Zbirka Delovni zvezki UMAR Delovni zvezek 3/2020, letnik XXIX Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Janja Pečar Objava in povzemanje prispevkov sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Avtorstvo je treba pripisati avtorju prispevka in ne Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Mnenja, ugotovitve in sklepi so namreč v celoti avtorjevi in ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/ Kratka vsebina: Delovni zvezek predstavlja cilje regionalne politike v obdobju 2021–2027 opredeljene v dokumentu Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027 (2019) in analizo kazalnikov za spremljanje teh ciljev. Cilji so, kljub COVID-19 krizi, še vedno aktualni. Pri cilju dvig kakovosti življenja v vseh regijah, kazalniki kakovosti življenja najpogosteje presegajo slovensko povprečje v osrednjeslovenski, gorenjski in koroški regiji. Pri cilju razvojno dohitevanje evropskih regij, kohezijska regija vzhodna Slovenija zaostaja za povprečjem slovenskih, madžarskih in hrvaških regij, ki jo obkrožajo, medtem ko je kohezijska regija zahodna Slovenija bolj razvita od povprečja slovenskih, avstrijskih in hrvaških regij, ki jo obkrožajo. Pri cilju zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik izstopata predvsem osrednjeslovenska v pozitivno smer, kjer je vrednost indeksa razvojne ogroženosti (IRO) najnižja in pomurska v negativno smer, Kjer je vrednost IRO najvišja. Obmejna problemska območja pa zaostajajo v razvoju že desetletja. Pri doseganju cilja mednarodnega medregionalnega razvojnega povezovanja in sodelovanja so najuspešnejše goriška, obalno-kraška in pomurska regija, ki so obenem tudi obmejne regije z daljšo tradicijo in bogatimi izkušnjami vključevanja v čezmejne projekte. Ključne besede: regionalna politika, regije, razvojne regije, cilji regionalne politike, kazalniki, spremljanje regionalne politike, kakovost življenja Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=34780675 ISBN 978-961-6839-47-1 (pdf) Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana Tel: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: mag. Tanja Čelebič (tanja.celebic@gov.si) Delovni zvezek: Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Avtorica: Janja Pečar (janja.pecar@gov.si) Delovni zvezek je lektoriran. Delovni zvezek je recenziran. Ljubljana, oktober 2020 Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Kazalo vsebine 1 Uvod .......................................................................................................................................................................................................1 2 Izhodišča, vizija in načela za regionalno politiko 2021–2027...........................................................................................2 2.1 Izhodišča za regionalno politiko 2021–2027...................................................................................................................2 2.2 Vizija in načela regionalnega razvoja..................................................................................................................................4 3 Cilji regionalne politike ...................................................................................................................................................................6 3.1 Prvi splošni cilj regionalne politike -dvig kakovosti življenja v vseh regijah......................................................6 3.1.1 Delo....................................................................................................................................................................................11 3.1.2 Izobrazba..........................................................................................................................................................................12 3.1.3 Dohodek...........................................................................................................................................................................13 3.1.4 Socialna izključenost ...................................................................................................................................................14 3.1.5 Zdravje..............................................................................................................................................................................15 3.1.6 Dostopnost......................................................................................................................................................................16 3.1.7 Prostor...............................................................................................................................................................................17 3.1.8 Stanovanje.......................................................................................................................................................................19 3.1.9 Okolje ................................................................................................................................................................................20 3.1.10 Kultura ............................................................................................................................................................................22 3.1.11 Upravljanje....................................................................................................................................................................23 3.1.12 Varnost ...........................................................................................................................................................................24 3.2 Drugi splošni cilj regionalne politike -razvojno dohitevanje evropskih regij ..................................................25 3.2.1 Specifični cilj 1: Hitrejši razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU.............................................26 3.2.2 Specifični cilj 2: Hitrejši razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3), merjeno z BDP po kupni moči na prebivalca............................................................................................27 3.2.3 Specifični cilj 3: Hitrejši razvoj kohezijske regije zahodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3), merjeno z BDP po kupni moči na prebivalca............................................................................................29 3.3 Tretji splošni cilj regionalne politike -zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik in razlik znotraj regij ....31 3.3.1 Prvi specifični cilj tretjega splošnega cilja -Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik .......................32 3.3.2 Drugi specifični cilj tretjega splošnega cilja -Ohranjanje poseljenosti in razvojne vitalnosti problemskih območij.............................................................................................................................................................35 3.4 Četrti splošni cilj regionalne politike -uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem....................................................36 4 Razvojne regije v luči ciljev regionalne politike za obdobje 2021–2027...................................................................40 4.1 Osrednjeslovenska regija ......................................................................................................................................................41 4.2 Obalno-kraška regija ...............................................................................................................................................................43 4.3 Gorenjska regija ........................................................................................................................................................................46 4.4 Goriška regija..............................................................................................................................................................................48 4.5 Savinjska regija..........................................................................................................................................................................50 Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 4.6 Jugovzhodna Slovenija..........................................................................................................................................................52 4.7 Pomurska regija ........................................................................................................................................................................54 4.8 Primorsko-notranjska regija.................................................................................................................................................57 4.9 Podravska regija........................................................................................................................................................................59 4.10 Koroška regija..........................................................................................................................................................................61 4.11 Posavska regija........................................................................................................................................................................64 4.12 Zasavska regija........................................................................................................................................................................66 5 Vpliv epidemije COVID-19 na cilje regionalne politike.....................................................................................................69 6 Sklep .....................................................................................................................................................................................................71 7 Priloga ..................................................................................................................................................................................................72 8 Seznam literature in virov ............................................................................................................................................................73 Kazalo slik, tabel in zemljevidov Slika 1: Indeks razvojne ogroženosti1, 2014 in 2019...................................................................................................................33 Slika 2: Kakovost življenja v osrednjeslovenski regiji, 2018-2020 .........................................................................................42 Slika 3: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, osrednjeslovenska regija, 2008–2018 ......................................................42 Slika 4: BDP na prebivalca v osrednjeslovenski in slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017....................................................................................43 Slika 5: Kakovost življenja v obalno-kraški regiji, 2018–2020 .................................................................................................44 Slika 6: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, obalno-kraška regija, 2008–2018 ...............................................................44 Slika 7: BDP na prebivalca v obalno-kraški in slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017..............................................................................................................45 Slika 8: Kakovost življenja v gorenjski regiji, 2018-2020...........................................................................................................46 Slika 9: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, gorenjska regija, 2008–2018........................................................................47 Slika 10: BDP na prebivalca v gorenjski in slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 .................................................................................................47 Slika 11: Kakovost življenja v goriški regiji, 2018-2020..............................................................................................................48 Slika 12: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, goriška regija, 2008–2018...........................................................................49 Slika 13: BDP na prebivalca v goriški in slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017......................................................................................................49 Slika 14: Kakovost življenja v savinjski regiji, 2018-2020 ..........................................................................................................51 Slika 15: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, savinjska regija, 2008–2018.......................................................................51 Slika 16: BDP na prebivalca v savinjski in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 .................................................................................................52 Slika 17: Kakovost življenja v jugovzhodni Sloveniji, 2018-2020...........................................................................................53 Slika 18: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, jugovzhodna Slovenija, 2008–2018 .......................................................53 Slika 19: BDP na prebivalca v jugovzhodni Sloveniji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017.....................................................................54 Slika 20: Kakovost življenja v pomurski regiji, 2018-2020 ........................................................................................................55 Slika 21: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, pomurska regija, 2008–2017.....................................................................55 Slika 22: BDP na prebivalca v pomurski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 ................................................................................56 Slika 23: Kakovost življenja v primorsko-notranjski regiji, 2018-2020.................................................................................57 Slika 24: BDP na prebivalca v SKM, EU= 100, primorsko-notranjska regija, 2008–2018...............................................58 Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 25:BDPnaprebivalcavprimorsko-notranjskiregijiinslovenskih,avstrijskih,madžarskihinhrvaškihmejnihregijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017..........................................................................................58 Slika 26: Kakovost življenja v podravski regiji, 2018-2020........................................................................................................59 Slika 27: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, podravska regija, 2008–2018 ....................................................................60 Slika 28: BDP na prebivalca v podravski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 ................................................................................60 Slika 29: Kakovost življenja v koroški regiji, 2018-2020.............................................................................................................62 Slika 30: BDP na prebivalca v SKM, koroška regija, EU = 100, 2008–2018..........................................................................62 Slika 31: BDP na prebivalca v koroški regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017.............................................................................................63 Slika 32: Kakovost življenja v posavski regiji, 2018-2020..........................................................................................................64 Slika 33: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, posavska regija, 2008–2018.......................................................................65 Slika 34: BDP na prebivalca v posavski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 ................................................................................65 Slika 35: Kakovost življenja v zasavski regiji, 2018-2020...........................................................................................................67 Slika 36: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, zasavska regija, 2008–2018........................................................................67 Slika 37: BDP na prebivalca v zasavski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 ................................................................................68 Tabela 1: Povezava med področji prvega splošnega cilja regionalne politike -dvig kakovosti življenja ter cilji SRS 2030, SPRS 2050 in EKP 2021–2027............................................................................................................................................7 Tabela 2: Vodilni in dopolnilni kazalniki prvega splošnega cilja regionalne politike – kakovost življenja po področjih.......................................................................................................................................................................................................8 Tabela 3: Stopnja delovne aktivnosti (v preb. 20-64 let), 2009–2019, v % ........................................................................12 Tabela 4: Delež prebivalcev, starih 25-64 let, s terciarno izobrazbo, 2009–2019, v % ..................................................13 Tabela 5: Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca, v EUR, 2008–20181 ..........................................................................14 Tabela 6: Stopnja tveganja socialne izključenosti, 2008–2018, v %.....................................................................................15 Tabela 7: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu, 2012–2018, leta ..............................................................16 Tabela 8: Delež prebivalcev (v %), ki živijo v kilometrski oddaljenosti od postajališč javnega potniškega prometa z različno pogostostjo voženj, 2019 .................................................................................................................................................17 Tabela 9: Funkcionalno degradirana območja (FDO), regije, 2017-2020...........................................................................18 Tabela 10: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti po kakovosti stanovanja, 2008–2018, v %.......................................20 Tabela 11: Delež priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje (JKO), 2012–2018, %................................................21 Tabela 12: Število obiskov splošnih knjižnic na prebivalca, 2010–2018.............................................................................22 Tabela 13: Volilna udeležba na državnozborskih volitvah, 2014 in 2018, v % .................................................................23 Tabela 14: Delež gospodinjstev, ki so poročala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, 2008–2018, v %......................................................................................................................................................24 Tabela 15: Vodilni in dopolnilni kazalniki drugega splošnega cilja regionalne politike in treh specifičnih ciljev znotraj tega splošnega cilja .................................................................................................................................................................26 Tabela 16: Bruto domači proizvod na prebivalca, v SKM, EU=100, 2008–2018...............................................................27 Tabela 17: Bruto domači proizvod na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, EU=100 , 2008–2018.......................................................................................................................28 Tabela 18: Bruto domači proizvod na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS1, v SKM, sosednje regije ob KRVS=100 , 2008–2017 ..........................................................................28 Tabela 19: Razvitost KRVS gledna povprečno v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, BDP na prebivalca, v SKM, sosednje regije ob KRVS1 =100, 2008–2017......................................................................................29 Tabela 20: Bruto domači proizvod na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, hrvaških in italijanskih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS1, v SKM, EU=100, 2008–2018.......................................................................................................................30 Tabela 21: Bruto domači proizvod na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, hrvaških in italijanskih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, sosednje regije ob KRZS=100, 2008–2017.............................................................................30 Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 22: Razvitost KRZS1 glede na povprečno v slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, BDP na prebivalca, v SKM, sosednje regije ob KRZS =100, 2008–2017..............................................................31 Tabela 23: Vodilni in dopolnilni kazalniki tretjega splošnega cilja regionalne politike – zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik in dveh specifičnih ciljev znotraj tega splošnega cilja...............................................................................32 Tabela 24: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca, v evrih, 2008–2018......................................................................34 Tabela 25: Prebivalstvo in poseljenost v Sloveniji.......................................................................................................................35 Tabela 26: Vodilni in dopolnilni kazalnik četrtega splošnega cilja regionalne politike................................................38 Tabela 27: Projekti ETS (brez programa ESPON in URBACT) s slovenskim projektnimi partnerji v programskem obdobju 2014–2020, stanje 9.7.2020...............................................................................................................................................39 Tabela 28: Kratko poimenovanje kazalnikov 1. cilja regionalne politike ...........................................................................40 Tabela 29: Kazalniki 1. splošnega cilja regionalne politike, indeksi ravni, regije, Slovenija = 100............................41 Zemljevid 1: Regije v programih čezmejnega sodelovanja v obdobju 2014–2020.......................................................37 Zemljevid 2: NUTS 3 regije v Sloveniji in NUTS 3 regije v Italij, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, ki mejijo na slovenske NUTS 3 regije ........................................................................................................................................................................72 Kratice AIO – Anketa o izobraževanju odraslih, ANP – Raziskovanje Aktivno in neaktivno prebivalstvo, ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje, AVP – Agencija za varnost prometa, BDP – bruto domači proizvod, CEF – Evropski finančni instrument za naložbe v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, CLLD – Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, COSME – Evropski program za mala in srednja podjetja, CTN – Celotne teritorialne naložbe, DAK – Delovno aktivno prebivalstvo, DRI – DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, DRI – development risk index, DRSV – Direkcija Republike Slovenije za vode, DVK – Državna volilna komisija, EGN – European Geoparks Network, EHIS – Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu, EK – Evropska komisija, EKP 2021–2027 – Evropska kohezijska politika v obdobju 2021–2027, ERASMUS+ – Evropski program na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ESPON – European Spatial Planning Observation Network, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS+ – Evropski socialni sklad, ETS – Evropsko teritorialno sodelovanje, EU – Evropska unija, EU-Silc – Evropska raziskava o dohodku in življenjskih pogojih (Anketa o življenjskih pogojih), EUR – euro, EZTS – Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, FDO – Funkcionalno degradirana območja, FF – Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, GGN – Global Geoparks Network, GIAM – Geografski inštitut Antona Melika, HORIZON – Okvirni program EU za raziskave in inovacije, INTERREG – Evropsko teritorialno sodelovanje, GITM – indeks telesne mase, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IRO – indeks razvojne ogroženosti, JKO – javno kanalizacijsko omrežje, JPP – javni potniški promet, KRVS – Kohezijska regija vzhodna Slovenija, KRZS – Kohezijska regija zahodna Slovenija, KS – Kohezijski sklad, KV IRO – Koeficient variacije Indeksa razvojne ogroženosti, LAU 2 – Lokalne administrativne teritorialne enote, raven 2 (občine), LIFE+ – evropski finančni mehanizem na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, MGRT – Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in tehnologijo, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, MSP – mala in srednja podjetja, MZI – Ministrstvo za infrastrukturo, NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje, NUK – Narodna univerzitetna knjižnica, NUTS 2 – Klasifikacija statističnih teritorialnih enot, raven 2 (kohezijski regiji), NUTS 3 – Klasifikacija statističnih teritorialnih enot, raven 3 (statistične regije), OP – Operativni program, OPO – obmejna problemska območja, PTŽ – pričakovano trajanje življenja, RAMSAT – Revitalizing Remote And Mountainous areas through Sustainable Alternative Tourism, RRA – regionalna razvojna agencija, RRA LUR – Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, RRD – raziskovalno-razvojna dejavnost, RRP – Regionalni razvojni program, SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, SI PP – Slovenski projektni partnerji, SKM – standardi kupne moči, SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije, SRS 2030 – Strategija razvoja Slovenije 2030, SURS – Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Statistični urad Republike Slovenije, SVRK – Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, TC – tematski cilj, UMAR – Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, URBACT – program ETS za trajnostni urbani razvoj, URSZR – Uprava Republike Slovenije za reševanje, ZMAR – Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ZRC – Znanstveno raziskovalni center, ZRSVN – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Povzetek Področje regionalnega razvoja nima svoje sektorske strategije, zato je bilo v letu 2019 na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo (MGRT) pripravljeno gradivo1, ki določa usmeritve in cilje regionalne politike v programskem obdobju 2021–2027 in s katerim se je seznanila Vlada RS. Obenem je Vlada RS sprejela tudi načrt sodelovanja ministrstev pri pripraviregionalnihrazvojnihprogramov (RRP)2kot podlago deležnikom v regijah za pripravo RRP v programskem obdobju 2021–2027. V delovnem zvezku predstavljamo cilje regionalne politike in analizo na osnovi kazalnikov za spremljanje ciljev opredeljenih v omenjenih vladnih gradivih. V programskem obdobju 2021–2027 ima regionalna politika štiri splošne cilje, s katerimi bo krepila razvojne moči regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti. Usmerjeni so na: (i) izboljšanje kakovosti življenja v vseh regijah, (ii) razvojno dohitevanje evropskih regij, (iii) zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik in (iv) mednarodno medregionalno povezovanje in sodelovanje. Pretežni del delovnega zvezka je nastajal pred krizo COVID-19. Vendar so tudi ob novo nastali situaciji vsi strateški cilji še vedno aktualni, koronakriza pa bo vplivala na specifične cilje v regijah in ciljne vrednosti, ki si jih bodo začrtale razvojne regije. Ob tem bo potrebno upoštevati stopnjo razvoja, specializacijo, usmerjenost regij, obenem pa tudi prizadetost zaradi koronakrize, njihovo odpornost in sposobnost odzivanja. Poseben izziv prihodnjega programskega obdobja bo, kako čimbolj učinkovito počrpati sredstva, do katerih je Slovenija upravičena. Teh sredstev bo zaradi koronakrize bistveno več kot je bilo pričakovati pred nastopom pandemije. Zaradi številnih potreb na lokalni in regionalni ravni ter kratkega roka koriščenja v nekaterih primerih, obstaja nevarnost, da bodo sredstva koriščena preveč razpršeno in neučinkovito. Zato bo še posebej pomembno, da bo naslavljanje lokalnih in regionalnih razvojnih vprašanj celovito in strateško, z medsebojnim usklajenim delovanjem in povezovanjem vseh deležnikov na lokalni, regionalni in državni ravni. Prvi cilj regionalne politike se nanaša na dvig kakovosti življenja v vseh regijah. Kakovost življenja je večdimenzionalen pojem in zaradi kompleksnosti je tudi njegovo merjenje zahtevno. Izmerili smo ga z 12 kazalniki na 12 področjih kakovosti življenja, določenih v vladnem gradivu. Ta se med seboj prepletajo in vplivajo eden na drugega, kar se zrcali v skupni kakovosti življenja v regijah. Uporabljeni kazalniki kakovosti življenja najpogosteje presegajo slovensko povprečje v osrednjeslovenski, gorenjski in koroški regiji. Med njimi najbolj izstopa osrednjeslovenska regija zaradi svoje centralne vloge s številnimi dejavnostmi in funkcijami nacionalnega pomena. Tudi v gorenjski regiji je kakovost življenja visoka na vseh obravnavanih področjih, še posebej pa izstopa po nizkem tveganju za socialno izključenost in visoki kakovosti stanovanj. V koroški regiji je visok občutek varnosti prebivalstva, precej manj kot v ostalih regijah pa je tu funkcionalno degradiranega prostora zaradi opustitve dejavnosti. Na drugi strani pa so posavska, zasavska in pomurska regija, ki imajo redke kazalnike, ki presegajo slovensko povprečje. Pri tem na poseben način izstopata pomurska in zasavska regija, ki ne dosegata slovenskega povprečja skoraj pri nobenem kazalniku kakovosti življenja, imata pa najvišje vrednosti, ki večkrat presegajo slovensko povprečje, na področju varnosti, kar potrjuje že večkrat ugotovljeno dejstvo, da kakovost življenja ni odvisna samo od materialnega stanja prebivalstva. Zmanjšanje zaostanka za sosednjimi regijami, ki se nanaša na drugi cilj regionalne politike, je za marsikatero regijo lažje dosegljivo kot približevanju povprečju EU. Slednje je dolgoročni razvojni cilj Slovenije, temu pa naj bi sledile tudi regije. Vendar je zaostanek za povprečno evropsko razvitostjo v marsikateri regiji prevelik in cilj prezahteven. Njegovo uresničevanje je odvisno tudi od različnih izhodišč v gospodarski razvitosti ter odpornosti in sposobnosti odzivanja na COVID-19 krizo, zato je zmanjšanje zaostanka za sosednjimi regijami lažje dosegljivo. Kohezijska regija vzhodna Slovenija zaostaja za povprečjem 1 Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. 2 Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027 (2019). Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 regij v svoji soseščini za 7 %, pri tem sta bolj razviti od soseščine jugovzhodna Slovenija in savinjska regija. Hitreje bosta dohiteli npr. obalno-kraško in avstrijske regije kot evropsko povprečje, ker za njimi manj zaostajata. Najslabša, zasavska regija, dosega 60 % povprečja sosednjih regij KRVS (kohezijska regija vzhodna Slovenija) in je na ravni Karlovačke županije na Hrvaškem, obenem pa zaostaja za Zagrebačko županijo le za 3 indeksne točke, zato jo bo lažje dohitela in morda kmalu prehitela. V KRZS (kohezijska regija zahodna Slovenija) so vse regije bolj razvite od povprečja svoje soseščine, zato bi morali goriška in gorenjska regija, kot najmanj razviti med KRZS, zmanjšati zaostanek predvsem za jugovzhodno Slovenijo, osrednjeslovenska za Celovcem (okrožje Klagenfurt-Villach) in Trstom (provinca Trieste), prav tako pa tudi obalno-kraška. Pomemben cilj v doseganju skladnejšega regionalnega razvoja je zmanjšanje notranjih razlik v regijah, med občinami in geografskimi območji, na kar se nanaša tretji cilj regionalne politike. Čeprav medregionalne razlike v mednarodni primerjavi v Sloveniji niso velike, so tudi te za Slovenijo pomembne, ker vplivajo na uspešen razvoj celotne države. Indeks razvojne ogroženosti (IRO) kaže, da v razvoju izstopata predvsem dve regiji, (osrednjeslovenska v pozitivno smer, kjer je vrednost IRO najnižja in pomurska v negativno smer, kjer je vrednost IRO najvišja), med ostalimi regijami pa so razlike manjše. V zadnjih petih letih so se vrednosti kazalnikov, ki sestavljajo IRO, v večini regij izboljšale, vendar bolj v bolj razvitih regijah, tako da se medregionalne razlike niso zmanjšale. Še večje so razlike na nižji teritorialni ravni, kar predstavlja oviro bodočega razvoja. Obmejna problemska območja (OPO) zaostajajo v razvoju kljub več desetletnim prizadevanjem za pospešitev njihovega razvoja. Za ta območja je pomembno predvsem, da se ohranja njihova vitalnost, saj so demografska gibanja zelo zaskrbljujoča. Zaradi nizke rodnosti in migracij v druge regije Slovenije in v tujino upada delež mladega prebivalstva. Perifernost, slabšo dostopnost, ter pomanjkanje storitev splošnega pomena pa lahko izboljša sodobna informacijska in komunikacijska infrastruktura, ki lahko deloma nadomesti tudi pomanjkanje delovnih mest z delom na daljavo. Četrti splošni cilj regionalne politike dopolnjuje predhodne tri z usmeritvijo v mednarodno medregionalno razvojno povezovanje in sodelovanje. To povezovanje je za spodbujanje regionalnega razvoja izjemnega pomena zaradi številnih pozitivnih učinkov na lokalno prebivalstvo, njihovo kvaliteto življenja, institucije in državo kot celoto. Dragocene so izmenjave izkušenj in dobrih praks na širšem območju. Višina dodeljenih Evropskih sredstev za regionalni razvoj (ESRR) na prebivalca v regijah kaže, da k sodelovanju v projektih Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) pripomore dobro delovanje različnih institucij v regijah, predvsem izobraževalne in raziskovalne, ki delujejo tudi na nacionalni ravni, kot je to značilno za osrednjeslovensko regijo. Na drugi strani pa je kadrovska podhranjenost v regijah, oziroma pomanjkanje človeških virov, ki se jim pridružuje še pomanjkanje finančnih virov institucij, eden večjih omejitvenih dejavnikov, ki onemogoča pogostejše sodelovanje v Interreg projektih v manjših regijah. Kljub temu so tudi nekatere manjše regije zelo uspešne pri koriščenju sredstev ETS. Predvsem izstopajo goriška, obalno-kraška in pomurska regija, ki imajo v programskem obdobju 2014–2020 v potrjenih projektih največ dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca, ki je tudi večje kot v osrednjeslovenski regiji in presega slovensko povprečje. To so obenem tudi obmejne regije z daljšo tradicijo in bogatimi izkušnjami vključevanja v čezmejne projekte. Poleg oblikovanja realnih, kvantificiranih in merljivih ciljev sta sestavni del razvojnega procesa tudi spremljanje in vrednotenje razvoja. Dosedanje celovito vsebinsko spremljanje področja regionalnega razvoja je pomanjkljivo. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja3 ne določa več, da se pripravi samostojna strategija regionalnega razvoja in tudi ne zahteva obvezne priprave poročil, ki bi celostno obravnavala učinke horizontalnih ukrepov in stanje na področju regionalne politike. Posledično se tudi ni oblikoval celovit sistem za spremljanje regionalnega razvoja. Cilji regionalne politike z vodilnimi in dopolnilnimi kazalniki za spremljanje, ki so predstavljeni v tem delovnem zvezku, so ob kazalnikih spremljanja na projektni ravni v razvojnih regijah, primerna osnova za oblikovanje celovitega in poenotenega sistema spremljanja strateških ciljev regionalne politike na regionalni in nacionalni ravni, kar bi bilo potrebno tudi sistemsko urediti. 3 ZSRR-2. Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Summary As the sector of regional development does not have its own sectoral strategy, in 2019 the Ministry of Economic Development and Technology (MGRT) prepared a document4 setting out the orientations and objectives of regional policy in the programming period 2021–2027, which was presented to the Government. At the same time, the Government also adopted a plan for the participation of ministries in the preparation of regional development programmes (RDPs)5 as a basis for stakeholders in the regions for the preparation of RDPs in the programming period 2021–2027. The working paper presents regional policy objectives together with an analysis based on indicators for monitoring the objectives defined in the above-mentioned government document. In the programming period 2021-2027, regional policy has four general objectives for the strengthening of the development capacity of regions on the basis on their own development potential and global opportunities. They focus on: (i) improving the quality of life in all regions, (ii) catching up with European regions, (iii) reducing regional development disparities and (iv) international interregional integration and cooperation. Most of the working paper was prepared before the COVID-19 crisis, but the strategic objectives nevertheless also remain relevant in the new situation. However, the coronavirus crisis will affect the specific objectives in the regions and the target values set by the development regions. In this context, it will be necessary to take into account the level of development of regions, their specialization and orientation, as well as the extent to which they were affected by the corona crisis and their resilience and ability to respond. A particular challenge for the next programming period will be how to efficiently draw on the funds Slovenia is eligible for. Due to the COVID-19 crisis, these funds will be significantly higher than expected before the outbreak of the pandemic. Because of the many needs at local and regional level and the short time available for absorption in some cases, there is a risk that the funds will be spread too widely and used inefficiently. It will therefore be particularly important to address local and regional development issues in a comprehensive and strategic manner, with coordinated action and cooperation between all stakeholders at local, regional and national level. The first objective of regional policy is to improve the quality of life in all regions. Quality of life is a multidimensional concept which is difficult to measure because of its complexity. We have measured it using 12 indicators in 12 areas of quality of life as defined in the government document. These areas are intertwined and influence each other, which is reflected in the overall quality of life in the regions. The quality of life indicators most often exceed the Slovenian average in the Osrednjeslovenska, Gorenjska and Koroška regions. Among them, the Osrednjeslovenska region stands out the most given its central role with numerous activities and functions of national importance. In the Gorenjska region, too, quality of life is high in all areas under consideration. It is characterised in particular by a low risk of social exclusion and a high quality of housing. In the Koroška region, the population has a high sense of security. This region also has a much smaller number of areas that are functionally degraded due to the abandonment of activities than other regions. On the other hand, in the Posavska, Zasavska and Pomurska regions, only a few indicators exceed the Slovenian average. The Pomurska and Zasavska regions stand out in a special way: while they achieve the Slovenian average in almost none of the quality of life indicators, they have the highest indicator values in the area of security (several times above the Slovenian average), which confirms the fact that the quality of life is not only dependent on the material conditions of the population. 4 Objectives, guidelines and instruments of regional policy and strategic starting points for spatial development for the preparation of regional development programs 2021-2027. (2019). Ljubljana: Ministry of Economic Development and Technology. 5 Operational plan for the participation of ministries in the preparation of regional development programmes. (2019). Ljubljana: Ministry of Economic Development and Technology. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Catching up with neighbouring regions, which is another regional policy objective, is easier to achieve for many regions than catching up with the EU average. The latter is Slovenia's long-term development objective and the regions should pursue it over a longer period. However, in many regions the gap with the EU average is too wide and the objective too ambitious. Its implementation also depends on different starting points in economic development and on the resilience and ability of regions to respond to the COVID-19 crisis. The reduction of the gap with neighbouring regions is therefore easier to achieve. The cohesion region of Vzhodna Slovenia lags behind the average of its neighbouring regions by 7%, with Jugovzhodna Slovenija and the Savinjska region being more developed than their neighbourhood. It will be easier to catch up with for example the Obalno-kraška region or the Austrian regions than with the EU average, because they lag behind them less. The worst region, Zasavska, reaches 60% of the average of the neighbouring Vzhodna Slovenija region and is at the level of Karlovačka županija in Croatia. At the same time, it lags only 3 index points behind Zagrebačka županija and will therefore catch up with it (and maybe even overtake it soon) more easily. In the cohesion region of Zahodna Slovenia, all regions are more developed than the average of their neighbourhood. The Goriška and Gorenjska regions, the least developed among the Zahodna Slovenija regions, should therefore reduce their lags particularly behind Jugovzhodna Slovenija, and the Osrednjeslovenska region should reduce their legs behind, Klagenfurt (the Klagenfurt-Villach district) and Trieste (the province of Trieste); the same is true for the Obalno-kraška region. An important objective in achieving more balanced regional development is to reduce internal regional disparities, i.e. disparities between municipalities and geographical areas, which is the third regional policy objective. Although interregional differences are not significant in Slovenia in international comparison, they are also important for Slovenia because they affect the successful development of the whole country. According to the development risk index (DRI), two regions stand out in terms of development (Osrednjeslovenska in a positive way as its DRI value is the lowest and Pomurska in a negative way, as its DRI value is the highest), the differences between other regions being smaller. Over the last five years, the values of the indicators that make up the DRI have improved in most regions, but more in more developed regions, so that interregional disparities have not narrowed. The differences at a lower territorial level are even greater and constitute an obstacle to future development. Problematic border areas lag behind in development in spite of decades of efforts to accelerate development. It is particularly important for these areas to maintain their vitality, as demographic trends are a cause of great concern. Due to the low birth rates and migration to other Slovenian regions and abroad, the share of the young population declines. However, the peripheral location, poorer accessibility and lack of services of general interest can be improved by a modern information and communication infrastructure, which can partly compensate for the lack of jobs through teleworking. The fourth general regional policy objective complements the previous three by focusing on international interregional development integration and cooperation. This integration is of great importance in promoting regional development because of its many positive effects on the local population, their quality of life, institutions and the country as a whole. The exchange of experience and good practice in the wider region is particularly valuable. The level of European Regional Development Fund (ERDF) allocations per capita in the regions shows that the participation in European Territorial Cooperation (ETC) projects crucially depends on good cooperation between various institutions, among which education and research institutions, which also operate at national level, play a very important role (as typical of the Osrednjeslovenska region). On the other hand, a lack of human resources, accompanied by a lack of financial resources of institutions, is one of the main limiting factors preventing more frequent participation in Interreg projects in smaller regions. Nevertheless, some smaller regions are also very successful in drawing on ETC funds, particularly Goriška, Obalno-kraška and Pomurska, which have the highest ERDF allocations per capita for approved projects in the 2014-2020 programming period. They are higher than in the Osrednjeslovenska region and also above the Slovenian average. At the same time, these are border regions with a long tradition and rich experience in cross-border projects. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 In addition to setting realistic, quantified and measurable objectives, monitoring and evaluation of development is also an important part of the development process. Until now, Slovenia has lacked an efficient and comprehensive monitoring system. The Promotion of Balanced Regional Development Act6 no longer requires the preparation of a separate regional development strategy. Nor does it require the mandatory preparation of reports that would comprehensively address the effects of horizontal measures and the situation in the area of regional policy. As a result, no comprehensive system of regional development monitoring has been developed yet. The objectives of regional policy with leading and complementary monitoring indicators presented in this paper, together with indicators at project level in development regions, form a suitable basis for the establishment of a comprehensive and uniform system for monitoring strategic regional policy objectives at regional and national level, which should also be regulated systemically. 6 ZSRR-2. Official Gazette of the RS, Nos 20/11, 57/12 and 46/16. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 1 Uvod Področje spodbujanja regionalnega razvoja nima svoje samostojne strategije. ZSRR-2 ne določa več priprave samostojne strategije regionalnega razvoja, ampak je ta v osnovi določena z nadrejenim strateškim dokumentom – Strategijo razvoja Slovenije. Odsotnost samostojne strategije za področje regionalnega razvoja ima tudi določene negativne posledice. Te se kažejo predvsem v odsotnosti celovitega sistema spremljanja, ki bi bilo enotno za vse razvojne regije. Prav tako tudi ni periodičnih poročil o izvajanju politike regionalnega razvoja, ki bi kritično ovrednotila uspešnost politike. Pomanjkanje takega strateškega dokumenta je vodilo MGRT, ki je odgovorno za vodenje politike regionalnega razvoja k pripravi gradiva, ki opredeljuje cilje, usmeritve in instrumente regionalne politike v obdobju 2021–2027 in s katerim se je seznanila vlada (Cilji, usmeritve in…, 2019). Obenem je Vlada sprejela tudi operativni načrt za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027 (Operativni načrt o…, 2019). Oba dokumenta sta podlaga za vsebinsko in operativno usmerjanje priprave regionalnih razvojnih programov v prihodnjem programskem obdobju. V Delovnem zvezku smo se osredotočili na predstavitev strateških ciljev regionalnega razvoja v programskem obdobju 2021–2027 in kazalnikov za njihovo spremljanje. V pretežni meri smo sledili vsebini dokumenta Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027 (2019), pri dveh ciljih pa smo predlagali drugačna kazalnika. Najprej so predstavljeni vsi cilji z ustreznimi vodilnimi in tudi dopolnilnimi kazalniki in analizo, ki prikazuje razlike med regijami po posameznih ciljih. Zajema časovno obdobje pretežno od leta 2008 dalje do vključno zadnjih razpoložljivih podatkov (večinoma leto 2018). Podatki lahko služijo tudi kot izhodiščno stanje pripravljavcem RRP v razvojnih regijah, obenem pa so v pomoč pri določanju ciljnih vrednosti, ki se bodo med regijami razlikovale glede na izhodiščno stanje, specializacijo regije in specifične cilje. Delovnemu zvezku je dodana tudi analiza posameznih razvojnih regij, kjer so vsi strateški cilji regionalnega razvoja prikazani po razvojnih regijah. Prikazani so podatki, ki so bili na voljo do meseca julija 2020. Delovni zvezek je lahko v pomoč pripravljavcem strateških delov RRP in pri oblikovanju enotnega sistema spremljanja regionalne politike. Smiselno bi bilo, da bi nabor kazalnikov uporabljali nosilci razvoja v vseh razvojnih regijah za spremljanje strateških delov RRP. Istočasno pa so lahko osnova za spremljanje strateških ciljev regionalne politike na nacionalni ravni. Sistem spremljanja se lahko po potrebi dograjuje in prilagaja boljšim kazalnikom, če bodo na voljo. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 2 Izhodišča, vizija in načela za regionalno politiko 2021–2027 2.1 Izhodišča za regionalno politiko 2021–2027 Strategija razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) je krovni okvir razvoja Slovenije. SRS 2030 je bila sprejeta leta 2017 in predstavlja okvir za vse ostale podrejene strateške dokumente oz. usmeritve. V uvodnem delu SRS 2030 poudarja, da je za učinkovito uresničevanje strategije ključnega pomena okrepitev prepletenosti in usklajenosti med sektorskimi politikami in nosilci razvoja na različnih ravneh. Izpostavlja potrebo po skladnosti in celovitosti politik na nacionalni ravni, ki morajo biti usklajene tako po vsebinski kot finančni plati in jo bo moč doseči z vzpostavitvijo mehanizmov horizontalnega in večnivojskega sodelovanja, povezovanja vsebin, razumevanja presečnih tematik ter celovitega načrtovanja, izvajanja in spremljanja teh politik. Cilji predstavljajo podlago za oblikovanje prednostnih nalog in ukrepov Vlade Republike Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov (Strategija razvoja Slovenije, 2017). Na področju regionalnega razvoja nimamo posebne strategije, ki bi opredeljevala razvoj tega področja. Prva in edina strategija regionalnega razvoja je bila sprejeta 2001 (Piry, 2003), kasneje pa je prevladalo stališče, da je tudi za regionalno raven dovolj strateški okvir države, ki je določen v krovni strategiji razvoja Slovenije. Julija 2019 je Vlada sprejela Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027, obenem pa se je seznanila tudi z dokumentom Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027 (2019), ki bolj natančno opredeljuje ključne cilje, usmeritve in instrumente regionalne politike, ki izhajajo iz ciljev SRS 2030. Osrednji cilj SRS 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničili naj bi ga z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem preko petih strateških usmeritev, ki so ključne za doseganje osrednjega cilja SRS2030. Te so: (i) vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, (ii) učenje za in skozi življenje, (iii) visoko produktivno gospodarstvo, (iv) ohranjeno zdravo naravno okolje in (v) visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja. V okviru strateških usmeritev je SRS 2030 določila dvanajst razvojnih ciljev na medsebojno povezanih in soodvisnih področjih, ki so ključna za uresničitev strateških usmeritev. Iz tega izhaja tudi prvi cilj regionalne politike. Zakonski okviri regionalne politike so naslednje izhodišče ciljev regionalnega razvoja. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)7 določa, da je RRP temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni. Strateški del vsebuje analizo regionalnih razvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in prednosti regije, razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju ter razvojno specializacijo regije. Programski del pa vsebuje programe za spodbujanje razvoja v regiji s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter določi sistem spremljanja, vrednotenja in organiziranosti izvajanja regionalnega razvojnega programa. Sprejme ga razvojni svet regije in potrdi svet regije najpozneje decembra leta pred letom, v katerem se konča prejšnje programsko obdobje. RRP se pripravi po metodologiji, ki jo je predpisala Vlada Republike Slovenije z Uredbo o regionalnih razvojnih programih.8 Slednja določa vsebino RRP, postopek priprave RRP v regiji in usklajenost s strategijo razvoja Slovenije in razvojnimi politikami. Regija mora pri pripravi RRP pridobiti tudi smernice ministrstva, pristojnega za prostor, glede prostorskega razvoja v regiji. RRP se pripravlja po programu priprave, ki ga sprejme in javno objavi razvojni svet regije. 7 Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16. 8 Uradni list RS, št. 69/12 in 78/15. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Državni program razvojnih politik (DPRP) in srednjeročna fiskalna strategija sta osnovi za izvedbo strateških usmeritev države. DPRP je dokument, ki vsebinsko opredeljuje in finančno vrednoti prioritete vlade za naslednja štiri leta. Prioritete se ujemajo s cilji v Strategiji razvoja Slovenije. DPRP zajema politike, vire sredstev in predlog ukrepov za dosego ciljev9, kar je povezano tudi s cilji na področju regionalne politike. Srednjeročna fiskalna strategija je dokument vlade, ki vsebuje podroben finančni načrt vlade za uresničevanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev države. V letu 2020 in 2021 se omenjena dokumenta ne pripravita zaradi zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19.10 Obvezno izhodišče regionalne politike so tudi strateške usmeritve prostorskega razvoja. V skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2)11 je regionalni prostorski plan podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa, ki mora biti sprejet pred RRP ali sočasno z njim. Regionalni prostorski plan je namreč prostorski strateški akt, s katerim se država in občine na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS), drugih razvojnih aktov države in razvojnih ciljev EU, dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne regije in določijo njene bistvene razvojne priložnosti. Tudi evropska kohezijska politika je izhodišče regionalne politike. Evropska komisija je za naslednji dolgoročni proračun EU posodobila kohezijsko politiko, ki je glavna naložbena politika EU. V obdobju 2021–2027 bo usmerjala naložbe na pet prednostnih področij oz. ciljev: – Cilj 1: Pametnejša Evropa – spodbujanje inovacij, digitalizacije, gospodarske preobrazbe in podpora malim in srednje velikim podjetjem. – Cilj 2: Okolju prijaznejša, brezogljična Evropa – izvajanje Pariškega sporazuma, vlaganje v energetski prehod in obnovljive vire ter boj proti podnebnim spremembam. – Cilj 3: Bolj povezana Evropa – spodbujanje strateških prometnih in digitalnih omrežij. – Cilj 4: Bolj socialna Evropa – uveljavljanje evropskega stebra socialnih pravic in zagotavljanje podpore ustvarjanju kakovostnih zaposlitev, izobraževanju, spretnosti in znanja, socialni vključenosti in enakemu dostop do zdravstvenega varstva. – Cilj 5: Evropa, bliže državljanom – podpora lokalno vodenim strategijam in trajnostnemu razvoju mest v EU. Naložbe v regionalni razvoj se bodo osredotočale predvsem na 1. in 2. cilj. Tem prednostnim področjem bo dodeljenih med 65 % in 85 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS), glede na raven blaginje držav članic. Do finančnih sredstev kohezijske politike bodo še naprej upravičene vse regije, vendar po treh kategorijah glede na razvitost: (i) manj razvite regije, (ii) regije v prehodu in (iii) bolj razvite regije (Nova kohezijska politika, 2019). Strateške usmeritve nove Evropske komisije (EK) so tudi izhodišče regionalne politike. Strateške usmeritve nove EK se osredotočajo na šest prednostnih področij evropske politike v naslednjih petih letih: – Evropski zeleni dogovor – postati prva podnebno nevtralna celina. – Evropa, pripravljena na digitalno – opolnomočenje državljanov z novo generacijo tehnologij. – Gospodarstvo, ki deluje za ljudi – prizadevanje za socialno pravičnost in blaginjo. – Močnejša Evropa v svetu – krepitev naše odgovorne vloge na svetovni ravni. – Spodbujanje našega evropskega načina življenja – zaščita naših državljanov in naših vrednot. – Nova spodbuda za evropsko demokracijo – spodbujanje, varovanje in krepitev naše demokracije (Politične usmeritve naslednje…, 2019). 9 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah (ZJF-H). Uradni list RS, št. 13/18. 10 Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Uradni list RS, št. 61/20. 11 Uradni list RS, št. 61/17. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 EK je že sprejela novo strategijo za rast12, katere glavni cilj je preoblikovanje evropskega gospodarstva v sodobno gospodarstvo, ki bo povečalo svojo konkurenčnost z učinkovitim izkoriščanjem virov in spremembo podnebnih in okoljskih izzivov v priložnosti na vseh področjih. Poleg zelene preobrazbe bo ključnega pomena pri razvoju sodobnega gospodarstva tudi digitalna preobrazba. Regionalna politika mora biti usklajena tudi s strateškimi cilji resornih politik. Svoje strateške usmeritve imajo tudi posamezni sektorji.13 Vse strateške usmeritve, razvojne in varstvene potrebe oz. večje projekte, ki so relevantni za posamezno regijo, morajo le-te vključiti v svoje RRP. 2.2 Vizija in načela regionalnega razvoja Vizija regionalnega razvoja Slovenije izhaja iz splošnih načel regionalnega razvoja, ki so določena v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)14: – regionalna politika je teritorialno zgrajena več nivojsko (lokalne skupnosti, območna razvojna partnerstva, razvojne regije, kohezijski regiji, državna raven, raven EU); – trajnostni sonaravni razvoj je obveznost nosilcev odločanja na vseh teritorialnih ravneh; – usmerjena je na celotno ozemlje, vendar so njeni ukrepi prilagojeni posebnostim posameznih območij; – je prilagodljiva in hitro odzivna na razvojne probleme; – značilno je usklajevanje med nosilci odločanja na vseh teritorialnih ravneh; – partnerstvo med lokalnimi skupnostmi, združenji gospodarstva in nevladnim sektorjem; – partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem; – razvojne spodbude so osredotočene in programsko usmerjene na podlagi usklajenih nacionalnih/sektorskih usmeritev in prioritet ter regionalnih razvojnih programov za doseganje sinergij v okviru dogovorov za razvoj regij; – poudarjena je subsidiarnost v največji možni meri, ki jo omogoča ZSRR-2, samostojnost regij pri odločanju o projektih in njihovem financiranju; – povezovanje, mreženje znotraj in zunaj regije, zlasti s sosednjimi regijami in v širšem evropskem prostoru; – odgovornost za izvajanje na nacionalni in regionalni ravni preko delitve funkcij in poudarku na usklajevalni vlogi nacionalne ravni ter prenosu načrtovalskih in izvedbenih funkcij na nižje teritorialne ravni v čim večji možni meri; – spremljanje in vrednotenje regionalne politike, programov in projektov. Vizija se opira tudi na načela, ki jih regije upoštevajo pri pripravi regionalnih razvojnih programov15: – RRP temelji na razvojnih potrebah, ugotovljenih z analizo razvojnih ovir in prednosti regije; – prepozna pričakovan razvoj in spremembe; – upošteva in opredeli položaj regije v mednarodnem prostoru in v odnosu do sosednjih regij; – določa dolgoročno vizijo regije; – vključuje interese ključnih razvojnih partnerjev v regiji in jasno pokaže, kako bodo prebivalci, civilna družba in drugi razvojni partnerji v regiji vključeni v njeno izvajanje; 12 Evropski zeleni dogovor, 2020. 13 Seznam sektorskih strateških dokumentov in usmeritev je v gradivu MGRT dostopnemu na: https://www.gov.si/teme/spodbujanje-regionalnega-razvoja/. 14 Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16. 15 Uredba o regionalnih razvojnih programih, Uradni list RS, št. 69/12 in 78/15. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 – vključuje sistem medsebojno povezanih ukrepov, ki so namenjeni trajnemu izboljšanju demografskih, gospodarskih, okoljskih in družbenih razmer v regiji; – celostno opredeli strateške razvojne poudarke in cilje, vključno z razvojnimi prioritetami s sklicevanjem na izzive. Cilji so specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno opredeljeni; – je realističen v smislu zmogljivosti za izvajanje in sorazmeren s predvidenimi sredstvi financiranja; – iz strategij sprejetih na ravni države in iz prispevkov ministrstev povzame ključne projekte države; – poveže razvojne koncepte, ki so oblikovani na ravni občin (npr. lokalni energetski koncepti, lokalne prometne strategije,…) in določi kaj je mogoče izvesti na regionalni ravni; – RRP je strateško izhodišče za druge relevantne strategije, načrte in razvojne dokumente za del ozemlja regije (funkcionalna območja) in mehanizme za usklajevanje ukrepov ter zagotovitev sinergij (npr. CLLD, CTN,…) na teh območjih, ki so vključeni v RRP; – za vključene regijske projekte zagotavlja povezanost s cilji SRS 2030, SPRS 2050 in cilji dokumentov iz katerih izhajajo predvidena sredstva; – sistematično poveže nosilce projektov v regiji in na resornih ministrstvih z namenom izvajati regijske projekte; – na strateški ravni zagotavlja usklajen prostorski razvoj regije in medsebojno dopolnjujoče se prostorske ukrepe; – v programskem delu vsebuje operacionalizacijo ukrepov in zasnov regijskih projektov za doseganje ciljev regije z navedbo predvidenih prioritetnih regijskih projektov, pri čemer mora biti vsak projekt okvirno predstavljen. Izhodišča pri oblikovanju vizije regionalnega razvoja predstavljajo tudi vizije regij, kot so bile oblikovane pri pripravi regionalnih razvojnih programov 2014–2020 ter splošne usmeritve SRS 2030, SPRS 2050 in resornih politik. Vizija regionalnega razvoja so dinamične in ustvarjalne regije z lastno identiteto (prepoznavne, specializirane) in učinkovito upravljane ter sposobne zaznavati in izkoriščati globalne razvojne priložnosti. Njihov razvoj bo temeljil na ekonomski učinkovitosti, socialni pravičnosti ter družbeni odgovornosti, ob hkratnem ohranjanju zdravega naravnega okolja. Z uravnoteženostjo gospodarske, družbene in okoljske razsežnosti bodo upoštevane omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarjeni pogoji in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Z ukrepi razvojne podpore države bodo regijska žarišča brezposelnosti prestrukturirana in odpravljena, obmejna problemska območja pa bodo ohranila poseljenost in razvojno vitalnost (Cilji, usmeritve in…, 2019). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 3 Cilji regionalne politike Regionalna politika Slovenije ima štiri splošne cilje in specifične cilje v okviru drugega in tretjega splošnega cilja. Splošni cilji regionalne politike izhajajo iz vizije in načel regionalne politike in so usmerjeni v krepitev razvojne moči regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti. Štirje splošni cilji do leta 2030 so: – Splošni cilj 1: Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja; – Splošni cilj 2: Razvojno dohitevanje evropskih regij s tremi specifičnimi cilji: o 2.1: Hitrejši razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU; o 2.2: Hitrejši razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) o 2.3: Hitrejši razvoj kohezijske regije zahodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) – Splošni cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik in razlik znotraj regij z dvema specifičnima ciljema: o 3.1: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik; o 3.2: Ohranjanje poseljenosti in razvojne vitalnosti problemskih območij; – Splošni cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem (Cilji, usmeritve in…, 2019). Vsak cilj ima določene vodilne kazalnike za spremljanje in nabor dopolnilnih, ki naj bi se uporabljali po potrebi in glede na regionalne posebnosti. Uresničevanje ciljev se bo merilo z vodilnimi kazalniki, ki so obvezni kazalniki za merjenje ciljev regionalne politike. Poleg vodilnih kazalnikov se po potrebi in glede na teritorialno specifične cilje v regionalnih razvojnih programih uporabljajo tudi dopolnilni oziroma pojasnjevalni kazalniki. Teh je veliko več, vendar niso obvezni. Lahko se uporabljajo pri pojasnjevanju vodilnega kazalnika in spremljanju uresničevanja regijsko specifičnega cilja regionalne politike v regionalnih razvojnih programih. Ti so namreč po regijah različni in zato zahtevajo osvetlitve z več različnih vidikov. 3.1 Prvi splošni cilj regionalne politike -dvig kakovosti življenja v vseh regijah Dvig kakovosti življenja v vseh regijah je prvi splošni cilj regionalne politike in izhaja neposredno iz osrednjega cilja SRS 2030 – zagotoviti kakovostno življenje za vse. Na kakovost življenja vpliva vrsta dejavnikov na različnih področjih, zato je to večdimenzionalni pojem, ki ga merimo s kazalniki na različnih področjih (več o tem v Pečar, 2017). Uresničevanje tega cilja bo regionalna politika spremljala na 12 področjih kakovosti življenja, ki se neposredno navezujejo na cilje SRS 2030: delo, stanovanja, dohodek, zdravje, izobrazba, socialna izključenost, okolje, prostor, dostopnost, kultura, upravljanje in varnost. Na posameznih področjih kakovosti življenja so določeni vodilni kazalniki, po eden za vsako področje, ki so obvezni kazalniki za merjenje prvega cilja regionalne politike. Tudi kazalniki so usklajeni s SRS 2030, vendar ne v celoti zaradi manjše razpoložljivosti podatkov na regionalni ravni. Kljub temu se je to načelo upoštevalo v največji možni meri. Povezave prvega splošnega cilja regionalne politike s ključnimi strateškimi dokumenti za programsko obdobje 2021–2027 (glej poglavje 2.1) in kazalniki so prikazane v Tabeli 1 in Tabeli 2. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 1: Povezava med področji prvega splošnega cilja regionalne politike -dvig kakovosti življenja ter cilji SRS 2030, SPRS 2050 in EKP 2021–2027 Cilj 1: Zdravo in aktivno življenje Cilj 2: Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo Cilj 3: Dostojno življenje za vse Cilj 4: Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete Cilj 5: Gospodarska stabilnost1 Cilj 6: Konkurenčen ter družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor1 Cilj 7: Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta Cilj 8: Nizkoogljično krožno gospodarstvo Cilj 9: Trajnostno in učinkovito upravljanje z naravnimi viri Cilj 10: Zaupanja vreden pravni sistem Cilj 11: Varna in globalno odgovorna Slovenija Cilj 12: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve SPRS 2050 Cilj 1: Racionalen in učinkovit prostorski razvoj Cilj 2: Konkurenčnost (in privlačnost) slovenskih mest Cilj 3: Kakovostno in varno življenje v mestih in na podeželju Cilj 4: Krepitev prostorske identitete Cilj 5: Prožnost in odzivnost na spremembe EKP 2021–2027 Cilj 1: Pametnejša Evropa Cilj 2: Zelena, nizkoogljična Evropa Cilj 3: Povezana Evropa Cilj 4: Socialna Evropa Cilj 5: Evropa bliže državljanom Politične usmeritve EK 2019-2024 Usmeritev 1: Evropski zeleni dogovor Usmeritev 2: Digitalna Evropa Usmeritev 3: Socialna pravičnost in blaginja Usmeritev 4: Močnejša Evropa v svetu Usmeritev 5: Zaščita evropskih državljanov in vrednot Usmeritev 6: Krepitev evropske demokracije Vir: Cilji,usmeritve in…, 2019, Pečar. Opomba: 1 Povezava na cilj5 in 6SRS 2030jerazvidnapri kazalnikih drugega splošnega cilja regionalnega razvoja Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 2: Vodilni in dopolnilni kazalniki prvega splošnega cilja regionalne politike – kakovost življenja po področjih Vodilni kazalniki Dopolnilni kazalniki Področje: DELO (Cilj SRS2030: 7; Cilj SPRS2050: 1,2,3; Cilj EKP 2021–27: 1,4; Usmeritev 2019-24: 1,2,3) 1. Stopnja delovne aktivnosti Vir: SURS (ANP – Aktivno in neaktivno prebivalstvo; DAK – Delovno aktivno prebivalstvo). Teritorialna raven: NUTS 3 (ANP), LAU 2 (DAK). Stopnja delovne aktivnosti skupaj, po starosti, izobrazbi (vir: SURS (ANP, DAK)) Teritorialna raven: NUTS 3 (ANP, DAK), LAU 2 (DAK). Stopnja registrirane brezposelnosti skupaj, po starosti, izobrazbi (vir: ZRSZ, SURS (DAK)) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15-29 let) (vir: ZRSZ, SURS (DAK)) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Področje: IZOBRAZBA (Cilj SRS2030: 2; Cilj SPRS2050: 1,2,4,5; Cilj EU21–27: 1,4; Usmeritev 2019-24: 2) 2. Delež prebivalstva (20-64 let) s terciarno izobrazbo Vir: SURS (ANP). Teritorialna raven: NUTS 3. Delež prebivalcev v vseživljenjskem izobraževanju (vir: SURS (ANP, AIO-Anketa o izobraževanju odraslih)) Teritorialna raven: NUTS 3. Delež prebivalstva (25-64 let) s terciarno izobrazbo iz registrskega popisa (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2); Število dijakov in študentov na 1000 prebivalcev (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2); Področje: DOHODEK (Cilj SRS2030: 3; Cilj SPRS2050: 1,2,3,4; Cilj EU21–27: 1,4; Usmeritev 2019-24: 3) 3. Razpoložljivi dohodek na prebivalca Osnova za dohodnino na prebivalca (vir: FURS) Vir: SURS (regionalni računi). Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2); Teritorialna raven: NUTS 3. Področje: SOCIALNA IZKLJUČENOST (Cilj SRS2030: 3; Cilj SPRS2050: 1,2,3,4; Cilj EU21–27: 4; Usmeritev 2019-24: 1,2) 4. Stopnja tveganja socialne izključenosti Vir: SURS (EU-Silc). Teritorialna raven: NUTS 3. Stopnja tveganja socialne izključenosti po spolu (vir: SURS (EU-Silc)) Teritorialna raven: NUTS 3. Stopnja tveganja revščine (vir: SURS (EU-Silc)) Teritorialna raven: NUTS 3. Stopnja tveganja resne materialne prikrajšanosti (vir: SURS (EU-Silc)) Teritorialna raven: NUTS 3. Stopnja tveganja zelo nizke delovne intenzivnosti (vir: SURS (EU-Silc)) Teritorialna raven: NUTS 3. Stopnja dolgotrajne registrirane brezposelnosti (vir: ZRSZ, SURS (DAK)) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Področje: ZDRAVJE (Cilj SRS2030: 1,3,4; Cilj SPRS2050: 1,3; Cilj EU21–27: 4; Usmeritev 2019-24: 1,3) 5. Leta pričakovanega zdravega življenja ob rojstvu Vir: NIJZ. Teritorialna raven: NUTS 3. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu (vir: NIJZ) Teritorialna raven: NUTS 3. Indeks telesne mase, debelost (vir: NIJZ (anketa EHIS)) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU2. Simptomi depresije (vir: NIJZ (anketa EHIS)) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU2. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Vodilni kazalniki Dopolnilni kazalniki Področje: DOSTOPNOST (Cilj SRS2030: 3,9; Cilj SPRS2050: 1,2,3,4; Cilj EU21–27: 3,4; Usmeritev 2019-24: 1,2) 6. Delež prebivalcev, ki imajo v oddaljenosti največ 1 km postajališče javnega potniškega prometa s primerno frekvenco Vir: MZI. Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Delež prebivalcev, ki imajo v oddaljenosti največ 1 km postajališče javnega potniškega prometa z zadovoljivo frekvenco (vir: MZI) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Osebna vozila na 1000 prebivalcev (vir: SURS). Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Delež občin v regiji vključenih v celostno prometno načrtovanje (vir: MZI) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Delež prebivalcev v 15 in 25 km radiju dostopnosti do središč III. ravni v strukturi policentričnega urbanega sistema (vir: MOP) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Področje: PROSTOR (Cilj SRS2030: 9; Cilj SPRS2050: 1,2,3,4; Cilj EU21–27: 2; Usmeritev 2019-24: 1) 7. Povprečna velikost funkcionalno degradiranih območij (FDO) Vir: MGRT. Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. FDO (razni kazalniki ob upoštevanju ostalih podatkov FDO, npr. število, tip…) (vir: MGRT) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Dejanska raba tal v ha in % (vir: MKGP) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Površina/delež varovanih gozdov in gozdnih rezervatov (vir: MKGP) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Delež varovanih območij (vir: ZRSVN) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Področje: STANOVANJE (Cilj SRS2030: 3; Cilj SPRS2050: 1,2,3,4; Cilj EU21–27: 4; Usmeritev 2019-24: 1) 8. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti po kakovosti stanovanja Vir: SURS (EU-Silc). Teritorialna raven: NUTS 3. Povprečna površina naseljenega stanovanja na prebivalca (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Stopnja prenaseljenosti (vir: SURS (EU-Silc)). Teritorialna raven: NUTS 3. Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški (vir: SURS (EU-Silc)) Teritorialna raven: NUTS 3. Število javnih najemnih stanovanj (vir: Anketa Stanovanjskega sklada RS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti po vseh elementih prikrajšanosti (vir: SURS (EU-Silc)) Teritorialna raven: NUTS 3. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Vodilni kazalniki Dopolnilni kazalniki Področje: OKOLJE (Cilj SRS2030: 9; Cilj SPRS2050: 1,2,3,4; Cilj EU21–27: 1,2,4; Usmeritev 2019-24: 1) 9. Ekološki odtis Vir: MOP. Teritorialna raven: NUTS 3. Delež priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje ali/in na komunalne čistilne naprave (vir: MOP) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Delež prečiščene odpadne vode s sekundarnim in terciarnim čiščenjem v izpuščeni odpadni vodi (vir: SURS, MOP) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3 (vir: ARSO) Teritorialna raven: merilna mesta. Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za prizemni ozon, ko je najvišja povprečna 8­urna drseča vrednost, izračunana kot povprečje zadnjih treh let, več kot 120 µg/m3 (vir: ARSO) Teritorialna raven: merilna mesta Število ur s preseženo opozorilno vrednostjo 180 µg/m3 za prizemni ozon (vir: ARSO) Teritorialna raven: merilna mesta. Delež površinskih in podzemnih vodnih teles, ki dosega dobro stanje voda (vir: ARSO) Teritorialna raven: NUTS 3. Okoljsko stanje morskih voda po kazalnikih dobrega stanja morskih voda (vir: ARSO) Teritorialna raven: NUTS 3. Delež vodovarstvenih območij po posameznih vodnih telesih podzemne vode in delež kmetijske in urbane rabe tal znotraj vodovarstvenih območij (vir: ARSO) Teritorialna raven: NUTS 3. Delež spremenjenega količinskega obnavljanja podzemne vode po posameznih vodnih telesih podzemne vode (vir: ARSO) Teritorialna raven: NUTS 3. Nastali komunalni odpadki (kg/na prebivalca) (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Delež zavarovanih območij po regijah (vir: ARSO) Teritorialna raven: NUTS 3. Delež območij Natura 2000 po regijah (vir: ARSO) Teritorialna raven: NUTS 3. Delež prioritetnih območij Natura 2000 po regijah (vir: ZRSVN) Teritorialna raven: NUTS 3. Področje: KULTURA (Cilj SRS2030: 4; Cilj SPRS2050: 4; Cilj EU21–27: 5) 10. Število obiskov splošnih knjižnic na prebivalca Vir: NUK. Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Delež prebivalstva, včlanjenega v splošne knjižnice (vir: NUK) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Število izposojenih enot knjižničnega gradiva (vir: NUK) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Vodilni kazalniki Dopolnilni kazalniki Področje: UPRAVLJANJE (Cilj SRS2030: 12; Cilj SPRS2050: 1,3,5; Cilj EU21–27: 5; Usmeritev 2019-24: 5,6) 11. Udeležba na državnozborskih volitvah v % od volilnih upravičencev / Vir: DVK Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Področje: VARNOST (Cilj SRS2030: 11; Cilj SPRS2050: 1,2,3,5; Cilj EU21–27: 2,5; Usmeritev 2019-24: 5) 12. Delež gospodinjstev, ki so poročala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju Vir: SURS (EU-Silc). Teritorialna raven: NUTS 3. Kazniva dejanja na 100.000 prebivalcev (vir: MNZ) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Prekrški z znaki nasilja v družini na 100.000 prebivalcev (vir: MNZ) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Število umrlih, pogrešanih, bolnih in poškodovanih oseb zaradi naravnih in drugih nesreč (vir: NIJZ) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Delež prebivalcev, ki živijo na poplavno ogroženih območjih (vir: DRSV) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Število umrlih v cestno prometnih nesrečah (vir: AVP) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Vir: Cilji, usmeritve in…, 2019, avtorica. V naslednjih podpoglavjih bodo predstavljena vsa področja, ki prispevajo k doseganju kvalitetnejšega življenja v regijah, torej doseganju prvega splošnega cilja regionalne politike, z ustrezni vodilnimi kazalniki. 3.1.1 Delo Stopnja delovne aktivnosti je vodilni kazalnik za spremljanje dela kot področja kakovosti življenja. V SRS 2030 je izhodiščna vrednost stopnje delovne aktivnosti za leto 2016 za Slovenijo 70,1 %, kot ciljna vrednost za leto 2030 pa več kot 75 %. V času finančne in gospodarske krize po letu 2008 je bila stopnja delovne aktivnosti nizka predvsem v regijah vzhodne kohezijske Slovenije. Po letu 2014 je začela naraščati v večini statističnih regij. Tako je v letu 2019 v vseh regijah KRZS že presegla 75 %, med regijami KRVS pa tudi v jugovzhodni Sloveniji in podravski regiji. Obenem so regije, z izjemo primorsko-notranjske in koroške, tudi že presegle predkrizno raven. V primorsko-notranjski regiji je stopnja delovne aktivnosti začela ponovno padati po letu 2016 in v letu 2019 dosegla najnižjo raven med vsemi regijami. To je nekoliko presenetljivo16, saj regija ni problematična zaradi brezposelnosti, poslovanje gospodarskih družb je ugodno, ima pa tudi dobre prometne povezave predvsem z osrednjeslovensko regijo, kar vpliva na delovne migracije. Za primorsko­notranjsko regijo je namreč značilno, da ima manj kot polovica delovno aktivnega prebivalstva delovno mesto v regiji prebivališča. Leta 2019 je imela najvišjo stopnjo delovno aktivnega prebivalstva goriška regija (78,8 %). Regija ima tudi stopnjo brezposelnosti med najnižjimi. Manj kot tri četrtine delovno aktivnega prebivalstva gorenjske regije ima delovno mesto v domači regiji, kar je manj kot v slovenskem povprečju. Ugodne prometne povezave z osrednjeslovensko regijo, predvsem Ljubljano, omogočajo prebivalcem, da se zaposlujejo tudi izven kraja bivanja, kar zvišuje stopnjo delovne aktivnosti. Po stopnji delovne aktivnosti je na repu statističnih regij že vrsto let tudi pomurska regija, čeprav jo po letu 2014 postopoma izboljšuje. Pomurska regija ima vrsto let tudi najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti v Sloveniji. Relativno slabše zaposlitvene možnosti v regiji in stečaji podjetij v preteklosti vplivajo na visoko stopnjo registrirane brezposelnosti,kijevisoka predvsem med mladimi. Skoraj petina prebivalcev do 29. leta starosti je namreč brezposelnih. 16 Verjetno je vzrok metodološki zaradi majhnega vzorca anketiranih. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 3: Stopnja delovne aktivnosti (v preb. 20-64 let), 2009–2019, v % Osrednjeslovenska 75,0 72,7 71,0 70,8 70,2 70,1 71,4 72,6 75,2 77,3 78,3 Obalno-kraška 71,6 68,2 66,2 67,7 67,0 61,8 67,2 68,9 71,7 73,4 76,8 Gorenjska 69,8 72,2 70,1 69,1 70,3 71,9 72,3 71,7 74,2 78,7 78,6 Goriška 72,8 70,8 70,4 68,7 68,9 71,3 71,3 72,5 73,3 77,0 78,8 Savinjska 71,3 70,7 67,3 68,1 67,0 66,8 68,0 67,8 73,4 75,2 74,9 Jugovzhodna Slovenija 72,5 73,0 70,1 67,4 64,2 68,5 66,8 68,5 71,8 74,5 78,2 Pomurska 69,0 65,9 60,7 63,5 64,6 63,9 65,6 67,6 69,9 70,6 72,7 Primorsko-notranjska 76,2 72,9 72,6 71,4 71,7 66,6 66,4 71,6 73,2 71,1 68,8 Podravska 69,2 67,9 66,7 65,8 64,4 65,8 67,6 68,3 71,8 73,5 75,6 Koroška 73,1 68,1 67,2 70,0 65,1 65,4 67,5 70,2 75,1 74,8 73,5 Posavska 70,3 64,2 63,7 68,8 64,6 66,9 72,0 70,1 77,4 77,4 73,6 Zasavska 66,8 66,8 66,4 62,4 54,2 60,7 62,9 64,9 70,8 73,7 74,1 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 73,2 71,8 70,2 69,8 69,7 69,6 71,1 72,0 74,4 77,1 78,3 Vzhodna Slovenija 70,7 69,0 66,8 66,9 65,0 66,1 67,4 68,4 72,6 74,0 74,8 Vir: SURS (ANP). 3.1.2 Izobrazba Delež prebivalstva (25-64 let) s terciarno izobrazbo je vodilni kazalnik za spremljanje izobrazbe kot področja kakovosti življenja. Nacionalni cilj do leta 2030 je, da bi imelo 35 % odraslih terciarno izobrazbo (Strategija razvoja Slovenije…, 2017). V letu 2018 je bil ta delež s 37,7 % za okoli 10 o.t. višji v zahodni kohezijski regiji kot v vzhodni. KRZS tudi že presega ciljno vrednost na nacionalni ravni do leta 2030, vendar le zaradi visokega deleža odraslih prebivalcev s terciarno izobrazbo v osrednjeslovenski regiji, ki z 42 % močno odstopa od drugih regij. Osrednjeslovenska regija, ki je gospodarsko najrazvitejša, ima namreč največje univerzitetno središče države in vrsto drugih institucij, ki zaposlujejo visoko izobraženo prebivalstvo. Višji delež terciarno izobraženega prebivalstva imajo tudi ostale regije z univerzitetnimi središči (obalno-kraška, goriška in podravska) in gorenjska regija. V regijah vzhodne kohezijske Slovenije nobena regija ne dosega slovenskega povprečja. Spodbudno pa je, da je vključenost prebivalstva v vseživljenjsko izobraževanje visoka v nekaterih regijah KRVS, ki imajo sicer nizek delež prebivalstva s terciarno izobrazbo (primorsko-notranjska, zasavska). Najmanj, le slaba četrtina odraslih prebivalcev regije, je terciarno izobraženih v zasavski regiji. Kljub temu, da je v tej regiji število dijakov na 1.000 prebivalcev višje kot v slovenskem povprečju, pa se jih bistveno manj kot v drugih regijah, odloči za nadaljevanje študija, saj število študentov na 1.000 prebivalcev zaostaja za slovenskim povprečjem za okoli 15 %. Razlog za tako stanje je lahko tudi v slabšem ekonomskem položaju prebivalstva regije, saj je ob večji oddaljenosti univerzitetnih središč odločitev za študij povezana z znatnimi stroški, v regiji pa so manjše tudi možnosti zaposlitve prebivalstva s terciarno izobrazbo. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 4: Delež prebivalcev, starih 25-64 let, s terciarno izobrazbo, 2009–2019, v % Osrednjeslovenska 31,1 32,0 33,3 35,1 37,3 37,1 39,1 39,4 42,1 42,2 43,5 Obalno-kraška 24,5 24,0 27,3 27,3 29,3 27,7 27,6 28,5 34,0 32,0 34,7 Gorenjska 25,0 23,5 24,2 27,2 27,4 29,2 30,7 32,6 31,7 31,5 33,5 Goriška 25,1 26,0 23,8 24,6 25,5 26,9 31,3 28,2 30,1 33,1 28,7 Savinjska 19,5 22,7 21,9 23,5 25,0 25,5 27,1 28,8 30,1 26,2 26,6 Jugovzhodna Slovenija 21,4 21,0 20,9 21,0 21,8 27,6 26,0 29,1 29,4 26,8 28,5 Pomurska 11,3 10,4 13,8 19,1 20,4 20,6 23,5 22,7 23,6 25,7 25,4 Primorsko-notranjska 17,6 22,9 28,1 28,0 31,0 23,1 28,9 29,4 31,5 25,7 31,4 Podravska 21,5 21,3 23,3 22,8 24,0 26,3 27,3 28,2 29,5 31,6 32,2 Koroška 15,4 15,3 17,6 21,1 22,0 20,4 19,6 21,0 26,8 29,0 27,2 Posavska 18,9 14,7 20,2 21,0 19,9 20,7 25,0 24,7 22,6 23,0 26,5 Zasavska 21,0 19,1 21,9 19,8 22,9 22,6 26,3 20,4 25,4 28,5 24,4 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 28,3 28,5 29,5 31,2 32,9 33,1 35,0 35,3 37,5 37,7 38,7 Vzhodna Slovenija 19,1 19,5 21,2 22,2 23,5 24,6 26,0 26,8 28,2 27,9 28,5 Vir: SURS (ANP). 3.1.3 Dohodek Razpoložljivi dohodek na prebivalca je vodilni kazalnik za spremljanje dohodka kot področja kakovosti življenja. Ta kazalnik nam kaže obseg sredstev za končno porabo ali varčevanje. Primerjalno z BDP na prebivalca je razvrstitev regij po razpoložljivem dohodku precej drugačna in tudi medregionalne razlike so manjše. Na višino razpoložljivega dohodka v največji meri vpliva višina sredstev za zaposlene, ki jih prejmejo gospodinjstva (Jankovič, 2019). Na manjše medregionalne razlike pa vpliva še porazdelitev dohodkov v fazi sekundarne delitve dohodka, ki s socialnimi transferji blaži nižji razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Regije v KRZS imajo v povprečju višji razpoložljivi dohodek kot regije v KRVS. V letu 2018 so regije zahodne Slovenije z izjemo obalno-kraške presegale slovensko povprečje po tem kazalniku. Vendar pa je regija z najvišjim razpoložljivim dohodkom na prebivalca zadnjih nekaj let prav iz kohezijske regije vzhodna Slovenija, to je koroška regija. Na visok razpoložljivi dohodek prebivalcev koroške regije vplivajo tudi zaslužki, ki jih prebivalstvo regije ustvarja z delovnimi migracijami preko meje, za katere pa uradnih statističnih podatkov ni na voljo. Po oceni (Zajc et al., 2019) je število oseb, ki odhajajo na delo v Avstrijo, primerljivo s številom oseb, ki zaradi dela potujejo v druge, za delo najbolj privlačne regije v Sloveniji. Razen dnevnih migracij v tujino na višino dohodkov vplivajo tudi zaslužki, ki jih prebivalci ustvarijo z delovnimi migracijami v drugih slovenskih regijah. V letu 2018 je v savinjski regiji delalo okoli 2000, v osrednjeslovenski pa okoli 1700 oseb s koroške regije. V vzhodni kohezijski Sloveniji so v letu 2018 presegale slovensko povprečje še jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjska regija. Obe presegata slovensko povprečje tudi po bruto dohodkih na prebivalca, ki so osnova za obračun dohodnine. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 5: Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca, v EUR, 2008–20181 Osrednjeslovenska 11.318 11.008 10.988 11.030 10.639 10.454 10.446 10.543 11.014 11.567 12.199 Obalno-kraška 10.654 10.570 10.402 10.637 10.202 10.238 10.260 10.358 10.770 11.017 11.546 Gorenjska 10.321 10.373 10.438 10.646 10.282 10.234 10.316 10.441 10.833 11.490 12.143 Goriška 10.980 10.648 10.758 11.000 10.667 10.544 10.482 10.493 10.865 11.389 12.058 Savinjska 9.802 9.736 9.879 10.082 9.797 9.808 9.914 10.039 10.444 11.000 11.735 Jugovzhodna Slovenija 10.069 10.044 10.193 10.299 10.087 10.057 10.254 10.418 10.786 11.502 12.343 Pomurska 8.420 8.697 8.578 8.850 8.993 9.140 9.486 9.656 10.118 10.430 10.884 Primorsko-notranjska 10.456 10.319 10.335 10.602 10.380 10.197 10.292 10.419 10.722 11.293 11.989 Podravska 9.543 9.440 9.425 9.578 9.479 9.524 9.698 9.935 10.325 10.773 11.306 Koroška 10.012 10.007 10.060 10.496 10.359 10.405 10.633 11.128 11.693 12.235 12.970 Posavska 9.614 9.588 9.576 9.874 9.572 9.404 9.626 9.912 10.362 10.918 11.718 Zasavska 9.819 9.816 9.858 10.030 9.578 9.556 9.592 9.737 10.082 10.675 11.419 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 10.983 10.775 10.773 10.899 10.515 10.393 10.401 10.494 10.930 11.465 12.094 Vzhodna Slovenija 9.641 9.615 9.657 9.863 9.692 9.701 9.877 10.081 10.489 11.010 11.673 Vir: SURS (regionalni računi). Opomba: 1 Po revidiranih podatkih leta 2019. 3.1.4 Socialna izključenost Stopnja tveganja socialne izključenosti17 je vodilni kazalnik za spremljanje socialne izključenosti kot področja kakovosti življenja. Izhodiščna vrednost tega kazalnika na nacionalni ravni (leto 2016) je 18,4 % (Strategija razvoja Slovenije…, 2017), kot ciljna vrednost za leto 2030 pa je predvideno njeno zmanjšanje pod 16 %. Po krizi, ko je stopnja tveganja socialne izključenosti naraščala v vseh regijah, se je z oživitvijo gospodarske aktivnosti in rastjo zaposlenosti po letu 2014, začela zniževati. V letu 2018 ni bila v nobeni regiji več višja kot leta 2014. Najbolj se je znižala v jugovzhodni Sloveniji in bila z 12,4 % pod slovenskim povprečjem in obenem druga najnižja med regijami. Na to je najbolj vplival upad stopnje resne materialne prikrajšanosti in stopnje zelo nizke delovne intenzivnosti, ki sta se po letu 2014 zmanjšali v vseh regijah, medtem ko je stopnja tveganja revščine v istem obdobju porasla v nekaterih regijah (primorsko-notranjski, goriški, zasavski, savinjski). Leta 2018 je stopnja tveganja socialne izključenosti še vedno presegala slovensko povprečje v KRVS, kjer z visoko nadpovprečno stopnjo izstopajo predvsem pomurska, savinjska in podravska regija. Vse tri regije imajo še vedno nadpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti in obenem tudi registrirane dolgotrajne brezposelnosti ter podpovprečen razpoložljivi dohodek na prebivalca, še posebej v pomurski regiji. Med regijami vzhodne Slovenije pozitivno izstopa jugovzhodna Slovenija, ki je regija z drugo najnižjo stopnjo tveganja socialne izključenosti v letu 2018. Dobro stoječe gospodarstvo nudi večje možnosti za zaposlitev, kar se odraža v nizki stopnji brezposelnosti. Med regijami zahodne Slovenije v letu 2018 le goriška presega slovensko povprečje, kjer se je glede na predhodno leto močno povečala stopnja tveganja revščine, kar je vplivalo tudi na porast stopnje socialne izključenosti. Od vseh regij je najnižja stopnja socialne izključenosti v gorenjski regiji, ki je obenem tudi nižja kot je ciljna vrednost Slovenije do leta 2030. Prebivalci regije imajo večje možnosti za zaposlitev v domači regiji, zaradi lahke dostopnosti pa tudi v sosednji osrednjeslovenski regiji, predvsem v Ljubljani, na kar kaže tudi nadpovprečna stopnja delovne aktivnosti prebivalstva. 17 Stopnja tveganja socialne izključenosti je odstotek oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. Kazalnik je sestavljen iz treh podkazalnikov. Gre za osebe, ki (i) živijo pod pragom tveganja revščine ali (ii) so resno materialno prikrajšane ali (iii) živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Osebe se štejejo samo enkrat, tudi če so zajete v dveh ali treh podkazalnikih (SURS, 2019). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 6: Stopnja tveganja socialne izključenosti, 2008–2018, v % Statistične regije (NUTS 3) Osrednjeslovenska 14,4 12,9 14,0 15,2 15,5 17,2 16,6 15,9 16,1 14,0 13,4 Obalno-kraška 14,8 20,1 18,0 21,0 19,2 20,5 22,7 19,4 13,9 15,7 14,1 Gorenjska 13,3 11,9 14,9 17,5 16,9 18,2 18,9 17,6 17,9 15,2 12,2 Goriška 13,4 14,5 14,4 13,0 17,5 19,6 19,3 20,1 18,6 12,7 16,7 Savinjska 21,4 18,3 19,8 20,9 22,0 21,4 20,2 22,4 20,8 20,1 19,5 Jugovzhodna Slovenija 18,6 18,7 18,3 18,9 20,8 21,4 21,4 19,2 17,1 16,1 12,4 Pomurska 27,1 25,5 27,5 24,0 24,0 22,2 24,5 18,5 17,8 18,7 21,6 Primorsko-notranjska 10,9 16,3 15,5 17,6 15,8 15,0 16,9 13,6 12,9 10,8 15,3 Podravska 26,0 21,0 23,5 24,7 24,1 24,7 24,1 21,2 21,3 21,2 19,2 Koroška 21,4 19,2 24,0 23,8 21,8 22,5 23,3 22,3 19,6 18,7 18,0 Posavska 21,5 19,9 20,2 21,1 23,2 26,1 24,4 21,6 22,6 21,2 16,0 Zasavska 17,9 23,1 18,7 24,5 24,2 22,6 24,6 23,5 22,4 20,5 18,7 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 14,1 13,6 14,7 16,1 16,5 18,1 18,1 17,2 16,7 14,3 13,6 Vzhodna Slovenija 22,3 20,3 21,6 22,3 22,5 22,5 22,5 20,8 19,9 19,3 18,4 Vir: SURS (EU-Silc). Opomba: Odstotek oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Osebe se šteje samo enkrat, tudi če so zajete v dveh ali treh podkazalnikih. Kazalnike dohodka, revščine in socialne izključenosti so objavljeni za leto, v katerem se izvede raziskovanje Življenjski pogoji (EU-Silc), podatki o dohodku za izračun teh kazalnikov pa so iz leta pred tem, tj. iz leta pred izvedbo raziskovanja EU-Silc. 3.1.5 Zdravje Leta pričakovanega zdravega življenja ob rojstvu18 je vodilni kazalnik za spremljanje zdravja kot področja kakovosti življenja. V SRS 2030 je izhodiščna vrednost tega kazalnika za Slovenijo (leto 2015) za moške 58,8 let oz. 75 % pričakovanih let življenja, za ženske pa 57,7 let oz. 69 % pričakovanih let življenja. Nacionalni cilj do leta 2030 pa je pri moških in ženskah postavljen pri 64,5 letih, kar pri moških pomeni 80 %, pri ženskah pa 75 % predvidenih pričakovanih let življenja (Cilji, usmeritve in…, 2019). Ker vodilni kazalnik na ravni statističnih regij še ni na voljo, prikazujemo dopolnilni kazalnik Pričakovano trajanje življenja (PTŽ) ob rojstvu. Analize (Buzeti et al,, 2011, Lesnik at al., 2018) so pokazale, da nanj pomembno vplivajo socialno­ekonomski pogoji, zlasti izobrazba. Ti vplivajo na življenjski slog, zaradi česar nastajajo pomembne razlike v obolevnosti, ki vodijo do različnega pričakovanega trajanja življenja. PTŽ se postopno podaljšuje, kar lahko pripisujemo boljšim socialnim in ekonomskim pogojem, boljšemu življenjskemu slogu, boljši izobrazbi in zdravstveni oskrbi. V vseh regijah je PTŽ žensk daljše kot PTŽ moških. Leta 2018 so lahko najdaljše življenje ob rojstvu (84,6 let) pričakovale ženske v osrednjeslovenski regiji, najkrajše ženske v koroški regiji. Najdaljše PTŽ med moškimi je na Koroškem in v osrednjeslovenski regiji, ki pa je še vedno za 2,6 let krajše od najkrajšega PTŽ, ki ga ženske lahko pričakujejo na Koroškem in v Pomurju. Pomemben dejavnik PTŽ je prekomerna teža19, ki povečuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so npr. povišan tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja. Običajno je posledica neuravnoteženega prehranjevanja in premajhne telesne aktivnosti in povzroča prezgodnjo umrljivost (Poročilo o razvoju, 2020) in ima tudi škodljive socialne učinke, kot so diskriminacija, socialna izključenost, manjši dohodki, večja bolniška odsotnost in tudi višja brezposelnost (Lesnik at al., 2018). 18 Ministrstvo za zdravje bo za namen priprave in spremljanja izvajanja regionalnih razvojnih programov 2021–2027 v letu 2020 zagotovilo pripravo metodologije in izračune za izhodiščno leto o letih pričakovanega zdravega življenja ob rojstvu na ravni statističnih teritorialnih enot NUTS 3. Spremljanje teh podatkov s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje bo zagotovljeno z letno periodiko tudi v naslednjem programskem obdobju (Cilji, usmeritve in…2019). 19 To je čezmerna hranjenost in debelost. Čezmerno prehranjene so osebe, katerih indeks telesne mase (ITM) je med 25,0 in 29,9 kg/m2, o debelosti pa govorimo, kadar ima oseba ITM višji od 30 kg/m2. ITM je razmerje med telesno težo in kvadratom telesne višine. Gre za kriterije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2020). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Med regijami po prekomerni teži izstopa zasavska regija, ki je tudi regija z najnižjim BDP na prebivalca. Duševno zdravje je pogosto tudi slabše pri nizko izobraženih, brezposelnih in neaktivnih (Lesnik at al., 2018). Največ oseb s simptomi depresije je v primorsko-notranjski regiji, kjer je stopnja delovne aktivnosti najmanjša. Tabela 7: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu, 2012–2018, leta Moški Ženske 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SLOVENIJA 77,0 77,0 78,0 77,6 78,0 78,1 78,3 82,9 83,2 83,7 83,5 83,9 83,7 84,0 Statistične regije (NUTS 3) Osrednjeslovenska 78,5 78,6 79,5 78,9 79,7 79,3 79,7 83,3 83,6 84,1 84,0 84,6 84,0 84,6 Obalno-kraška 78,3 77,6 78,8 77,7 77,9 79,2 78,7 83,0 83,6 84,5 85,1 83,8 84,9 83,9 Gorenjska 77,7 77,9 78,3 79,0 79,1 78,6 79,0 83,7 83,3 83,8 84,1 84,5 83,6 83,8 Goriška 76,3 77,1 77,7 78,2 77,8 77,6 78,2 83,3 83,3 82,5 83,6 83,2 84,1 84,1 Savinjska 75,9 76,8 77,5 76,3 77,2 76,7 77,7 81,3 82,1 82,2 82,5 83,0 82,7 83,6 Jugovzhodna Slovenija 75,4 76,0 76,2 76,5 77,5 76,7 77,0 82,9 82,5 83,3 82,9 83,0 82,5 83,2 Pomurska 75,7 74,8 75,0 76,4 75,7 76,7 76,2 81,7 82,1 82,5 82,5 82,5 82,4 82,3 Primorsko-notranjska 75,9 76,3 78,6 77,2 77,1 79,5 78,8 82,3 84,2 82,6 83,4 83,6 84,0 83,7 Podravska 76,3 75,7 76,9 76,4 76,8 77,0 76,7 82,0 82,3 83,1 81,8 82,6 82,3 82,7 Koroška 76,9 76,3 77,8 76,2 75,6 78,8 79,7 82,3 82,0 83,3 82,7 82,8 83,3 82,3 Posavska 74,5 74,8 76,7 77,1 75,4 77,4 77,2 81,1 81,9 82,6 81,7 83,1 83,0 82,8 Zasavska 76,4 75,3 77,0 75,8 76,9 77,2 76,9 81,5 80,7 82,6 82,4 82,4 82,8 82,6 Vir: NIJZ. 3.1.6 Dostopnost Delež prebivalcev, ki imajo v oddaljenosti največ enega km postajališče javnega potniškega prometa s primerno frekvenco20 je vodilni kazalnik21 za spremljanje dostopnosti kot področja kakovosti življenja (Cilji, usmeritve in…, 2019). Dostopnost javnega potniškega prometa omogoča možnost dnevne mobilnosti prebivalstva zaradi šolanja, dela ali zadovoljevanja drugih potreb (nakupi, obisk zdravnika, kulturnih ustanov ipd.). Cilj je, da bi do konca programskega obdobja 2021–2027 imelo vsaj 95 % prebivalcev zadovoljivo dostopnost in vsaj 75 % prebivalcev primerno dostopnost do javnega potniškega prometa. Po podatkih GIAM ZRC SAZU (Gabrovec in sod., 2020) so v Sloveniji precejšnje regionalne razlike v ponudbi javnega potniškega prometa, posledično pa se po regijah precej razlikuje tudi delež prebivalcev v ustrezni oddaljenosti do postajališč s primerno ali vsaj zadovoljivo pogostostjo voženj. 92 % prebivalcev ima najbližje postajališče v oddaljenosti enega km ali manj, pri čemer ni velikih razlik med regijami. To pomeni, da je omrežje javnega potniškega prometa v Sloveniji ustrezno razvejano. Vendar pa ima manj kot 80 % prebivalcev ustrezen dostop do postajališč z zadovoljivo, le 60 % pa s primerno pogostostjo. Razlike med regijami so velike. Od 70 do 80 % prebivalstva ima javni potniški promet s primerno frekvenco v osrednjeslovenski, gorenjski in zasavski regiji, medtem ko je v pomurski, posavski in goriški regiji ta bistveno nižji (med 30 in 40 % prebivalstva). Razlike so deloma povezane z različnimi poselitvenimi vzorci, gostoto prebivalstva in deleži mestnega prebivalstva, deloma pa tudi z razvitostjo regij. Poleg tega pa današnje regionalne razlike še vedno odražajo družbene razmere iz druge polovice 20. stoletja, ko se je izoblikovala ponudba javnega potniškega prometa, saj se ta v 21.stoletju ni bistveno spreminjala. Zaradi nesorazmerja med številom delovnih mest in prebivalcev je za Slovenijo značilna visoka stopnja dnevne mobilnosti, pri čemer pa je zaradi nizke frekvence voženj javnega potniškega prometa zelo pogosta uporaba avtomobila. Ta pogosto edini zagotavlja dostopnost tudi do najmanjših in najbolj oddaljenih naselij v naselbinskem sistemu (Bole 2008;Uršič2006).Tudistopnjamotorizacije (ŠulinKošar,2017) merjene sštevilomosebnih registriranihavtomobilov na1.000prebivalcev kaže,daje vregijahz bolj razpršeno poselitvijo (primorsko-notranjska, goriška), ta najvišja. 20 Primerna frekvenca je taka, ki omogoča dostop z javnim potniškim prometom na delo, v šolo in do drugih osnovnih storitev in zagotavlja 23 parov voženj (kar pomeni okvirno 1-urni interval in v konicah polurni interval). 21 Kazalnik se bo spremljal v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (GIAM ZRC SAZU), ki bo potekal od 2019 do 2026. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 8: Delež prebivalcev (v %), ki živijo v kilometrski oddaljenosti od postajališč javnega potniškega prometa z različno pogostostjo voženj, 2019 Osrednjeslovenska 80 91 96 Obalno-kraška 55 80 95 Gorenjska 70 89 95 Goriška 39 62 89 Savinjska 49 72 86 Jugovzhodna Slovenija 45 66 85 Pomurska 30 61 92 Primorsko-notranjska 42 65 91 Podravska 59 84 93 Koroška 68 73 83 Posavska 34 60 89 Zasavska 71 75 89 Vir: Gabrovec in sod.,2020. Opomba: Za kohezijski regiji ni na voljo podatka. 3.1.7 Prostor Povprečna velikost in število funkcionalno degradiranih območij22 (FDO) je izbran kazalnik za spremljanje prostora kot področja kakovosti življenja (Cilji, usmeritve in…, 2019). Prostor je naravni vir, ki opravlja nenadomestljive ekosistemske storitve, zato zahteva skrbno upravljanje. Nepremišljeni posegi v prostor lahko povzročijo njegovo trajno izgubo. Ob hitrem gospodarskem razvoju po letu 2000, ki pogosto ni upošteval trajnostnih načel pri umeščanju novih dejavnosti v prostor, je prihajalo do negativnih posledic v prostoru. Te so se kazale v prednostnih širitvah dejavnosti (trgovine, poslovno-obrtne in industrijske dejavnosti, poselitve) na kmetijska in gozdna zemljišča. Po letu 2010 so se v prostoru začeli jasno kazati še vplivi krize. Nekatere začete investicije niso bile dokončane, ker so bile nedomišljene, tudi plod pobud različnih posameznikov, pogosto vezane na razmeroma lahko dostopna evropska in tudi nacionalna sredstva. Gospodarska kriza je marsikje povzročila postopno zapiranje različnih gospodarskih podjetij. Nastala so funkcionalno degradirana območja kot posledica opuščanja dejavnosti in tako razvrednotenja funkcije prostora. Po letu 2017, ob ponovni krepitvi gospodarske aktivnosti, se je obseg nekaterih obstoječih FDO povečal, nastala pa so tudi nova. Ta se običajno širijo na kmetijska zemljišča, ki jih je že sicer malo in so pogosto tudi grožnja okolju23. Vendar pa so se istočasno dogajali tudi pozitivni premiki, saj je bilo kar nekaj FDO vrnjenih v funkcijo, tako da je na njih ponovno živela dejavnost. FDO namreč predstavljajo prostorski razvojni potencial za ponovno rabo ali nove investicije, ki ne zahteva širitev stavbnih zemljišč na še nepozidana zemljišča.24 S 22 FDO je nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. Osnovni kriterij za določanje FDO je opuščanje funkcije. Opredeljenih je devet tipov FDO: 1) območja industrijskih in obrtnih dejavnosti, 2) infrastrukture, 3) kmetijske dejavnosti, 4) obrambe, zaščite in reševanja, 5) prehodne rabe, 6) pridobivanja mineralnih surovin, 7) storitvenih dejavnosti, 8) turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti ter 9) za bivanje. Vključena so območja večja od 0,5 ha (5000 m2) oziroma 0,2 ha (2000 m2) na območju mestnih naselij. (Lampič, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A., 2017). 23 Zaradi nelegalnih nasipanj, odlaganj gradbenih, kosovnih in tudi nevarnih odpadkov. 24 Varovanje zemljišč je namreč pomembno zaradi racionalnega in odgovornega ravnanja s prostorom, pridelovalnega potenciala in zagotavljanja ekosistemskih storitev, zato je smiselno usmerjati umeščanje novih razvojnih projektov na FDO. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 popisom25 je bilo v letu 2020 evidentiranih 1.132 FDO v skupni površini 3.695 ha. Glede na prejšnji popis v letu 2017, se je njihovo število povečalo za 51 ha, skupna površina pa za 273 ha. Povprečna velikost FDO se je nekoliko povečala in znaša okoli 3 ha. Na novo je bilo ugotovljenih 159 FDO. Na drugi strani pa je na 108 FDO zaživela nova dejavnost. Največ, okoli petina po številu oz. okoli tretjina po površini, je FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti. V povprečju so ta razmeroma precej velika (okoli 5 ha), najmanjša pa so FDO za bivanje (okoli 1 ha). Običajno povezujemo degradiran prostor predvsem z izrazito urbaniziranimi območji, vendar so prisotna povsod po državi, kar opozarja, da je človek s svojo dejavnostjo posegel tudi v podeželski prostor. Tako so FDO prisotna v vseh regijah, najbolj v osrednjeslovenski, kot območju največje razvojne dinamike. Glede na leto 2017 se je njihovo število zmanjšalo v štirih regijah: osrednjeslovenski (za 21), primorsko­notranjski (za 3), savinjski ter zasavski (v vsaki za 2). Med regijami, kjer se je število najbolj povečalo, sta obalno­kraška (za 25) in podravska (za 17).26 Ob takšnih trendih lahko v naslednjih letih pričakujemo veliko dinamiko na FDO. Število sprejetih načrtov njihove oživitve, ki jih je za okoli petino več kot ob prejšnjem popisu, kaže tudi na nadaljnje oživljanje in umeščanje novih dejavnosti na FDO (Poročilo o razvoju, 2020). Velika pozitivna sprememba ob vzpostavljenem evidentiranju FDO pa je tudi prepoznavanje problema in posledic neracionalne rabe v vseh regijah. Tabela 9: Funkcionalno degradirana območja (FDO), regije, 2017-2020 Število FDO Površina FDO (ha) Povprečna velikost FDO (ha) 2017 2020 2017 2020 2017 2020 SLOVENIJA 1.081 1.132 3422,7 3.695 3,2 3,3 Statistične regije (NUTS 3) Osrednjeslovenska 384 363 1.103 1.086 2,9 3,0 Obalno-kraška 56 81 210 273 3,8 3,4 Gorenjska 74 80 239 251 3,2 3,1 Goriška 59 69 160 191 2,7 2,8 Savinjska 93 91 192 190 2,1 2,1 Jugovzhodna Slovenija 76 84 501 390 6,6 4,6 Pomurska 67 75 97 138 1,5 1,8 Primorsko-notranjska 42 39 132 115 3,1 3,0 Podravska 84 101 214 419 2,5 4,1 Koroška 50 54 64 95 1,3 1,8 Posavska 40 41 351 382 8,8 9,3 Zasavska 56 54 159 165 2,8 3,0 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 573 593 1.712 1.801 12,6 3,0 Vzhodna Slovenija 508 539 1.711 1.894 28,7 3,5 Vir: Lampič in sod., 2017; Lampič in sod. 2020. 25 Lampič, B. in ostali, 2020. 26 Tudi zato, ker v prvem popisu niso bila evidentirana. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 3.1.8 Stanovanje Stopnja stanovanjske prikrajšanosti27 po kakovosti stanovanja je vodilni kazalnik za spremljanje stanovanj kot področja kakovosti življenja (Cilji, usmeritve in…, 2019). Za Slovenijo je značilen star, slabše vzdrževan stanovanjski sklad28. V njegovi prenovi je sicer velik potencial za izboljšanje kakovosti stanovanjske oskrbe, pa tudi za znižanje porabe energije in stroškov za energijo v gospodinjstvih (Kazalci okolja, 2019). Vendar prenovo otežuje relativno visok delež gospodinjstev z nizkimi dohodki, ki živijo v prenove potrebnih stanovanjih (Kazalci okolja, 2019)29. Tudi obremenjenost gospodinjstev s stanovanjskimi stroški je najvišja med osebami z najnižjimi dohodki,30 veliko breme za gospodinjstva predstavljajo predvsem v regijah KVS, najbolj izstopata savinjska in zasavska regija31. Obenem je za Slovenijo značilna tudi nadpovprečna energetska revščina32. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti je bila po letu 2008 najvišja leta 2011, ko je dosegla 35 %, po tem letu se je zniževala in leta 2018 znašala 23 %. Regionalne razlike so se v obdobju od 2008 do 2018 povečale. Leta 2018 je 37 % gospodinjstev živelo v stanovanju v slabem stanju v goriški regiji, najmanj, 14 % pa v koroški regiji. Eden od ključnih dejavnikov pri ocenjevanju kakovosti stanovanj je tudi stopnja prenaseljenosti stanovanj.33 V Sloveniji je nizka, vendar je tudi stanovanjski standard skromen, kot posledica stanovanjske politike pred tranzicijo, ki je bila usmerjena v izgradnjo čim večjega števila stanovanj na račun manjšega števila sob. Zato večina prebivalcev živi v stanovanjih, ki jih je po mednarodno uveljavljenih standardih mogoče opredeliti kot prenaseljena, čeprav glede na statistične podatke to niso (Sendi, 2013). Povprečna površina naseljenega stanovanja na stanovalca je leta 2018 znašala 29 m2 in se je od leta 2011 povečala za 2 m2. Razlike med regijami niso velike. Nekoliko več površine na stanovalca (do 31 m2) imajo redkeje poseljene regije, kjer število prebivalstva tudi upada (pomurska, goriška, primorsko-notranjska). Najmanj uporabne površine na prebivalca ima najgosteje poseljena zasavska regija (27 m2). Največ oseb živi v majhnih stanovanjih (z manj kot 10 m2 uporabne površine na stanovalca) v obalno-kraški (3,8 %) in osrednjeslovenski regiji (3,7 %). 27 Delež gospodinjstev, ki imajo težave s streho, ki pušča, oz. z vlažnimi stenami/temelji/tlemi, s trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi. 28 Več kot 80 % stanovanj je bilo zgrajenih pred letom 1990. Med leti 1971 in 1980 se jih je zgradilo največ, skoraj 15.000 na leto, medtem ko se jih zadnja leta zgradi okoli 3.000 na leto. Nova stanovanja se po letu 2011 gradijo predvsem v Ljubljani in nekaterih občinah v osrednjeslovenski regiji ter v Mariboru. 29 Več kot 30 % gospodinjstev pod pragom tveganja revščine je namreč v letu 2018 živelo v stanovanju z vsaj enim elementom prikrajšanosti. 30 Skorajčetrtinaoseb,kisopreobremenjenisstanovanjskimistroški, živi vgospodinjstvihzdohodkipodpragomrevščine. 31 V teh dveh regijah so stanovanjski stroški za več kot 40 % gospodinjstev veliko breme. 32 Velik delež izdatkov za energijo v stanovanjih v celotni porabi gospodinjstev. V letu 2015 so izdatki za energijo v stanovanju v 1. kvintilu (20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki) znašali v povprečju kar 17,7 % vseh razpoložljivih sredstev gospodinjstva (Rutar, 2016). Na to med drugim vpliva nižja kupna moč, visoka obdavčitev energentov in nadpovprečno slabo vzdrževana oz. energetsko manj učinkovita stanovanja (Primc in drugi, 2018), ki so tudi posledica starega stanovanjskega sklada. 33 Pomeni delež oseb, ki živijo v prenaseljenih stanovanjih, ter se meri glede na število razpoložljivih sob na gospodinjstvo velikost gospodinjstva, starost članov gospodinjstva in družinske razmere. Prenaseljena stanovanja v kombinaciji z enim od elementom prikrajšanosti, pomenijo hudo stanovanjsko prikrajšanost. V letu 2018 je bilo v Sloveniji 4,8 % oseb (EU 4,0 %). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 10: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti po kakovosti stanovanja, 2008–2018, v % Osrednjeslovenska 30 28 31 32 29 26 28 24 20 19 20 Obalno-kraška 27 28 34 42 32 32 43 27 23 26 28 Gorenjska 25 26 29 34 29 25 28 25 22 18 17 Goriška 35 35 37 41 39 31 37 33 30 32 37 Savinjska 36 33 35 36 33 29 26 26 23 23 25 Jugovzhodna Slovenija 32 38 37 41 38 28 34 30 21 22 24 Pomurska 34 29 44 40 34 31 37 35 35 32 31 Primorsko-notranjska 24 39 30 45 38 37 40 24 21 23 32 Podravska 30 31 34 33 30 27 30 30 26 25 20 Koroška 31 32 32 30 30 24 22 16 17 14 14 Posavska 29 30 26 27 27 23 23 28 28 29 28 Zasavska 39 47 34 41 37 27 33 27 32 34 29 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 29 29 32 34 31 27 31 26 22 21 22 Vzhodna Slovenija 32 33 35 36 33 28 30 28 25 24 24 Vir: SURS (EU-Silc). 3.1.9 Okolje Ekološki odtis je vodilni kazalnik34 za spremljanje okolja kot področja kakovosti življenja (Cilji in usmeritve…, 2019). Ekološki odtis35 je sintezni okoljski kazalnik in eden najbolj razširjenih kazalnikov trajnosti. Prikazan je kot primerjava med človekovim povpraševanjem po naravi in zmožnostjo njene regeneracije. Izražen je v standardizirani enoti biološko produktivne površine, t. i. globalnih hektarjih (gha). V Strategiji razvoja Slovenije 2030 je ekološki odtis upoštevan kot kazalnik uspešnosti doseganja trajnostnega razvoja z izhodiščno vrednostjo 4,7 gha/osebo v letu 2013 in ciljem, da se do leta 2030 zniža za petino. Zadnji izračuni za leti 2015 in 2016 kažejo, da se je povečal na 5,1 gha.36 To kaže, da je bil gospodarski razvoj dosežen ob intenzivnejši rabi naravnih virov in večjem onesnaževanju okolja, zato bo v prihodnje za doseganje zastavljenega cilja potrebno intenzivnejše ukrepanje. Ekološki odtis je smiselno primerjati z biološko zmogljivostjo narave (biokapaciteto), ki predstavlja tiste biološko produktne površine, ki so se sposobne regenerirati. V Sloveniji k njeni vrednosti največ prispevajo gozdovi, a ti kljub veliki površini ne zadostujejo za absorpcijo izpustov ogljikovega dioksida, ki k ekološkemu odtisu prispevajo največ. V letih 2015 in 2016 je v Sloveniji ekološki odtis znašal več kot dvakrat toliko kot biološka zmogljivost obnavljanja narave (Kovač, 2019). Dokler vodilni kazalnik Ekološki odtis ne bo na voljo za regije, bomo za spremljanje okolja, kot področja kvalitete življenja v regijah, uporabljali dopolnilni kazalnik Delež priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje (Cilji in usmeritve…, 2019) . Ta se sicer nanaša le na eno od področjih okoljskega razvoja – ohranjanje čiste vode, ki pa je osnovni pogoj za življenje ljudi, živali, rastlin ter za delovanje gospodarstva obenem pa tudi skupna 34 Podatki po regijah za ta kazalnik še niso na voljo. Ministrstvo za okolje in prostor izvaja metodološko študijo za razvoj kazalnika na ravni statističnih regij v sodelovanju s Filozofsko fakulteto, Oddelkom za geografijo in Omrežjem za globalni ekološki odtis (Global Footprint Network). Okvirne ocene vrednosti naj bi bile dostopne spomladi 2020, natančne vrednosti po metodologiji »od zgoraj navzdol« do konca leta 2020, po metodologiji »od spodaj navzgor« pa do konca leta 2022. 35 Na svetovni ravni ga izračunava Omrežje za globalni ekološki odtis (Global Footprint Network). 36 V njegovi strukturi je največ ogljičnega odtisa, zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Večina teh plinov je nastala v prometu in energetiki. Ogljičnemu odtisu sledi biološki odtis, to je odtis obdelovalnih površin, gozdov, pašnikov in drugih rodovitnih površin. Odtis infrastrukture, to je pozidanih površin, je razmeroma nizek (Kovač, 2019). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 dobrina z omejenim virom, ki jo moramo zaščititi in uporabljati na trajnostni način. Korak k temu je tudi varstvo voda pred onesnaženjem z odvajanjem komunalne odpadne vode. Odvajanje in čiščenje komunalnih voda se izvaja že od leta 2005 izvaja preko Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Delež priključenosti prebivalstva na javno kanalizacijsko omrežje (JKO) je v letu 2018 na ravni celotne države znašal skoraj 80 %. Največji delež priključenosti imata koroška in pomurska regija, skoraj 90 %. Slednji regiji tudi najhitreje raste stopnja priključenosti od leta 2012, kar ni presenetljivo. Regija ima zelo onesnaženo pitno vodo. Zaradi intenzivne kmetijske rabe je vsebnost pesticidov in nitratov v pitni vodi prav v pomurski regiji najvišja (Letno poročilo o…, 2019). Priključenost na JKO je precej bolj kot v slovenskem povprečju porasla tudi v podravski regiji, kjer je tudi onesnaženost podtalnice z nitrati visoka (Letno poročilo o…, 2019), koroški in gorenjski regiji. Najnižjo razvitost javne komunalne infrastrukture ima jugovzhodna Slovenija, kjer je manj kot dve tretjini prebivalstva priključenega na JKO. Z izvajanjem OP-ov se ta delež konstanto povečuje v vseh regijah, saj se javno kanalizacijsko omrežje gradi po vseh občinah. V velikem obsegu je izgradnja JKO financirana iz proračunov občin, vse bolj pa narašča tudi delež kohezijskih sredstev. Varstvo voda se zagotavlja tudi s postopki čiščenja odpadnih voda. V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode. V letu 2018 je bilo v Sloveniji že 72 % odpadne vode prečiščene s sekundarnim in terciarnim čiščenjem, medtem ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Največ, 97 % odpadne vode je bilo prečiščene s sekundarnim in terciarnim čiščenjem v pomurski regiji. Tabela 11: Delež priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje (JKO), 2012–2018, % Skupna obremenitev v aglomeracijah (PE) Delež priključenosti, v % 2018 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SLOVENIJA 2.107.080 62,4 64,8 70,6 72,8 77,3 77,8 78,8 Statistične regije (NUTS 3) Osrednjeslovenska 587.304 71,6 71,6 76,2 76,2 81,6 81,6 82,1 Obalno-kraška 120.764 71,2 73,4 73,9 75,7 75,7 76,3 76,0 Gorenjska 243.673 58,9 63,9 63,9 65,3 76,3 78,1 78,4 Goriška 123.653 53,7 53,7 54,5 64 65,9 67,3 67,2 Savinjska 220.267 69,4 72,1 72,1 77,6 79,9 80,7 80,8 Jugovzhodna Slovenija 141.736 56,6 58,1 58,1 62,3 63,5 65,2 65,6 Pomurska 111.288 46,1 64,8 79,8 83,4 87,2 87,2 88,5 Primorsko-notranjska 60.481 45,3 45,3 49,8 53,1 55,1 55,4 67,3 Podravska 306.367 53 54,4 75,1 75,1 81,4 81,4 81,8 Koroška 69.460 59 60,9 74,7 77,2 79,2 79,2 89,0 Posavska 58.189 59,9 61,5 62,2 63,7 65,2 65,7 68,9 Zasavska 63.898 76,5 76,5 76,5 79,4 81,5 81,7 76,7 Vir: MOP. Opomba: Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta (Operativni program odvajanja, 2019). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 3.1.10 Kultura Število obiskov splošnih knjižnic na prebivalca je izbran vodilni kazalnik za spremljanje kulture kot področja kakovosti življenja (Cilji, usmeritve in…, 2019). Kultura in jezik sta pomembna dejavnika nacionalne identitete, prepoznavnosti države ter družbenega in gospodarskega napredka. Prispevata k prepoznavanju naše samobitnosti in odprtosti družbe, k sodelovanju, razvoju ustvarjalnosti in inovativnosti ter sta tako pomembna dejavnika gospodarskega in regionalnega razvoja (Poročilo o razvoju, 2020). Na regionalni ravni je s področja kulture zelo malo razpoložljivih podatkov oziroma so na voljo le podatki o knjižnicah, vendar so pomemben dejavnik, ki prispeva k večji kakovosti življenja in ugodno vplivajo na bralno pismenost. Na podeželju imajo knjižnice veliko širši pomen kot le izposojo knjižničnega gradiva. Marsikje so središče kulturnega dogajanja in kulturnega udejstvovanja prebivalcev. Zato obisk knjižnice ni vezan le na izposojo knjižničnega gradiva, ampak gre tudi za obiske dogodkov oz. prireditev ter različnih izobraževanj, ki so organizirani v knjižnicah. Na ta način splošne knjižnice zadovoljujejo širše kulturne in druge potrebe prebivalcev, še posebej tam, kjer so druge kulturne ustanove redke ali pa jih sploh ni na voljo. Knjižnice so tako pogosto namenjene tudi druženju, izobraževanju in drugim prostočasnim dejavnostim. S tem so knjižnice dosegle svoj širši namen, saj vplivajo na kakovost življenja prebivalcev. V povprečju je v splošne knjižnice včlanjenih manj kot četrtina prebivalstva Slovenije. Med regijami izstopata goriška in primorsko-notranjska z okoli 28 %. Gotovo k temu prispeva tudi zgodovinsko dejstvo, da je bila Primorska priključena matični domovini šele leta 194737. Po številu izposoj knjižničnega gradiva na člana je v na prvem mestu savinjska regija, najvišja izposoja na prebivalca pa je v osrednjeslovenski in goriški regiji. K večji izposoji prispeva tudi možnost izposoje v potujočih knjižnicah (bibliobusih), ki so izjemnega pomena v regijah s slabšo dostopnostjo do regionalnih centrov, kot je goriška, v kateri je potujočih knjižnic največ. Najvišji obisk knjižnice na prebivalca beleži primorsko-notranjska regija, ki je obenem tudi najredkeje poseljena regija v Sloveniji. Tabela 12: Število obiskov splošnih knjižnic na prebivalca, 2010–2018 Osrednjeslovenska 5,8 5,8 6,2 6,4 6,8 6,7 6,9 6,8 6,8 Obalno-kraška 4,2 4,2 4,1 3,6 3,5 3,2 2,9 2,9 2,8 Gorenjska 4,6 4,9 5,2 5,4 5,4 5,4 5,2 5,2 5,2 Goriška 4,9 7,2 7,1 6,7 7,6 7,5 7,5 5,3 5,2 Savinjska 4,1 4,2 4,0 4,0 4,0 4,2 4,2 4,3 3,2 Jugovzhodna Slovenija 4,4 4,4 4,7 4,9 4,2 3,9 3,5 3,8 3,6 Pomurska 3,2 3,2 3,2 3,2 3,3 3,3 2,7 3,2 3,1 Primorsko-notranjska 7,4 7,8 8,5 8,3 7,9 7,7 7,7 7,7 8,1 Podravska 3,5 3,6 3,2 3,4 3,6 3,2 3,2 3,2 3,2 Koroška 5,9 5,9 6,2 6,1 6,1 6,1 5,8 5,9 5,6 Posavska 3,6 3,6 3,3 2,1 2,1 2,1 2,3 2,3 2,3 Zasavska 5,0 5,0 5,0 4,9 4,8 4,6 4,6 4,5 4,5 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 5,2 5,6 5,9 5,9 6,2 6,1 6,1 5,8 5,8 Vzhodna Slovenija 4,2 4,2 4,1 4,1 4,1 3,9 3,8 3,9 3,6 Vir: NUK, SURS; lastni preračuni. 37 Po Rapalski pogodbi leta 1920 je bila Primorska priključena Italiji. Na izgubljenem slovenskem ozemlju je bila prepovedana uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi, branje slovenskih knjig. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 3.1.11 Upravljanje Udeležba na državnozborskih volitvah je izbran vodilni kazalnik za spremljanje upravljanja kot področja kakovosti življenja (Cilji, usmeritve in…, 2019). Na kakovost življenja posameznika vplivajo tudi institucionalni pogoji in upravljanje. Demokratične družbe uspešno delujejo le, če se prebivalci vključujejo in sodelujejo v javnem življenju. Veliko politik, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi, je namreč sprejetih prav na lokalni ravni. Z osebnim vključevanjem in sodelovanjem ljudje vplivajo na politične odločitve, ki imajo učinek tako na življenje posameznika kot na celotno družbo. Zato je vključevanje prebivalcev v družbo nujno za učinkovito upravljanje, kar pa ima tudi povratni vpliv na bolj aktivno delovanje posameznikov v družbi (Pečar, 2017). Volilna pravica, ki je kot ena temeljnih političnih pravic državljanov zapisana tudi v Ustavo38, omogoča državljanom politično participacijo – aktivno vključitev v proces oblikovanja najpomembnejših organov oblasti, ki odločajo v njihovem imenu. Na ta način politična participacija pomembno vpliva na kakovost življenja oz. kakor ugotavlja Adam je »politična participacija (ki pa je le ena od modalitet udeležbe v javnem življenju oz. socialne participacije) sama po sebi del kvalitete življenja« (Adam, 1991). Poleg tega Adam še ugotavlja, da politično participacijo »lahko pojmujemo kot instrument za aktiviranje virov, pomembnih za oblikovanje želene življenjske ravni ali kvalitete življenja« (Adam, 1991). Podatki o volilni udeležbi na državnozborskih volitvah, ki jih imamo na voljo na regionalni ravni, so tako pomemben kazalnik kakovosti življenja. Zadnjih dveh državnozborskih volitev se je v Sloveniji udeležilo le malo več polovica vseh volilnih upravičencev, pri čemer je bila nekoliko večja udeležba v regijah kohezijske zahodne Slovenije. Leta 2018 je imela najvišjo volilno udeležbo osrednjeslovenska regija, 55,8 %. Najmanj volilnih upravičencev se je udeležilo volitev obalno-kraški regiji (45 %), v kateri se je v primerjavi z letom 2014 udeležba na volitvah tudi najbolj znižala (za 3,1 o.t.). Volilna udeležba je padla v več kot polovici regij. Upadanje interesa za politično participacijo državljanov postaja širši problem v Sloveniji, saj je politična participacija državljanov nujen predpogoj za delovanje demokratične skupnosti, na kateri temelji politični sistem in njegova legitimnost. Tabela 13: Volilna udeležba na državnozborskih volitvah, 2014 in 2018, v % 2014 2018 SLOVENIJA 51,7 52,0 Statistične regije (NUTS 3) Osrednjeslovenska 56,2 55,8 Obalno-kraška 48,0 44,9 Gorenjska 53,5 53,8 Goriška 54,3 52,7 Savinjska 50,9 51,9 Jugovzhodna Slovenija 50,4 49,8 Pomurska 46,4 47,9 Primorsko-notranjska 51,6 51,2 Podravska 48,2 49,5 Koroška 51,7 53,9 Posavska 48,2 46,9 Zasavska 53,7 52,4 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 54,4 53,7 Vzhodna Slovenija 49,6 50,2 Vir: DVK; lastni preračuni. Opomba: V letih 2014 in 2018 so bile državnozborske volitve izredne. 38 Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 3.1.12 Varnost Delež oseb, ki so poročale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, je izbran vodilni kazalnik za spremljanje varnosti kot področja kakovosti življenja (Cilji in usmeritve,…, 2019). Ta kazalnik je uporabljen v SRS 2030 za merjenje 11. cilja. Izhodiščna vrednost za leto 2016 je 9 %, ciljna vrednost za leto 2030 pa naj bi bila nižja od 10 %. Osebna varnost je pomembna dimenzija kakovosti življenja prebivalstva. Kriminal nima samo neposrednega in dolgotrajnega vpliva na žrtev in njeno družino, pač pa tudi na druge, ki živijo v širši skupnosti, kjer se kriminalna dejanja dogajajo. Povečuje občutek negotovosti, pogosto pa tudi nizko zaupanje prebivalstva v institucije, ki skrbijo za varnost prebivalstva. Varnost je povezana tudi z ostalimi dejavniki kakovosti življenja kot so izobrazba, zdravje in zaposlitev (Pečar, 2017). Poleg tega imajo na pojav kriminalitete v lokalnem okolju velik vpliv ekonomski dejavniki, kar je opazno tudi v Sloveniji. Več težav s kriminalom imajo v urbanih okoljih, regionalno pa v bolj razviti zahodni Sloveniji, kjer le gorenjska regija ni presegala slovenskega povprečja po tem kazalniku. V vzhodni Sloveniji izstopa jugovzhodna Slovenija, najbolj razvita v tej kohezijski regiji. Gospodinjstva najmanj poročajo o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju v pomurski regiji, več kot 6-krat manj kot v regijah z največ tovrstnimi težavami. Sicer so neposredne izkušnje s kriminaliteto v Sloveniji relativno nizke39 in se po letu 2015 znižujejo, najbolj so se znižale v osrednjeslovenski regiji. Tabela 14: Delež gospodinjstev, ki so poročala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, 2008–2018, v % Osrednjeslovenska 16 22 18 16 15 16 17 15 13 12 11 Obalno-kraška 5 7 7 5 8 6 8 8 8 9 13 Gorenjska 7 9 7 5 6 8 8 7 8 6 7 Goriška 4 6 6 6 7 5 7 6 6 4 10 Savinjska 8 13 7 7 5 7 9 9 8 6 6 Jugovzhodna Slovenija 5 8 8 9 8 10 12 12 13 10 13 Pomurska 5 7 6 6 2 4 5 4 3 3 2 Primorsko-notranjska 3 10 5 8 4 7 8 5 4 5 9 Podravska 9 12 10 8 7 8 10 8 7 9 7 Koroška 6 6 5 4 2 2 3 2 5 4 4 Posavska 4 4 6 3 5 3 6 11 8 8 8 Zasavska 8 12 10 8 5 5 3 5 3 4 3 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 11 16 13 11 12 12 13 11 11 10 10 Vzhodna Slovenija 7 10 8 7 5 7 8 8 7 7 6 Vir: SURS (EU-Silc). Pomemben element varnosti je tudi ogroženost zaradi naravnih nesreč. Ocenjena materialna škoda zaradi naravnih nesreč na leto obsega od 0,2 pa tudi do 1,8 % BDP (v letu 2014, ko je bilo izjemno veliko škode zaradi žledu), medtem ko smrtnih žrtev običajno ni. Največ žrtev naravnih nesreč je zaradi snežnih ali zemeljskih plazov oziroma drugih premikov zemlje (leta 2018: 4). Med naravnimi nesrečami, ki najbolj ogrožajo slovensko prebivalstvo, so poplave.40 Kar 22 občin v Sloveniji ima najvišjo, peto stopnjo poplavne ogroženosti (Ocena 39 Pod povprečjem EU in tudi v okviru ciljne vrednosti do leta 2030 (Poročilo o razvoju, 2020). 40 Poplavno je ogroženih približno 300.000 hektarjev zemljišč (od tega več kot 200.000 hektarjev zemljišč ogrožajo predvsem hudourniške poplave), kar pomeni približno 15 odstotkov površine države. Poplave se lahko pojavljajo vse leto, najpogostejše pa so jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Poleti so poplave povezane z neurji in so predvsem krajevne in hudourniške. Zaradi podnebnih sprememb se intenzivnost in zlasti pogostost poplav na območju naše države verjetno povečujeta (Ocena ogroženosti Republike…, 2016). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 ogroženosti Republike…, 2016). Te občine skupaj obsegajo desetino ozemlja, na katerem živi 30 % prebivalstva Slovenije. Največ poplavno ogroženih občin je v pomurski, osrednjeslovenski in gorenjski regiji. Ob naraščajočem cestnem prometu je tudi cestno prometna varnost pomemben element kakovosti življenja. Število umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah se po letu 2014 zmanjšuje. V letu 2018 jih je bilo najmanj v tem obdobju in tudi najmanj po letu 1954, od kar je na voljo statistika. Največ smrtnih žrtev v prometnih nesrečah (0,84 umrlega na 10.000 prebivalcev) je bilo v jugovzhodni Sloveniji, najmanj pa v osrednjeslovenski (0,20 umrlega na 10.000 prebivalcev), (Analiza in pregled…, 2019). 3.2 Drugi splošni cilj regionalne politike -razvojno dohitevanje evropskih regij Razvojno dohitevanje evropskih regij na ravni 12 razvojnih regij (NUTS 3) in dveh kohezijskih regij (NUTS 2) je drugi splošni cilj regionalne politike. Kot vodilni kazalnik za njegovo spremljanje je izbran bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči (Cilji, usmeritve in…, 2019). Približevanje povprečju EU v razvitosti je dolgoročni razvojni cilj Slovenije, ki naj bi ga dosegli leta 2030. To je zahteven cilj, še posebej ob krizi, ki ga je povzročila pandemija novega koronavirusa. Medtem, ko je v letu 2008 Slovenija že dosegla 90 % povprečja razvitosti EU, pa je finančna in gospodarska kriza zaostanek države ponovno povečala. Z okrepljeno gospodarsko rastjo po letu 2016 se je začel zaostanek za EU zmanjševati, kar pa bo spet prekinila kriza zaradi pandemije novega virusa COVID-19. Država bo dosegla povprečje evropske razvitosti le, če bodo temu lahko sledile vse razvojne oz. statistične regije. Zato je cilj regionalne politike, da bi z nadpovprečno gospodarsko rastjo tudi regije dolgoročno sledile zmanjševanju zaostanka za povprečno razvitostjo EU. Zaradi različnih izhodišč v gospodarski razvitosti, njihove odpornosti na krizo in sposobnosti odzivanja, pa je ta cilj po regijah specifičen. Drugi splošni cilj regionalne politike ima tri specifične cilje. Drugi splošni cilj je zastavljen na ravni 12 razvojnih regij (NUTS 3) in dveh kohezijskih regij (NUTS 2). Zaradi različnih izhodišč v gospodarski razvitosti med regijami je ta cilj razdeljen na tri specifične cilje: – Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij (NUTS 3) od povprečnega v EU, merjeno z BDP v standardih kupne moči (SKM) na prebivalca (cilj 2.1); – Hitrejši razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3), merjeno z BDP v SKM na prebivalca (cilj 2.2); – Hitrejši razvoj kohezijske regije zahodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3), merjeno z BDP v SKM na prebivalca (cilj 2.3) (Cilji, usmeritve in…, 2019). Z uresničevanjem specifičnih ciljev naj bi vse razvojne regije dohitevale evropsko povprečje razvitosti. Kohezijska regija vzhodna Slovenija (KRVS) bi tako do leta 2030 prešla iz skupine manj razvitih regij EU v skupino regij v prehodu, kohezijska regija zahodna Slovenija (KRZS) pa se bi razvijala hitreje od svoje neposredne soseščine. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 15: Vodilni in dopolnilni kazalniki drugega splošnega cilja regionalne politike in treh specifičnih ciljev znotraj tega splošnega cilja Vodilni kazalniki Dopolnilni kazalniki Cilj SRS2030: 5; Cilj SPRS2050: 2; Cilj EKP 2021–27: 1; Usmeritev 2019-24: 3) 1. Bruto domači proizvod na prebivalca v SKM – v regijah NUTS 3 glede na povprečje EU; – v vzhodni Sloveniji (NUTS 2) glede na povprečje vseh mejnih regij (NUTS 3) v zahodni Sloveniji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški; – v zahodni Sloveniji (NUTS 2) glede na povprečje vseh mejnih regij (NUTS 3) v vzhodni Sloveniji, Avstriji, Italiji in Hrvaški. Vir: Eurostat. Teritorialna raven: NUTS 3, NUTS 2. Vir: Cilji, usmeritve in…, 2019, avtorica. Regionalna bruto dodana vrednost na zaposlenega (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 2, NUTS 3. Delež investicij v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 2, NUTS 3, LAU 2. Delež izdatki za raziskovalno–razvojno dejavnost v BDP (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 2, NUTS 3. Zaposleni v raziskovalno razvojni dejavnosti (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 2, NUTS 3. Prihodi in prenočitve turistov (vir: SURS) Teritorialna raven: LAU 2, vrste občin. Povprečna doba bivanja turista (št. nočitev / št. prihodov) (vir: SURS) Teritorialna raven: LAU 2, vrste občin. 3.2.1 Specifični cilj 1: Hitrejši razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Prvi specifični cilj v okviru drugega cilja regionalne politike je hitrejši razvoj vseh regij od povprečnega v EU. Najuspešnejša regija v Sloveniji je osrednjeslovenska, ki ima najvišji BDP na prebivalca. Finančna in gospodarska kriza je regijo precej prizadela, saj se je ta začela najprej v finančnem sektorju, ki je skoncentriran prav v osrednjeslovenski regiji. Tako se je od leta 2009 do 2015 BDP na prebivalca v regiji zmanjševal, vendar ni nikoli padel pod povprečje EU. Tudi v letu 2015, ko se je BDP na prebivalca v regiji najbolj zmanjšal, je še vedno za 15 % presegal povprečje EU. Po tem letu se je trend spet obrnil navzgor in v letu 2018 je osrednjeslovenska regija že presegala povprečje EU skoraj za četrtino. Regija ima največ delovnih mest in posledično veliko delovnih migracij, kar ji viša BDP na prebivalca. Odprto pa ostaja, kakšne posledice bo nanjo pustila kriza zaradi novega koronavirusa. Od ostalih regij je najbližje EU povprečju obalno-kraška regija, ki je bila ena bolj prizadetih regij v krizi 2009–2013. V obdobju 2014–2018 pa je bila gospodarska rast prav tu najvišja. Evropskemu povprečju BDP na prebivalca se vse hitreje približuje tudi jugovzhodna Slovenija. Zanjo je značilna visoka gospodarska rast, ki je bila tudi v letu 2018 takoj za najvišjo rastjo v obalno-kraški regiji. V regiji sta uspešni predvsem farmacevtska in avtomobilska industrija. Predvsem slednja ima tudi velike multiplikativne učinke na gospodarstvo regije. Na repu regij je že vrsto let zasavska, ki je ob podpovprečni gospodarski rasti v obdobju od leta 2008 do 2018 poglobila svoj zaostanek za povprečjem EU za skoraj 8 o. t.. Že doseženemu 86 % povprečju EU iz leta 2008 pa se ne more približati goriška regija. Ta je po letu 2008 doživela enega najmočnejših padcev gospodarske rasti, kar je močno poglobilo njen zaostanek za povprečjem EU. V času finančne in gospodarske krize so se razlike med kohezijskima regijama zmanjševale. Padec BDP na prebivalca je bil manjši v KRVS, predvsem zaradi počasnejše rasti prebivalstva. Po letu 2008 je bil padec BDP manjši v KRZS, BDP na prebivalca pa je do leta 2013 v povprečju padal počasneje v KRZS zaradi počasnejše rasti prebivalstva v tej regiji. S tem so serazlike v razvitostimedkohezijskimaregijamazmanjševale. Z oživitvijo gospodarske aktivnosti po letu 2014, je BDP na prebivalca spet nekoliko hitreje rastel v KRZS, s čimer se je zmanjševal razkorak do povprečja EU. KRZS je tako v letu 2018 že drugo leto zapored presegla evropsko povprečje41 po BDP na prebivalca, KRVS pa je bila z 71 % še vedno med manj razvitimi regijami EU (Poročilo o razvoju, 2020). 41 Na tej ravni je bila prvič že pred finančno in gospodarsko krizo v letu 2003 in drugič v letu 2010. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 16: Bruto domači proizvod na prebivalca, v SKM, EU=100, 2008–2018 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 EU 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 SLOVENIJA 90 85 84 83 82 82 82 82 83 85 87 Statistične regije NUTS 3 Osrednjeslovenska 130 125 121 120 119 118 117 115 117 119 123 Obalno-kraška 96 92 91 88 83 81 80 81 82 87 89 Gorenjska 76 69 69 69 69 71 72 72 72 76 78 Goriška 86 81 78 77 75 75 74 75 76 78 78 Savinjska 80 76 76 76 76 75 75 75 76 78 79 Jugovzhodna Slovenija 87 81 80 79 78 78 78 78 78 83 85 Pomurska 57 55 54 55 55 56 56 55 56 57 59 Primorsko-notranjska 65 63 59 59 57 59 59 61 62 62 62 Podravska 75 71 69 69 68 68 69 67 68 69 70 Koroška 69 63 62 64 65 66 66 66 67 68 70 Posavska 71 69 68 69 68 69 69 68 69 70 72 Zasavska 54 52 51 50 48 48 47 44 44 45 46 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 108 104 101 100 99 98 98 97 99 102 104 Vzhodna Slovenija 73 70 68 69 68 68 68 68 68 70 71 Vir: Eurostat. 3.2.2 Specifični cilj 2: Hitrejši razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3), merjeno z BDP po kupni moči na prebivalca Drugi specifični cilj v okviru drugega cilja regionalne politike je, da KRVS v razvitosti prehiti sosednje NUTS 3 regije v KRZS in sosednje NUTS 3 regije na Madžarskem in Hrvaškem. S hitrejšo gospodarsko rastjo od svojih sosed bi do leta 2030 lahko dosegla ali celo presegla povprečno razvitost območja, ki jo obdaja. S tem bi KRVS prešla iz skupine manj razvitih regij EU v skupino regij v prehodu.42 BDP na prebivalca je v KRVS nižji kot v sosednjih regijah NUTS 3 v Sloveniji43 in Avstriji44, a višji kot v sosednjih regijah NUTS 3 na Madžarskem45 in Hrvaškem46 z izjemo Primorsko-goranske županije. V letu 2008 je KRVS dosegala 98 % razvitosti vseh sosednjih NUTS 3 regij, v času krize pa je svoj zaostanek poglobila na 93 %, kar je enako kot v letu 2017. Dosedanji razvoj KRVS je v precejšnji meri zaznamoval beg možganov in izseljevanje iz regije. Zaradi slabših zaposlitvenih možnosti predvsem izobraženega kadra, si je ta poiskal delo zunaj domačih regij in tudi v tujini. Razkorak je velik tudi na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti.47 Primanjkljaj kvalificiranih kadrov je nadalje povzročil slabšo podjetniško iniciativo in premalo inovativno gospodarstvo, kar je vplivalo na razvojni zaostanek KRVS. 42 Tudi v programskem obdobju 2021–2027 bodo sredstva kohezijske politike EU (ESRR, ESS+ in sredstva cilja »naložbe za delovna mesta«) alocirana na tri tipe NUTS 2 regij ob upoštevanju BDP na prebivalca v SKM za obdobje 2015–2017: (i) manj razvite regije (BDP na prebivalca pod 75 % povprečja EU-27), (ii) regije v prehodu (BDP na prebivalca med 75 % in 100 % povprečja EU-27), (iii) bolj razvite regije (BDP na prebivalca nad 100 % povprečja EU-27), (Special meeting of…, 2020). KRVS je manj razvita, KRZS pa bolj razvita regija EU-27. 43 Slovenske obmejne regije KRVS so: gorenjska, osrednjeslovenska, goriška in obalno-kraška regija 44 Avstrijske obmejne regije KRVS so: Unterkärnten, West-und Südsteiermark, Oststeiermark in Südburgenland. 45 Madžarski obmejni regiji KRVS sta: Vas in Zala. 46 Hrvaške obmejne regije KRVS so: Međimurska županija, Varaždinska županija, Krapinsko-zagorska županija, Zagrebačka županija, Primorsko-goranska županija in Karlovačka županija. 47 Delež sredstev, ki jih KRVS namenja za raziskave in razvoj je polovico manjši kot v KRZS. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 17: Bruto domači proizvod na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, EU=100 , 2008–2018 Regije 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 EU 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Vzhodna Slovenija 73 70 68 69 68 68 68 68 68 70 71 Slovenske obmejne regije Osrednjeslovenska 130 125 121 120 119 118 117 115 117 119 123 Gorenjska 76 69 69 69 69 71 72 72 72 76 78 Goriška 86 81 78 77 75 75 74 75 76 78 78 Obalno-kraška 96 92 91 88 83 81 80 81 82 87 89 Avstrijske obmejne regije Südburgenland 73 76 77 78 81 79 80 80 81 81 n.p. Unterkärnten 88 87 87 91 95 95 96 97 96 95 n.p. Oststeiermark 83 86 88 87 92 91 92 91 90 92 n.p. West-und Südsteiermark 82 81 84 87 89 89 89 87 88 87 n.p. Primorsko-goranska županija 77 76 73 75 78 76 75 74 74 75 n.p. Zagrebačka županija 48 48 43 44 44 44 44 45 46 47 n.p. Krapinsko-zagorska županija 41 38 34 35 35 36 37 38 39 40 n.p. Varaždinska županija 52 52 47 47 48 49 48 49 51 53 n.p. Međimurska županija 51 51 46 47 47 56 49 49 51 52 n.p. Karlovačka županija 47 45 42 43 43 44 43 44 45 45 n.p. Vir: Eurostat. Tabela 18: Bruto domači proizvod na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS1, v SKM, sosednje regije ob KRVS=100 , 2008–2017 Regije 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS1 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Vzhodna Slovenija 98 95 95 95 93 93 93 93 93 93 Slovenske obmejne regije Osrednjeslovenska 173 171 169 166 164 161 160 158 159 159 Gorenjska 101 95 96 96 94 97 99 99 99 101 Goriška 114 110 109 106 103 102 102 103 104 104 Obalno-kraška 128 126 126 122 114 111 110 112 112 116 Avstrijske obmejne regije Südburgenland 97 104 108 108 111 109 110 110 110 108 Unterkärnten 118 119 122 125 130 130 132 133 131 126 Oststeiermark 111 118 123 121 126 125 126 125 123 123 West-und Südsteiermark 110 111 117 121 121 123 122 119 120 116 Madžarske obmejne regije Hrvaške obmejne regije Primorsko-goranska županija 103 104 101 104 107 104 103 101 101 101 Zagrebačka županija 64 66 59 61 61 61 61 62 62 63 Krapinsko-zagorska županija 55 53 47 48 48 50 50 51 54 54 Varaždinska županija 70 71 65 65 65 67 66 67 69 70 Međimurska županija 69 70 64 65 65 76 66 67 69 69 Karlovačka županija 63 62 59 60 59 61 59 60 62 60 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Opomba: 1 Kohezijska regija vzhodna Slovenija. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 19: Razvitost KRVS gledna povprečno v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, BDP na prebivalca, v SKM, sosednje regije ob KRVS1 =100, 2008–2017 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS1 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Vzhodna Slovenija 98 95 95 95 93 93 93 93 93 93 V tem: Vir: Eurostat, lastni preračuni. Opomba: 1 Kohezijska regija vzhodna Slovenija. Večje izkoriščanje razvojnih prednosti in priložnosti bi dodatno pripomoglo k hitrejšemu razvoju KRVS od sosednjih regij. KRVS teritorialno povezuje osem statističnih oz. razvojnih regij, ki so si med seboj precej različne po svojih razvojnih potencialih. Imajo vrsto prednosti, ki lahko prispevajo k hitrejšemu razvoju med katerimi so: (i) centri podjetniških aktivnosti, (ii) razvita energetska infrastruktura (v regiji je elektroenergetski bazen Slovenije), (iii) ohranjeno naravno okolje, (iv) obsežne kmetijske površine za pridelavo kakovostne hrane in povečanje samooskrbe Slovenije, (v) razvit zdraviliški in jamski turizem (Strateška izhodišča razvoja…, 2019). Vendar bo morala regija za zmanjšanje razvojnega zaostanka za sosednjimi regijami izkoristiti tudi priložnosti še na drugih pomembnih področjih za njen prihodnji razvoj: (i) razvijanje ustreznih kadrov s povezovanjem centrov terciarnega izobraževanja in gospodarstva, (ii) razvoj digitalizacije, (iii) večje izkoriščanje OVE, (iv) razvoje trajnostne mobilnosti, (iv) nadaljnji razvoj turističnih produktov in blagovnih znamk, (v) prilagajanje podnebnim spremembam, (vi) izkoriščanje degradiranih območij za razvoj novih dejavnosti (Strateška izhodišča razvoja…, 2019). 3.2.3 Specifični cilj 3: Hitrejši razvoj kohezijske regije zahodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3), merjeno z BDP po kupni moči na prebivalca Tretji specifični cilj regionalne politike je, da KRZS v razvitosti prehiti sosednje NUTS 3 regije v vzhodni Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. KRZS je v letih 2017 in 2018 ponovno presegala raven razvitosti EU. Pred tem je povprečje EU presegala v obdobju od 2003 do 2011, v letu 2018 pa je dosegla raven iz leta 2009. V okviru kohezijske politike EU je tako prešla v bolj razvite regije, ki z BDP na prebivalca presegajo povprečje EU. KRZS je po BDP na prebivalca v letu 2017 večinoma razvitejša tudi od svojih sosednjih regij na NUTS 3 ravni z izjemo italijanskih regij Videm in Trst, avstrijskega Celovca-Beljaka in slovenske osrednjeslovenske regije. V letu 2017 je presegala povprečni BDP na prebivalca od svojih sosed za 9 % in s tem za 1 o. t. presegla raven do svojih sosed, ki jo je imela pred nastopom finančne in gospodarske krize v letu 2008. Nadpovprečna razvitost KRZS v primerjavi s slovenskim in evropskim povprečjem, je predvsem posledica razvitosti osrednjeslovenske regije, ki je ena od štirih regij, ki sestavljajo KRZS. V osrednjeslovenski regiji je glavno mesto države, ki s svojimi državotvornimi dejavnostmi, finančnim sektorjem in koncentracijo delovnih mest, ki povzroča delovne migracije iz drugih regij, ključno prispevajo k višji razvitosti celotne regije. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 20: Bruto domači proizvod na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, hrvaških in italijanskih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS1, v SKM, EU=100, 2008–2018 Regije 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 EU 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Zahodna Slovenija 108 104 101 100 99 98 98 97 99 102 104 Slovenske obmejne regije Savinjska 80 76 76 76 76 75 75 75 76 78 79 Zasavska 54 52 51 50 48 48 47 44 44 45 46 Jugovzhodna Slovenija 87 81 80 79 78 78 78 78 78 83 85 Primorsko-notranjska 65 63 59 59 57 59 59 61 62 62 62 Udine 118 117 112 110 107 106 103 103 103 102 n.p. Gorizia 95 95 102 101 95 94 92 91 94 92 n.p. Trieste 121 120 121 122 121 116 117 117 113 116 n.p. Hrvaške obmejne regije Primorsko-goranska županija 77 76 73 75 78 76 75 74 74 75 n.p. Istarska županija 77 79 75 75 74 73 73 74 77 77 n.p. Vir: Eurostat. Opomba: 1Kohezijska regija vzhodna Slovenija. Tabela 21: Bruto domači proizvod na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, hrvaških in italijanskih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, sosednje regije ob KRZS=100, 2008–2017 Regije 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Sosednje NUTS 3 regije ob KRZS1 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Zahodna Slovenija 110 107 106 104 104 104 105 105 106 109 Slovenske obmejne regije Savinjska 81 78 79 79 79 80 80 81 82 83 Zasavska 55 53 53 52 51 52 50 48 48 48 Jugovzhodna Slovenija 88 83 83 82 81 83 84 84 84 89 Primorsko-notranjska 66 65 62 61 60 62 64 66 67 66 Avstrijske obmejne regije Italijanske obmejne regije Udine 120 121 117 114 112 113 110 111 111 109 Gorizia 97 98 107 105 99 100 98 98 101 99 Trieste 123 124 126 127 127 123 125 126 122 124 Hrvaške obmejne regije Primorsko-goranska županija 78 78 76 78 82 80 81 80 80 81 Istarska županija 78 81 78 78 77 78 79 80 83 83 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Opomba: 1 Kohezijska regija zahodna Slovenija. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 KRZS je zelo heterogena regija, kar se kaže na številnih področjih. Razlike v razvitosti med regijami v KRZS so veliko večje48 kot med regijami v KRVS, kar utegne postati razvojna ovira KRZS. Tudi razvojne potrebe in izzivi znotraj KRZS so zelo različni, včasih celo nasprotujoči. Medtem ko se na primer goriška regija sooča s problemom praznjenja in nadpovprečno hitrim staranjem prebivalstva glede na slovensko povprečje, se osrednjeslovenska sooča z najvišjim skupnim prirastom prebivalstva med vsemi regijami ter s problemom pomanjkanja družbene infrastrukture, ki temu trendu ne sledi. Heterogenost zahodne Slovenije se kaže tudi na številnih drugih področjih kot so delovne migracije, prometna dostopnost, dostopnost do storitev splošnega družbenega pomena, zdravja prebivalcev, onesnaženosti (bivalnega) okolja in degradacije prostora. To bo zahtevalo prilagoditev razvojnih usmeritev značilnostim in potrebam posameznim območjem znotraj KRZS (Izhodišča za Strategijo…, 2019). V finančnem pogledu bodo pri tem imela pomembno vlogo endogena regionalna politika in sredstva integralnega proračuna, saj bo KRZS zaradi svoje razvitosti v prihodnji finančni perspektivi upravičena manjšega dela finančnih sredstev v primerjavi s trenutno finančno perspektivo. Tabela 22: Razvitost KRZS1 glede na povprečno v slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, BDP na prebivalca, v SKM, sosednje regije ob KRZS =100, 2008–2017 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Sosednje NUTS 3 regije ob KRZS1 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Zahodna Slovenija 110 107 106 104 104 104 105 105 106 109 V tem: Osrednjeslovenska 132 129 127 125 125 125 125 124 126 128 Gorenjska 77 71 72 72 72 75 77 78 78 81 Goriška 87 83 82 80 79 79 80 81 82 84 Obalno-kraška 97 95 95 92 87 86 86 88 89 93 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Opomba: 1 Kohezijska regija zahodna Slovenija. 3.3 Tretji splošni cilj regionalne politike -zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik in razlik znotraj regij Tretji splošni cilj regionalne politike je zmanjšanje razvojnih razlik v Sloveniji. Koeficient variacije Indeksa razvojne ogroženosti je izbran vodilni kazalnik za spremljanje tretjega splošnega cilja regionalne politike. S pomočjo ukrepov regionalne politike se bo uresničitev tega cilja poskušalo doseči preko dveh specifičnih ciljev: (i) zmanjšanjem regionalnih razvojnih razlik in (ii) ohranjanjem poseljenosti in razvojne vitalnosti problemskih območij. Z uresničevanjem specifičnih ciljev se bodo regionalne razvojne razlike v Sloveniji zmanjševale, problemska območja po ZSRR-2 (obmejna problemska območja, problemska območja z visoko brezposelnostjo, območja italijanske in madžarske narodnosti, območja romske skupnosti) pa bodo ohranila poseljenost in razvojno vitalnost (Cilji, usmeritve in…, 2019). 48 Leta 2018 je bil koeficient variacije regionalnega BDP na prebivalca v KRZS 19,7 % v KRVS pa 11,2 %. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 23: Vodilni in dopolnilni kazalniki tretjega splošnega cilja regionalne politike – zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik in dveh specifičnih ciljev znotraj tega splošnega cilja Vodilni kazalniki Dopolnilni kazalniki Cilj SRS2030: 5; Cilj SPRS2050: 1; Cilj EKP 2021–27: 5; Usmeritev 2019-24: 3 Indeks razvojne ogroženosti Vir: SURS, MOP, ZRSVN, URSZR, MGRT, DRI upravljanje investicij, izračun UMAR. Teritorialna raven: NUTS 3. Indeks delovne migracije (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Indeks staranja prebivalstva (vir: SURS.) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2. Stopnja delovne aktivnosti (vir: SURS (DAK)) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2, obmejna problemska območja. Stopnja registrirane brezposelnosti (vir: ZRSZ, SURS (DAK)) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2, obmejna problemska območja. Osnova za dohodnino na prebivalca (vir: FURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2, obmejna problemska območja. Indeks rasti prebivalstva (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2, obmejna problemska območja. Gostota poselitve (prebivalci/km2) (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2, obmejna problemska območja. Naravni prirast (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2, obmejna problemska območja. Selitveni prirast (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2, obmejna problemska območja. Število prebivalstva (vir: SURS) Teritorialna raven: NUTS 3, LAU 2, naselja, obmejna problemska območja, mestna naselja, naselja pod 10.000 prebivalcev. Vir: Cilji, usmeritve in…, 2019, avtorica. 3.3.1 Prvi specifični cilj tretjega splošnega cilja -Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik Indeks razvojne ogroženosti (IRO) je kazalnik razvitosti regij. ZSRR-2 določa, da je to relativni kazalnik razvitosti regije, izračunan na podlagi utežitve kazalnikov razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti. Sestavljen je iz 14 posamičnih kazalnikov: (1) bruto domači proizvod na prebivalca, (2) bruto dodana vrednost na zaposlenega, (3) razpoložljivi dohodek na prebivalca, (4) stopnja delovne aktivnosti (20–64 let), (5) investicije v osnovna sredstva v BDP, (6) stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15–29 let), (7) prebivalstvo s terciarno izobrazbo (25–64 let), (8) bruto domači izdatki za RRD v BDP, (9) delež prečiščene odpadne vode s sekundarnim in terciarnim čiščenjem, (10) površina varovanih območij, (11) ocenjena škoda zaradi naravnih nesreč v BDP, (12) stopnja registrirane brezposelnosti, (13) indeks staranja prebivalstva in (14) poseljenost. V letu 2014 je bil sprejet Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020, ki je za omenjeno programsko obdobje razvršča regije po stopnji razvitosti na osnovi IRO (Pečar, 2018). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 1: Indeks razvojne ogroženosti1, 2014 in 2019 Osrednje­slovenska Gorenjska JugovzhodnaSlovenija Obalno-kraška Savinjska Goriška Posavska Koroška Zasavska Podravska Primorsko­notranjska Pomurska Vir: SURS, MOP, ZRSVN, URSZR, MGRT, DRI upravljanje investicij, lastni izračun. Opomba: 1 Izračun na osnovi podatkov razpoložljivih leta 2019. Kazalnik IRO kaže, da po razvojni ogroženosti oziroma razvitosti izstopata predvsem dve regiji, medtem ko so razlike med ostalimi regijami manjše. Osrednjeslovenska regija je najmanj razvojno ogrožena regija in ima za polovicomanjšiIROodslovenskegapovprečja.Lev trehregijah,osrednjeslovenski,gorenjskiin jugovzhodni Sloveniji, IRO ne presega slovenskega povprečja. Pomurska regija je najbolj razvojno ogrožena regija in za več kot dve tretjini presega slovensko povprečje ter za 3,5-krat povprečje osrednjeslovenske regije. Razlike med ostalimi regijami so precej manjše. Koeficient variacije, ki kaže odstopanje od povprečja, znaša 25,7 % (Pečar, 2020a). Izboljšanje kazalnikov, ki sestavljajo IRO, med leti 2014 in 2019 večinoma ni zmanjšalo razkoraka regij do osrednjeslovenske regije in do slovenskega povprečja. V večini regij so se kazalniki, ki sestavljajo IRO, sicer izboljšali, najbolj v osrednjeslovenski regiji. V regijah se je tako pretežno povečal razkorak do osrednjeslovenske regije in tudi do slovenskega povprečja. Razmerje med skrajnima regijama, ki sta v letu 2019 še vedno isti kot leta 2014, se je poslabšalo z 1:2,7 na 1:3,5, za slabi 2 o. t. pa se je povečal koeficient variacije. Osrednjeslovenska regija je namreč izboljšala večino kazalnikov IRO in čeprav je tudi pomurska regija napredovala predvsem pri kazalnikih razvitosti, je bilo to premalo za zmanjšanje zaostanka za osrednjeslovensko regijo. Nekatere regije so spremenile tudi mesto na lestvici vseh regij, vendar so te spremembe še vedno majhne. Največjo spremembo je opaziti pri podravski regiji, ki je svoj položaj poslabšala za dve mesti. Tudi v podravski regiji se je vrsta kazalnikov IRO sicer izboljšala, vendar manj kot v drugih regijah. Nekateri kazalniki pa so se poslabšali, najbolj demografske razmere. Zaostanek podravske regije za slovenskim povprečjem je povečal tudi večji delež varovanih območij v regiji (Pečar, 2020a). Po krizi hitreje okrevajo razvitejše regije, kar vpliva na ponovno naraščanje regionalnih razlik. Finančna in gospodarska kriza iz leta 2008 je sprva bolj prizadela razvitejše regije, kar se je kazalo predvsem v poslabšanju kazalnikov razvitosti. Svoj položaj pa so v krizi poslabšale tudi manj razvite regije, kot na primer pomurska in primorsko-notranjska, vendar na tako močno kot razvitejše regije. Posledično so se razlike med regijami zmanjšale. Hitrim gospodarskim spremembam se lažje prilagajajo razvitejše regije in dejansko so se po krizi začele gospodarske razmere v razvitejših regijah hitreje izboljševati, s tem pa so ponovno začele naraščati tudi razlike med regijami, kar kaže tudi primerjava IRO med leti 2014 in 2019 (Pečar, 2020a). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Za spremljanje regionalnih razvojnih razlik bi bil primernejši kazalnik bruto osnova za dohodnino na prebivalca. IRO je bil uveden v regionalno politiko za spremljanje razlik v stopnji razvitosti med regijami, ker je bolj kompleksen kot kazalnik BDP na prebivalca, ki se običajno uporablja kot kazalnik razvitosti, ker vključuje tudi kazalnike kakovosti življenja. IRO je sestavljen kazalnik in ima kot tak določene prednosti in nekatere pomanjkljivosti (Pečar, 2018). Zapleten pa je tudi izračun kazalnika. Razlike v stopnji razvitosti meri na ravni statističnih regij, medtem ko do razlik v razvoju prihaja tudi znotraj regij. Kar nekaj kazalnikov, ki so sestavni del IRO, je tudi vodilnih kazalnikov pri drugih splošnih ciljih regionalne politike (npr. stopnja delovne aktivnosti, razpoložljivi dohodek na prebivalca, indeks staranja, BDP na prebivalca, …). Zaradi tega bi kazalo razmisliti, da bi za spremljanje tretjega splošnega cilja regionalne politike uporabili bruto osnovo za dohodnino na prebivalca. Ta kazalnik je razpoložljiv tudi na ravni občin in predlagan v naboru dopolnilnih kazalnikov tretjega splošnega cilja. Kaže na bruto dohodke prebivalstva, ki so osnova za izračun dohodnine in je tako kazalnik ekonomske moči prebivalstva. Bruto dohodke prebivalstva v največji meri sestavljajo dohodki iz zaposlitve. Posredno pa kazalnik odraža zaposlenost oz. brezposelnost prebivalstva, odvisen je od izobrazbene ravni prebivalstva, delovnih migracij, demografske strukture, gostote poseljenosti, ekonomske moči občin, zato menimo, da je dovolj kompleksen za spremljanje regionalnih razlik tako med regijami kot med občinami. Spremljanje tretjega cilja regionalnega razvoja pa bi bilo z uvedbo tega kazalnika kot vodilnega tudi poenostavljeno, ker ne zahteva kompleksnega izračuna. Kazalnik je dosegljiv na FURS.49 Tabela 24: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca, v evrih, 2008–2018 Statistične regije NUTS 3 Osrednjeslovenska 9.788 9.572 9.557 9.706 9.553 8.867 8.970 10.519 10.783 11.177 11.737 Obalno-kraška 8.599 8.543 8.454 8.655 8.560 7.819 7.921 9.562 9.899 10.225 10.787 Gorenjska 8.338 8.108 8.244 8.427 8.383 8.023 8.254 9.961 10.343 10.693 11.309 Goriška 8.232 7.984 8.036 8.280 8.072 7.587 7.806 9.410 9.773 10.147 10.780 Savinjska 7.557 7.363 7.492 7.662 7.711 7.352 7.564 9.077 9.411 9.775 10.345 Jugovzhodna Slovenija 7.998 7.822 7.976 8.240 8.152 7.831 8.147 9.503 9.844 10.253 10.903 Pomurska 6.149 6.339 6.294 6.604 6.864 6.596 6.955 8.244 8.656 8.558 9.069 Primorsko-notranjska 8.024 7.976 7.996 8.114 8.128 7.787 7.940 9.368 9.717 10.017 10.605 Podravska 7.194 7.076 7.094 7.247 7.312 7.069 7.255 8.799 9.205 9.435 9.944 Koroška 7.355 7.214 7.347 7.621 7.906 7.609 7.887 9.621 10.031 10.253 10.839 Posavska 7.217 7.262 7.269 7.517 7.525 7.241 7.449 8.887 9.283 9.658 10.312 Zasavska 7.475 7.360 7.509 7.667 7.647 7.133 7.462 9.264 9.592 9.979 10.606 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 9.148 8.947 8.966 9.141 9.012 8.415 8.556 10.155 10.466 10.841 11.422 Vzhodna Slovenija 7.333 7.238 7.306 7.508 7.576 7.271 7.510 9.008 9.382 9.654 10.222 Vir: FURS, preračuni UMAR. 49 Potreben bi bil dogovor za redno objavljanje podatkov na FURS-ovih spletnih straneh. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 3.3.2 Drugi specifični cilj tretjega splošnega cilja -Ohranjanje poseljenosti in razvojne vitalnosti problemskih območij Obmejna problemska območja (OPO) so poseben razvojni tip območij v okviru specifičnega cilja ohranjanja poseljenosti in razvojne vitalnosti problemskih območij. Njihov razvoj je rezultat delovanja številnih med seboj povezanih dejavnikov, ki vplivajo na različno stopnjo razvitosti. Kljub prizadevanjem za pospešitev njihovega razvoja, ki potekajo že od sredine 70. let 20. stoletja, še vedno razvojno zaostajajo. Obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo nanje. Obmejne občine so tiste, v katerih več kakor 50 % prebivalcev živi v deset kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne, pa se kot merilo za vključitev v OPO upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste oziroma hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Natura 2000. Med OPO vključujemo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po Zakonu o financiranju občin50 manjši od 0,90. Pospeševanje razvoja na OPO poteka preko ukrepov endogene regionalne politike, obenem pa so to tudi prednostna območja vseh razvojnih politik. To pomeni, da morajo vsi proračunski uporabniki upoštevati OPO pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki jih izvajajo na območju cele države in del finančnih sredstev nameniti za vlagatelje iz OPO ali določiti projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru. Demografska gibanja so na OPO zaskrbljujoča. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz marca 2020 (Pečar, 2020b) je med OPO 90 občin, kjer živi dobra petina prebivalcev (22,7 %) in obsegajo skoraj polovico (49,1 %) ozemlja Slovenije. Delež prebivalcev, ki živi na OPO se je v letu 2019 skrčil za 1,5 o. t. v primerjavi z letom 2008, medtem ko se je delež prebivalcev v ostalem delu Slovenije, ki ga v tem primeru imenujemo notranjost Slovenije, povečal za 4,8 o. t. (v Sloveniji pa za 3,3 %). Najbolj zaskrbljujoče je, da se zmanjšuje predvsem delež mladega prebivalstva. Od leta 2008 se je na OPO število mladih med 15. in 29. letom starosti skrčilo za 30 %, kar je za tretjino več kot v notranjosti Slovenije. To je posledica migracij prebivalstva v ostale regije Slovenije in v tujino ter nizke rodnosti. Na OPO v pretežni meri ostaja ostarelo prebivalstvo, kar je slabo izhodišče za njihov nadaljnji razvoj. Zaradi relativno redke poselitve je tudi ekonomika storitvenih dejavnosti slaba, kar vodi do zmanjševanja dostopnosti do storitev, kot so poštne, zdravstvene in finančne storitve, storitve javne uprave, pa tudi storitve specifične za gospodarstvo (Kušar, 2019). Tabela 25: Prebivalstvo in poseljenost v Sloveniji Prebivalstvo skupaj (v 1000) OPO1 482 481 478 477 476 475 474 475 -1,4 Notranjost Slovenije 1.540 1.578 1.583 1.586 1.588 1.591 1.596 1.614 4,8 Slovenija skupaj 2.023 2.059 2.062 2.063 2.064 2.066 2.070 2.089 3,3 Prebivalstvo 15-29 let (v 1000) OPO1 92 78 74 72 70 68 66 65 -29,5 Notranjost Slovenije 305 272 266 259 253 247 243 245 -19,6 Slovenija skupaj 397 350 340 331 323 315 309 310 -21,9 Gostota poseljenosti (preb./km2) OPO1 48 48 48 48 48 48 48 48 -1 Notranjost Slovenije 149 153 153 154 154 154 155 156 7 Slovenija skupaj 100 102 102 102 102 102 102 103 3 Vir: SURS, lastni preračuni. Opomba: Preračuni so narejeni na število občin v OPO po zadnjih razpoložljivih podatkih iz marca 2020. 50 Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17 in 101/20. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tudi gospodarski kazalniki na OPO so pretežno slabši od slovenskega povprečja. Ob zmanjševanju prebivalstva, se število delovnih mest zmanjšuje še hitreje. Med leti 2009 in 2019 se je njihovo število zmanjšalo za 3,8 %, medtem ko je v istem obdobju v notranjosti Slovenije poraslo za 5,8 % (v celotni Sloveniji pa za 4,2 %). Stopnja delovne aktivnosti se je v tem obdobju sicer zvišala, saj se je število brezposelnih zmanjšalo skoraj za 30 %. Obenem se je zmanjšala tudi stopnja registrirane brezposelnosti, a še vedno presega slovensko povprečje. V letu 2018 je na OPO delovala dobra desetina slovenskih gospodarskih družb v katerih je bila zaposlena tudi dobra desetina delavcev. Večinoma so izvozno usmerjene, saj so več kot polovico prihodkov ustvarili na tujem trgu. Vendar je bila ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega za okoli 15 % nižja kot v notranjosti Slovenije oziroma v slovenskem povprečju. Tudi plače na zaposlenega so bile za okoli 10 % nižje. Pozitiven trend je pa bilo zaznati v turistični dejavnosti, saj se je število turistov povečevalo. Vendar bo kriza, ki bo sledila pandemiji covid-19, najbolj prizadela prav na to dejavnost. Slabše možnosti za zaposlitev spodbuja odseljevanje, predvsem mladih, ki ne najdejo ustrezne zaposlitve. Tako je večina občin v OPO zmerno do pretežno bivalnih s primanjkljajem delovnih mest nad tam živečim delovno aktivnim prebivalstvo. Zato je ključnega pomena za razvoj in napredek obmejnih območij zagotovitev zadostnega števila delovnih mest. Nadaljnji razvoj OPO bo odvisen od ohranjanja vitalnosti teh območij. Razvojne razlike obstajajo tudi znotraj OPO. Kažejo se v raznolikosti fizično-geografskih danostih in z njimi povezanimi omejitvami, kot tudi v demografskih značilnostih in gospodarskem razvoju, zato je univerzalna obravnava OPO neprimerna (Kušar, 2018). Spodbujanje njihovega nadaljnjega razvoja in uresničevanje cilja ohranjanja poselitve je potrebno razumeti v smislu ohranjanja vitalnosti teh območij ob upoštevanju njihove notranje specifike. Temu bo potrebno prilagoditi ukrepe, obenem pa izkoristiti prednosti in priložnosti OPO. Prav različni fizično-geografski dejavniki, ki so na nek način omejitveni dejavniki, so privlačni za turiste in lahko postanejo pomembni nosilci razvoja tudi ob spremembah, ki bodo po pandemiji covid-19 vplivale turistično dejavnost. Razvojni potencial predstavljajo trajnostno naravnane dejavnosti in večja izraba obnovljivih virov energije. Na razvoj OPO vpliva tudi privlačnost regionalnih središč preko meje. Ti imajo ob odsotnosti ustrezno razvite mreže središčnih naselij pomembno vlogo tako za oskrbo kot tudi za zaposlitev. Perifernosti, slabšo dostopnost ter pomanjkanje storitev splošnega pomena lahko izboljša sodobna informacijska in komunikacijska infrastruktura, ki lahko deloma nadomesti tudi pomanjkanje delovnih mest z delom na daljavo. Ovira za večjo uporabo tovrstne infrastrukture je ponekod zelo slaba pokritost s širokopasovnim internetom (Kušar, 2018). Zaradi demografskih trendov pa bodo poseben izziv prihodnjega razvoja tudi ukrepi dolgožive družbe, ki bodo morali biti prilagojeni posebnostim OPO. 3.4 Četrti splošni cilj regionalne politike -uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem, je četrti splošni cilj regionalne politike. Ta cilj dopolnjuje prve tri splošne cilje z dodatno dimenzijo, to je medregionalnim razvojnim povezovanjem in sodelovanjem. Evropsko teritorialno sodelovanje, bolj znano s kratico INTERREG, je del evropske kohezijske politike. Namenjeno je čezmejnemu reševanju težav in skupnemu razvoju različnih območij za krepitev celostnega teritorialnega razvoja. Na ta način spodbuja gospodarski, socialni in teritorialni razvoj Evropske unije kot celote. Financira se iz ESRR, ki ukrepe sodelovanja podpira prek treh ključnih sklopov: čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja (Medmrežje 1, 2020). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Programi Interreg, zlasti programi čezmejnega sodelovanja, so zelo pomembni za regionalni razvoj, ker dopolnjujejo kohezijska sredstva in imajo večplastne učinke. Vplivajo na lokalno prebivalstvo, njihovo kvaliteto življenja, institucije in državo kot celoto, saj: (i) omogočajo sodelovanje institucij med državami/regijami pri usklajenem načrtovanju in izvajanju ukrepov s čezmejnim učinkom; (ii) krepijo zavedanje o skupnem prostoru, ki sega preko državnih meja in pripomorejo k večji strpnosti in sobivanju; (iii) pospešujejo pretok znanj in izkušenj med institucijami v državi in na mednarodni ravni; (iv) krepijo zmogljivosti institucij, zaposlenih in ciljnih skupin v projektu, kar je še posebej pomembno za teritorialno majhne države; (v) s konkretnimi rešitvami izboljšujejo kvaliteto življenja prebivalcev v obmejnih območjih. Pozitivni učinki so tudi za sodelujoče institucije. Raziskovalne institucije in univerze s svojimi aplikativnimi raziskavami krepijo načrtovanje in odločanje na osnovi dokazov. Javni zavodi na nacionalni/regionalni ravni pridobivajo nova znanja, izmenjujejo si dobre prakse, ki so jim v pomoč pri njihovih upravljavskih ali načrtovalskih aktivnostih, financirajo tudi analize, ki jim omogočijo načrtovanje na podlagi dokazov. Občine preko projektov čezmejnega sodelovanja financirajo lokalne razvojne projekte, spodbujajo inovativnost in razvoj, izpeljejo lahko manjše naložbe v infrastrukturo, turizem, naravno in kulturno dediščino, varstvo narave, mobilnost. Regionalnim razvojnim agencijam vključevanje v Interreg programe plemeniti izvajanje RRP-jev in drugih regionalnih razvojnih projektov. Ministrstva lahko preko programov sodelovanja financirajo raziskave in analize za sprejemanje odločitev na osnovi dokazov, izmenjujejo izkušnje in se usklajujejo pri oblikovanju in izvajanju politik. Sodelovanje vokviru Interreg programov pa je vkorist tudi gospodarstvu,saj spodbuja internacionalizacijo, raziskave in inovacije, povezovanje z novimi mrežami in grozdi ter krepi podjetniško okolje (Silič, 2019). Zemljevid 1: Regije v programih čezmejnega sodelovanja v obdobju 2014–2020 Vir: Medmrežje 2, 2020. V obdobju 2014–2020 v programih ETS sodelujejo vse razvojne regije. Programom ETS, v katerih lahko sodeluje Slovenija, je za projektni nivo za čezmejne programe namenjenih 174,5 mio EUR, 820 mio EUR ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj) za transnacionalne programe in 32251 mio EUR za medregionalne programe. Slovenija sodeluje v štirih čezmejnih programih (z Italijo, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo), pri treh (z 51 Podatek vključuje samo program Interreg Europe, ne pa tudi programa ESPON in URBACT. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko) pa je Slovenija tudi organ upravljanja. Za Interrreg programe v obdobju 2014– 2020 se skladno z Uredbo ETS52 zahteva tematska osredotočenost in sicer mora biti najmanj 80 % vseh ESRR sredstev programa osredotočenih na največ 4 tematske cilje, ki jih je sicer 11.53 Slovenski partnerji v okviru čezmejnih programov najpogosteje sodelujejo na temo ohranjanja naravne in kulturne dediščine s trajnostnim turizmom in varstva narave, kamor je bilo alociranih tudi največ sredstev posameznega programa (SVRK, 2020). ETS se bo v novem programskem obdobju 2021–2027 še bolj usmerilo v povečanje učinkovitosti programov. V okviru ETS programov bodo usmerjeni v doseganje ravnotežja med sodelovanjem, ki ostaja osrednji element programov Interreg in spodbujanjem sinergij. Z makroregionalnimi strategijami pa se bodo medsebojno dopolnjevali in krepili učinki. Usmerja se v prilagoditve strukture programov Interreg za boljše upoštevanje funkcionalnih območij. Ohranja se zahteva po večji osredotočenosti sredstev na omejeno število ciljev politike z jasno intervencijsko logiko in z merjenjem rezultatov (Predlog uredbe ETS, 2018). Za spremljanje četrtega splošnega cilja regionalne politike je izbran kazalnik število potrjenih projektov ETS s slovenskim projektnimi partnerji. Kljub temu, da je cilj širši in obsega tudi druge programe z mednarodnim medregionalnim povezovanjem (HORIZON, LIFE+, Digital Europe, Creative Europe, COSME, CEF, YeI, ERASMUS+), so bili zaradi podatkovnih omejitev, pri merjenju kazalnika zajeti samo programi ETS (brez programov ESPON in URBACT), (Cilji, usmeritve in…, 2019). Tabela 26: Vodilni in dopolnilni kazalnik četrtega splošnega cilja regionalne politike Vodilni kazalniki Število potrjenih projektov ETS s slovenskimi projektnimi partnerji Vir: SVRK. Teritorialna raven: NUTS 3. Dopolnilni kazalniki Število slovenskih projektnih partnerjev (SI PP) v potrjenih projektih ETS Vir: SVRK. Teritorialna raven: NUTS 3. Vir: Cilji, usmeritve in…, 2019. Vodilni in dopolnilni kazalnik imata določene pomanjkljivosti glede na trende v izvajanju programov Interreg, zaradi česar bi bilo potrebno razmisliti o drugačnem merjenju tega cilja. Tako zmanjšanje števila projektov kot tudi zmanjšanje števila slovenskih partnerjev v projektih nista povezana s slabšim doseganjem programskih ciljev. Če primerjamo programsko obdobje 2007–2013 z obdobjem 2014–2020, se je v slednjem število projektov in tudi partnerjev na projektih zmanjšalo zaradi povečane usmeritve v strateške projekte, tematske in finančne osredotočenosti, kar je predvsem posledica usmeritve na evropski ravni po večji učinkovitost porabljenih sredstev v teh programih. V obdobju 2007–2013 je bilo financiranih več manjših projektov, zato so bila sredstva bolj razpršena, s tem pa se manjša tudi njihova učinkovitost. Število projektnih partnerjev se je v obdobju 2014–2020 zmanjšalo tudi zaradi priporočila na javnih razpisih programskih sredstev o priporočljivem maksimalnem številu partnerjev v projektu (v povprečju je na čezmejnih programih 6 do 8 partnerjev na projekt) zaradi optimalne koordinacije in obvladljivosti projektnega upravljanja. Prav tako na število projektnih partnerjev vpliva tematski cilj oz. specifični cilj opredeljen v razpisih programov in sredstev, saj določena vsebinska področja zahtevajo bolj interdisciplinaren pristop in udeležbo vrste različnih inštitucij (raziskovalne, lokalna uprava, strokovne institucije, institucije z znanjem projektnega upravljanja,…). Zaradi teh specifičnosti in trendov v pristopih izvajanja projektov sodelovanja, ki se bodo pojavljali tudi v programskem obdobju 2021–2027, bi bilo potrebno izbrati drugačne kazalnike merjenja četrtega splošnega cilja regionalne politike. V delovnem zvezku smo prikazali višino dodeljenih54 sredstev ESRR na prebivalca. Smiselno je, 52 Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020, (Uradni list RS, št. 52/16). 53 TC1 raziskave in inovacije, TC2 IKT, TC3 konkurenčnost MSP, TC4 nizkoogljično gospodarstvo (energija in mobilnost), TC5 podnebne spremembe in tveganja, TC6 okolje in učinkovita raba virov (naravna in kulturna dediščina), TC7 trajnostni promet, TC8 zaposlovanje in mobilnost, TC9 socialna vključenost, TC10 boljše izobraževanje in usposabljanje, TC11 boljša institucionalna zmogljivost, podpora makroregionalnim strategijam. 54 Dodeljena sredstva so Dodeljena sredstva so sredstva EU na podlagi pogodbe o sofinanciranju programa. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 da se spremlja višino dodeljenih sredstev ob potrditvi projektov (pogodbe o sofinanciranju o dodeljenih ESRR sredstvih) ter višino počrpanih sredstev po projektnih partnerjih (realizacija) po zaključku programa. Tabela 27: Projekti ETS (brez programa ESPON in URBACT) s slovenskim projektnimi partnerji v programskem obdobju 2014–2020, stanje 9.7.2020 Skupaj 823 3,9 1110 5,3 217.495.957,66 184.748.665,11 88,43 Osrednjeslovenska 298 5,2 419 7,4 85.362.106,56 72.502.587,03 127,72 Obalno-kraška 75 6,5 107 9,3 22.172.760,79 18.846.847,24 163,02 Gorenjska 56 2,7 63 3,1 11.570.467,55 9.634.292,48 46,83 Goriška 74 6,3 102 8,6 24.904.241,15 21.192.132,34 179,58 Savinjska 42 1,6 49 1,9 8.198.820,62 6.906.420,94 26,27 Jugovzhodna Slovenija 12 0,8 16 1,1 3.840.415,65 3.264.353,30 22,56 Pomurska 73 6,4 109 9,5 17.445.031,17 14.793.769,98 129,32 Primorsko-notranjska 22 4,2 26 4,9 4.943.805,36 4.202.234,55 79,56 Podravska 145 4,5 186 5,7 32.985.056,16 27.970.782,65 86,10 Koroška 10 1,4 16 2,3 2.404.669,99 2.316.949,36 32,78 Posavska 3 0,4 3 0,4 767.743,00 652.581,55 9,28 Zasavska 13 3,1 14 3,4 2.900.839,65 2.465.713,70 59,23 Kohezijski regiji (NUTS 2) Zahodna Slovenija 503 5,0 691 6,9 145.438.260,70 123.390.241,03 122,53 Vzhodna Slovenija 320 3,0 419 3,9 72.057.696,96 61.358.424,08 56,69 Vir: SVRK, SURS, lastni preračuni. Opomba: Dodeljena sredstva so sredstva EU na podlagi pogodbe o sofinanciranju programa, večinoma v višini 85 % upravičenih stroškov. Na udeležbo slovenskih partnerjev v projektih ETS vpliva delovanje različnih institucij ter razpoložljivost človeških in finančnih virov v regijah. Večina vseh potrjenih projektov ETS programskega obdobja 2014–2020 je v osrednjeslovenski regiji. K sodelovanju v projektih ETS pripomore dobro delovanje različnih institucij v regijah, med katerimi so zelo pomembne izobraževalne in raziskovalne, ki delujejo tudi na nacionalni ravni in so pomembne za celotno Slovenije. Teh je prav v osrednjeslovenski regiji največ. Na drugi strani pa je kadrovska podhranjenost v regijah, oziroma pomanjkanje človeških virov, ki se jim pridružuje še pomanjkanje finančnih virov institucij, gotovo eden od omejitvenih dejavnikov, ki onemogoča večje uspešnost sodelovanje v Interreg projektih v manjših regijah. Kljub temu so tudi nekatere manjše regije zelo uspešne pri koriščenju sredstev ETS. Predvsem izstopajo goriška, obalno-kraška in pomurska regija, ki imajo v programskem obdobju 2014–2020 v potrjenih projektih največ dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca, ki presega tudi slovensko povprečje. To so obenem tudi obmejne regije z daljšo tradicijo vključevanja v čezmejne projekte. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 4 Razvojne regije v luči ciljev regionalne politike za obdobje 2021–2027 Štirje splošni cilji regionalne politike so izhodišče za strateške usmeritve razvojnih regij v naslednjem programskem obdobju. V tem poglavju smo predstavili vse štiri cilje s kazalniki za merjenje teh ciljev za vsako regijo posebej. Za programsko obdobje 2021–2027 bodo razvojne regije pripravile strategije razvoja regij in štirje splošniciljiregionalnepolitikesoosnovnoizhodiščezastrateškeusmeritveregijvnaslednjem programskem obdobju, ki pa bodo v vsaki regiji specifični glede na njihovo vizijo, razvojne možnosti in priložnosti. Enostaven način prikaza kazalnikov za spremljanje ciljev po regijah je bilo vodilo tega poglavja. Pri prikazu ciljev po regijah smo izhajali iz usmeritve, da jih prikažemo na čim bolj enostaven način. Odločili smo se za prikaz odstopanja regij od slovenskega povprečja, v primeru cilja 2 pa od evropskega povprečja in povprečja sosednjih regij. Največ težav je bilo s prikazom kazalnika za cilj 1 – kakovosti življenja. Tega smo namreč v vsaki regiji izmerili z izbranimi 12 vodilnimi kazalniki. Vse kazalnike smo naenkrat prikazali v isti sliki v odstopanju od slovenskega povprečja (indeksih ravni, Slovenija = 100) in za vsako regijo posebej. Med kazalniki so tudi štirje t. i. negativni kazalniki, kjer višja vrednost kazalnika pomeni slabše stanje. Ti kazalniki so: (i) stopnja tveganja socialne izključenosti, (ii) povprečna velikost FDO, (iii) stopnja stanovanjske prikrajšanosti po kakovosti stanovanja in (iv) delež gospodinjstev, ki so poročala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju. Da so ti kazalniki po vsebini primerljivi z ostalimi t. i. pozitivnimi kazalniki, smo zanje izračunali inverzne oz. obratne indekse, ki smo jih izrazili kot indeks ravni, Slovenija = 100. Temu ustrezno smo prilagodili tudi poimenovanje kazalnikov (Tabela 28). Tako za vse kazalnike velja, da višja vrednost indeksa pomeni bolj ugodno stanje za regijo oz. bolj ko linija na sliki sledi pravi krožnici in večji, ko je premer krožnice, bolj je ugodno za regijo. Pri prikazih kazalnikov za ostale cilje teh problemov ni bilo, ker ne prikazujemo vsebinsko različnih kazalnikov naenkrat. Tabela 28: Kratko poimenovanje kazalnikov 1. cilja regionalne politike Kazalnik Kratko preimenovanje 1. Stopnja delovne aktivnosti, 2019 Delo 2. Delež prebivalstva (20-64 let) s terciarno izobrazbo, 2019 Izobrazba 3. Razpoložljivi dohodek na prebivalca, 2018 Dohodek 4. Stopnja tveganja socialne izključenosti (inverzni indeks), 2018 Socialna vključenost 5. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, skupaj, 2018 Zdravje 6. Delež preb. z oddaljenostjo postajališča JPP največ km in primerno frekvenco, 2019 Dostopnost 7. Površina funkcionalno degradiranih območij (inverzni indeks), 2020 Nedegradiran prostor 8. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti po kakovosti stanovanja (inverzni indeks), 2018 Kakovost stanovanja 9. Delež priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje, 2018 Okolje 10. Število obiskov splošnih knjižnic na prebivalca, 2018 Kultura 11. Udeležba na državnozborskih volitvah v % od volilnih upravičencev, 2018 Upravljanje 12. Delež gospodinjstev, ki so poročala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju (inverzni indeks), 2018 Občutek varnosti Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Tabela 29: Kazalniki 1. splošnega cilja regionalne politike, indeksi ravni, regije, Slovenija = 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Osrednjeslovenska 102 130 103 121 101 133 109 115 105 145 107 73 Obalno-kraška 101 99 97 115 100 92 97 82 98 60 86 62 Gorenjska 103 97 102 133 100 117 104 135 100 112 104 114 Goriška 103 102 102 97 100 65 118 62 87 112 101 80 Savinjska 98 81 99 83 99 82 156 92 104 70 100 133 Jugovzhodna Slovenija 102 83 104 131 99 75 70 96 84 78 96 62 Pomurska 95 79 92 75 98 50 178 74 112 66 92 400 Primorsko-notranjska 90 79 101 106 100 70 110 72 71 173 98 89 Podravska 99 97 95 84 98 98 79 115 105 68 95 114 Koroška 96 89 109 90 100 113 185 164 102 120 104 200 Posavska 96 71 99 101 99 57 35 82 84 50 90 100 Zasavska 97 88 96 87 98 118 107 79 105 96 101 267 Slovenija 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. V nadaljevanju bomo prikazali kazalnike za spremljanje ciljev regionalne politike za vsako regijo posebej, pri čemer bomo izpustili kazalnik IRO za cilj 3, ker je podrobnejša analiza tega kazalnika za leto 2019 na voljo v kratki analizi Indeks razvojne ogroženosti 2019 (Pečar, 2020), link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf 4.1 Osrednjeslovenska regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Na področju kakovosti življenja osrednjeslovensko regijo zaznamujejo pretežno nadpovprečne vrednosti kazalnikov, izjema je kazalnik, ki meri občutek varnosti. Regija pozitivno najbolj izstopa na področju kulture in izobrazbe, kar je razumljivo, saj so v regiji osredotočene vse nacionalno pomembne znanstvene, raziskovalne, izobraževalne in kulturne ustanove. V regiji imajo sedež številna podjetja z okoli 30 % vseh delovnih mest, ki povzročajo obsežne dnevne migracije prebivalstva.55 Dnevni migranti prispevajo k ustvarjenju BDP regije, v kateri delajo. Tudi razpoložljivi dohodek na prebivalca, ki presega slovensko povprečje, je med najvišjimi primerjalno z ostalimi regijami. Višje dohodke posredno omogoča še visok delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, ki je najvišji prav v osrednjeslovenski regiji. Vse to prispeva k manjšemu tveganju za socialno izključenost, ki je nižja kot v slovenskem povprečju. Boljša je tudi kakovost stanovanj, kar je povezano tako z razpoložljivim dohodkom prebivalstva in novogradnjami, ki so bile po letu 1990 bolj usmerjene v osrednjeslovensko kot v druge regije. Število degradiranih območij v regiji sicer močno odstopa od števila v drugih regijah, saj je osrednjeslovenska regija območje največje razvojne dinamike. V času finančne in gospodarske krize po letu 2008, je veliko začetih investicij ostalo nedokončanih, prostor pa degradiran. Kljub temu je povprečna velikost degradiranega prostora nekoliko manjša kot v slovenskem povprečju. Vse to pa na drugi strani pričakovano vpliva tudi na bolj neugodne rezultate na področju osebne varnosti. V povprečju je regija gosto poseljena, močno pa se prepletata tako urbano kot ruralno okolje, saj osrednjeslovenska regija vključuje v svoje območje zelo raznolike občine, tudi podeželske. 55 Z dnevnimi migracijami je predvsem obremenjena Ljubljana. Vsakodnevno se na delo v Ljubljano vozi več kot 129.200 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 23.300 njenih delovno aktivnih prebivalcev (Bernot, 2020). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 2: Kakovost življenja v osrednjeslovenski regiji, 2018-2020 Osrednjeslovenska Delo Povprečje Slovenije Upravljanje Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Osrednjeslovenska regija edina presega evropsko povprečje po BDP na prebivalca. Finančna in gospodarska kriza je prehitevanje evropskega povprečja v osrednjeslovenski regiji zavrla. Leta 2008 je namreč presegala evropsko povprečje za 30 %, potem pa je je bil upad gospodarske aktivnosti prav v osrednjeslovenski regiji med najvišjimi. V letu 2015 je presegala evropsko povprečje le še za 15 %. Po tem letu se dohitevanje spet nadaljuje in v letu 2018 je bila osrednjeslovenska regija za 23 % višje od evropskega povprečja. Slika 3: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, osrednjeslovenska regija, 2008–2018 Osrednjeslovenska Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.3: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije zahodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) Med regijami zahodne Slovenije osrednjeslovenska regija najbolj presega povprečje sosednjih NUTS 3 regij v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. To povprečje KRZS presega za 9 o. t., osrednjeslovenska regija pa za 28 % (leta 2017). Tudi tu je regija zmanjšala svojo prednost v času krize, ko je presegala povprečje za 32 % (leto 2008). Osrednjeslovenska regija neposredno ne meji na nobeno NUTS 3 regijo v sosednjih državah, v primerjavi z NUTS 3 regijami, ki mejijo na kohezijsko regijo zahodna Slovenija, pa je osrednjeslovenska med bolj razvitimi. Prehiteva jo le regija Celovec-Beljak v Avstriji, kjer je bil BDP na prebivalca leta 2017 višji od evropskega za 24 %. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 4: BDP na prebivalca v osrednjeslovenski in slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Osrednjeslovenska Zahodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRZS BDP na prebivalca v SKM, sosednjeregije=100 140 130 120 110 100 90 80 70 60 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Sodelovanje v projektih mednarodnega sodelovanja je za osrednjeslovensko regijo velikega pomena. Ker je osrednjeslovenska regija gospodarsko najbolj razvita v Sloveniji, je upravičena do bistveno manj kohezijskih sredstev kot ostale regije, ima pa možnost sodelovanja v projektih ETS, kar s pridom izkorišča. Za uspešno sodelovanje v mednarodnih projektih je zelo pomembno razvito podporno okolje, ki se kaže v delovanju različnih institucij v regiji, predvsem izobraževalnih in raziskovalnih, in zadostna kadrovska podpora, kar vse je v prid osrednjeslovenski regiji. Veliko vlogo pri tem ima RRA LUR, ki povezuje vseh 25 občin osrednjeslovenske regije. RRA LUR sodeluje v številnih projektih (pretežno Interreg), ki posegajo na različna področja razvoja celotne regije, dopolnjujejo njene razvojne usmeritve in podpirajo predvsem trajnostni razvoj, trajnostno mobilnost, ohranjanje narave, varstvo okolja, razvoj naravne in kulturne dediščine, krožno gospodarstvo, kulturne in kreativne industrije ter spodbujajo lokalni razvoj. Višina dodeljenih sredstev ETS na prebivalca v programskem obdobju 2014–2020, je v osrednjeslovenski regiji višja kot v slovenskem povprečju, a jo prehitevajo goriška, obalno-kraška in pomurska regija. 4.2 Obalno-kraška regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Regija se že po razvitosti vedno uvršča med najboljše v Sloveniji in tudi kazalniki kakovosti življenja so marsikje na slovenskem povprečju ali pa ga presegajo. Najbolj izstopa po dobri socialni vključenosti prebivalstva. Stopnja tveganja socialne izključenosti je namreč nižja v primerjavi z drugimi regijami, vendar je bila v času finančne in gospodarske krize po letu 2008 ter izčrpavanja podjetij, precej višja. Zaradi izgube delovnih mest se je v tistem času močno povečala brezposelnost, kar je imelo za posledico tudi naraščanje revščine in socialne izključenosti. Za regijo je značilno, da delež terciarno izobraženega prebivalstva že vrsto let presega slovensko povprečje. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je v zadnjih letih nekoliko padel in je blizu slovenskega povprečja. Tradicionalno imajo prebivalci regije višje pričakovano trajanje življenja, še Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 posebej to velja za ženske. V tem območju dolgoživost povezujemo tudi z mediteransko prehrano in bolj zdravim življenjskim slogom. Na drugi strani pa regija najbolj zaostaja za slovenskim povprečjem po obisku splošnih knjižnic in občutku varnosti prebivalstva. Slabša je tudi kakovost stanovanj, ki so pogosto potrebna obnove, saj je bilo okoli 90 % stanovanjskega sklada zgrajenega v letih med 1971 in 1980. Regija ima tudi bolj degradiran prostor zaradi opuščanja dejavnosti kot to velja za slovensko povprečje. Njihovo število in površina sta se v zadnjih treh letih še povečali. Za slovenskim povprečjem zaostaja tudi udeležba na državnozborskih volitvah. Slika 5: Kakovost življenja v obalno-kraški regiji, 2018–2020 Delo Obalno-kraška Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Obalno-kraški regiji, ki se je v letu 2008 že zelo približala evropskemu povprečju v BDP na prebivalca, je finančna in gospodarska kriza preprečila hitrejše zmanjševanje zaostanka. Obalno-kraška regija je še leta 2008 zaostajala za evropskim povprečjem v razvitosti le 4 %, v naslednjih letih pa je kriza njeno zaostajanje poglobila. Najbolj, za 20 %, je svoj zaostanek poglobila leta 2014, ko je istočasno padla tudi pod slovensko povprečje. Predvsem kapitalsko izčrpavanje podjetij je regijo prizadelo bolj kot nekatere druge regije. S hitrejšo gospodarsko rastjo po letu 2015 se zaostajanje ponovno zmanjšuje, tako da je v letu 2018 za evropskim povprečjem zaostala za 11 %, obenem pa je ponovno presegla slovensko povprečje. Slika 6: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, obalno-kraška regija, 2008–2018 Obalno-kraška Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 2.3: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije zahodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) Obalno-kraška regija dosega 93 % povprečne razvitosti sosednjih NUTS 3 regij, ki mejijo na KRZS. V primerjavi s povprečnim BDP na prebivalca v NUTS 3 v regijah sosednjih držav, je bila obalno-kraška regija v letu 2017 bolj razvita le od Primorsko-goranske in Istarske županije na Hrvaškem, še najbolj pa se je po razvitosti približala italijanski Gorici56, za katero je zaostala za 6 %. Obalno-kraška regija še vedno ni prišla na raven razvitosti sosednjih regij iz leta 2008, ko je za njihovo povprečno razvitostjo zaostajala le za 3 %. Slika 7: BDP na prebivalca v obalno-kraški in slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Obalno-kraška Zahodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRZS BDP na prebivalca v SKM, sosednjeregije=100 120 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Obalno-kraška regija je druga med regijami z največ dodeljenih sredstev ESRR v potrjenih projektih ETS na prebivalca v Sloveniji. Vključena je v desetino57 vseh potrjenih projektov ETS v Sloveniji. Na njeno uspešno vključenost v mednarodno sodelovanje vplivajo razvite podporne institucije v regiji in dolga tradicija sodelovanja v čezmejnih projektih. Aktualni projekti so vsebinsko usmerjeni na področja, ki so ključna za nadaljnji razvoj regije kot so: (i) upravljanje morskih in obalnih območji, prometno načrtovanje in trajnostna mobilnost, konkurenčnost in inovacije v pomorskem sektorju, razvoj trajnostnega turizma, ekosistemskih storitev in ohranjanja habitatov na varovanih območjih. V čezmejnih projektih se osredotoča še na razvoj trajnostnega turizma, ohranjanje kulturne dediščine in razvoja kulturnega turizma, izzive staranja na čezmejnem območju, sodelovanje in povezovanje pri zagotavljanju urgentne medicinske pomoči na območju slovenske in hrvaške Istre, izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške. 56 Sosednje čezmejne regije na katere neposredno meji obalno-kraška regija sta Gorica in Trst v Italiji ter Primorsko­goranska in Istarska županija na Hrvaškem. 57 Na stanje 9.7.2020. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 4.3 Gorenjska regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Po izbranih kazalnikih kakovosti življenja je življenje v gorenjski regiji med kakovostnejšimi. Po vseh kazalnikih namreč presega slovensko povprečje ali pa je na njegovi ravni. Najbolj pozitivno izstopa po visoki socialni vključenosti prebivalstva, na kar vpliva nadpovprečna stopnja delovne aktivnosti, saj je ob ugodnih zaposlitvenih možnostih tako v regiji kot izven nje, tudi stopnja brezposelnosti nizka, celo najnižja v Sloveniji. Več kot tretjina prebivalstva ima terciarno izobrazbo, kar vpliva na to, da tudi razpoložljivi dohodek na prebivalca presega slovensko povprečje. Delež gospodinjstev, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah, je med najnižjimi v Sloveniji. Regija ima tudi dobro dostopnost z JPP, saj je delež prebivalcev, ki živi v kilometrski oddaljenosti do postajališč JPP s primerno pogostostjo voženj, med najvišjimi v Sloveniji. S tem so tudi dnevne migracije prebivalstva v sosednje regije zaradi dela ali izobraževanja veliko lažje. Tudi velikost funkcionalno degradiranega prostora je nekoliko pod slovenskim povprečjem. Med kazalniki kakovosti življenja je regija nekoliko slabša le po deležu priključenosti prebivalstva na javno kanalizacijsko omrežje, a še vedno blizu slovenskega povprečja. Visok je obisk knjižnic in občutek varnosti med prebivalstvom. Tudi udeležba na zadnjih državnozborskih volitvah je presegala slovensko povprečje. Ugodni kazalniki na različnih področjih vplivajo tudi na pričakovano trajanje življenja, ki je blizu slovenskega povprečja, pri moških pa ga celo nekoliko presega. Slika 8: Kakovost življenja v gorenjski regiji, 2018-2020 Delo Gorenjska Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Gorenjska regija dosega 78 % povprečne razvitosti EU. Po letih gospodarske in finančne krize, ko je BDP na prebivalca v gorenjski regiji padel na 69 % evropskega povprečja, je v letu 2018 presegla raven iz leta 2008. Leta med 2009 in 2011 so bila najslabša leta za gorenjsko regijo. Po letu 2012 pa se ta razkorak spet postopoma zmanjšuje, na kar vplivajo ugodni rezultati poslovanja gospodarskih družb regije z visoko produktivnostjo, nizka brezposelnost in visoka zaposlenost. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 9: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, gorenjska regija, 2008–2018 Gorenjska Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.3: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije zahodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) V primerjavi z NUTS 3 regijami v Sloveniji in sosednjih državah, ki mejijo na KRZS, je gorenjska regija skupaj z Primorsko-goransko županijo najmanj razvita. V letu 2017 je gorenjska regija dosegla 81 % razvitosti sosednjih regij. Od NUTS 3 regij v sosednjih državah neposredno mejijo na gorenjsko regijo le regije Celovec-Beljak in Spodnja Koroška v Avstriji ter Videm v Italiji. Regija zaostaja tudi za povprečjem zahodne kohezijske regije. Tudi znotraj KRZS je najmanj razvita, zaostanek pa uspešno zmanjšuje že od leta 2009. Slika 10: BDP na prebivalca v gorenjski in slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Gorenjska Zahodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRZS 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Gorenjska regija ima na prebivalca polovico nižjo višino dodeljenih sredstev ESRR v potrjenih projektih mednarodnega in medregionalnega sodelovanja, kot je povprečna višina v Sloveniji. Okoli 7 % vseh potrjenih projektov v Sloveniji je takšnih, kjer sodelujejo partnerji iz gorenjske regije. Gorenjska regija sodeluje pri programu čezmejnega sodelovanja z Italijo in Avstrijo ter transnacionalnih programih in v medregionalnem programu Interreg Europe. Projekti s svojimi vsebinami dopolnjujejo razvojne usmeritve gorenjske regije in segajo na različna razvojna področja od inovativnosti, konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, socialnega podjetništva, ohranjanja naravne in kulturne dediščine do trajnostnega razvoja, učinkovite rabe energije, možnostih izkoriščanja lokalnega lesa in razvoja turizma. 4.4 Goriška regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Goriška regija v izbranih kazalnikih kvalitete življenja pozitivno izstopa predvsem z manjšo površino funkcionalno degradiranega prostora kot je to značilno za povprečje Slovenije. Regija ima nadpovprečno stopnjo delovne aktivnosti, obenem pa je tudi stopnja registrirane brezposelnosti med najnižjimi v Sloveniji. Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo je nižji kot v slovenskem povprečju, vendar kljub temu razpoložljiv dohodek prebivalstva presega slovensko povprečje. Bližina meje namreč omogoča možnosti iskanje zaslužka tudi preko meje. Po socialni vključenosti in pričakovanem trajanju življenja je regija blizu slovenskega povprečja. Delež prebivalstva, ki živi v stanovanjih v slabem stanju, je v goriški regiji najvišji v Sloveniji. Tu je namreč precejšen delež starih stanovanj, potrebnih obnove, na drugi strani pa tudi ostarelega prebivalstva, ki te obnove ne zmorejo. Tudi priključenost prebivalstva na javno kanalizacijsko omrežje je pod slovenskim povprečjem. Na drugi strani pa ima regija visok obisk v knjižnicah, kar je lahko tudi posledica pomanjkanja drugih kulturnih ustanov v nekaterih delih regije. Poleg tega v regiji delujejo kar tri potujoče knjižnice, ki so zlasti za obrobna območja izrednega pomena. Regija ima namreč slabe povezave z javnim prevozom, saj le okoli 40 % prebivalstva regije živi v kilometrski oddaljenosti od postajališč JPP s primerno pogostostjo voženj. Udeležba prebivalstva na zadnjih državnozborskih volitvah je nekoliko presegala slovensko povprečje. Kar desetina prebivalstva pa se ne počuti varnih v svojem bivalnem okolju. Slika 11: Kakovost življenja v goriški regiji, 2018-2020 Delo Goriška Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU V primerjavi z ostalimi statističnimi regijami v Sloveniji je goriška regija v tisti polovici slovenskih regij, ki hitreje dohitevajo evropsko povprečje. V letu 2018 dosegla 78 % evropskega povprečja BDP na prebivalca, kar je za 8 o. t. manj kot pred gospodarsko in finančno krizo leta 2008. Tako kot v vseh regijah je slednja tudi v goriški regiji kriza zavrla dohitevanje evropskega povprečja. Leta 2015 se je začelo postopno okrevanje, ki pa ga bo ponovno zaustavila nova kriza zaradi pandemije covid-19. Slika 12: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, goriška regija, 2008–2018 Goriška Slovenija EU 110 BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.3: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije zahodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) V primerjavi s sosednjimi slovenskimi in čezmejnimi regijami NUTS 3, ki mejijo na KRZS, dosega goriška regija 81 % povprečne razvitosti teh regij. Od regij v sosednjih državah je goriška nekoliko bolj razvita le od Primorsko-goranske in Istarske županije, medtem ko jo prehitevajo v razvoju Videm, Gorica in Trst v Italiji ter Celovec-Beljak in Spodnja Koroška v Avstriji. Slika 13: BDP na prebivalca v goriški in slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRZS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Goriška Zahodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRZS 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf. Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Regija je po višini dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca v potrjenih projektih najuspešnejša v Sloveniji. Partnerji iz goriške regije sodelujejo v slabi desetini vseh potrjenih projektov. Kot obmejna regija je že vrsto let vključena v čezmejno sodelovanje. Na območju Severne Primorske regije delujejo štiri razvojne agencije: Posoški razvojni center, Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija, RRA Severne Primorske in Razvojna agencija ROD, ki so povezane v Severnoprimorsko mrežno regionalno razvojno agencijo. Vsaka od teh sodeluje v vrsti čezmejnih in medregionalnih projektov, ki po tematiki segajo na različna področja razvoja goriške regije, od trajnostnega razvoja, še posebej trajnostnega turizma, čezmejnega prometnega načrtovanja, srebrne in zelene ekonomije do socialnega podjetništva in krožnega gospodarstva. Poleg dodatnih finančnih sredstev si s tem regija izmenjuje izkušnje in dobre prakse na različnih razvojnih področjih. 4.5 Savinjska regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Kvaliteta življenja v savinjski regiji je na marsikaterem področju slabša kot v slovenskem povprečju. Razvojno neugodno je, da negativno izstopa tudi na področju izobrazbe. Le dobra četrtina prebivalstva savinjske regije ima terciarno izobrazbo, kar je precej manj kot v slovenskem povprečju (tretjina). Nizka izobrazbena raven prebivalstva vpliva na različna področja kakovosti življenja. Slabše so zaposlitvene možnosti. Stopnja delovne aktivnosti v regiji je sicer na meji slovenskega povprečja, vendar stopnja registrirane brezposelnosti v regiji presega slovensko povprečje. To vpliva tudi na večjo socialno izključenost, ki je začela naraščati v času finančne in ekonomske krize in dosegla vrh v letu 2015 z 22,2 %. V letu 2018 je bila še vedno skoraj petina prebivalstva savinjske regije socialno izključenih. Pričakovano trajanje življenja prebivalcev je nekoliko pod slovenskim povprečjem tako za moške kot za ženske. Regija ima zaradi pretekle industrije precej onesnaženo okolje (predvsem tla in zrak), vendar pa je na drugi strani ugodno, da je obseg funkcionalno degradiranih površin, ki so nastale zaradi opustitve pretekle rabe, nižji kot v slovenskem povprečju. Glede na leto 2017 se je tako število kot površina teh območij zmanjšala, medtem ko se je v večini ostalih regij povečala. Slabša je tudi dostopnost prebivalstva do JPP, saj ima le okoli polovica prebivalstva regije kilometer do postajališča JPP s primerno pogostostjovoženj. Kakovoststanovanjje slabšakot vslovenskem povprečju in tudi obisk splošnih knjižnic na prebivalca je skromnejši. Pozitivno pa je, da se prebivalci v regiji počutijo varne. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 14: Kakovost življenja v savinjski regiji, 2018-2020 Delo Savinjska Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU V savinjski regiji je kriza po letu 2008 zavrla zmanjševanje razkoraka v razvitosti do evropskega povprečja, vendar ne tako kot v nekaterih drugih slovenskih regijah. BDP na prebivalca je v letu 2018 znašal 79 % evropskega povprečja, kar je le 1 o. t. manj kot leta 2008, ko se je najbolj približal evropskemu povprečju. Najnižji je bil med leti 2013 in 2015, ko je padel na 75 % evropskega povprečja, potem pa je začel spet postopoma naraščati. Slika 15: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, savinjska regija, 2008–2018 Savinjska Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.2: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) Med regijami KRVS je savinjska regija druga najuspešnejša (za jugovzhodno Slovenijo), ki presega povprečje sosednjih regij v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem za 4 %. Vzhodna kohezijska regija je glede na povprečno razvitost sosednjih NUTS 3 regij v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem podpovprečno razvita, med regijami KRVS pa je savinjska druga najuspešnejša. Ta je leta 2008 to povprečje presegala za 7 %, po tem letu pa je zaradi krize to prednost nekoliko izgubila in ga je presegala za 4 % v letu 2017 in tako predkrizne ravni še ni dosegla. Od NUTS 3 regij v sosednjih državah neposredno mejita na savinjsko regijo le hrvaški Krapinsko-zagorska županija in Zagrebačka županija. Ob regiji sta bistveno manj razviti od savinjske, saj ne dosegata niti polovice evropskega povprečja (Krapinsko-zagorska 40 % povprečja EU, Zagrebačka županija 47 % povprečja EU). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 16: BDP na prebivalca v savinjski in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Savinjska Vzhodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS BDP na prebivalca v SKM, sosednjeregije=100 120 110 100 90 80 70 60 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Savinjska regija ima v sodelovanju v mednarodnih in medregionalnih projektih še neizkoriščene potenciale. Število projektov ETS s slovenskimi partnerji je skromnejše, saj partnerji iz savinjske regije sodelujejo le pri petih odstotkih potrjenih projektov ETS. Temu ustrezna je tudi višina dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca, ki znaša le okoli 30 % slovenskega povprečja. Mednarodni projekti so usmerjeni na področje energetske učinkovitosti stavb, termalnega zdravilstva, izboljšanja socialno varstvenih in zaposlitvenih storitev v čezmejnem območju, razvoj skupne čezmejne turistične ponudbe dvorcev in gradov s Hrvaško in dela z marginalnimi skupinami, predvsem brezdomci. 4.6 Jugovzhodna Slovenija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Kazalniki kakovosti življenja kažejo v jugovzhodni Sloveniji zelo različno sliko. Najbolj ugoden je kazalnik socialne vključenosti, na kar vpliva visoka stopnja delovne aktivnosti. Zaposlitvene možnosti so v regiji dobre, stopnja registrirane brezposelnosti pa je pod slovenskim povprečjem. To se odraža v nadpovprečnem razpoložljivem dohodku na prebivalca. Pričakovano trajanje življenja se povečuje, vendar zaostaja za slovenskim povprečjem predvsem pri moških. Primerjalno z ostalimi regijami je v jugovzhodni Sloveniji veliko funkcionalno degradiranih površin, predvsem zaradi nasedlih investicij v času finančne in gospodarske krize. Z vrnitvijo v ponovno rabo se je njihova površina v obdobju 2017–2020 sicer najbolj zmanjšala prav v jugovzhodni Sloveniji. Stopnja stanovanjske prikrajšanost zaradi slabe kakovosti stanovanj je višja kot v slovenskem povprečju. Regija zaostaja za slovenskim povprečjem po deležu terciarno izobraženega prebivalstva med odraslimi, kar je neugodno predvsem z razvojnega vidika. Manj kot polovica prebivalcev živi v kilometrski oddaljenosti do postajališča JPP s primerno dostopnostjo. Priključenost prebivalstva na javno kanalizacijsko omrežje je podpovprečna in tudi obisk knjižnic na prebivalca je relativno nizek. Najbolj pa regija odstopa po občutku varnosti prebivalstva, ki je med najnižjimi v Sloveniji. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 17: Kakovost življenja v jugovzhodni Sloveniji, 2018-2020 Delo Jugovzhodna Slovenija Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Jugovzhodna Slovenija ponovno zmanjšuje razkorak do evropskega povprečja razvitosti. Po letu 2008, ko je dosegla 87 % povprečne razvitosti EU, je zaradi nastopa finančne in gospodarske krize začela za njo zaostajati. BDP na prebivalca je v letu 2012 padel na najnižjo raven (78 % povprečja EU) in tu ostal vse do leta 2017, ko se je trend obrnil navzgor. V letu 2018 je tako regija že dosegla 85 % povprečne razvitosti EU, obenem pa je bila tudi zelo blizu povprečne razvitosti Slovenije. Slika 18: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, jugovzhodna Slovenija, 2008–2018 Jugovzhodna Slovenija Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.2: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) Med regijami KRVS je jugovzhodna Slovenija najbolj razvita in presega povprečje sosednjih NUTS 3 regij za 11 %. KRVS je glede na povprečno razvitost sosednjih NUTS 3 regij v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem podpovprečno razvita, med njimi pa izstopa jugovzhodna Slovenija. Slednja je leta 2008 to povprečje presegala za 16 o. t., po tem letu pa je zaradi krize začela svojo prednost izgubljati. Vendar tudi v letih največjega upada (leti 2012 in 2016) še vedno presegala povprečje razvitosti sosednjih NUTS 3 regij za 6 %, v letu 2017 pa že za dobro desetino in je najbolj razvita med vsemi regijami KRVS. Od regij v sosednjih državah neposredno meji na Zagrebačko, Karlovačko in Primorsko-goransko županijo in jih tudi presega v razvoju. Zaostaja pa za slovensko osrednjeslovensko regijo. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 19: BDP na prebivalca v jugovzhodni Sloveniji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Jugovzhodna Slovenija Vzhodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS BDP na prebivalca v SKM, sosednjeregije=100 130 120 110 100 90 80 70 60 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Neizkoriščena priložnost jugovzhodne Slovenije je sodelovanje v mednarodnih projektih. Udeležba slovenskih partnerjev iz jugovzhodne Slovenije v projektih evropskega ETS je med najnižjimi med regijami. Po višini dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca dosega le četrtino slovenskega povprečja. Regija sodeluje v obmejnih projektih predvsem s Hrvaško. Možnost ima sodelovanja tudi v mednarodnih medregionalnih projektih, ki pa so pogosto strateško naravnani. Ovira za večjo vključenost jugovzhodne Slovenije v mednarodne projekte je tudi manjše število podpornih institucij v regiji. 4.7 Pomurska regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Kakovost življenja v pomurski regiji je na večini področij pod slovenskim povprečjem, vendar na nekaterih močno izstopa tudi v pozitivni smeri. Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti in pomanjkanje delovnih mest vodita v nadpovprečno brezposelnost. Posledično je nižji tudi razpoložljivi dohodek prebivalstva. Vse to se odraža v nizki socialni vključenosti prebivalstva. Stopnja tveganja socialne izključenosti je namreč prav v pomurski regiji najvišja in predstavlja tveganje za več kot petino prebivalstva regije. To vpliva tudi na zdravje prebivalstva, ki se kaže v nižjem pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu kot v slovenskem povprečju. Pričakovano trajanje življenja se po letu 2011 povečuje hitreje kot v slovenskem povprečju, še posebej pri moških, vendar regija še ni dosegla slovenskega povprečja. Slaba je tudi kvaliteta stanovanj. Ob starem stanovanjskem skladu, ki je potreben obnove, je ovira za pospešeno prenovo tudi ostarelo prebivalstvo. Obisk splošnih knjižnic je slabši kot v ostalih regijah, prav tako pa je podpovprečna volilna udeležba volilnih upravičencev. Vendar ima pomurska regija tudi nekaterekazalnikekakovostiživljenja,kiso mednajboljšimi medvsemi regijami. Funkcionalno degradiranega prostora zaradi opustitve predhodne rabe je v Pomurju precej manj kot v drugih regijah. V obdobju med leti 2017 in 2020 sta se njihovo število in površina sicer povečala, vendar Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 je povprečna velikost FDO za polovico nižja kot v slovenskem povprečju. Skoraj 90 % prebivalstva je že priključenega na javno kanalizacijsko omrežje. Najvišji med regijami pa je občutek varnosti prebivalstva. Slika 20: Kakovost življenja v pomurski regiji, 2018-2020 Delo 400 Pomurska Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Pomurska regija je v letu 2018 dosegla 59 % evropskega povprečja v BDP na prebivalca, kar jo uvršča med manj razvite evropske regije. Po stopnji razvitosti je pomurska regija v letu 2018 presegla raven, ki jo je imela pred začetkom krize v letu 2008, ko je dosegala 57 % evropskega povprečja. V času krize se je njeno zaostajanje za evropskim povprečjem poglobilo, vendar manj kot v večini ostalih regij. Po letu 2011 pa je začela postopoma zmanjševati razliko do evropskega povprečja. Slika 21: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, pomurska regija, 2008–2017 Pomurska Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 2.2: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) KRVS zaostaja za povprečjem sosednjih regij na NUTS 3 ravni za 7 % v letu 2017, med njimi pa pomurska regija za 23 %. Od NUTS 3 regij v sosednjih državah, ki so neposredno ob njeni meji, je pomurska regija bolj razvitaodmadžarskeregijeZalainhrvaškeMedžimurskežupanije,medtemkozaostajavrazvojuzaobemaavstrijskima regijama (Oststeiermark in Südburgenland) ter madžarsko regijo Vas. Na zaostanek v razvoju pomurske regije za povprečno razvitostjo sosednjih regij, finančna in gospodarska kriza po letu 2018 ni bistveno vplivala. Slika 22: BDP na prebivalca v pomurski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Pomurska Vzhodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS BDP na prebivalca v SKM, sosednjeregije=100 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pd. Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Pomurska regija svojo obmejno lego zelo dobro izkorišča v projektih ETS. Regija je po višini sredstev ESRR na prebivalca v potrjenih projektih med najuspešnejšimi in presega slovensko povprečje po tem kazalniku za polovico. Zaradi svoje lege lahko sodeluje v obmejnih projektih z Avstrijo, Madžarsko in s Hrvaško, kar s pridom izkorišča. Poleg RRA Murska Sobota, ki je nosilna RRA v regiji, opravljajo razvojne naloge še štiri razvojne institucije. Vse sodelujoče RRA so si delo razdelile po vsebinskih področjih, tako da z Interreg projekti pri katerih sodeluje pomurska regija, dopolnjuje svoje strateške razvojne usmeritve na vseh področjih razvoja. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 4.8 Primorsko-notranjska regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Kvaliteta življenja v primorsko-notranjski regiji je na nekaterih področjih nekoliko višja od slovenskega povprečja, negativno pa izstopata stanovanjska prikrajšanost in nizek delež priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje. Čeprav je regija nekoliko pod slovenskim povprečjem po stopnji delovne aktivnosti58 in deležu terciarno izobraženega prebivalstva, pa je stopnja registrirane brezposelnosti v regiji nizka. Kljub slabi dostopnosti z JPP, saj ima le okoli 40 % prebivalstva postajališče JPP s primerno pogostostjo voženj v kilometrski oddaljenosti, pa so veliko boljše cestne in železniške povezave, predvsem z osrednjeslovensko regijo. To omogoča delovne migracije v druge regije, kar vpliva tudi na relativno visok razpoložljivi dohodek prebivalstva, saj prebivalstvo lahko ustvarja dohodke v bolj razvitih regijah. Posledično je tudi socialna vključenost prebivalstva višja od slovenskega povprečja. Pričakovano trajanje življenja presega slovensko povprečje pri moških. Za regijo je ugodno tudi to, da ima primerjalno z drugimi regijami, manj funkcionalno degradiranega prostora. Njihovo število in tudi površina sta se v zadnjih treh letih celo zmanjšala zaradi vrnitve FDO v ponovno rabo. Regija najbolj izstopa po obisku v splošnih knjižnicah. Ob pomanjkanju kulturnih ustanov so knjižnice pogosto tudi center kulturnega dogajanja. Stanovanjska prikrajšanost je ena najvišjih med regijami, saj kar tretjina prebivalstva živi v stanovanjih slabe kakovosti. Na javno kanalizacijsko omrežje sta priključeni le dve tretjini prebivalstva, kar je eden najnižjih deležev med regijami. Prebivalci regije se počutijo tudi manj varne v svojem okolju kot sicer prebivalci v Sloveniji. Slika 23: Kakovost življenja v primorsko-notranjski regiji, 2018-2020 Delo Primorsko-notranjska Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost 173 Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Primorsko-notranjska regija spada med manj razvite evropske regije. Po BDP na prebivalca je v letu 2018 dosegla 62 % povprečne razvitosti EU in se postopoma spet približuje ravni razvitosti, ki jo je že dosegla pred začetkom finančne in gospodarske krize v letu 2008 (65 %). Kriza je namreč zaostanek za evropskim povprečjem poglobila. Regija je najbolj zaostajala leta 2012, ko je dosegla 57 % povprečja EU. 58 Po anketi Aktivno in neaktivno prebivalstvo, ki se upošteva pri tem kazalniku. Po registrskih virih je stopnja delovne aktivnosti nadpovprečna. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 24: BDP na prebivalca v SKM, EU= 100, primorsko-notranjska regija, 2008–2018 Primorsko-notranjska Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.2: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) KRVS zaostaja za povprečjem sosednjih NUTS 3 regij za 7 %, primorsko-notranjska regija pa za 18 %. Regija je manj razvita od Primorsko-goranske županije na Hrvaškem, na katero neposredno meji. Ta dosega 75 % evropskega povprečja oziroma 101 % povprečja sosednjih NUTS 3 regij v letu 2017. V neposredni bližini je še Istarska županija, ki pa dosega 77 % evropskega povprečja. Slika 25: BDP na prebivalca v primorsko-notranjski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Primorsko-notranjska Vzhodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS 110 BDP na prebivalca v SKM, sosednje regije=100 100 90 80 70 60 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Primorsko-notranjska regija uspešno uresničuje svoje strateške razvojne usmeritve tudi v sodelovanju pri ETS projektih. Projektni partnerji iz primorsko-notranjske regije sodelujejo le pri slabih treh odstotkih projektov ETS, vendar je višina dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca v potrjenih projektih višja kot v slovenskem povprečju. V čezmejnih projektih sodeluje tako z Italijo in Hrvaško ter v drugih mednarodnih projektih. Vsebinsko pa projekti sledijo razvojnim usmeritvam regije predvsem na področju trajnostnega turizma, inovativnega podjetništva, trajnostnega razvoja zavarovanih območij ob izkoriščanju biomase in trajnostne mobilnosti. 4.9 Podravska regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Kakovost življenja v podravski regiji zaznamujejo neugodni kazalniki na področju dela, kar vpliva na nizko socialno vključenost prebivalstva. Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti ima posreden vpliv še na druga področja kakovosti življenja. Podravska regija ima že vrsto let visoko nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, ki se sicer postopoma znižuje, vendar še vedno presega slovensko povprečje. Tako je regija podpovprečna tudi po višini razpoložljivega dohodka na prebivalca in obenem šibka predvsem na področju socialne vključenosti. Skoraj petina prebivalstva regije živi v gospodinjstvih, kjer je ekvivalentni razpoložljivi dohodek nižji od praga tveganja revščine. K temu prispeva še nižji delež terciarno izobraženega prebivalstva. Izobrazba prebivalstva namreč posredno vpliva na možnost zaposlitve in s tem na razpoložljivi dohodek. Nizek je obisk splošnih knjižnic na prebivalca. Zaradi večjega števila kulturnih ustanov v regiji je ponudba dogodkov izven knjižnic bogatejša. Interes prebivalstva za sodelovanje pri upravljanju, ki se kaže z volilno udeležbo, je podpovprečen. V zadnjih treh letih se je regiji močno povečal delež funkcionalno degradiranih območij v primerjavi s popisom leta 2017. Zaradi opustitve predhodne rabe ali pa zato, ker v prejšnjem popisu niso bila vključena, se je povečalo njihovo število in površina. Na drugi strani pa kakovost življenja v regiji zvišuje boljša kakovost stanovanj kot v slovenskem povprečju. Več kot 80 % prebivalstva je priključena na javno kanalizacijo in večji je občutek varnosti prebivalstva v bivalnem okolju. Slika 26: Kakovost življenja v podravski regiji, 2018-2020 Delo Podravska Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Kriza je v podravski regiji poglobila zaostajanje za evropskim povprečjem. V letu 2008 je podravska regija dosegala že 75 % evropskega povprečja, potem pa je finančna in gospodarska kriza njeno zaostajanje poglobila na 70 % v letu 2017. Regija je najbolj zaostajala za evropskim povprečjem leta 2015, ko jo je zajel drugi val krize in je padla na 67 % povprečja EU. Slika 27: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, podravska regija, 2008–2018 Podravska Slovenija EU 110 BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.2: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) Podravska regija zaostaja za povprečno razvitostjo sosednjih NUTS 3 regijami, ki obkrožajo KRVS. V BDP na prebivalca podravska regija zaostaja za povprečjem sosednjih regij za 8 %. Najvišjo stopnjo razvitosti je dosegla leta 2008 pred nastopom finančne in gospodarske krize, ko je dosegla povprečje razvitosti sosednjih regij. Po tem pa zaostajanje za povprečno razvitostjo sosednjih regij poglablja. Neposredno na podravsko regijo mejijo tri hrvaške županije – Međimurska, Varaždinska in Krapinsko-zagorska, ki pa vse precej zaostajajo za evropskim povprečjem in tudi za podravsko regijo ter dve avstrijski regiji – West und Südsteiermark ter Oststeiermark, ki sta bistveno bolj razviti od podravske regije in obenem tudi presegata povprečno razvitost sosednjih NUTS 3 regij. Slika 28: BDP na prebivalca v podravski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Podravska Vzhodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS 110 BDP na prebivalca v SKM, sosednje regije=100 100 90 80 70 60 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Podravska regija uspešno dopolnjuje kohezijska sredstva s sodelovanjem v projektih ETS. V potrjenih projektih ETS je več kot 17 % partnerjev iz podravske regije, pri čemer je višina dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca v teh projektih blizu slovenskega povprečja. Podravska regija sodeluje v čezmejnih programih z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko ter medregionalnih transnacionalnih programih, ki pripomorejo h strateškemu umeščanju Podravja v čezmejni in širši evropski prostor. Obenem se v teh aktivnostih generirajo nova znanja in prenašajo dobre prakse med partnerji in širše v regiji. Programi in projekti so s področja internacionalizacije malih in srednjih podjetij, trajnostnega upravljanja urbanih območij, podjetništva, inovacij s trajnostnim učinkom, krožnega gospodarstva, vključevanja razvojnega potenciala mladih migrantov in drugih vsebin. 4.10 Koroška regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Izbrani kazalniki kakovosti življenja kažejo na višjo kakovost življenja v koroški regiji kot v povprečju v Sloveniji. Regija pozitivno izstopa predvsem na področju varnosti in funkcionalno nedegradiranega prostora. Vendar moramo pri tem poudariti, da slednji kazalnik ne vključuje prekomerne onesnaženosti okolja Zgornje Mežiške doline v koroški regiji s svincem in drugimi toksičnimi kovinami59, ki je posledica večstoletnega rudarjenja in industrije svinca. Skupno pričakovano trajanje življenja moških in žensk v regiji se tako ne razlikuje od slovenskega povprečja. V primerjavi z ostalimi regijami ima koroška tudi najbolj kakovostna stanovanja, saj je leta 2018 le 14 % gospodinjstev poročalo o slabem stanju stanovanj. Skoraj 90 % prebivalstva je že priključenega na javno kanalizacijsko omrežje, kar je več kot v slovenskem povprečju. Relativno visoki so tudi obiski prebivalstva v splošnih knjižnicah in udeležba na državnozborskih volitvah. Regija ime sicer zelo neugodne cestne povezave z Ljubljano in z drugimi regijami na jugu in zahodu Slovenije, vendar je dostopnost merjena z deležem prebivalstva, ki ima postajališče JPP oddaljeno največ km in obenem tudi primerno frekvenco voženj, višja kot je v slovenskem povprečju. Zaradi večje možnosti zaposlitve preko meje ima koroška regija nižjo stopnjo registrirane stopnje brezposelnosti kot je v slovenskem povprečju, stopnja delovne aktivnosti pa je malo pod njim. To pa se obenem kaže tudi v najvišjem razpoložljivem dohodku na prebivalca. Kljub temu pa je stopnja tveganja socialne izključenosti višja kot v slovenskem povprečju. Ena večjih razvojnih ovir koroške regije je nizka izobrazbena struktura prebivalstva, saj je terciarno izobraženih med prebivalstvom med 25 in 64 letom med najnižjimi v Sloveniji. 59 Zaradi visoke vsebnosti svinca v okolju je bilo območje Zgornje Mežiške doline leta 2007 razglašeno za degradirano območje. Od takrat naprej se izvajajo ukrepi sanacije za zaščito zdravja ljudi, še posebej otrok. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 29: Kakovost življenja v koroški regiji, 2018-2020 Delo Koroška 200 Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Koroška je manj razvita evropska regija. BDP na prebivalca je v koroški regiji za 30 % nižji kot znaša povprečje EU. Med slovenskimi regijami je to regija, ki si je po gospodarski in finančni krizi po letu 2008 hitreje opomogla kot druge razvojne regije. Njen BDP na prebivalca je v času največjega padca, leta 2010, za 7 % zaostal za tistim iz časa pred krizo. V letu 2018 pa je predkrizno raven že presegla za 1 %. Slika 30: BDP na prebivalca v SKM, koroška regija, EU = 100, 2008–2018 Koroška Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.2: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) Koroška regija zaostaja za razvojem od povprečja sosednjih NUTS 3 regij v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. V letu 2017 je bil njen BDP na prebivalca za 9 % nižji od povprečja sosednjih NUTS 3 regij, vendar je svoj zaostanek, ki ga je po finančni in gospodarski krizi najbolj poglobila v letu 2010, že zmanjšala in le še 1 o. t. zaostajala za predkrizno ravnjo. Med slovenskimi sosednjimi regijami je na podobni ravni razvoja podravska regija, medtem ko koroška regija v razvoju prehiteva obe madžarski regiji ter vse hrvaške, z izjemo primorsko-goranske županije. Med avstrijskimi regijami se je najbolj približala regiji Südburgenland, vendar še vedno zaostaja za njo kar za 17 %, medtem ko najbolj zaostaja za avstrijsko koroško regijo, ki ji je najbližja (za 36 %). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 31: BDP na prebivalca v koroški regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Koroška Vzhodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS BDP na prebivalca v SKM, sosednjeregije=100 110 100 90 80 70 60 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Koroška regija sodeluje v manjšem številu projektov ETS. Čezmejni projekti v koroški regiji so vsebinsko usmerjeni pretežno na območje Geoparka Karavanke60, ki je oblikovan na čezmejnem območju s sosednjo Avstrijo. V zadnjih projektih s partnerji iz sosednje Avstrije poskušajo oblikovati in uveljaviti celovito strategijo za vrednotenje, ponazoritev in izboljšanje zavedanja o bogati geodiverziteti Geoparka z razvojem in opremo daljinske geo-pohodniške poti okrog Geoparka Karavanke. Aktivnosti na območju geoparka so usmerjene tudi v bilateralno sodelovanje med prebivalci. Koroška regija je s partnerji iz Labotske doline sodelovala tudi pri projektu, s katerim so poskušali narediti turizem na tem območju bolj vključujoč tudi za gibalno ovirane. Poleg tega sodeluje koroška regija tudi v mednarodnem projektu za izboljšanje javnega potniškega prometa v robnih in obmejnih območjih, v transnacionalnih in medregionalnih projektih pa sodeluje tudi na področju energetike. 60 Geopark Karavanke je čezmejni geopark, ki ga povezuje oz. ločuje gorska veriga z enakim imenom. Marca 2013 je Geopark Karavanke postal del Evropske (EGN) in Globalne (GGN) mreže geoparkov pod okriljem organizacije Unesco, z novembrom 2015 pa si je pridobil naziv Karavanke UNESCO globalni Geopark. S 1.1.2020 je vzpostavljen kot Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), s čimer je park pridobil ustreznejšo pravno formalno organiziranost za nadaljnje okrepljeno čezmejno teritorialno sodelovanje (vir: medmrežje 4). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 4.11 Posavska regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Kakovost življenja v posavski regiji je slabša kot v slovenskem povprečja, razen pri dohodku, socialni vključenosti, zdravju in občutku varnosti. Velika večina kazalnikov kakovosti življenja je pod slovenskim povprečjem, pri čemer regija najbolj izstopa po površini in tudi velikosti funkcionalno degradiranega prostora, ki je nastalo z opustitvijo dejavnosti zaradi različnih razlogov. Po drugi strani pa je tak prostor tudi priložnost za ponovno aktivacijo opuščene ali druge dejavnosti. Za regijo je značilna tudi relativno nizka izobrazbena struktura prebivalstva s pomanjkanjem prebivalstva s terciarno izobrazbo. Tudi obisk knjižnic je najslabši med vsemi regijami. Stopnja delovne aktivnosti je nekoliko slabša kot v slovenskem povprečju, obenem pa je v regiji prisotno tudi neskladje na trgu dela, kar povzroča delovne migracije v druge regije. Prometna povezanost z drugimi regijami je relativno dobra na področju železniške infrastrukture, bistveno slabša pa je mreža javnega potniškega prometa z ustrezno pogostostjo voženj, ki je med najslabšimi v Sloveniji. Ob pomanjkanju stanovanj predvsem za mlade, je v Posavju tudi kvaliteta stanovanjskega sklada slabša kot v slovenskem povprečju. Priključenost prebivalstva na javno kanalizacijo se postopno sicer izboljšuje, a je med najslabšimi med statističnimi regijami. Razvoj regije močno zaznamuje energetika, kar vpliva tudi na razpoložljivi dohodek prebivalstva, ki se giblje okoli slovenskega povprečja. Posledično je tudi stopnja socialne izključenosti pod slovenskim povprečjem. Slika 32: Kakovost življenja v posavski regiji, 2018-2020 Delo Posavska Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Posavska regija je manj razvita evropska regija, ki dosega 72 % evropskega povprečja. Čeprav vpliv finančne in gospodarske krize v regiji ni bil tako močan kot v bolj razvitih regijah, je kriza razvoj v regiji zaustavila kar za 10 let, saj je šele leta 2018 regija za odstotek presegla raven BDP na prebivalca, ki ga je imela pred krizo. Kriza je zavrla razvoj, ki jo po covid-19 krizi v letu 2020 lahko ponovno pričakujemo. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 33: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, posavska regija, 2008–2018 Posavska Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.2: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) Slika 34: BDP na prebivalca v posavski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Posavska Vzhodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS 110 BDP na prebivalca v SKM, sosednje regije=100 100 90 80 70 60 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Posavska regija zaostaja za povprečno razvitostjo sosednjih regij v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem za 6 %. Bolj je razvita od sosednjih regij na Hrvaškem, ki neposredno mejijo nanjo (Krapinsko­zagorska in Karlovačka županija) pa tudi od regij na Madžarskem, medtem ko je prehitevajo vse sosednje regije v Avstriji, hrvaška Primorsko-goranska županija in vse regije v KRZS. Posavska regija sodi med tiste, ki je v času finančne in gospodarske krize po letu 2008 zaostanek za povprečjem vseh sosednjih NUTS 3 regij najmanj poglobila. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Posavska regija je višini dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca na dnu med statističnimi regijami. Regija ima manjše možnosti za sodelovanje v projektih čezmejnega sodelovanja, saj meji le na Hrvaško, vendar si prizadeva sodelovati tudi v mednarodnih medregionalnih projektih, saj si z mednarodnim in bilateralnim sodelovanjem uspešno izmenjuje znanja, izkušnje ter prenaša dobre prakse v svoje okolje. V tekočem programskem obdobju je RRA posavske regije vodilni partner v projektu projekta INNO INDUSTRY v okviru programa Interreg Europe, ki naj bi uvedle spremembe in povečale konkurenčnost evropske industrije. 4.12 Zasavska regija Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v regiji Zasavska regija, nekoč močna premogovna in industrializirana regija, ki je že dvajset let regija v prestrukturiranju, je po kazalnikih kakovosti življenja večinoma pod slovenskim povprečjem. V letu 2000 se je začelo postopno zapiranje rudnikov premoga, ki so odločilno vplivali na to, da se je Zasavje sredi 20. stoletja razvilo v močno industrijsko regijo. Obenem so rudarjenje in industrializacija vplivali tudi na socialni in prostorski razvoj regije. Vendar do pravega prestrukturiranja regije ni prišlo, zapiranje rudnikov pa ima posledice na gospodarskem, socialnem, prostorskem in okoljskem razvoju. Tudi izbrani kazalniki kakovosti življenja v regiji kažejo, da regija zaostaja za slovenskim povprečjem z izjemo nekaterih kazalnikov, med katerimi najbolj izstopa občutek varnosti prebivalstva. V zasavski regiji namreč najmanj gospodinjstev poroča o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju. Za regijo je značilna tudi dobra dostopnost z JPP. Več kot 70 % prebivalcev je oddaljenih največ km od postajališča JPP s primerno frekvenco voženj, s čimer sledi osrednjeslovenski regiji, ki ima najboljšo tovrstno dostopnost. Dobra dostopnost, predvsem z osrednjeslovensko regijo, je tudi po železnici, kar vpliva na obsežne delovne migracije. Regija ima namreč primanjkljaj delovnih mest glede na tam živeče delovno aktivno prebivalstvo, kar se odraža v stopnji delovne aktivnosti, ki zaostaja za slovenskim povprečjem in stopnji registrirane brezposelnosti, ki presega slovensko povprečje. Posledično tudi razpoložljivi dohodek na prebivalca in stopnja socialne vključenosti zaostajata za slovenskim povprečjem. Regija ima degradirano okolje zaradi dolgoletnega izkoriščanja rjavega premoga in industrializacije, vendar pa ima manj funkcionalno degradiranega prostora zaradi opustitve dejavnosti, kot je značilno za slovensko povprečje. Zasavska regija ima visoko stanovanjsko prikrajšanost zaradi slabe kakovosti stanovanj. Stanovanjski sklad je namreč star, potreben prenove, ki ga prebivalstvo ne zmore, tako da okoli 30 % gospodinjstev živi v stanovanjih, kjer pušča streha, oziroma imajo vlažne stene, tla ali trhle okenske okvirje oziroma tla. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 35: Kakovost življenja v zasavski regiji, 2018-2020 Delo Zasavska 267 Povprečje Slovenije Upravljanje Dohodek Kultura Socialna vključenost Vir: SURS, NIJZ, Lampič in sod. (2020), MOP, NUK, DVK, GIAM; lastni preračuni. Cilj 2.1: Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU Zasavska regija med vsemi razvojnimi regijami najbolj zaostaja za povprečjem EU po BDP na prebivalca. V letu 2018 je dosegla le 46 % povprečne razvitosti EU, kar jo uvršča med evropsko manj razvite regije. Finančna in gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je zavrla razvoj regije za 10 let. V letu 2008 je Zasavje namreč že dosegalo 54 % povprečne razvitosti EU, potem pa je začel BDP na prebivalca padati in šele v letu 2017 se je ponovno nekoliko povečal. V letu 2018 še vedno zaostaja za razvitostjo iz leta 2008 za 8 o. t. Slika 36: BDP na prebivalca v SKM, EU = 100, zasavska regija, 2008–2018 Zasavska Slovenija EU BDP na prebivalca, v SKM, EU=100 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat. Cilj 2.2: Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3) Zasavska regija zaostaja tudi za povprečno razvitostjo sosednjih NUTS 3 regij v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Med sosednjimi NUTS 3 regijami dosega 60 % razvitost in je tako na isti ravni kot Karlovačka županija. Nižji BDP na prebivalca ima samo Krapinsko-varaždinska županija na Hrvaškem. Padec v BDP na prebivalca, ki ga je doživela po letu 2008, ko je nastopila finančna in gospodarska kriza, je bil tudi največji med vsemi NUTS 3 regijami v sosednjih državah. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Slika 37: BDP na prebivalca v zasavski regiji in slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah NUTS 3, ki mejijo na KRVS, v SKM, obmejne regije = 100, 2008–2017 Zasavska Vzhodna Slovenija Sosednje NUTS 3 regije ob KRVS BDP na prebivalca v SKM, sosednjeregije=100 110 100 90 80 70 60 50 40 Vir: Eurostat, lastni preračuni. Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v Sloveniji Komentar in slike za cilj 3 glej link: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozenosti_2 019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem Zasavska regija se uspešno vključuje v projekte ETS. Partnerji iz zasavske regije sodelujejo v le v 1,6 % ETS potrjenih projektov v Sloveniji, a regija dosega okoli dve tretjini slovenskega povprečja po višini dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca v potrjenih projektih. Kljub temu, da ni obmejna regija, se vključuje v projekte čezmejnega sodelovanja s Hrvaško ter v druge transnacionalne programe in si na ta način dopolnjuje kohezijska sredstva. V tekočem programskem obdobju sodeluje v projektih s področja revitalizacije odročnih in hribovitih predelov regij s pomočjo trajnostnega turizma, spoznavanja in razumevanja kulturnih razlik in vključevanja migrantov v lokalno okolje. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 5 Vpliv epidemije COVID-19 na cilje regionalne politike Koronakriza na strateške cilje regionalne politike ne vpliva bistveno. Glavnina delovnega zvezka je nastala pred razglasitvijo pandemije marca 2020 zaradi novega koronavirusa, prav tako pa tudi gradivo MGRT iz katerega so povzeti ključni cilji regionalne politike. Nova situacija na vsebino ciljev ne vpliva. Vsi štirje strateški cilji – dvig kakovosti življenja v vseh regijah, zmanjšanje zaostajanja za evropskim povprečjem, zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami in uresničevanje razvojnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem, so še vedno tako aktualni, kot so bili pred koronakrizo, je pa njihovo naslavljanje s koronakrizo postalo še bolj nujno, saj bi se sicer regionalne razlike utegnile še dodatno povečati. Koronakriza bo vplivala na specifične cilje v regijah in še posebej na ciljne vrednosti, ki si jih bodo za naslednje programsko obdobje začrtale posamezne regije. Koronakriza je namreč regije različno prizadela, saj so nekatere regije ranljivejše, ob tem pa je tudi njihova sposobnost odzivanja zelo različna. Po eni strani imajo npr. urbana območja večje število primerov in večjo umrljivost, hkrati pa bodo zaradi povečanih ekonomskih pritiskov manj razvita območja pod večjim pritiskom zaradi ekonomskih posledic. Enako velja za ranljivejše skupine prebivalstva, ki se bodo novo nastali situaciji težje prilagodile. Regionalna gospodarska izpostavljenost krizi se razlikuje od izpostavljenosti v mednarodni trgovinski menjavi in specializaciji v določenih sektorjih, kot je npr. turizem. Kriza vpliva tudi na povečane izdatke in manjše prihodke na lokalni ravni (The territorial impact…, 2020). Razvojne regije bodo imele torej različna izhodišča za nadaljnji razvoj. Pri zastavljanju specifičnih ciljev prihodnjega razvoja regij bo poleg dosežene stopnje razvoja potrebno upoštevati tako prizadetost zaradi koronakrize, kakor tudi njihovo odpornost in sposobnost odzivanja. Zaradi pandemije COVID-19 je v Sloveniji v letu 2020 predviden 6,7-odstotni upad BDP in 5,1-odstotna rast leta 2021. Dodana vrednost bo leta 2020 predvidoma najbolj upadla v gostinskih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitvah, v storitvah hotelskih nastanitev in prometu. Nekoliko manjši, a še vedno občuten, bo tudi padec v predelovalnih dejavnostih, velik bo upad obsega izvoza in uvoza, občutno se bodo skrčile investicije, zlasti v opremo in stroje. Povečana negotovost bo vplivala na zasebno potrošnjo, čeprav bo razpoložljiv dohodek ob podpornih ukrepih vlade podoben kot lani. V večini dejavnosti raven gospodarske aktivnosti pred izbruhom epidemije tudi prihodnje leto še ne bo dosežena (Jesenska napoved gospodarskih…, 2020). Koronakriza prinaša tudi nekatere nove priložnosti oziroma tveganja, če jih ne izkoristimo. Ker ukrepi za zagon gospodarstva na EU ravni spodbujajo naložbe v digitalno in zeleno transformacijo ter prehod na bolj trajnosten gospodarski razvoj, bo za učinkovito okrevanje po krizi ključno, da se bo Slovenija sposobna ustrezno prilagoditi in izkoristiti proces preoblikovanja globalnih verig vrednosti (Poročilo o razvoju, 2020). Delujoči inovacijski in podjetniški ekosistemi, tako na nacionalni kot regionalni ravni, bodo imeli pri tem ključno vlogo. V tem procesu mora Slovenija maksimalno izkoristiti razpoložljiva EU sredstva, ki jih velja usmeriti v naslavljanje dolgoročnejših razvojnih izzivov (npr. za usposabljanje, izobraževanje, raziskave in razvoj, pospešitev digitalizacije) (Poletna napoved gospodarskih…, 2020). Pri razvoju svežnja ukrepov in njegovi izvedbi morata sodelovati tudi lokalna in regionalna raven. Zaradi koronakrize bo Slovenija upravičena do veliko večjih finančnih sredstev61 kot je bilo pričakovano pred nastopom pandemije. Poleg povečanih kohezijskih sredstev in sredstev za kmetijsko politiko, bodo na voljo tudi sredstva iz naslova EU Naslednje generacije (Sklad za okrevanje in odpornost, React EU, ipd.), ki bodo namenjena okrevanju po koronakrizi in jih bo potrebno počrpati do konca leta 2026. Zaradi povečanega obsega sredstev in tudi kratkega roka koriščenja v nekaterih primerih, obstaja nevarnost, da sredstva ne bodo porabljena dovolj učinkovito. Potrebe v lokalnih skupnostih in regijah so velike in lahko se zgodi, da bomo večino sredstev uporabili preveč razpršeno, za individualne projekte, pri čemer bo učinkovitost slabša, kot bi lahko bila. 61 V programskem obdobju 2021–2027 bo Slovenija upravičena do 10,3 mrd (kohezijska sredstva, sredstva za razvoj podeželja in sredstva za okrevanje in odpornost). Od tega bo za 6,6 mrd nepovratnih sredstev, ostalo posojil. Ob tem bo tudi kohezijska regija zahodna Slovenija, za katero se je pričakovalo občuten upad sredstev, upravičena do 514 mio € sredstev. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 Ob vseh negativnih vplivih, ki jih je COVID-19 kriza prinesla posameznikom, gospodarstvu in zdravstvenim sistemom, pa ima vendarle tudi pozitiven vpliv na spremembo v ekološko prijaznejši načina življenja na številnih področjih. To bo treba upoštevati pri zastavljanju specifičnih ciljev nadaljnjega razvoja na lokalni in regionalni ravni in kjer je smiselno, te trende še podpreti v prid doseganja ciljev regionalnega razvoja. Povečal se bo namreč delež dela na domu, kar bo vplivalo na spremenjene potrebe po prometni infrastrukturi in stanovanjski oskrbi. Prometni tokovi v območja delovnih mest se bodo zmanjšali, obenem pa se bodo zmanjšali tudi izpusti toplogrednih plinov v okolje. Povečala se bo potreba po stanovanjih v krajih bivanja ter zmanjšala v krajih dela. V krajih bivanja se bodo povečale potrebe po storitvah splošnega javnega interesa kot so vrtci, šole, domovi za ostarele, zdravstveni domovi. Spremenjen način življenja bo povečal potrebo po digitalizaciji in novih delovnih mestih z večjo dodano vrednostjo na področju številnih področjih. Naslavljanja lokalno / regionalnih izzivov bi se morali lotiti celovito in strateško. S povezanim naslavljanjem izzivov in tudi priložnosti na osnovi medsebojnega povezovanja deležnikov, še posebej lokalnih skupnosti, bi lahko dolgoročno in celovito reševali razvojne probleme na različnih področjih. Razvojne rešitve morajo biti namreč ekonomsko upravičene ter med seboj kompatibilne in v skladu s strateškimi usmeritvami države in EU. Le tako bodo omogočale vzpostavitev sinergij. Na primer reševanje infrastrukturnih problemov, ki so še vedno ena večjih razvojnih ovir v marsikateri lokalni skupnosti, mora biti usklajeno z reševanjem energetike, digitalizacije, uvajanjem zelenih tehnologij, krožnega gospodarstva, izobraževanja, kar je možno zagotavljati edino na ravni regij oz. funkcionalnih območij. Tako se lahko razvojna vprašanja rešujejo celovito in prihaja do sinergij na različnih področjih, kar ima dolgoročne pozitivne razvojne učinke. Priprava takih celovitih projektov zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov na lokalni, regionalni in državni ravni, pri čemer je potrebno preseči ozko sektorsko razmišljanje. Z istim obsegom sredstev so tako doseženi večji učinki, ki vodijo k razvojnemu preboju. Program uvajanja krožnih lokalnih skupnosti62 je primer takega programa, ki celovito rešuje več razvojnih vprašanj hkrati. 62 Vladno gradivo, 2019. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 6 Sklep Sestavni del razvojnega procesa sta spremljanje in vrednotenje razvoja. Cilji in kazalniki za spremljanje teh ciljev, ki smo jih prikazali v delovnem zvezku, sta le nujna pogoja za naslednjo fazo razvojnega procesa, to je spremljanje in vrednotenje regionalne politike. Spremljanje je proces, ki mora kontinuirano potekati na vseh ravneh izvajanja strategij, programov, projektov oziroma ukrepov in aktivnosti, skladno z vnaprej postavljenimi cilji. To omogoča zaznavanje odstopanj od zastavljenih ciljev in usmerjanje nadaljnjih aktivnosti. Spremljanje pa je nujno tudi za izvedbo vrednotenja, ko lahko ugotovimo, kakšna je bila vloga izpeljanih programov/projektov pri doseganju ciljev, razreševanju problemov ter spremembah gospodarskih, socialnih in prostorskih struktur (Nared in Kavaš, 2009). Zato sta spremljanje in vrednotenje regionalne politike pomembna inštrumenta za izboljšanje politike in nujna elementa v celotnem razvojnem procesu. Celotni sistem spremljanja stanja, ukrepov in njihovih učinkov na področju regionalnega razvoja ni vzpostavljen. To je ugotovitev revizijskega poročila Računskega sodišča (Revizijsko poročilo, 2020), ki meni, da sta bila Vlada RS in Ministrstvo za gospodarski razvoj delno učinkovita pri vodenju regionalnega razvoja v obdobju 2014–2020. Vlada Republike Slovenije s strateškimi dokumenti namreč ni opredelila ciljev in usmeritev za pripravo regionalnih razvojnih programov programskega obdobja 2014–2020. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa pri načrtovanju v svojih programih ni celostno obravnavalo ukrepov, ki vplivajo na regionalni razvoj. Osnova za vzpostavitev enotnega sistema spremljanja regionalnega razvoja za naslednje programsko obdobje je pripravljena. Vlada se je leta 2019 seznanila s strateškim dokumentom s področja regionalnega razvoja, ki usmerja politiko regionalnega razvoja v naslednjem programskem obdobju. Zastavljeni so merljivi strateški cilji regionalnega razvoja, ki niso kvantificirani, ker je to odvisno od razvojnih specifičnosti posameznih regij, imajo pa opredeljeno željeno smer uresničevanja. Merjenje strateških ciljev določa nabor kazalnikov, ki jih skupaj s strateškimi cilji predstavljamo v tem delovnem zvezku. Na tej osnovi bi se lahko za naslednje programsko obdobje oblikoval enoten sistem spremljanja, ki ga dopolnjuje tudi spremljanje na projektni ravni v regijah. Tako oblikovan enoten sistem spremljanja bi bil v pomoč pri spremljanju uresničevanja strateških ciljev regionalnega razvoja na regionalni in nacionalni ravni. Za uspešno delovanje sistema spremljanja bi bilo potrebno uvesti še obveznost poročanja in določiti nosilce ter periodiko spremljanja strateških ciljev regionalnega razvoja v razvojnih regijah in na nacionalni ravni. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 72 7 Priloga Zemljevid 2: NUTS 3 regije v Sloveniji in NUTS 3 regije v Italij, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, ki mejijo na slovenske NUTS 3 regije Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 8 Seznam literature in virov 1. Adam, F. (1991). Politična participacija kot sestavina kakovosti življenja. Družboslovne razprave. Letnik 8, številka 12, str. 102-117. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 2. Analiza in pregled stanja varnosti v cestnem prometu za leto 2018. (2019). Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Pridobljeno na: https://www.avp-rs.si/wp­content/uploads/2019/03/Analiza-in-pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometa-v-letu-2018.pdf. 3. Bernot, N. (2020). Delovne migracije, Slovenija, 2019. Prva objava. Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/statweb/News/Index/8726. 4. Bole, D. (2008). Ekonomska preobrazba slovenskih mest. Geografija Slovenije 19. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. 5. Buzeti, T. et al. (2011). Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja 6. Celostna prometna strategija Ljubljanske urbane regije. (2018). Ljubljana. Pridobljeno na: https://www.rralur.si/sites/default/files/rralur/CPS%20LUR_november2018_0_0.pdf. 7. Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pridobljeno na: https://www.gov.si/teme/spodbujanje-regionalnega-razvoja/. 8. DVK. (2019). Interni podatki Državne volilne komisije. Ljubljana. 9. Evropski zeleni dogovor. (2020). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://eur­lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1588580774040&uri=CELEX:52019DC0640. 10. Eurostat. (2019, 2020). Podatkovni portal. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database. 11. Gabrovec, M. in sod. (2020). Regionalne razlike v dostopnosti do javnega potniškega prometa. Ljubljana: Geografski institut Antona Melika. 12. Informacija o pričetku postopka priprave programskih dokumentov za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 (2019). Ljubljana: Vlada RS. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2019-07-18-vlada-se-je-seznanila-z-informacijo-o-pricetku-postopka­priprave-programskih-dokumentov-za-izvajanje-evropske-kohezijske-politike-za-obdobje-20212027/. 13. Izhodišča za strategijo razvoja KRZS. (2019). Ljubljana: Razvojni svet kohezijske regije zahodna Slovenija. Pridobljeno na: https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2020/01/izhodisca-za-strategijo-razvoja­krzs_potrjena-11.4.2019.pdf. 14. Jankovič, M. (2019). Računi gospodinjstev po regijah, Slovenija, 2018. Prva objava. Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8453. 15. Jesenska napoved gospodarskih gibanj. (2020). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/napovedi/jesen/2020/JNGG_2020.pdf. 16. Kazalci okolja. (2019). Stanovanja. Ljubljana: Agencija RS za okolje. Pridobljeno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/stanovanja-1. 17. Kovač, M. (2019). Ekološki odtis Slovenije in EU v obdobju 2000–2016. Kratke analize. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.umar.gov.si/publikacije/kratke-analize/. 18. Koprivnikar Šušteršič, M. (2020). Vpliv epidemije COVID-19 na turistično dejavnost. Kratke analize. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.umar.gov.si/publikacije/kratke-analize/. 19. Kušar, S., (ur.). (2018). Elementi za zasnovo programskega pristopa pri spodbujanju regionalnega razvoja v obmejnih območjih ob slovensko-italijanski meji. Projektna naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo. 20. Lampič, B., Bobovnik, N. (2017). Dodatni popis funkcionalno degradiranih območij v petih statističnih regijah (Osrednjeslovenska, Savinjska, Primorsko-notranjska, Obalno-kraška, Koroška). Končno poročilo. Projektna naloga. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo in Filozofska fakulteta. 21. Lampič, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A. (2017). Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju. Dela 48. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 22. Lampič, B., Bobovnik, N., Kušar, S., Rebernik, L. (2020). Delovno gradivo popisa funkcionalno degradiranih območij, 1. marec 2020. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 23. Lesnik, T., Gabrijelčič Blenkuš, M., Hočevar Grom A., Kofol Bric, T., Zaletel, M. (2018). Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 24. Letno poročilo o pitni vodi v letu 2018. (2019). Monitoring pitne vode. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. 25. Medmrežje 1. (2020). Pridobljeno na: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/98/evropsko­teritorialno-sodelovanje. 26. Medmrežje 2. (2020). Pridobljeno na: https://www.eu-skladi.si/portal/sl/evropsko-teritorialno­ sodelovanje/cezmejno-sodelovanje/slovenija-v-cezmejnih-programih-sodelovanja-1. 27. Medmrežje 3. (2020). Pridobljeno na: https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020. 28. Medmrežje 4: (2020). Pridobljeno na: https://www.geopark-karawanken.at/slo/vstopna-stran.html. 29. Meško, G., Eman, K. in Pirnat, U. (ur.). (2017). Varnost v lokalnih skupnostih -izsledki raziskovanja zaznav varnosti v Sloveniji. Konferenčni zbornik. 3. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana. Pridobljeno na: http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/300. 30. MOP. (2020). Interni podatki o priključenosti prebivalstva na javno kanalizacijsko omrežje. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. 31. Nared, J. in Kavaš, D. (2009). Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji. Georitem 10. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. 32. Nova kohezijska politika. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/2021_2027/#1. 33. NIJZ. NIJZ podatkovni portal. (2019). Pridobljeno na https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/?px_language=sl&px_db=NIJZ%20poda tkovni%20portal&rxid=521354ff-0a93-4ba8-8750-ee142b9a20c9. 34. NUK. (2019). Statistični podatki o knjižnicah. Center za razvoj knjižnic – CeZaR. Pridobljeno na http://cezar.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php. 35. Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi poplav. Verzija 2.0. (2016). Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje. Pridobljeno na: http://www.sos112.si/slo/tdocs/ocena_poplave.pdf. 36. Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027 (2019). Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pridobljeno na https://www.gov.si/teme/spodbujanje-regionalnega-razvoja/. 37. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. (2019). Osnutek. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobljeno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Javne­objave/Javne-obravnave/OP-odvajanja-in-ciscenja-komunalne-odpadne­vode/OP_besedilo_julij19_final.pdf. 38. Panorama. (2018). Kohezijska politika: močnejša in uspešnejša v pametnejšo prihodnost. Panorama Poletje 2018/ št. 6. Evropska komisija. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/panorama/pdf/mag65/mag65_sl.pdf. 39. Pečar, J. (2017). Kako živimo v regijah. Delovni zvezek XXVI (1). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na http://www.umar.gov.si/publikacije/avtorski-prispevki/delovni-zvezki/?no_cache=1. 40. Pečar, J. (2018). Indeks razvojne ogroženosti regij, 2014 –2020. Delovni zvezek XXVII (4). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2018/Indeks_razvojne_ogrozenosti_regij _2014_2020_metodologija_izracuna.pdf. 41. Pečar, J. (2020a). Indeks razvojne ogroženosti 2019. Analiza na osnovi podatkov, razpoložljivih od 2009 do 2018. Kratka analiza. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogrozeno sti_2019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 42. Pečar, J. (2020b). Obmejna problemska območja 2020. Delovno gradivo. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 43. Poletna napoved gospodarskih gibanj. (2020). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/napovedi/vmesna/poletna_2020/slovenska/Poletna_n apoved_2020.pdf. 44. Predlog Uredbe o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja. (2018). Evropska komisija: Bruselj. 45. Primc, K., Slabe Erker, R., Majcen, B. (2018). Energetska revščina v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja. 46. Piry, I. (2003). Strategija regionalnega razvoja v Sloveniji. Dela (19), 25-37. Ljubljana: Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani. Pridobljeno na: https://doi.org/10.4312/dela.19.25­37. 47. Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020. Uradni list RS, št. 34/14. 48. Politične usmeritve naslednje evropske komisije za obdobje 2019–2024. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/political-guidelines-next­commission_sl.pdf. 49. Poročilo o razvoju 2019. (2019). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 50. Poročilo o razvoju 2020. (2020). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 51. Revizijsko poročilo. Regionalni razvoj. (2020). Ljubljana: Računsko sodišče. Pridobljeno na: http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2020/RRA/RRA_SP14-17.pdf. 52. Rutar, T. (2016). Energetska revščina, Slovenija, 2015. Koledar objav SURS. Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6319. 53. Sendi, R. (2013). Nizek površinski stanovanjski standard v Sloveniji: nizka kupna moč kot večno opravičilo. Urbani izziv, letnik 24, številka 1. Ljubljana: Urbanistični inštitut. Pridobljeno na: https://www.researchgate.net/publication/269686638_Nizek_povrsinski_stanovanjski_standard_v _Sloveniji_nizka_kupna_moc_kot_vecno_opravicilo. 54. Silič, V. (2019). Dosedanji rezultati programov čezmejnega sodelovanja. Prezentacija na Slovenskih regionalnih dnevih 2019. Pridobljeno na: http://rrs.zrc­sazu.si/Portals/25/04_Sili%C4%8D_CBCprogrami_Reg%20dnevi_final2019.pdf. 55. Strategija razvoja Slovenije 2030. (2017). Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. 56. Strateška izhodišča razvoja kohezijske regije Vzhodna Slovenija. (2019). Delovna verzija. Razvojni svet kohezijske regije vzhodna Slovenije. Pridobljeno na: https://www.rcms.si/upload/news/1443/190902_strateska-izhodisca-razvoja-krvs.pdf. 57. SURS. SI-STAT podatkovni portal (2019). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/statweb. 58. SVRK. (2020). Interni podatki. 59. Šulin Košar, A. (2017). Naš mali avto. Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno: na: https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/9417/avtomobilska_industrija.pdf. 60. The territorial impact of COVID-19: Managing the crisis across levels of government. (2020). Pariz: OECD. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/coronavirus/policy-responses/the-territorial-impact-of-covid-19­managing-the-crisis-across-levels-of-government-d3e314e1/. 61. Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a). 62. Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna. Uradni list RS, št. 54/10 in 35/18. Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 63. Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij. Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17 in 101/20. 64. Uredbo o regionalnih razvojnih programih. Uradni list RS, št. 69/12 in 78/15. 65. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020. Uradni list RS, št. 52/16. 66. Uršič, M. (2006). Modernizacija prometa v obdobju industrijske urbanizacije – bogata zapuščina ali breme teženj k povečevanju mobilnosti v slovenskih mestih? Urbani izziv 17/1–2. Ljubljana. 67. Vladno gradivo. (2019). Novo gradivo št. 1. Informacija o pripravi celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo s sodelovanjem Evropske komisije in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT KIC Climate in EIT KIC Raw materials). Pridobljeno na: http://84.39.218.201/MANDAT18/VLADNAGRADIVA.NSF/277bdf36cd5b7373c1256efa00399a6b/5d3b19 61e8c68bf5c12584ab002484f7/$FILE/VGKroznong1_P.pdf. 68. Zajc, P., Gabrovec, M., Pipan, P. in Rupreht, A. (2019). Čezmejna dnevna mobilnost v koroški regiji. Demografske premembe in regionalni razvoj, 223-235. Regionalni razvoj 7. Ljubljana: ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika. 69. Zakon o financiranju občin (ZFO). Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr. 70. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah (ZJF-H). Uradni list RS, št. 13/18. 71. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2). Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16. 72. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah (ZJF-H). Uradni list RS, št. 13/18. 73. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Uradni list RS, št. 61/17. 74. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE). Uradni list RS, št. 61/20. 75. WHO. (2020). BMI classification. Pridobljeno na: http://apps.who.int/bmi/index.jsp?introPage=intro_3.html.