo v :nno-gih deželah povečala prestiž in ugled Sovjetske unije. Le s tem ustvsrjamo mi sami mogočno propagandno orožje, katerega se bo mogel Kremlin posluževati še dolga leta. Ko je Molotov stavil ta svoji predlog, je bilo videti, kot da so Rusi odkrili nekakšno zlato žilo v pogledu propagande, ter da bo zadostovalo, da se jib pritisne k zidu, da to zlato žilo izpuste iz rok. Sprejeli smo torej U ruski predlog in tudi njihovo zahtevo glede popisovsnja čet, pod pogojem, da sprejmejo Rusi tudi inventar čet v prej sovražnih deželah in na domačih tleh, a razorožitev naj bo povezana z mednarodnim sistemom kontrole Bili smo prepričani, da Sovjetska umja teh pogojev ne bo mogla sprejeti. Motili smo se, ksjtl Molotov Je nenadoma pristal na Inventar ruskih armad, nastanjenih na domačih tleh in je celo sam predložil sistem kontrole, teko zs stomsko energije kot zs razoro-žitev. Ko so se bile stveri razvile do te točke, Je nastals misel, ds je vse skupaj "past". Čuti je bilo dvoje argumentov—prvi, ds Je kontrole brez vsske vrednosti, ker bi se imela vršKi pod uslo- vi vetov ne pravice velikih sil, in drugi, di bi rtisks demobilize-ci)a n« pomenila mnogo. ker je lahko demobtlizirsne vojake poklicati nazaj pod orožje, dotlm bi bilo mnogo težje obnoviti spe-cislizirano In mehanizirano ameriško armado Nekateri so cek> naglašalt, da je kontrola le Rusiji ugodna, ČeŠ, da nima ničesar pokazati ali razkriti, dočim ne bi mogle zapadne velesile nikdar dovoliti, da se razkrijejo njihove globoke vojaške tajnostL Vsled tega naj bi se ne govorilo o razoroževa-nju vse dotlej, dokler ne bi prišlo do "svetovni ureditve", katero bi izsilila naša tohnologična premoč in i naš mpnopol atomske bombe. O vseh teh argumentih se da razpravljati. Nesreča je le, da so popolnoma nasprotni našemu prejšnjemu držat)ju. Zadeva ve-tovne pravice je igrala svojo vlogo v debati glede , atomske bombe, toda aenatot Austin se tega vprašanja niti dotaknil ni, ko je Molotov stavil svoj predlog razorožitve. Poleg tega pa vetovna pravica v varnostnem svetu tudi'ne mor® igrati nobene važne vloge z ozirom na kontrolni sistem, ker veto ne more preklicati nekaj, o Čemer je bil sporazum že sklenjen, temveč se more baviti le z novimi resolucijami. Sovjetska unija bi mogla nastopiti z vetom le v slučaju, ds bi mednarodna kontrolna komi* sija našla, da jr Sovjetska unij« ali kdo drugI prtkršll določbe atomske ali razoroŠitvene pogod* be. V tem slučaju bi mogla ve* tirati sankcije. Toda kaj bi jI to pomagalo? Ostale sile bi zaključile, da je dogovor prekrše« in bi se zsčele nsnovo oboro* že vati. Ako bi p« smatrale, d« je kršitev tako nevarna, da zahteva nastop z orožjem, jih tudi noben veto ne bi mogel zadržati, ONA. • delih, ki jih boste podvzeio^i v bodočnosti". <• ČehoslovaŠkl industrijski minister LeuŠmsn je izjavil ob odhodu iz Beograda, kjer se je mudil več dni, predstavnikom tujega in domačega tiska: Naše bivanje v Jugoslaviji je ponovno potrdilo najtesnejše vezi med novo Jugoslavijo in Cehoslova-ško. Naši prijateljski odnosi, ki so že od nekdaj vezali naše bratske narode, so bili sedaj postavljeni na praktično gospodarsko osnovo. Danes smo resnično t no telo in ens duša ter se bomo medsebojno dopolnjevsli ne samo v interesu našlh%iarodov in držav, ampak tudi v interesu vseh tiovsnikih dežel ter v inte resu utrjevsnja splošnega miru. Obnova Borovnic* Borovnica. — Borovnica, ki je bila med vojno med najhuje prizadetimi kraji, se dsnei načrtno obnavlja. Naselje "Nova vas" ob želeniškem mostu, ki je bilo popolnoma porušeno, ne bo obnavljalo zgrsdb ni prejšnjem itfestu, ker bo tod tekle nova železnica Ljubljana-Trst. Na nasprotni strani ležeče naselje, ki Je imelo 21 stanovanjskih zgradb, il je nekaj poslopij Že uredilo za sta-novanja, objekt tovarne pa ao morali zaradi novega železniškega tira prestaviti na drugo me* sto. Na drugem koncu mostu je bi, lo porušenih 32 objektov, od ka* terih je za silo obnovljenih 8 zgradb, kar je ljudstvo storilo X združenimi močmi, največ s po* močjo mlsdinske organizacij* Mladinski dom, cerkev, šolo Iri ŽupnIšče so' kmslu vsaj zasilno obnovili, Pri vseh delih je v veliki meri pomsgala mladina iii vojaštvo, ki j« napravilo nad 3000 prostovoljnih delovnih ur, Ker je bil mladinski dom prt« majhen za kulturne prireditve in množične sestsnke, ga je bilo treba nujno razširit). Obnovitve* ns zadruga je preskrbela in raz* delila med najbolj prizadete 7 vagonov strešne In zidne opeke ter tri vagone eementa. Krajem 44Mir na zemlji — ljudem, ki so dobre volje" < vam zeli in vofiCi VESELE $QŽlCHE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vsem na&im slovenskim odjemalcem in prijatejem si»L-jiiaJm:lWI % iUHBunnp Padež, Pokoj išče in Za vrh, ki so bili leta 1942 popolnoma uničeni, je prvenstveno dodelil gred se betu material in je bodila pomagat mladina. Na Bregu in Paki so nekaj poslopij za s4o že obnovili, obnove £aka več gospodarskih poslopij. V Zabočevem napreduje delo bolj počasi, ker pi i. manjkuje gradbenega materija-la. Od> bombardiranja poškodovana pota so se poprsvljala s skupnimi močmi ter je danes promet Že nemoten. V mesecu novembru imo v kraj Borovnico, Bre^ in naselje Dražipa napeljali elektriko s pomočjo ielezniške uprav$ ^r' s prostovoljnim delom in prispevki uredilj krajevno javno raz-Istočasno i svetljavo. istočasno Smo napeljali elektriko tudi ubožcem v hiralnico na Lazin. K skupni napeljavi smo prispevali ISO drogov, Istočasno smo začeli z delom za napeljavo elektrike v na. •Vas" Pod okriljem obnovitvene zsdruge se je osnoval odbor za izvedbo elektrifikacije vseh krajev bivše občine Borovnica. Bivšs občina Borovnica je svoj čas 20 let delala vodovod za svoje krsje, pa je ostal načrt na mrtvi točki. Danes si je ljudstvo ln obnovitvena zadruga nadela nslogo, ds to delo izvede in z delom se je tudi že začelo. Naše slabe ceste ln moatove smo morali nujno obnoviti in u-sposobiti za težak avtomobilski promet, kise čezdalje bolj razvija skozi naše kraje. Razširili smo ostri ovinek pri občinski da je olajšana rt)Žnja težkih avto. mobilov. v širši okolici viadukta je bilo zemljišče po bombah hudo r^zkopano ter so kmetje, prostovoljci delavci ln vpijasi v skupnem delu Izravnali mnogo teh globeli. s skupnimi močmi smo zbrali denarna sredstva ter kupili 86- km gasilskih cevi.' vw4m IKU IN VOŠCl VESELE BOŽIČNE PRAVIHKE SREČNO NOVO LET O « sr. mI k FEBERAL SAYim m LOAN ASSOCIATION FRANK P, KOBMACH. President SlIS \yesi Cermak Read * • • Chicago I, IlUaoU VfMl« BOŽIČNE praznikf in ....... '< i • rečgo HQVO, LEJQ Zeli in voSCi vskm odjemalcem IN p^ijatjfljjtm SECOND FEDERAL Savings 4k Loan Association of Chicago JOW Prejldm* SSS0 Weal tstk StrMt CHICAGO, xi+m(oif pozdravljeni f ,* f > PANES {n VSAK BAN SfiOZl VSE LETO PLAČAMO HA ^ T K K O c s VABIMO VAS. DA V tO t ITC VASE 1'HlHRAIIKK Ml NAS. SATANOVA-no 0 0 r S L IC VLAD** AO (MCI* JS, POTSJMO SA ZAUPNIKE PO|A-MCZNIKS. KOBPO-UtACMS. DRUŠTVA. ITD. Umd* U. a OevernaMft! PEOPLES FEDERAL SAVWSS mi L6AI OttOSWTlO* OP MNMM 4 \M W. 21it STMT STANLEY W. lOPA. Pres. VITA PONDKLJEK, 23. DETtmdo . .. JURE IVAN CANKAR m (Nadalje van je) Z velikimi očmi je gledal v nebo—in glej, nebo se je odprlo. Zmerom viije je koprnelo, zmerom Širše se je razprostiralo in nenadoma je bilo, kakor da mu ni ne začetka in ne konca. Jure je strmel, ampak ni se mu zdelo, da je ugledal čudo; tako je koprnelo njegovo srce, tako je bilo zapisano in obljubljeno. In Jure je bil vesel, da se je izpolnilo vse, kakor je proro-kovalo upanje njegovega srca. Dolgo je ležal; in ko je vstal,'je odsevala ne-izmeraost nebes v njegovih svetlorosnih očeh. Nato se je napotil ln je šel zmerom globlje v gozd; tiho in temno je bilo tam; le redkokdaj se je razifteknilo listje visoko v vejevju in kaplja je kanila na temni mah. Tam ni bilo kolovoza, nikjer ni bilo steze, ki bi ukazovala plahemu človeku: "Tja pojdi, tam je tvoj dom!" Kakor ob božji roki je hodil človek, brez kopr-nenja in brez strahu, nem v čeznaturni radosti. Zganilo se je v suhem listju na tleh, švignilo je po deblu navzgor, zašumelo je v vejevju. Pobegnila je plaha veverica, stala je osupla na visoki veji. "Nikar sc ne boj!" se je nasmehnil Jure. In je občutil v svojem srcu: "Kaj ne vidiš, da je to moj dom kakor tvoj," V globeli je šumel potok, belo kampnje se je svetilo iz dna. Jure se je napotil po maho-viti rebri nizdol, ker je bil žejen; toda postal je nenadoma ves osupel. V potoku je zašumelo, zaškropUo je srebrno; kopala se je mlada srna, v gibkih skokih se je prikazala iz sence. Jure je obstrmel in je ves vztrepetal od sladkosti. Tudi srna ga je ugledala, planila je iz potoka, pobegnila ni. "Kaj se me bojiš? Kaj ne vidiš, da sva oba-dva doma?" Gledala je nanj z velikimi svetlimi očmi ln nič je ni bilo strah. Tako je bil gozd prijazen z njim; doma ga je sprejel a prisrčnim pozdravom, s katerim je bil Jure prišel . . . Ko se je zibal na viaoki veji in je gledal, kako se je listje narahlo premikalo ter se igralo a senco in lučjo, je ugledal nenadoma suho vejo pod seboj in obšla ga je nelepa misel. "Glej, ničesar še nisem nabral, solnce pa je Že visoko. Splezal je z drevesa in je nabiral, dokler ni bil kup visok in težak. Pa glej, komaj je od daleč pomislil na tisto Črno izbo, na tisto neprijazno vas, ki ni bila njegov dom, je seglo v njegovo srce kakor tema in mraz. In tudi gozd ga ni več gledal s tistimi prijaznimi očmi, tudi veverice ni bilo več, ne sme. Jure pa ni maral, da bi se z zlovolj-nim srce in s solznimi očmi napotil zdoma. "Saj bo dan kratek in tudi noč bo kratka; zatisnil bom oči in ne bom nič videl in nič slišal; jutri pa bo zarja še lepia!" Tako se je tolažil Jure in je povezal butaro. Dolgo je iskal poti in ko je stopil iz gozda, se je zelo začudil. Solnce je stalo visoko ln je sijalo žarko, kakor da se je dan že nagibal. Vse tam, lazi, pašniki, polja, vse je gorelo v zlati luči, tisti žarki in mogočni, ki ae izliva pred večerom. In tako se mu je zazdelo, kakor da je poslušal rajsko ptico * ter zamudil dan in leto. Za črno senco, tam je bil njegov dom; a v luči je gorela in šumela tujina. Ni mislil nanjo, pa je izginila kakor za zmerom; in ko jo je nenadoma ugledal pred seboj, je bil ves prestrašen. Prestrašen je bil; žarka luč mu je sklonila glavo; butara, prej kakor mehko perče v roki, je bila težka in mukoma je sopel pod njo. "Saj bo jutri zarja še lepša ... do večera bom ostal jutri, do tihega; na mahu bom ležal, pa bom gledal v nebesa!" In se je naamehnil in je stopil* tako lahko, kakor da ni bilo butare več in ne črne izbe In ne hudih ljudi. Ob potoku je počival. Butaro je zvrnil v travo, pa je stopil v vodo varno in oprezno in je privzdignil kamen. * ' "Kaj si še tukaj? Se zmirom, ti črnec?" se je zasmejal. , u Rak pa je široko odprl škarje in je čakal. "Saj ti nič ne rečem!" je rrtel Jure. "Kaj groziš!" Jure ni zgrabil, rak pa je zaprl Škarje, pobegnil je in se skril. Dalje je romal z butaro, še trikrat je počival. Zakaj Časih se mu je nenadoma Čudno zazibalo pred očmi, kakor da bi strmel v prevročo luč, in kolena so se mu zašfbila. Tedaj je urno zvrnil butaro raz pleča, ker je vzrasla kakor gora. Trikrat je počival, solnce pa je hitelo, prihitelo je že skoro do gozda. Jureta je bilo strah, ko je sopel pod bremenom nižje v vas. Srce je bilo zmerom bolj malodušno, v život pa mu je bilo mraz, dasi je bil vzduh topel in soparen. Daleč je bila tolažba, upanju že nedosegljiva; v večerno zarjo se je potapljal gozd, kakor senca je še pozdravljal, zatonil je za strmim klancem. "Saj bo jutri še lepša zarja!" Pa komaj je rekel, mu je bilo na jok in zvrnil je butaro kraj peste, pred vasjo, ki je gledala temna nanj. Jure se je spomnil na veverico, na srno in na raka, spomnil se je tudi na črno izbo in zajokal je od bridkosti. (Konec prihodnjič.) Dogodek v vlaku Mikail Zoščenko Umeje se samo ob sebi in o tem m nobenega dvoma, da so otroci niaša najskrajnejša potrebščina. Država brez otrok sploh ne bi mogla živeti. Otroci so naša bodočnost. Vse nade opiramo nanje, nanj? zidamo. To tem bolj, ker se odrasli ne morejo tako hitro odreči svojim malomeščanskim navadam. Toda otroci utegnejo, ko dorasejo, izenačiti našo pomanjkljivo izobraženost Radi tega bi morali otroke naravnost nositi na rokah, odpihniti raz nje vsak najmanjši prašek in jim čistiti noske. Ne o-ziraje se na to, je h otrok naš ali tuj ali za nas postranska stvar. Da bi pa vse to izpolnjevali, imamo le premalo prilike. Spominjam se zelo originalnega dogodka v vlaku tam ne kje blizu Novorosijska. Vsi potniki v tistem vozu so se peljali v Novoroaijsk. Med njimi je bila tud. ženska, mlada žena z otrokom. Otroka je držala v naročju. Gotovo se je peljala z njim v Novoroaijsk. Najbrž je delal njen mož tam v kaki tovarni. s*'t Pelje sc torej k metu Vse. kar se spodobi: v naročju otroka, na klopi culo in koš In z vsem tem se pelje v Novoroaijsk Otroče v njenem naročju je precej glasno Veka m se de re, kakor bi ga bili za to naje li. Skoraj gotovo je bolno Kakor sc Je pozneje Ugot n lo. »o ga bile popadle medpotoma bo lečme v želodčku. AL je zau žilo kaj slabo kuhanega ali je kaj popilo, skratka, potled.ee so m- pojavljale In zato je vpilo na vse grlo. 7. eno betedico— ljubeznivo otročv' Se rarume. kako. kaj in rakaj trpi njegov želod/ek. Koliko more biti sta ro* Mogoče tri leta, mogoče sa-mo dve Ker nimsm nikake pn WJiwet< opazovati otroke V za sebnem življenju, se le težko odločim, koliko Jet utegne imeti taka stvarča. Toliko pa lahko trdim z vso odločnostjo, to otroče je otroče revolucije, na vratu nosi rdečo podbradnico. Tako se je torej peljalo otroče s svojo materjo proti Novo-rosijsku. In je med potoma kakor nalašč zbolelo. Radi bolezni je neprestano javkalo, jokalo in obračalo pozornost vseh nase. In seveda ni dalo materi niti za trenutek miru, da bi vsaj nekoliko zadremala. 2e dva dni ga nosi v naročju. Ne more spati. Ne more zaužiti niti požirka čaja. Pred Lihno je nagovorila mati sopotnike: "Prosim vas, oprostite, da vas nadlegujem, pazite na moje malo. Na postajo skočim, da spi-jem žlico juhe. Jezik se ml lepi v ustih. Sama ne vem," je nadaljevala, "kako pridem do cilja Potujem," je dostavila, "v Novoroaijsk k možu." Sopotniki bi bili radi preslišali, od kod prihaja prošnja. Obrnejo se. češ: "Kaj hoče še? Vso pot vpije tn javka in potem bavi se že z nJim! Slednjič nam ga lahko še podtakne. Kdo ve. kaka mati je? So matere, ki so sposobne za vse, ne da bi kaj pomislile!" % Čeprav se to ni zgodilo in je ostala ljubeča mati pri otroku, si mso predstavljali sopotniki, kako se bo zadeva razvijala. Glede prošnje so bili le oprezni in so jo molče odbili. V vozu se je peljal tudi potnik. Videlo *e mu Je, da je iz mesta. S ka po na glavi in odet z znanim mednarodnim gumijastim pla 4č*m. In seveda z opankami. Ta se je obrnil ogorčen do sopotnikov: "Zares." je dejal, "prav sla boat me prevzema, ko vas pogle dam Kakšni ljudje ste—človek *e mora kar čuditi! Ali more '»stati človek brezbrižen v takem trenutku, tovariši? Mati si ne more proviščlti niti grižljaja, o troče jo le preveč zaposluje, tu »e pa vsak umika svoji socialni ftl SEJAH KITAJSKE dolžnosti. S tem se pa že odklanja socializem!" Nekateri potniki so pripomni- li: "Ce je tako, pazi sam na otroka! Vsak klatež nam vendar ne bo v železniškem vozu govoril o napredku!" In odgovoril jim je: "Naj sem tudi samski in precej zaspan in čeprav se sva stvar ne tiče niti od daleč mene, ki ne znam občevati z otroki, nisem glede otrok tako brezsrčen!" In vzame otroka v naročje, ujČka ga na rokah in se s prstom poigrava z njim. Seveda se mu mlada žena ganljivo zahvaljuje. V Lihn. je izstopila. Hiti v točilnico na postaji in se dolgo ne vrne. Vlak postoji deaet minut. Deset minut mine. Zvonec prvič zapoje. Nato drugtt in v tretje, postajenačelnik daje zname nje za odhod, maha z rdečo čepico. Mlada mati se še vedno ne vrača. Vlak se že začenja premikati, drdra čez tračnice—o mladi materi ni sledu. V vlaku se odigravajo različni prizori. Nekateri se neprikrito smejejo, drugi bi radi potegnili zaallno zavoro in tako ustavili vlak. Mladi mož z opankami sedi mrtvaško bled in ne misli več na spanje. Tudi ne govori več. Ziblje otroka na kolenih in prisluškuje raznim nasvetom. Nekdo mu svetuje, naj odpošlje na svoje stroške brzojavko. drugI menijo: MV Novorosijsku oddajte otroka policiji! Ce ga ne sprejmejo, poeinovijte ga v najhujšem primeru!" In otroče javka in stoka in ae dere ko prej in noče za nič ne ležaU na klopi, hoče biti pesto-vano. Tako mineta dve uri. Vlak se ustavi slednjič na večji postaji. Mol s opankami zagrabi otroka in sili na ploščad, da obveeti policijo. V tem pa plane mlada mati nenadoma v voz. In po jaanjuje: "Proa»m oproščenjn! Použila sem nekaj žl* tople juhe. poeta la sem pa nato Uko zaspana.1 Ko se jd začelo zasedanje kitajske ustavodajne skupščine, je vsakdo pričakoval, da bodo potekale razprave mirno in brez vsakega razburjanja in presenetljivih zapletljajev. Saj ao bili komunisti odbili svojo udeležbo, da je ostala stranka kuomin-tanga sama na pozorišču. Toda presenečenje je^endar prišlo in sicer s strani manjšin, Id ao spregovorile—*. tolilum poudarkom, da so vzbudile pozornost Vsepovsod po svatu. Vse kitajske manjšine hočejo isto in ima jc^ isti cilj — ozemlje, na katerem prebivajo, naj postane avtonomna pokrajina, nekako po vzorcu, katerega so postavili Rusi. V takih avtonomnih pokrajinah bi mogle manj-Šinjske skupine uživati pravico, da se poaluiiijejo svojega lastnega jezika in uprave. Najvažnejša in najštevilnejša manjšinjska skupina ao Mongoli, posebno radi tega, ker je Zuna-inja Mongolija postala neodvisna država. Njeno neodVisnOst sta priznali Rusija in Kina. Koliko milijonov jih živi na Kitajskem, nikdo natančno ne ve. Toda kolikor jih je, ao nezadovoljni, ker ne žive v strnjeni celoti pod enotno upravo, temveč so razdeljeni na posamezne kitajske pokrajine, ki ae nahajajo pod čisto kitajsko upravo. V vseh slučajih pa so Mongoli potisnjeni v najbolj siromašne kraje in žive na najbolj neplodni zemlji. Rasmere, v katerih žive, so še mnogo, bolj slabe kot one ameriških Indijancev na državnih rezervacijah. Vsako leto mosajo Mongoli odatopiti Kitajcem nove dodatne predele svojega ozemlja. Sem in tja se pripet?, da dobe vsaj nominalno nekaj odšfeednine.' Toda tuana mladina. Vsak zbor je zapel po dve pesmi. Ljudje so jih sprejeli po vrsti z velikim odobravanjem. Posebno je bil z navdušenjem sprejet riemanjski oktet pionirjev—možakarjev, starih do 70 let, ki so zapeli "Ob sinji Adri)i", isto pesem kakor pred 50. leti. Uvodoma je spregovoril tudi tov. Marinčič in čestital društvu v imenu Prosvetne zveze. Naj ne pozabim omeniti tov. Jožefa Kravosa iz Sv. Ivana, ki je s svojimi satirami izzval val navdušenja involve smeha. Tov. Jožef pozna dušo našega človeka. « Zato sega s svojimi dovtipi vsakomu do srca. Svojo posebno pohvalo si je zaslužila domača godba, ki jo prav dovršeno spopolnjevala jubilejni program. 1 • Po programu se je v notranjih prostorih prosvetnega doma razvila "pravživahna zabava, naspa je—in to nam ni nič žal—močil dež do Trsta. Razni mali oglati Njegova udobna gorkota odpomore trpljenju HRBTOBOLA a Pridružite se milijonom, ki orlse-gsjo ns Johnson's back plaster— MMiat ds odpomore hitro hrbtnim boleCteam. PreskuSen do zdravnikih s stotinami ljudi, de detajel e UporabljaU ts plest*r. le kot bi jemali Rorkotnl "pad" na delo s sabo). Te milo sdravtjenje premeta kratenje. amtn ep« hrbet, oleJta bolettne te okarrtaatt. Je čisto. Njega mo« oata-ae ta ve« dni. a Johnson's back plaster ranile proU hladu, svete mlMee. da pomot ravno aa bolet prostor. Narejen prt Johnson * Johnson—Ime. ki pomeni kakovost te petdeset lot. V vseh le-ksrnah. I ***** mali ogla« 20 acres good soil, buildings. 75 miles Chicago Loop. HARRY BECKER Wheatfield, Ind. PATCHERS For Cabinet Division EXCELLENT PAY (Plenty of over-time) ■ ■ a— * ' Good Working Conditions MOTOROLA GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusta Blvd. All ale naročeni ne dnevnik Proeveto ? Podpirajte'svo) I lat I TISKARNA &N.P.J. sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela * Tiska vabHa za veeelicc in shode, vizitnico, časnike, knjige, koledarje, letake ttd. v r slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po Informacije na naslov: snu printery Uil u S. Uwndale Avenne . . Chicago tt. Illinois "PROLETAREC" —Socialisiično-delavskl____ Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeztku. Stane S3 sa cele. 11.75 aa pel ti sa četrt leta. NAROČITE SI GAI Naslov: PROLETAREC CHICAGO St. ILL. Mtl South LavdUtfe At AU GLEDATE ZA D0BH0 PLAČO IN STABIUVOSTT Telefon kempenija lau asks] takih prilik HIŠNICE (JACTTAE8SE8) Takoj od sačetka plsča 72*« aa ure. po treh mesecih 77V4c as on In po šestih mesecih pe tttt m _ ZA ČIŠČENJI V VSEH DELIH MESTA * Delovne ure od 5:30 pop. do 13 ure ponoči nimmsbell telephone company e npoalovalnem uradu ss ieaAi e pritličja 309 W. WASHINGTON IT. V Proevetl so H Skt |n delavske vesti AU Hk čltate venk dan? naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepa IS. vodne konvencije se lahke neroči na list dva. ttL štiri aH pet šlanev Is one drušine k ■sveta stane sa vse enaka, sa člane ali nečlaao Bor »a členi še plačajo pri asesmenlu SIJ ae Jim te prišteje k naročnini ToeoJ sedal ni nroka. reči da Je Ust pending sa člane SRPJ. Ust Preeveta Je vešs Isstoias ta gotovo Jo v vsaki dfoišin! nekdo. Id M rad čital lial vsak dan. Pojsonilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti član SNPJ, aU če se preseli pipč od družine ln bo zahteval sam noj liti tednik, bode moral tisti Člae is dotične družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvnittvu list«, in obenem doplačati dotlčno'vsoto listu Proeveta. Ako tef« m stori tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. vsote deearjs št Je veša laelnlaa. PROSVETA. SRFJ. StfT Se. Lewndnle A 33, Iti