AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER KO. 8 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 11, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Napadalci na ženske Napadi na ženske na ulicah so še vedno na dnevnem in nočnem redu v Clevelandu. Včeraj so lopovi ponovno napadli tri ženske in jih pri tem tudi pretepli, poleg tega, da so jim vzeli denarnice. Sovjetska Rusija zahteva ni deiar manj plače. Produkcija se mora zvišati za 25 odstotkov Moskva, 10. januarja. Sovjet- plačo. Nadalje so glede delavskih ska Rusija bo od danes naprej zahtevala več dela od svojih delavcev, ki se nahajajo v strojni industriji. Obenem naznanja vlada, da se bodo plače delavcem znižale. Viktor Lvov, mladi sovjetski komisar za strojno industrijo, je odredil, da se mora proizvodnja v strojni' industriji najprvo dvigniti za 25 odstotkov, predno bodo delavci zopet dobili normalno plačo. Tudi oni delavci, ki so dobivali plačano od komada, bodo morali vtrpeti za 14 odstotkov znižano plač in ur bile podane sledeče nove odredbe: Ako delavec producira več kot normalno, kar se od njega zahteva za najmanj 10 odstotkov, tedaj se bo njegova plača zvišala za 30 odstotkov, ako pa producira 40 odstotkov več kot se zahteva, bo njegova plača podvojena. Nadalje je sovjetska industrijska komisija odredila, da bo za-naprej vsak delavec, ki pride dvajset minut prepozno na delo, avtomatično odpuščen od dela in mu bo delo kje drugje skrajno težavno dobiti. Roosevelt trdi, da je položaj za Ameriko nevaren. Kongres bo zasliial nasve poslanike kov, ki trdijo, da je svota previsoka. Zaslišanje obeh poslanikov se bo vršilo kar mogoče tajno. Vsi člani kongresnega odseka za vojaške zadeve so obvezani k molku. Javnost ne bo zvedela ničesar, kaj se govori za zaprtimi vratmi. V prvi vrsti se gre za Nemčijo in njene vojaške priprave. V vseh vojaških krogih Evrope so prepričani, d« Nemčija ne bi dosegi« nikdar uspeha v Monako* ne bi bilo znano, da gradi Nemčija po 1.000 novih zrakoplovov vsak mesec. Ameriška poslanika Bullitt in Kennedy sta natančno poučena o vsem. Njune izjave bodo vpliva-ld na kongres, da bo dovolil več denarja za oboroževanje ali pa bo mogoče znižal svoto. Premogarji bodo skušali dobiti večje plače Pittsburgh, Pa., 10. januarja. Iz dobrih virov se doznaje, da bo premogarska unija, United Mine Workers of America, zahtevala za svoje člane 20 odstotno zvišanje plač. Poleg zvišanih plač bo unija zahtevala tudi zmanjšane delovne ure in nekako garantirano letno plačo. Omenjena premogarska unija šteje nad 500,-000 članov. Pogodbe med kompa-nijami in unijo potečejo 1. aprila. Današnja premogarska plača znaša $6.00 na dan in tedensko delo 35 ur. V javni knjižnici Zanimivo razstavo imajo te dni v javni knjižnici na 55. cesti in St. Glair Ave. Razstavljene predmete je posodil Mr. Herman Zippert, 1460 Clermont Rd. Med drugimi vodite med razstavljenimi predmeti: vojaške gumbe, svetinje, znake, kape in čelade; denar, ki so ga rabili vjeti vojaki zaveznikov v nemških jetniških .taboriščih tekom vojne, papirnati denar, ki so ga rabili v Nemčiji. Razstava je zelo zanimiva. Dodatek k zahvali V zahvali Gregorja in Frances Blatnik ob priliki zlate poroke je družina izpustila ime otrok. Iz Chicaga je prišel sin Gregor in žena, iz Kankakee, 111., sin Joe in družina in sorodniki iz Spring Valley, 111., katerim se družina Blatnik prav lepo zahvaljuje. Za slavnost je pa vse najboljše uredila hči Mary Maver in sin Anton Blatnik ter sin .Frank. Lepa zahvala tudi Slapniku Sr. za cvetlice. — Gregor in Frances Blatnik, 2737 E. 77th St. Razdelitev kongresnih okrajev Ijud VajSeti distrikt' v katerem voli sedaj najmanj 15,000 naših gar/'111 °^sega mec* drugimi varde 10. in 23. bo popolnoma raztr-ako se obnesejo republikanske želje. Iz tega distrikta name-ajo izvzeti 10. in 23. vardo, kjer so državljani 90 odstotkov deda Z3" vre^ vai'de v popolnoma drug distrikt. Posledica bo, k. fleiT1okrati za vselej zgubijo 20. kongresni okraj v Clevelandu, bil od pamtiveka dosledno demokratski. 4 dvajseti distrikt bi v bodoče obsegal sledeče varde: 1, 2, 3, j' ' 6> 8> 9. in 33. Poleg tega pa Lakewood, Rocky River, Bay Vil-Dover, Fairview, Parkview, Brook Park, West View, Berea, pr°Wyn, Middleburg Heights, North Olmsted, Olmsted Falls, rrria> Parma Heights, North Royalton in Strongville. Kar se tiče sedanjega 21. distrikta, kjer je kongresman sedaj v Robert Crosser, in ki obsega med drugimi vse naše ljudi - ewburgu in okolici, bi bili rc-publikanci toliko dobrohotni, da bi Sroltnili vse naenkrat, da bi nastala prava vstaja med demokrati. ta distrikt bi prišle tudi varde 10 in 23, ki sta bili doslej v 20. «KiTaju je distrikt, ki je bil skoro vedno republikanski, ostane kot Pa h'1 razven> da se izioči iz njega del Lake county. Ustvaril bi se v Clevelandu in v okolici nov kongresni distrikt, po številu t(' ki bi obsegal sledeče varde: 11, 12, 16, 17, 18, 19, 20 in 22. V g » Vardah prebivajo večinoma zamorski državljani ir( prav mo-06 K da bodo zamorski državljani, ako se organizirajo v tem Verti distriktu izvolili 3vojega človeka v kongres. Vsa ta nova razdelitev absolutno ne odgovarja logiki, pač pa 'tičnim mahinacijam republikanske stranke. Res je, da mora ^eland dobiti še en kongresni distrikt, da* če bi hoteli poslovati p en°. bi moral Cleveland in okolica imeti pet kongresmanov.. 0vPrečn0 pride na en kongresni okraj 250,000 ljudi, in v Cleve-ntlu in okolici je danes nad 1,250,000 prebivalcev. , . Ko bo enkrat razdelitev novih kongresnih okrajev gotova, te-ne bo pomagalo nobeno kričanje, nobeni protesti. Očividno je, ^ h°čejo republikanci v Columbusu zadaviti clevelandske demone, ker so Clevelandčani pri zadnjih governerskih volitvah od-ab 73,000 glasov večine zoper republikanca Brickerja. Odtod to politično maščevanje, ki je brez primere v zgodovini države zadexa se t,je Pl»d letom 1942, ko. boda. r" rezultati ponovnega ljudskega štetja. piamberlain je odpotoval v Rim. Spoloma se i* ustavil v Parizu. V Rimu ostane do sobote Šk °nd°n' 10- januarja. Angle-| ttdnisterski predsednik stva&1berlain je v torek v sprem-a^gleškega zunanjega mini-Ura šestih drugih visokih kje k°V °dP°toval v Italij°' I bo skušal pomiriti Italijo t. 6 njenih zahtev napram Luciji. ^Chamberlain se je spotoma ^U v Parizu, kjer je dve uri j ]ja)0riii s francoskim premirjem adierjem. Anglija bo v svo- jem nastopu napram Italiji podpirala Francijo in zahtevala od Mussolinija, da preneha z zahtevo po francoskih kolonijah. Komunisti v Londonu so na predvečer odhoda Chamberlaina v Italijo priredili pred poslopjem ministerstva večjo demonstracijo, v kateri so protestirali, da bi Chamberlain obljubil Italiji, da prizna generala Franca kot bo-rečo se silo. Demonstrante je policija razgnala. ............w v pokojni Frank Ahčin Um ^eraj smo poročali, da je | čin dobro Poznani Frahk Ah-t star 60 let. Ranjki je bil do- ki je imel pred leti do-Av Poznano gostilno na St. Clair bJl' in Pokojni Frank je bil za j6 ^etlderja kaklh 10 let> Ranjki [ v 11 član društva sv. Janeza I Vrš ika- št. 37 JSKJ. Pogreb se 8ti v Petek zjutraj iz hiše žalo-Sv 1078 Addison Rd. v cerkev Pok a ob 9- uri in na Calvary ^ak°Pal'Šče P°d vodstvom Fr. : ^ rajška. Bodi ranjkemu mir-8o^riSka zemlja. Naše sožalje odldkom! e. Važna seja sivn m vseh odsekov Progre-[ nj trgovske zveze se nazna-| ko l0' imajo nocoj večer ja-l58]\ažn° sejo v prostorih na aU 3 Waterloo Rd. želi se, da je navzoč. V v Delniška seja Ptič tek ob 7:30 zvečer se Sj^6 letna delniška seja družbe na St- Clair Ave. Vrši se v 0riju SND. V ^odatna zahvala %vi f. ali za pokojnim Mihael se je družina pozabila dti N. Y. C. R. R. Jack Benny obtožen Velika zvezna porota v New Yorku je včeraj obtožila znanega radio komedianta Jack Ben-nya, da je vtihotapil, transpor-tiral in prodal gotovo zlatnino, ki je bila prinešena iz Evrope in ki ni bila zacarinjena. Zlatnina je vredna $2,100. J. Benny, ki služi $12,000 na teden kot radio zvezda, je bil silno začuden, ker so ga obtožili in je izjavil, da o vsej zadevi absolutno ničesar ne ve, da on' nalašč nikdar ni tihotapil z importiranim blagom in da sploh ne more razumeti, zakaj je obtožen. Ako bo spoznan krivim, bo lahko obsojen v globo $15,000 in v zapor do 6 let. Obravnava proti njemu se vrši 24. januarja. Prva zastava Društvo "Naš Dom," SDZ., bo imelo 23. aprila veliko slavnost. Praznovalo bo 10-letnico svojega obstoja in obenem bo razvilo svojo prvo društveno zastavo. Slavnost se vrši v S. N. Domu na 80. cesti. O slavnosti bomo pravočasno poročali. Slovaki praznujejo V nedeljo priredijo Slovaki v Clevelandu veliko slavnost v po-čast enemu svojih župnikov Rev. V. A. Chaloupka, ki bo praznoval 30-letnico odkar se nahaja na znani St. Mary's slovaški fari. župnija šteje 800 družin. Naselniške kvote iz Nemčije so izčrpane Washington, 9. januarja. Na-selniški uradniki naznanjajo, da je dospelo tekom prvih devetih mesecev leta 1938 iz Avstrije in Nemčije 14,159 naseljencev, ki so večinoma židje. Odkar je Hitler priključil Avstrijo Nemčiji želi vedno več Avstrijcev zapustiti deželo. Vsa naselniška kvota iz Avstrije in Nemčije za leto 1939 je izčrpana in 79 odstotkov oseb, ki bi radi zapustili omenjeni deželi so židje. Tekom prvih devetih mesecev lanskega leta je dospelo iz raznih držav sveta skoro 20,000 Židov v Ameriko. Ameriški konzularni uradi na Dunaju in v Berlinu so vsak dan prenapolnjeni prosilcev, ki bi radi dobili vizume, toda videti je, da so kvote za letos izrabljene. -o-—- Novi governer obljubuje sekiro za izdatke Columbus, Ohio, 10. januarja. Ko je bil včeraj zaprisežen novi governer države Ohio, John Bricker, ki je prvi republikanski governer v državi Ohio tekom zadnjih 10 let, je povabil ves business in industrije, da sodelujejo z njim, da se znižajo stroški države. Bricker je mnenja, da je potrebno iz državnega proračuna črtati najmanj $10,000,000 in še potem ni gotovo, če bo mogla drž'. "-'-'.V-". Columbus, Ohio,. januarja. Državna utimetna komisija je danes odredila, da naj zviša The East Ohio Gas Co., ki zaklada Cleveland z naravnim plinom, račune svojim odjemalcem za $1,-562,832 na leto. Toliko bodo morali odjemalci na leto več plačevati plinski družbi za porabljeni plin. Mestne oblasti so se tri leta borile, da bi prisilile plinsko družbo, da zniža cene, toda borba be zgubljena in kompanija je zmagala. Značilno je, da je ta razsodba bila oddana takoj drugi dan, ko je republikanski governer nastopil urad v Columbusu. Dosedanja cena za naravni plin je bila 57.2 centov od 1000 kubičnih čevljev vporabljenega naravnega plina, dočim bo znašala nova cena 68.88 centov. 230,480 odjemalcev plina v Clevelandu je prizadetih. Nova cena stopi nemudoma v veljavo. Pričakuje se pa, da bo mesto vlažilo protest proti novim cenam in tožilo' na najvišjo sodnijo države Ohio. Utilitetna komisija je nadalje odredila, da bi morale novo zvišane cene priti v veljavo že 1. julija, 1937, in bi kompanija bila upravičena do nadaljnih $1,800,000 od strani odjemalcev, vendar se sodi, da se kompanija ne bo drznila kolektati za plin, ki se je porabil v preteklosti. Po novih cenah, ki jih bo kompanija dobivala, bodo delničarji kompanije imeli garantiranih šest in pol odstotka obresti od vloženega denarja. The East Ohio Gas Co. je nekaka podružnica znane Standard Oil Co. Značilno v razsodbi je tudi, da oni odjemalci, ki porabijo malo plina, bodo morali več plačati, oni pa, ki vporabijo večje množine plina, bodo pa deležni nižjih cen. Lojalisti se pripravljajo za novo ofenzivo Hendaye, Francija, 10. januarja. španske lojalistične čete se pripravljajo za večjo proti-ofenzivo na seyerni katalonski fronti. Pričakuje se, da bo prišlo do odločile borbe v Urgel sektorju, kakih dvajset milj južno od francoske meje. Lojalisti so prepričani, da so na jugu dovolj utrdili pravkar pridobljene postojanke, da lahko začnejo z ofenzivo na severu. Iz tabora nacionalistov se pa naznanja, da so njih čete včeraj zasedle mesto Mol-lerusa, ob glavni poti proti Barceloni, od katere so oddaljeni še 75 milj. General Franco odpotuje te dni na južno fronto. Govori se, da, je nastal nesporazum med častniki njegovega generalnega štaba. Sporazum med Čehi in Madžari ob meji Praga, 10. januarja. Do premirja je prišlo med oddelki češke in ogrske armade ob meji. Čehi kot Madžari so obljubili, da se bodo umaknili za dva kilome-ura od demarkacijske črte pri Munkacsu, kjer so se začeli prvi joji. Vojni ujetniki bodo te dni izmenjani. Tudi se bo vrnil ta teden ogrski poslanik v Prago, dočim je češki poslanik ves čas bojev ostal v Budimpešti. 14 le t star dečko se obesil radi desetice Harrison, N. Y., 10. januarja. Howard Schmidt, 14 let star učenec 6. razreda v tem mestu, je šel in se obesil, ker mu njegova 16 etna sestra ni hotela dati desetice, katero je prosil, da bi plačal pristojbino za šolski kltib. V družini Schmidta je 12 otrok. Otroci so se igrali na dvorišču, ko je Howard zginil. Dv^ uH pozneje so ga našli mrtvega v kleti. Več CougMnov potrebnih Pred zbranimi zastopniki društev Najsv. imena je imel te dni Rt. Rev. Stanislau Gmuca govor, v katerem je opominjal, da je prva dolžnost članov društev Najs. Imena delovati proti raz-širjevanju raznih izmov, to je, komunizma in fašizma ter drugih enakih gibanj, ki nasprotujejo krščanskim idealom. "Ako bi imeli v Ameriki več tako globokih mislecev kot je Rev. Cough-lin, bi bilo toliko manj komunizma in fašizma," je dejal opat Gmuca. članstvo društev Najsv. Imena v Ameriki šteje mnogo nad en milijon članov. Davey dobro sprejet Bivši governer Martin L. Davey je bil zelo slovesno in prijazno sprejet od svojih.domačinov, ko je dospel iz Columbusa v Kent, Ohio, kjer se nahaja njegov dom. Skoro vse mestno prebivalstvo se je zbralo na ulicah in ga pozdravljalo. V operni dvorani so mu priredili ogromen sprejem. V govoru, ki' ga je imel Davey zbranim je omenil, da gorje republikancem, ker ne bodo mogli izpolniti svojih obljub danih narodu. Pozna požigalce? Policija je dobila nekega WPA delavca, ki je baje izjavil, da mu je poznan požigalec, ki je v zadnjih časih povzročil osem požar-jev v vzhodnem delu mesta, v okolici med St. Clair Ave. in Superior, in med E. 105. cesto do 110. ceste. Policija skuaa od njega poizvedeti koliko je resnice na njegovih trditvah. Prva žrtev Prva avtomobilska žrtev v letošnjem letu v Clevelandu je bila včeraj 81 let stara Josephine Pi-cone, ki je bila povožena, ko je korakala preko ulice. Mrs. Pi-cone je bila vdova, mati osmih otrok in stara mati 11 otrokom. Lansko leto ob tem času so bile že tri osebe ubite od avtomobilov. -o- Denar veteranov Pred 19. leti je darovala država Ohio slednjemu vojaku iz države Ohio, ki se je udeležil svetovne vojne v ameriški armadi, $200.00 bonus. Nekaj nad 4,000 bivših vojakov je še, ki niso dvignili tega denarja. Pred dvema letoma je pa kongres 'Zed. držav dovolil veteranom bonus v svoti $2,000.00. In nekaj nad 27,000 bivših vojakov je, ki se niso oglasili za ta denar. Zadnji čas, da ga zahtevajo, je do 2. jan. 1940. Mooney zaenkrat ne bo javno nastopal 1 San Francišco, 10. januarja. V f avnem stanu oproščenega Tom A: ooneya so na zahtevo slednjega zavrnili vse ponudbe raznih kopani j in organizacij, da bi Aldoney govoril potom radia. Mooney sam je izjavil, da ne bo govoril izven Californije, dokler ne,bo tudi njegov tovariš Warren killings, ki je bil z njim zaeno zaprt, oproščen. Včeraj je Mooney pomagal za par minut piketirati neko department trgovino v San Francišcu. Pozneje je piketom iisročil $5.00. Mooney je ustavil tudi vsako prizadevanje, da se prisili državo Californijo, da mu plača, odškodnino, ker je preživel 22 let v ječi. Izjavil je, da ne mara nepotrebne publicitete. Washington, 10. januarja. Sem sta dospela nepričakovano dva najbolj odlična ameriška poslanika v Evropi, Joseph Kennedy, poslanik v Londonu, in Wm. Bullitt, ameriški poslanik v Parizu. Splošno se smatra, da ta dva moža znata več evropskih tajnih in političnih skrivnosti kot vsak drug ameriški državljan. Oba bosta nastopila pred kongresnim preiskovalnim odborom, da po-dasta"točno' 'sliko ' Evropi, Predsednik Roosevelt je zahteval od kongresa izrednih $500,-0Q'0,0Q0 za razne vojaške priprave. Dočim se mnogi strinjajo z njim, je pa Roosevelt s to zahtevo naletel na mnogo nasprotni- i A "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __________Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 8, Wed., Jan. 11, 1939 M.TEKAVEC Razmišljanje V Ameriki je vse mogoče Pretekli teden so kamnoseki in njih pomočniki na Cypress pokopališču v Brooklynu postavili spominsko ploščo nad nekim svežim grobom. Na plošči je vklesano: F. Donald Coster, 1884-1938. Toda oni, ki počiva pod to spominsko ploščo ni bil F. Donald Coster, niti ni mogoče vedeti, ako je bil v resnici rojen leta 1884. "F. Donald Coster" je tekom let igral najmanj en tucat življenskih vlog in sicer bolje kot bi jih mogel igrati najbolj slavni svetovni igralec na odru. Coster je bil naseljenec, obenem pa bogatin prve vrste, poklicni izdajalec, vohun in zlohotni Mida; zanesljiv uradnik države in vlade, obenem pa velik nasprotnik človeške družbe. Svoječasno je bil but-leger, ki je posloval na debelo. Bil je obenem prvi generalni ravnatelj in načelnik sicer priznane in spoštovane lekarniške kompanije, ki je imela nad $80,000,000 premoženja, ki je letno prodala za $140,000,000 blaga. Obenem je pa bil zločinec, ki je priznal zločin in katerega jo predsednik pozneje pomilostil, toda je kljub temu skušal spraviti druge ljudi v ječo s tem, da je krivo pričal proti njim. Coster je bil velik sebičnež; dosledno je zrl s strastjo v srcu, kako bi povečal svoje premoženje. Toda ob istem času je bil tudi altruist, nesebičen, ki je znal ljubiti svojega bližnjega. Dvakrat mu je pretila ječa, ko je prevzel polno odgovornost za sleparije, katere so izvršili drugi člani njegove družine. Tekom svetovne vojne je bil vohun, ki je spravil v padec tako drzne adventuriste kot je bil n. pr. Bolo paša, francoski izdajalec. In predno je umrl, zadet od krogle, katero je sam sprožil iz revolverja, je bil pravkar na delu, da se proglasi namestnikom Sir Basil Zaharova. Njegovo življenje je roman vseh romanov, kakor ga ni znal napisati doslej niti najbolj slavni pisatelj. Toda kakor se dogodki Costerjevega življenja berejo super-romantično, pa mu je navaden kos,fčasopisjii pospešil njegov konec. Na tleh neke kopalnice v New Yorku je Henry Underwiser, zaupnik generalnega pravdnika države New York, našel nekega jutra kos papirja. Na dotičnem kosu papirja je bila tiskana notica o preiskavi, ki se je vršila, da se dožene, kako je zginilo $14,000,000 vrednosti 105 let stari pošteni tvrdki McKessom & Robbins. Poleg notice v časopisu je bila slika F. Donald Costerja, predsednika lekarniške družbe. Zaupnik generalnega pravdnika je takoj dognal, da je slika za las podobna nekemu taj-nostnemu Williamu Johnsonu, bivšemu zločincu, katerega pravo ime je bilo Philip Musica. "Johnson" je bil zaposlen v uradu generalnega pravdnika v letih 1916 do 1919. Njegova naloga je bila loviti razne vohune. Detektivi v newyorskem uradu so začeli primerjati odtise prstov nekdanjega vohuna johnsona, odtise bivšega zločinca Musice in odtise prstov predsednika ogromne korporacije. Nobene pomote ni moglo biti v tem. Nadaljna preiskava je dognala absolutno rekord moža, ki je živel kot Musica, Johnson in Coster. Rekordi pričajo, da je bil Musica rojen v Neaplju; datum ni znan. Njegov oče Antonio je bil brivec s sladko govorico in častitljivo sivo brado, s težkimi kuštravimi lasmi. Mati je bila Asunta Musica, 20 let mlajša od moža. Filip je imel tri brate: Georga, ki je bil devet let mlajši, Artur, šest let mlajši in Robert. Vmes sta bili dve sestri, Grace in Louise. Nekega dne je brivec Antonio spravil vso družino na neki počasni parnik in odpeljali so se v New York. V New Yorku je Antonio zopet se lotil brivskega posla in še dobro shajal. Kmalu je pa začel importirati iz Italije sir in makarone, kar je z dobičkom prodajal sosedom. Naredil je toliko denarja, da si je kupil lepo hišo v Brooklynu. Osem let pozneje je Filip, ki jc bil tedaj 25 let star, pregovoril svojega očeta, da bodo več zaslužili na makaronih in siru, ako podkupijo colninske uradnike in družini ne bo treba plačevati colnine od importiranega blaga. Sleparijo so odkrili v oktobru, 1909, in na zvezni sodniji je Filip prevzel vso krivdo in odgovornost na sebe. To sinovo spoštovanje do očeta je naredilo vtis na sodnika. Filip je bil obsojen samo v plačilo $5,000 kazni in v eno leto zapora, toda kmalu potem ga je tedanji predsednik Taft pomilostil in kazen $5,000.00 je bila odpuščena. Tri leta pozneje je postal Filip velik gospod. Postal je predsednik United States Hair Co., živel je v Knickerbocker hotelu in je imel svojo iastno ložo v operi. V marcu, 1913, je Filip zopet pokazal svoj ženij za lopovščine. S pomočjo napačnih železniških prevoznih listkov, sleparskih kontraktov in potvorjenih "naročil" iz Rima, Londona in Pariza, si je v 22 različnih bankah izposodil $600,000. (Konec prihodnjič.) Governer Davey je v zadnjem trenutku sklical državno posta-vodajo, da je rešila kakih 4,000 del za demokrate, predno so prišli h koritu republikanci. Zdaj s« pa ves republikanski svet zgraža nad tem, kakopak! Je res žalostno, če nimajo sklede, vilic in nožev republikanci. In prav nič se ne bomo lagali, če bi rekli, da bi republikanci prav tako zaigrali demokratom, če bi prilika nanesla. Saj se poznamo. (Nadaljevanje.) Molek: To nam potrjuje zgodovina zadnjih pet tisoč let. Ko je znanost v srednjem veku zastala tisoč let — pod pritiskom barbarske cerkve — je kasneje popravila zastoj v sto letih. In z znanostjo so prišle blagodejne ideje tolerance, človečanstva, svobod-ščin in demokracije. Danes se zdi, da se človeštvo vrača v džunglo srednjega veka, toda zastonj se raduje tega naj-estudnejša reakcija našega časa. Val začasnega divjaštva sproščenega iz zadnje svetovne vojne, bo prej ali slej splaknil in sunek, ki ga naredi zmagovita demokracija naprej in navzgor, bo tako silen, da bo človeštvo kmalu naplačano za vse današnje poraze — in tedaj bo človek slavil novo zmago nad divjo naturo. Odgovor: Kaj nam zgodovina potrjuje? To, da1 skozi ves čas pozna samo ljudi, nikjer pa ne pol človeka, pol živali, z enakimi lastnostmi kot danes. In ta znanost! Ni imelo človeštvo sreče, da bi se pred tisoč leti rodU kak "Magnus Molek," da bi ga zgodovina' poznala pod tem imenom, kakor pozna škofa Alberta Bolstaed-ta, roj. 1. 1193, umrl 1280. Bil je uče n j a k naj obsežne j šega znanja. Poleg teologije, filozofije, je bil veščak v prirodo-znanstvu. Poznanje živalstva, rastlinstva, vzbuja po obsežnosti in bistvenosti še danes občudovanje. V kemiji, fiziki, mehaniki izreden um.- »Napravil je mehanizem, ki je sam hodil mu sobo pometal, tako podoben živemu, da je celo največji filozof srednjega veka, sv. To-naž Akvinski, osupnil ob njem. Zaradi njegove svetosti pa ga je Cerkev prištela med svetnike. Današnje človeštvo je pa skrajno nehvaležno za človeka, ki je za "znanost" toliko doprinesel kot je Mr. Molek (?), pa se ne najde kdo, da bi ga priporočil uradu, ki posreduje Noblove nagrade. Pa ta barbarska Cerkev! Najmanj en milijon let bi se prej celotno človeštvo znašlo v posetu "človečanstva, tolerance in demokracije." To morate čutiti pritisk ! Morda vas "barbarska cerkev" še ponoči tlači ko mora. Pa kaj hočemo, saj smo že v skoro popolnem raju. Strmite . . . znanost — je kasneje popravila zastonj v sto letih. In z znanostjo so prišle blagodejne ideje tolerance! Iz prejšnjih odstavkov imamo tudi vtis, da smo v ponovni džungli. Ob koncu članka pa nas ogreje "blagodejna toleranca." Ko bi le pritiska "barbarske cerkve" ne bilo. Pa v kratkih odstavkih poglejmo, kaj je doprinesla človeštvu ta "barbarska cerkev" in če ima Mr. Molek le eno ti-sočinko takih sadov pokazati, da so dozoreli v materializmu, bom j.az sam poskušal širiti njegovo miselnost. Pojdimo torej k zgodovini dva tisoč let nazaj v rimsko državo. In če hočemo presojati kulturo narodov, moramo motriti njihovo naziranje v pravu. Vprašati moramo, kako je urejeno razmerje med poedinimi ljudmi. Rimska opredelitev prava je gotovo lepa: pravica je trajna volja, da daš vsakemu svoje. Toda vprašanje je, kaj so smatrali Rimljani, da gre vsakomur. Ženi je šlo po rimskem pravu to, da je v polni oblasti moža. Lahko jo je mož prodal, lahko usmrtil, če je bila ne- zvesta. Žena ni bila prabno bitje. Otroku je šlo to, da je oče poljubno ž njim razpolagal. Po rojstvu ga je oče lahko dal vreči v greznico ali ga dal zadaviti, ali ga pa sprejel za svojega. Delavcem in revežem je šlo to, da so bili predmet splošnega zaničevanja. Delo je bilo za svobodnega Rimljana nedostojno češ, da delo ponižuje človeka. Revežem je šla po rimskem pravu brezsrčnost. Usmiljenje je slabost duha, modrijan nima usmiljenja, dobri ljudje se izognejo milosrčnosti. Tako je učil filizof Se-lieka. Revežem dajati jedil in pijač, je veljalo za nesmiselno. Sužni, katerih je bilo ob času prvih rimskih cesarjev izmed 1,600,000 ljudi v Rimu 900,000 sužnjev, so bili po rimskem pravu stroj z človeškim glasom. Ulpian, največji rimski pravoslovec pravi: "Suženj ali druga žival." Sužnji niso bili človeške osebe, ampak tovorne živali brez družine, brez zakonskega življenja. Množili so se slučajno na povelje gospodarja. Otroci so bili novi sužnji. Gospodar je lahko sužnja prodal ali usmrtil. Tako je velelo rimsko pravo. Ako je kak suženj v obupu usmrtil svojega gospoda, so bili po rimski postavi vsi gospodarjevi sužnji usmrčeni. In kako so bile razrahljane družinske vezi. Ob času cesarja Avgusti so žene štele leta po svoji možeh; možje so izmenjavali žene kakor uslužbence. (Sličen pojav v današnji Rusiji.) Ali ni bilo delo, seveda po Molkovih nazorih "barbarsko," da je Cerkev oznanjala kot svoj posebeni nauk zapoved ljubezni in je postavila načelo: vsi ljudje so otroci Očeta v nebesih ter medsebojni bratje. Cerkev je dala revežem dostojanstvo. Cerkev je milovala reveže in v njih gledala samega Kristusa. Zato je začela takoj zbirati miloščino za reveže. Sv. Lavrencij je pokazal pohlepnemu rimskemu glavarju, ki je iskal cerkvena bogastva, veliko množico revežev, z besedami: "To je naše premoženje!" Bogatašem je zaklical: "Od premoženja ste le upravitelji in boste dali enkrat Bogu obračun, dolžniki ste revežem!" Cerkev je oplemenitila človeško delo. Kristus sam je bil delavec in tako razveljavil nauk filozofa Seneka. Cerkev je posvetila pogansko družino, dvignila ženo iz njenega suženjstva in zagovarjala njeno svobodo in dostojanstvo. Cerkev je razglasila nauk o nedotakljivosti človeške osebnosti in enakosti vseh ljudi pred Bogom in je odpravila rak rano poganske družbe — suženjstvo. Najprej je Cerkev dala sužnjem človeško dostojanstvo in moralno vrednost. Polagoma so pod vplivom Cerkve dosegli prostost. Cerkev je rešila rimsko umetnost in kulturo pred uničujočo silo barbarov, divje barbare je pa ukrotila in posvetila. Oboje je enako čudovito. Nemogoče je, da bi to tvari-no izčrpno mogel podati na tem mestu. Komur je zžt objektivno resnico, saj je tvarine, da je ne obsežejo velika pisana dela. Vendar navajam še v kratkih odlomkih misli že umrlega dr. Mihaela Opeke: "Nepregledno je nje delo na vseh poljih krščanske ljubezni in usmiljenja. Pojdite skozi sto- letja — od prve cerkve, ko so nalašč za to izbrani možje, di-akoni, oskrbovali reveže skozi srednji vek, ko so bili samostani brez izjeme velika zavetišča ubogih, ko so veliki svetniki izdajali vse svoje premoženje med reveže in slavni škofje podarjali cerkveno obleko in posodo, da so reševali siromake lakote in bede in notri v današnjo dobo, polno socijal-nega gorja, ki po vseh zavodih, ustanovah, bolnišnicah, sirotišnicah, najdnišnicah, kaznilnicah, poboljševalnicah, po vseh raznih društvih in organizacijah srečujete — koga? — duhovnike^ redovnike, usmiljene brate, usmiljene sestre, požr-tovalne katoliške lajike. (Prosim Mr. Molek, dajte no enkrat v protiutež pokazati, kaj je na tem polju socijalne bede storilo vaše "človečanstvo"? Koliko takih karitativnih ustanov vzdržujete? Koliko tisoč takih požrtvovalnih ljudi se iz vaših vrst rekrutira, da služijo brezplačno takim sirotam?) Pojdite skozi stoletja in recite : če ne hodi Cerkev po zemlji kakor nekoč Kristus, deleč velike dobrote, veliko ljubezen veliko usmiljenje. O brez dvoma! In čisto nemogoče je pregledati to ogromno delo Cerkve, zlasti še, ker se je ona vedno ravnala po besedah Kris-tovih: naj ne ve tvoja levica, kaj da desnica. (Dalje prihodnjič) -o- V odgovor Barbiču Piše Anton Grdina če je katero lažnjivo in krivično obrekovanje, je to dopis Fr. Barbiča, priobčen v obligatni številki Prosvete, glasila SNPJ, z dne 4. januarja t. 1. Že večkrat sem poudarjal, kako zločinsko je to, da imajo v Prosveti, ki je glasilo organizacije^kamor pripada velika večina katoliškega slovenskega naroda, neprenehoma besedo taki, ki si na vse načine prizadevajo, da žalijo in zaničujejo versko prepričanje, verske obrede in vse, kar je v zvezi s tem, da je cerkev in duhovnik še upoštevana stvar. Kar ne zmore sam odpadnik-urednik Molek, to mu pomagajo njegovi sodrugi, kateri se predrzne j o lagati in trditi nekaj, kar ni resnica, da s tem napadajo cerkev in duhovnika. čo že ne naravnost, ker se tega menda že sramujejo, pa na drug bolj prefrigran način, da vseeno prav isto prineso brav-cem na mizo, da bi se ja vsak, ki jo še .ohranil spoštovanje do verskih obredov ali do cerkve, odvrnil proč od duhovnikov in vsega, kar po veri diši. Nekaj takega je tudi dopis, v katerem se je izkašljal v Prosveti Frank Barbič. Za predmet si je izbral, da zagovarja ustaniovo lastnega pogrebnega zavoda. Nič ne rečem, naj se ustanovi, če je to mogoče. Mogoče se bo prihranilo kaj članstvu, toda ne verjamem, da je Mr. Barbiču kaj na tem, da se komu res kaj prihrani. Njemu je prvič na tem, da se bere njegovo ime v Prosveti, drugič pa, da se, če mogoče, članstvo odtuji cerkvi in veri. To je vse za kar gre. To lahko trdim iz. njegovih prejšnjih dopisov. Tudi ne bi pisal tega dopisa, da bi Barbiču odgovarjal, če ne bi videl takega krivičnega in lažnjivega obrekovanja, ko je jasno ko beli dan, da je Barbič debelo lagal, ko je pisal ti-:,ti dopis napram duhovnom in računanju ža pogrebne obrede in opravila. Ko Barbič neha z razlago cen na pokopališču v Clevelandu, se prikoplje s. svojim računom na cerkvena opravite. Piše ". . . ako želiš pogreb s sv. mašo, bo pa našnik zahteval $30.00 češ, jaz sem še živ in ne morem brati maže zastonj, ker moram jesti na tem svetu." Potem se je Barbič vrgel še na drugo plat zvona, od katere se sliši samo odpadniška stran in je zapisal: "Zgodilo se je tudi, da je mož rekel svoji ženi, predno je izdihnil: 'Zahtevam, da me daš civilno pokopati, če ne, bom vstal od mrtvih!' " Oni, ki so bili za priče, so rekli ženi, zakaj mu ne ustreže. žena je pa rekla: "Ja, kaj bodo pa rekli v starem kraju, ali pa drugi sorodniki, ki zahtevajo, da ga pokopljem po katoliško z mašo. Dalje dostavi Barbič: Izobrazba? Da, toda kje? Saj so celo bolnišnice pod versko kontrolo in še celo mestni bolniški zavod. Dalje pravi: "Da, mi vemo, da je treba železne volje tudi pri ženi, ako jo ima pokojnik, če se hočemo braniti pred zadnjim izkoriščanjem. In pogrebniki niso vsega tega krivi. Oni so business in profesionalci, ki si mislijo: ako je duhovnik vreden sv|oje cene, ki samo malo pobrbra, sem jaz tudi, ko moram delati in si moram nabaviti prostore in opremo, da lahko vodim svoj business. Za katoliške obrede si je nabavil predmet, za katerega je plačal $300, dasi bi jaz ne dal-ni-ti $30. Tako trdi Barbič v svoji modrosti in svojem znanju. Poglejmo malo in berimo med vrsticami tega Barbičevega dopisa, ki pojejo ljubezni do delav-ca, 'Zci katerega ima on vedno na papirju tako vročo ljubezen. Kakor sem rekel že zgorej, če je Barbiču res kaj na tem, da se koga obvarje pred izkoriščanjem, dobro Barbič, le potegni se. Pokaži srce in voljo, toda bodi pravičen v svojih sodbah na druge. Bojim se pa, da imaš mesto resnične ljubezni do prizadetih le sovraštvo do vsega, kar ima opraviti z vero in verskimi obredi. Kar si našteval o računih cerkve in duhovnika, si se debelo lagal. Lagaje si| trdil, kar ni res. Sodim, da si ali zloben ali pa tako zarukan, da ne veš kot to, kar si napisal v Prosveti. Nikoli ne moreš pričati in trditi, da katoliški duhovniki računajo za malo "brbranja" $30.00. Samo to si zapisal in pustil bralcem v razmišljanje ter svetoval ljudem, naj svoje umrle dajo sežgat, kar stane najmanj. Ker ni hotel Barbič ničesar pojasniti glede računov in nera-čunov, mu povem jaz in še drugim, kateri bodo to brali, da ni tako kot je zlobno trdil Barbič. To pojasnjujem iz 35 letne lastne izkušnje, v katerem času sem odpremil že nad 5000 pogrebov, ter imel tisočkrat opravka v žup-niščih, kjer sem videl račune pogrebov ali za obrede. Barbič pri svoji trditvi gotovo misli predvsem naše slovenske duhovnike. Vse te duhovnike poznam in vem njih račune, zato lahko odgovorim v pojasnilo, da v bodoče ne boste nekaj trdili, kar ni res. Vse rimskokatoliške fare, ki spadajo v to škofijo nimajo za noben pogreb kakih računov. Vsak faran, ki pripada fari, ima lahko svoj pogreb zastonj, če je reven in če ne more ničesar prispevati in če ne zahteva kaj iz-vanrednega. Noben duhovnik ne bo ničesar računal, če oni, ki naroči pogreb, tako želi in ne zahteva posebnih obredov. Kdor naroči pogreb, kjer naj bo peta sv. maša, ljudje navadno darujejo, neki po $10, drugi $15. To je za vse opravilo, v katerem je vštet organist in ministranti. Nikoli pa ni nihče v to siljen. če pa kdo zahteva, da pride duhovnik še v hišo pred pogrebom, da blagoslovi truplo in gre potem tudi na pokopališče, se za to gotovo lahko pričakuje kako plačilo ali darilo. To vendar ni dolžnost duhovnika, da bi šel v hišo opravil pogrebne obrede v cerkvi in šel potem še na pokopališče, kar vzame gotovo vse dopoldne in še čez. To so posebni obredi, ki so posebej naročeni ali zahtevani. Ljudje imamo pa pravico si dovoljevati pogrebe po svojih željah in ne potrebujemo nikogar, da bi nam narekoval ali nam diktiral, da naj se izognemo cerkve. Nekateri hočejo pogrebne obi bolj slovesne, drugi manj. dan sem bil z vdovo v župn> ki je rekla: "želim, da bi i' pogrebne obrede trije duhovi kaj pa stane?" župnik ji P da ne računajo ničesar, tod to zahteva, bo darovala kak No, mogoče je Mr. Barbič1 v mislih te cerkve? Povem vam pa, da se lij tega tudi drže in da je tisti je član cerkve, zadovoljen, smatra, da je cerkev nft društvo, na katero je pono5 To pa velja samo za one,' bili dobri člani cerkve in j° no podpirali. Za one pa, k1 podpirali cerkve redno, kot' lahko, je pa kazen v tem, rajo plačati, kar so zain" Tako je v teh cerkvah in nič gače. Tako popustljiva ni P' bena cerkev kot je rimski liška, kjer se ne računa n'c{ Če kdo kaj da je dobro, če tudi. še nikomur se ni oi> pogreb, čeprav ni nič imel1 nikogar se ni potem tir jato če je naročil posebne obred® ni potem za to nič daroval. Torej se Barbiču glede w treba prav nič bati. Kadar Barbič kakega člana pri sVl društvu, ki bi umrl in Bai'b1' li, da bi bil cerkveno pokop3' da bi to stalo en cent, naj j. duhovniku tistega okoliša ]f je bil umrli faran, mu bo V jen brezplačen pogreb z , pogrebnimi molitvami. T^; imel vaš sobrat "zastonj" P0' in cerkvene obrede nad Cerkev deli vsem svojim Ob smrti. Popravite, Mr. Barbie, ! obdolžitve in hujskarije, ^ ljudje ognejo cerkvenih i", in obredov. Sram je bilo i1"' toličanov brati vaš dopis, niste samo mene, žalili s katoličane. Verne duše r>a /i svetu se morajo z grozo . takemu odpadniku, ki si prizadeva, da bi tukaj 113 , lji odvrnil njihove sinov6, od cerkve. Barbič in njeg°v padniki nič ne vidijo, da s°,| cerkve ob nedeljah po Šti" in večkrat do kraja nap0, vernega ljudstva. Nič ne \ da je 99 odstotkov naših ljjjj kopanih po cerkvenih obi'e j da ljudje darujejo za mase',j bodo brale za duše pokoj" ko velike vsote. Vse to je vendar P1'1^, verskega prepričanja. P*1 ^ taki sanjači in strupeni oC", lu, kot je Barbič, in pišej0 silo jednote take pobalin3 ( o duhovnikih. Vprašaj ljudi, ki zahajajo redno v c. in želijo, da so njih svoje1 ^ pani po cerkvenih obredil1 . lijo tudi sami biti pokop3.j isti način, vprašam vas, , kot člani SNPJ zadovoljiš v vašem glasilu maže s ^ umazanimi odpadniškim1 t kot je Barbičev, kot so in drugih rdečih fanatik"^ teri naprej in naprej svoje možgane v sovra^ cerkve in njenih obredov• Še vedno trdim, da i111^ Ameriki katoličani, vsaj se svojo pravice v Washing j če se organiziramo in aPe « na vlado, da bodo iz Pr°s j ginili taki lopovi, ki 11(35,10 rujejo, da bi ljudi odvi^ vsakega verskega p^P1^! Za gotovo sem prepriča11' ^ se dvigne glas in če se javnosti pojasni, da se de) to, da se narod odvrne 0 ^ da bo Stric Sam takoj „.£j korake, da bodo taki lTl0^ mali tje, kamo spadajo- J lje bi bilo, da se take lj»dl (Dalje ua 3. strait § ŽUTI : "Ne samo težavno! Bojim ! bo nevarno, zelo nevar- j Čudil se je. ''Nevarno —? Zakaj?" Pomisli nekoliko, Halef!" ( ubal je čelo in sršil obrvi. ^ a m a n napenjam možga-, e.~~->" je pravil. "Ne vem, za-aJ bi naj bil naš izlet neva-—• Radi Bebbehov —?" Seveda!" Saj se jim bomo izognili!" prav nič ne čudim, da pride na misel, Halef! sj 1 Vas niste vajeni, da bi m.Vsako zadevo temeljito pre-se^h in Preudarili, vdajate e b°lj čuvstvom, mi Franki ma sm° ljudje hladnega razu- a 111 Poudarjanja. He V| so nam nevarni in omo se jjm mogii izogniti. a eteli bomo na nje spet na aiu> kamor smo sami namenjeni" Ob grobu Mohammed Emi-na — "Dal" bi neki naj tam počenjali?" kar mi." ZaV razumem te, gospod! m(Jaj bi naj Bebbehi hodili j, Jt na grob Mohammed m, 1Ua' ki je bil njihov sovraž- bod v »jegov grob seveda ne j 0 molit, pač pa nekam !Jgarn. Pomisli, Halef!" :aman je ugibal. "kd 5(811 vendar" sem dej'a1' , 0 vse pa je še padel tisti ko šejh Mohammed ^iiiint" "H Bebbehi in —. Qa "> misliš njihovega šejha gaZal Gabojo, tistega, ki sem Ustrelil, ko je planil nad '"Seveda!" u ,Isti dan je padel ko šejh jammed -.» (<7e sedaj razumeš?" lah illa 'llah —! Na nje-S6veda nisem mislil —. di. mPak — kako pa naj ho-5a° •ria grob molit, če ^ £ grobov —. Trupla pad-^ , ebbehov smo tistikrat po-;,ali v Džalo in — %>(V ^ se £otovo ne bil° Žal da nisem tistikrat le- v , v nezavesti," sem mu segel "Trupla rajnkih je tru sP°'štovati, pa če so tudi Hjj? a sovražnikov. Zoper to Pre v ste se tistikrat hudo Še freŠili in zato vas Bebbehi Je a''8 SOvražij°- Razen tega acl el-Gandur maščeval d v °^etovo in ubil najmanj VPJ. -^ehbeha. Tudi njuna kri Po maščevanju." lla f^sliš torej, da bodo prišli k....^ Džale in tam da bodo ""lili v« "\T l>HM-e niorem trditi, da bodo tno ' Pravim le, da je verje-Šlj' ,drufera nič. In če bodo pribil Jim ne bo treba moliti ob t>reSU-^žale> 0 tem sem žist0 Ojjv^ičan. Ko smo tistikrat j0 so se vrnili, da pogledajo pv° Padlih tovariših, posebej S0 8e;ihu Gazal Gaboji. Našli Sprnj!hova trupla v reki, jih WIT1*na suho in p°k°pali- ^ov^0 Se tore-i zbiraj° na nJi_ groboviji k molitvi. Hi addedinom to niti na misel boji lo- Upravičeno se torej Ha da bo naša pot nevar-sPo erjetno je, da se bomo Cu z njimi- si,1;i Pravim. Ako vzames j)ejc. s seboj, ga premišljeno s v nevarnost!" <, j Nezavestno je odgovoril: Ali 1 2ato bi naJ ostal doma? »ti, ]S? naJ sin izogne nevarno-1 Se v njo podaje oče hla-ve£ n° —? Ali je moj Sin {W.Vrfi v kroga $3.30. Vstopu e;- naproetaj: Arena Box Offico In Bond Clothes, 419 Eucl'ti nak, če se naj skriva, če ne more in ne sme pokazati sijaja svojega poguma in bleska svojih junaških del ' — ? Ali mu naj dam napraviti stekleno omaro in ga zaprem v njo, da niti muhe ne bodo mogle sesti na njega in da bomo občudovali njegovo strahopetnost skozi šipe? Ne! Moj sin Kara ben Halef Omar se ne bo izognil nevarnosti! Z menoj poj de, da se čim preje navadi na njo." Ves se je razvnel. In ni odnehal, vse mogoče reči je še navajal in mi dokazoval, kako nujno potrebno je, da gre mali Halef z nami na potovanje. Vesel sem ga bil, njegova vnema je jamčila, da bo vzgojil dečka v pravega moža, ki bo pogumen, kakor je oče. In ker mi je bilo itak ljubo, če bi potoval z nami, sem sklenil, da se bom potegnil za njega pri Haddedinih. Le en ugovor sem še omenil. "Vse ti verjamem, o Halef! Tvoji razlogi so vsi prav dobri. Ampak kaj pa poreče Han-ne, tvoja žena in njegova mati — ? Pravico ima, da tudi pove svoje mnenje!" "Da, ima pravico in ti bo tudi koj povedala svoje mnenje! Hanne," se je obrnil k njej, "najljubkejša med ljubkimi, povej effendiju, kaka je tvoja želja in volja!" Ves čas je tiho sedela poleg naju in pozorno poslušala. Skromno se je oglasila: "Gospod, odloči, kakor hočeš, ubogala bom. Kajti žena mora molčati v zboru mož in se pokoriti njihovim sklepom. Toda ker si zapovedal, naj govorim in naj povem svoje mnenje, ti ga bom povedala. Sam veš, kako zelo ljubim svojega gospoda in zapovedni-ka hadžija Halef a. In vendar sem mu dovolila, da je smel iti s teboj, čeprav sem vedela, da je pot nevarna in da tvega življenje. Na tihem sem se bala za njega in molila za njega, pa ponosna sem bila; da sme bi tvoj spremljevalec in da ti sme pokazati, kako dobro, zvesto in pogumno srce ima. In vse nevarnosti je srečno prestal ter se vrnil k meni kot slaven mož in junak, ki je več sveta videl ter več doživel in zvedel ko vsi drugi naši bojevniki. In v zboru starejšin sedi, radi poslušajo njegovo besedo in se pač tudi vedno ravnajo po njej. In moje srce je polno radosti, kajti moža imam, ki se z njim nobeden drug ne more primerjati. Saj veš, gospod, mi od rodu Ateibov smo bili najbolj zaničevani izmed, ko si prišel k nam. Danes je vse drugače! Kajti ime hadži Halef Omar doni in slovi po vseh deželah, koder tečeta Eufrat in Tigris. Bojevniki iz tujih, daljnih dežel prihajajo, da bi videli mojega moža in poslušali njegove besede. Ali ne ožarja slava njegovegia imena tudi mene -—? Prav tako ponosna pa bi bila rada tudi na sina. Ljubim ga bolj ko samo sebe in prav zato želim, da bi bil vreden sin svojega očeta. Vem, da bo le po tebi prišel do slave, prav kakor tudi očetovo ime slovi po tvoji zaslugi iz vseh ust. Prepričana sem, da bo v tvojem varstvu prav tako varen kakor v domačem šotoru. Zgled in vzor mu boš za življenje, pa videti te mora pred seboj, v tvoji bližini mora biti. (Dalje prihodnjič) * Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Po nemškem izvirniku K. Maya Biser njegovega harema je bila neka lepotica, ki je na čuden način prišla sem. Njen lastni oče jo je prodal za 5000 piastrov. Nekega dne pride Abdula z "rožo od Teherana" v vas, kjer je živel Kara Ahmed. Prebivalci vasi že celo leto niso plačali davka. To so bili sami pridni in marljivi ljudje, ali neprestane nesreče, kakor toča grozna vročina ali huda zima, jim je uničila ves sad njihovega trpljenja. Tako je tudi Ka- ROMAN NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pre-bridko vest, da je po dolgi in mučni bolezni Bogu vdana za vedno preminila naša ljubljena soproga ln mati NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko žalostni naznanjamo vsem sorodnikom* prijateljem in znancem tužno vest, da je po prej«1 mu tolažil svete vere in kratki bolezni za vedno vre~ minul naš nadvse ljubljeni soprog in oče ROJENA KOTAR Blagopokojna je bila rojena dne 8. marca leta 1884 v vasi Železno, fara Dobernič na Dolenjskem. Preminila je previdena z tolažili svete vere' dne 5. decembra ob 5:15 uri zjutraj ter bila pokopana iz Zeletove kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 7. decembra ob 9. uri dopoldne. Pokojna je bila članica društva Kras št. 8 SDZ in društva Mir št. 142 SNPJ. Poleg močno žalujočega soproga in dveh sinov zapušča tukaj sestro Prances poročeno Mencin', brata Mike v Wyoming, brata John v Utah ter v stari domovini dve sestri. Dolžnost nas veže, da se najlepše in iskreno zahvalimo vsem, ki so položili vence ob krsti naše blagopokojne soproge in matere. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Prank Kovach in družina, Mr. in Mrs. John Spilar, Mr. in Mrs. Matt Baraga, Mr. in Mrs. Joseph Perpar, Mr. in Mrs, Leo Kaušek, Mr. in Mrs. Frank Bohinc, družina A. Gruden, Mrs. Samsa in hčere, Mr. in Mrs. John Mencin in družina, Mrs. M. Walters, družina Mike Morel, društvo Mir št. 142 SNPJ in društvo Kras št. 8 SDZ. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo darovalci za svete maže, kater« se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Spilar, Mr. in Mrs. John Portuna, Mrs. Čercek, Mrs. Prances Gerbenc, Mr. in Mrs. Piki, Mrs. Pike, Mr. in Mrs. John Spilar, Mrs. Prances Rotar, Mrs. Anton Gole, Mr. in Mrs. Prank Eržen, Mr. in Mrs. Prank Morel, Mrs. Louise Lenaršič, družina J. Perovšek, družina Anton Koren, Mrs. Gertrude Fizmoht, Mrs. Jennie Verhovec, družina Rolih, družina Mike Morel, Miss Mary Morel Mr. P. Sulen, Mrs. Medved, družina Zigman, družina Kozely, Mi-. In Mrs. Felix Korošec, Mrs. Rose Jakeš, Mr. in Mrs. Frank Arko, družina Mesojedec, Mr. Frank Stupar, Mr. Frank Stosar, Mr. Anton in Mary Malečkar. Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. John Mencin, Mr. Stanley Eržen, Miss J. Pucel, Mr. Joe Perpar, Mr., Andy Jankovich, Mr. John Jerse in Mr. Morris Gulich. Najlepšo zahvalo naj prejme monsignor V. HHbar za tola-žilne obiske med časom bolezni, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Najlepše zahvalo naj prejme sestra pokojne Mrs. Prances Mencin za tolažbo ob smrtni uri blagopokojne . ter velikodušno pomoč in tolažbo ob času smrti naše ljubljene soproge in matere Hvala lepa pogrebnemu zavodu Jos. 2ele in Sinovi za vso najboljšo postrežbo in lepo urejen pogreb. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo oni, ki so prišli pokoj-nico kropit, so pri nji culi, nas tolažili ali jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam ali bla?opckojni dobrega storili. Draga soproga in ljubljena mati. Po dolgemu trpljenju ki si ga prenašala voljno in Bogu vdana iz ljubezni do svoje družine si legla v našo največjo žalost k večnemu počitku kjer ni boleti in ne solza. Nemo klečimo ob Tvojem svežem grobu m Ti kličemo: Spočij se v Bogu v tuji zemlji d0 svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: Joseph Spilar, soprog Victor in John, sinova » Cecilia, sinaha Cleveland, Ohio, 11. januarja 1939. Blagopokojni je bil rojen v Dolenji vasi Pr' Ribnici na Doienjskem ter preminul v starosti ^ let dne 3. decembra, 1938, ob 2:30 uri zjutraj. * večnemu počitku na sv. Pavla pokopališče je bil ložen iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkv1 sv. Kristine dne 7. decembra ob 9. uri dopoldne. P0' leg tukaj močno žalujoče soproge in sina zapušČ® v stari domovini pol brata Anton Oražem na Duna' ju ter tukaj in tam več bližnjih sorodnikov. Najlepše in iskreno se želimo zahvaliti darova}' cem vencev, ki so jih položili ob krsti blagopoko.1; nega soproga in očeta. Našo najlepšo zahvalo »8.1 prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Ivančič, M*' Joseph Ivančič, družina John Zupančič, družin8 Frances Zlatorepec, družina A. Simens, družina J°e Trbovc, družina Matt Modic in Kozina, Mr. in M?8, Albert Bradač, družina Charles Grainer, Mr. in Mrs' Joe Longar, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. i" Mrs. Blatnik, The Cleveland Crane and Engineering Company. Iskrena hvala darovalcem za svete maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj rajne duše. zahvalo na.i prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Albei*1 Bradač, Mr. in Mrs. Frank Ivančič, Mr. in Mrs. An' ton Pokovšek, družina Kracker, Mr. in Mrs. Fra^ Kaučič, družina J. Pust, Mrs. Uršula Lovšin, 0S Jameis Kusar, Mr. in Mrs. John Zlatorepec, družin® Cinco, Mrs., Jevc, Mrs. Fanny Kinkof, Miller Ave" Mr. Joseph Ivančič, Mr. in Mrs. John Ivančič, Mr®' Jožefa Avsec, družina K. Bojč, Mr. in Mrs. Joh" Kordiš, družina Frank Struna, družina Joe Gofl1" bach. Mr. in Mrs. Basler, Mr. in Mrs. Vidervol, Mi's' Noda, družina Zobec, Mr. in Mrs. Komatar, Mr-Mrs. A. Zlaipah, Mr. John Papesh, Mr. James graic, Mr. Edward in Miss Lillian Lovrin, Mr. Brundič, Mrs. Mara Kukman, Mr. Jakob Lušin st-Mrs. Frances Gorše, Mr. in Mrs. Arthur CasteH0' Mrs. Mary Darovec, Mr. in Mrs: Andolšek, Mr. 1,1 Mrs. J: Avsec, Mrs. Fanny Kinkof, Mr. Anton Mai0' vašič, Mr. in Mrs. John Korenčič, Mrs. Frances Ru' pert, Mr. in Mrs. Martin Perušek, Mr. in Mrs. J°e Knaflic. * Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avt°' mobile za prevoz spremljevalcev na pokopali^,6 brezplačno na razpolago. Našo zahvalo naj pre1' mejo: Mr. Frank Ivančič, Mr. John Zupančič, Albert Simens, Mr. Frank P-"runa, Mr. Edward L°v' rin, Mr. Joe Trbovc, Mr. Romea Basse, Mr. Toitf Komin, Mr. L. F. Petrich, Mr. Joe Kusar, Mr. Fra«K Witeh in Mr. Romich. Najlepša hvala nosilcem krste, ki so pokojne^3 nosili na zadnjem potu k večnemu počitku. NaS° zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Joe Sinko, John Benčič, Mr. Frank Berlan, Mr. John Kočevaf' Mr. Louis Grill, Mr. Frank Sajovec. Iskrena hvala Rev. Anthony Bombachu za tol®' žilne' obiske ob času bolezni, podelitev svetih zakf*1' mentov, opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebi obrede. 1J' ' Najlepšo zahvalo naj prejmejo Mrs. Franci Zlatorepec, Mrs. Mary Sinko, Miss Mary Sinko. Mr* Frances Kaučič in Mrs. Mary Bradač za veliko lfl brezplačno pomoč ob času bolezni in smrti bla£0' pokojnega soproga in očeta. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo Mrs. Katje Robert, predsednica, in članice Oltarnega druŠt^ fare sv. Kristine za opravljene zadušne molitve krsti pokojnega. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in v* liko naklonjenost. Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kroP^' so pri njem čuli, nas tolažili ali ga spremili na P0' kopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vS5 kar so nam dobrega storili ob času največje žalogtl v družini. Dragi soprog in ljubljeni oče. Močno žalosti1' klečimo na Tvojem grobu, iščemo Tvojih blagih sP0' minov in kličemo k Vsemogočnemu: Daj našel ljubljenemu soprogu in dobremu očetu mirni PoCl' tek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: Mary Klun, soproga William, sin Mary, snaha Robert, vnuk. Bližnji sorodniki v Clevelandu: Mrs. Fanny Zlatorepec, Mrs. Mary Bradač in Mrs. Frances Kaučič Cleveland, Ohio, 11. januarja 1939. j\ V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI BLAGO-POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Dne 11. januarja t. 1. je minilo leto dni, kar si nas za, vedno zapustil. A nam se zdi to že cela večnost, kar Te ni več med nami. Ni veselja več za mene, dom je pust in prazen. V bridki tugi in žalosti do konca naših dni ostanemo za Teboj žalujoči: Mary Palčič, soproga Anthony, Ernest, sinova Mary, hči brat Ernest v Gowanda, N. Y., in brat Louis v Brooklyn, N. Y. Cleveland, Chio, 11. januarja 1939. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je, Bogu vdana za vedno preminula naša nadvse ljubljena soproga Johana Ferjančič ROJENA BRATOŽ Pokojna je bila rojena v mesecu maju leta 1879 v vasi Vrh-pclje pri Vipavi. Preminila je po kratki bolezni dne 22. novembra ob 12. uri opoldne ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na sv. Pavla pokopališče dne 25. novembra ob 9. uri dopoldne. Pokojna je bila članica društva Marije Vnebovzete št. 103 JSKJ., članica Slovenske ženske avesse, podr. št. 10, in članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Poleg močno žalujočega soproga zapušča enega brata, dve sestri in več bližnjih sorodnikov. Najlepše in iskreno se želim zahvaliti vsem onim, ki so položili krasne vence ob krsti pokojne soproge kot tudi onim, ki so darovali za svete maše ali dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Hvala lepa monsignor ju V. Hribarju za opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za lepo urejen pogreb. Iskrena hvala družini John čeme, E. 154th St., in družini John Rcssa za veliko naklonjenost in brezplačno pomoč ob času smrti blagopokojne soproge. Hvala lepa društvu Marije Vnebovzete št. 103 JSKJ, Slovenski ženski zvezi in Oltarnemu društvu Marije Vnebovzete za opravljene zadušne molitve ob krsti blagopokojne sosestre Hvala vsem onim, ki so prišli pokojno soprogo kropit so pri nji čuli, me tolažili kot tudi onim, ki so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so meni ali pokojni dobrega storili. Draga in nezabna soproga. Močno mi srce krvavi, ko klečim nad Tvojim svežim grobom in iščem blagih spominov Tvojega dobrega srca srečnih dni zakonskega življenja. Jadnega srca in mili prošnji k Bogu Ti kličem: Počivaj v miru do svidenia v večnosti. Žalujoč: Ferdinand Ferjančič, soprog Cleveland, Ohio, 11. januarja 1939. VLOGE v'tejposojilpic -j so zavarovane do ' $5000 po Federal rU«.Mil Savings & Loan felIMiiPj Insurancc Corpo-Nffev.loil /M ration, Washlng- Sprejemamo osebne ta društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 U6ITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega "ENGLISH-SLOVENE READER" Lit --emu je znižana cena ^ flA in stane samo: ZD LiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. Skrivnosti ruskega carskga dwa •BWMOHMMMraiaiMBIMiainjIIUMllMMJ« .''VMMM —Častita mati, rešite mi že-1 no!' —Kaj je s tvojo ženo! — Bolna je, častita' mati, bolna je in jaz mislim, da ne bo dolgo živela, ako jo ne blagosloviš in ako se je ne usmiliš. Vem, da je v tem samostanu že marsikateri bolnik ozdravil, kateremu nobeden zdravnik ni mogel pomagati. Gaibriela se hudobno nasmeje. —Res je, kar govoriš, cigan, — povzame ona — v naši kapelici je že marsikateri bolnik ozdravil, ali to so bili sami častiti ljudje, a ne taka banda, kot ste vi. Cigan skoči. —Oho, predstojnica! — zavpije on. — Ali misliš, da se Mati Božja ne briga za nas, revne cigane? Ali misliš, da ona pomaga samo bogatašu? —Bog nima nobene zveze z lopovi, z ljudmi, ki nikoli ne gredo v cerkev in ki molijo samo takrat, ako so v nesreči. —Motiš se, častita mati! — odvrne cigan komaj zadržajoč Anton Palčič ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA svoj srd. — Tudi mi molimo, ali zato ni treba posebne hiše. Večkrat klečimo v gozdu, cerkev nam je celi svet. Mati Ana, ali nam reis ne maraš pomagati? Ali je vse laž, kar ljudje govorijo o tvoji dobroti? —Nisem jaz mati Ana! — odvrne nova predstojnica zasmehujoče. — Mati Ana ne vlada več tukaj. Sedaj sem tukaj jaz gospodarica! Cigan se udari z roko po če-lu. — Ali sem bil jaz slep, da nisem to že preje opazil?! — reče on. — Mati Ana ne bi nikdar tako neusmiljeno govorila. — No, ako že z menoj nimaš usmiljenja, častita mati, pomagaj vsaj moji ženi, moji ljubljeni roži od Teherana! Ne bom preživel njene smrti! —Roža od Teherana se piše tvojo žena? — vpraša pozorno sestra Gaibriela. — Potem ona najbrže niti ni katoličanka, nego mohamedanka? Cigan nekaj časa čaka z odgovorom, nato pa reče: —Da, častita mati, ona je Turkinja. Rešil sem jo iz harema! —Torej nevernica! — reče predstojnica. — Da tako osebo pustim v kapelico? — Ne, nikdar! — Raje naj pogine na cesti, kakor da oskruni božjo hišo s svoji prisotnostjo. Oči mladega cigana se za-bliskajc. On dvigne pest in zapreti opatici. —Boj se me, neusmiljena žena! Boj se mojega maščevanja! Ne maraš mi pomagati? Vedi torej, — od danes sem ti sovražnik. Tudi to je potrebno, da veš, da nisem navaden cigan, ampak da sem Kara Ahmed, hajduk, čigar glavo je vlada že ocenila. —Kara Ahmed se zaklinja, da se bo maščeval nad teboj in nad tvojim samostanom! —Spodila si me s svojega praga! Nočeš pomagati moji ženi! Nikdar ne bom tega pozabil, predstojnica! Ko je Gabriela slišala, kdo je ta človek, se je prestrašeno odmaknila. Ime Kara Ahmed ji je bilo poznano. Bil je najnevarnejši hajduk cele Rusije. Pred nekoliko časa se je naenkrat pojavil v okolici Moskve in je s svojo četo prestrašil prebivalce do skrajnosti. Kara Ahmed ni bil navaden lopov in morilec. Pripovedovali so, da se ni nikdar spravil nad siromaka, ampak da je samo strah in trepet 'bogatašev. Na smrt preplašena sestra Gabriela odide v samostan. Kara Ahmed je ostal nekoliko na svojem mestu, potem pa ves jezen strese z glavo in gre. V par minutah je izginil v gozdu. Sestra Gabriela pa priteče do svoje celice in zaklene vrata, ker se je bala, da ji je za petami. Počasi se je zbrala in umirila. Vedela je, da je Kara Ahmed maščevalen in da ne bo preje miroval, dokler se ji ne osveti. Ali se ni morala bati, da ji bo nekega dne napadel samostan? Ona se odloči, da takoj pod-vzame korake, in tako obvaruje samostan pred vsako nevarnostjo. Pokliče k sebi eno od redovnic in ji ukaže, naj takoj odide v vas, od tam pa z vozom v Moskvo. V Moskvi naj gre z njenim pismom k poveljniku posadke. Zvečer bo morebiti vojska že tukaj in tako se hajduk ne bo mogel maščevati. Redovnica se takoj poda na pot. Predstojnica tudi zapove, da se skrbno zaklenejo vsa vrata in izhodi in da se zastražijo vsa okna, skozi katera bi se vedno mogla pregledavati vsa okolica. Ali kljub vsem tem varnostnim odredbam, se je predstojnica čutila zelo nemirno. Vedno je mislila na hajduka in na njegove besede. Če vojska do večera ne pride, je več kakor sigurno, da bodo po noči napadli hajduki samostan. A kaj se bo potem zgodilo? --sestra Gabriela ni smela na to niti pomisliti. Cigani so pa šli daleč v gozd in hitro napravili šotore. Njihov kapetan Kara Ahmed je vzdignil svojo ženo, ki je ležala na vozu in jo položil na mehke blazine kraj ognja. Roža od Teherana je preživljala zadnje trenutke svojega življenja. V vročini so se ji vse bolj in vse hitreje vzdigovale prsi, a lice ji je postajalo vse bolj in bolj bledo. Kara Ahmed je bil obupan. Sedel je zraven, nje, držal njeno roko v svoji in gledal ne-srečnico. —Če bi jo bili sprejeli v samostan, bi ozdravela — je mrmljal — tukaj pri meni, večno na potu, ne more ozdrave-ti. Če bi jo negovali, če bi jo pregledal zdravnik, vem, da bi ji izgnal strup iz telesa. Strup! Ko se je spomnil na strup, zastalo mu je srce in krepko je stisnil pesti. Ta beseda "strup" vzbudila je v njem strašen spomin. Spomnil se je na povest svoje ljubezni, ki je obenem bila povest njegovega trpljenja. Kara Ahmed ni bil vedno cigan. Preje je bil dober in marljiv mladenič, ki je mirno živel v mali perzijski vasi. Od časa do časa je prišel v vas človek, čigar prihod je za stanovalce pomenil vedno strah in trepet. Bil je to izterjevalec davkov Abdula. Izterjevalci davkov so bili kruti in neusmiljeni ljudje, ki so imeli pravico, da vzamejo dolžnikom davka vse, kar so imeli, še več, oni so imeli tudi pravico, da jih zaprejo tako dolgo, dokler se ni našel kak prijatelj in plačal za njih dolžan davek. Najstrašnejši od teh pa je bil Abdula. V mestu je imel veliko palačo, ki si jo je pridobil z dolgotrajnimi terjatvami davkov. Država je namreč dala davek ljudem v zakup, pogodila se z zakupnikom za neko vsoto za gotov okraj, a zakupnik je potem sam iz-terjeval davek in pri tem seveda zelo mnogo zaslužil. Razen velike palače imel je Abdula tudi harem, veliko posestva, polja in gozdov. Kamorkoli je prišel, povsod so ga pričakovali z jezo in mržnjo, no pazili so, da to ne izdajo, ker je bil zelo ugledna oseba. Bil je velik ljubitelj žensk in kljub temu, da je sam bil izvanderno grd, mu je uspelo z denarjem dobiti za svoj harem marsikatero lepotico. ra Ahmed živel s svojo materjo v največji bedi. Ko je mati slišala, da pride Abdul, je pričela viti roke in jokati. Poznala ga je že več let in je vedela, kaj jo čaka. Ali Ahmed je upal, da bo vendarle ganil Abdulinovo srce. (Dalje prihodnjič) -o- "Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Ana Spilar LOVRENC EUN