Podporne Jednote
Slovenske Narod:
(MARCH) lite.
ločil, d* jo brani za-vsako ceno.I ata in ladje ho ae po napadu u-Z drugih bojišč ni poročil f maknile, ue da bi bila poŠkoduvc-vašnih in večjih operacijah, le iane.	v	t-r—
Londona poročajo, da eo Ruel pri Težko je v aedanji vojni dogua-Trebizondu v Črnem morju izkrnti, katero poročilo je reanično, cali večjo četo, ki je oevojita me* ker vaaka sila avoje napehe povesti Atina in Meprava. V štirinaflličujc od naaprotnika pa znižuje, stih dneh ao iz Londona le naj# U'	■
manj petkrat poročali, da ee M — Nemčija. Iz Loudona poro-Rusom pod kritjem bojnih ladmšajo, ds so se v pruskem držav-posrečilo izkrcati Čete pri TrebWuem zboru pri razpravi o proraču-zondu. Pri vzakem izkrcanju e#ou odigrali viharni prizori, jih TnrUj sprejeli z ognjem « QU§ Socialistični poslanec :f; Lieb-hcga. Tako poročanje omalovažuj HMflht je izjavil, da vluda sistr jo veet, ker celo otroški možgani! matično vsa poročila o revolt ah iu razumejo, če eo Rusi sasedii TraJueniirih scetradsncga ljudstva po-bizont, da jim ga ni trebe petkrutllUči, da ljudstvo ne izve reanioc. zasesti in tudi Turki no rooreMDolžil je kapitaiiatc, da prodaja-nanjc atreljati s suhega po prvemijo vojni material eovražnikom zavzetju.	»Nemčije in zahteval je v tej atva-
—	Mri bolj jaanegs poročila. "Nemški
— Na morju. Iz Bcrliua pornl vojaki ao našli aiurt skozi Kruppo-čajo, da ac jo pomožni krišaiPre topove", je izjavil Liebknecht. "Moewe" vrnil v WilhelinahaJVVi vai veste, da je kapitalizem ven in tako drugič prodrl ekosipnedneroden, posebno v industri-anglcško blokado. Na krovu jc i-Iji sa orožje." Na to jo Liebknocht mel ujete štiri angleške oficirje,jopozarjal na nevurnost, ki preti, 29 angleških mornarjev, 166 mol,Iker ao izpraznili ječo iu uvratili ki ao tvorili moštvo zaaežcnlk la-bajholj nevarne elemente v voj-dij, med njimi 18 Indijcev, in ala-llko. Ljudstvo, ki je brez hrambe v ta v vrednosti enega miljouafMvojeuih pokrajinah, je treba va-mark. Križar jc zaeegel 18 angleŠ-Irovati pred temi dementi, plehkih parnikov, enega francoefcogebtnecht je nadalje trdil, da so pri in enoga belgijskega. Na več ma-wolieijl v Berlinu napravili nov stih jc križar položil morske mi-I[>ddelek, ki ima ualogo, da nadzo-ne iu Žrtev take mine je poetaMruje tisto, ki eo za mir. Izjsvil je, angleška bojna ladja "King Eg-lda so obaodili na smrt nekega ward 7."	fcloveka radi ene pesmice, v A v-
V Londonu dvomijo. 4a sejeltriji so obeodlU ua amrt njegove-križar "Moewe" vrnil v Wil-fca tovariša radi govora, ki ga jo hclmahavon, in pravijo, da imSovoril v decembru 1914 vest o povrnitvi namen, odpravi® Ia Bazlja poročajo, ds so sc r. njegovega pota angleške krlžar^Faled draginje v Kelmorajnu dole, ki ga zasledujejo.Modili veliki nemiri. Bene ao pro-Angleški razrušcvglec MDl*e tirale proti oderuškim* oenatu
4.	Prstsn 10 ksr, flat z znakom
H. N. P. J., vreden $5.00.
5.	Gold Filled obesek sa voriži-eo z znakom S. N. P. J., vreden «2.50.
Priznanje za člane in Članice, ki dobe največ naročnikov, za naš dnevnik "Proavcta:"
1. K raniio graviran zlat pratan a pravim 3/16 kar. demantom, vreden do $35.00.
- 2. Quid Pilled šepne uae lfi va. likosti, dvojni pokrovi, jamčeni 25 let, kolesje Waltbam (Bart-lett) izdelka, na 17 kamnov, "adjusted." Vredna do $30.00.
3.	10 kar. zlata moška verižica, težka 15^4 dwts, zraven lep obesek S. N. P. J. Vroduoat $20.0*.
4.	Silver Plated namizne oprava, sestoječa iz 6 malih in 6 večjih žlic, 6 nožev, C vilic, en nož aa sirovo maslu in žličica za aladkor, v lični škatlji. Vrednost $12.00. .
5.. Krasna toaletna garnitura sestoječa iz posrebrnjenega zrcala, krtače in glavnika, v lični, a svilo prevlečeni škatlji. Vrednoet $10.00.
Uspeh prvega Aeseca
Z uspehom agitacije v prvem mesecu jo članstvo lahko zadovoljno. s. n. P. J. jc pridobila kreg štiri sto in petdeset novih člsnov in Članic. Uatauovila so se nova društva in diuga ae ustauov 1 jejo. Tak je uapeh vztrajnega, složnega dela pri pridobivanju novih članov in članic. Agitatorji ao lahko ponoani na avoje delo; gl. odbor jiiu izreka zahvalo za njih trud iu delo in jim kliče: Bodite vztrajni in delovni še v tem mesecu in prihodnjih. Da jedpota raste v članstvu, postaja močna in se razvija v orjaka, je sad vašega požrtvovalnega dela in vaeh bratov in sester, ki vas podpirajo v agitaciji. Ne odnehajte od cilja, dokler slovenskega naroda, raz-atresenegu \ večjih iu manjših naselbinah po Združenih državah ne združite pod praporom 3. N. P. J. Ne v zdržema naprej do ciljal
TEKMA KONČA S PRVIM APRILOM.
Agitatorji in agitatorice za S. N. P. J. so slišali marši ktero brit ko in greuko besedo ua agitaciji. Zuano jc, da agitatorjem in agitatoricaiu ni posuta pot z rožicami, posebno če govore resnico in agitirajo za dobro in koristno stvar, lu vendar se niso agitatorji in sgitatoriee strašili te resnice in so neumorno vršili svoje delo, ki so si ga postavili za ev#i ctfj; pomuožitcv članstvu "Movanake narodne podnorne jednotn.". .
Bodite točni z odpošiljanjem zad njega poročila pred prvim aprilom i. 1., ker pri tekmi včaei odloči le en glas, kdo dobi priznanje. Mogoče ste najuspešnejši agitator iu imate najboljši izgled za zmago in ste prvi med prvimi, pa ne pošljete poročila ob pravem času in nekdo drugi, ki točno in pravočaano poroča, vas prekosi. Preračunite dobro, koliko čaaa potrebuje piamo iz vaše naselbine, do (iiicaga, da ne bodete prepoz-iiu. Pqljfcc ja raČuniti več časa kot manj, da bo vale *fcm*<ob pre-
opuate karte ia pM*4o.' r*PJF' *
Billy Sunday, ki sestradane In Izkoriščene delavce naaičuje tUdI s enakimi pridigami, nI zadovoljen a tako majhao plačo kot me-todistovski pridigar. Vsled tega ae uslužbenci ua južni železnici boje, da jih metodlatovskl pridi gar no bo učil za tako nizko plačo prave morale. Če pride do štrajke, bo železniška družba aa« ma povzročila etavko, ker je najela tako eciiono,moč.
Pustimo šalo ua strsul I Čin še-leznlške družbe do'tszuje, kdo o-previja uinazsno delo zs kapitaiiatc in prigovarja dclavcetn, naj-bodo imidžu! ln naj atradajo, ker za trpljenje ua tem svetu prujme-jo plačilo Šele po auirti,
—	Stavka krojačev v Maw Turku sc mogoče razširi tudi na drugs mesta, če delodajalci ne odne-h s jo. Strajksjočl krojači zshteva* jo, da se delo v delavnicah razdeli v tri razrede in se ravna po ca-nah zs obleko. Za vaak razred mora biti posebej odločena ecus zs delo. Če ae delo teku razdeli, bi kroja/i dnaegll dvajact odatot-no povišanje mezde,
—	Velik štrajk etrojnikov v Buffalu. V Buffalu in okolici ja zaštrsjkalo krog 8000 strojnikov. Prizadet« ao sledeče tvrdkei Pierce Arrow Motor Go„ Lake Krle Knglneering Co In Curtis Aeroplane Co.
I iS ko Kric KuginceHiig Co. je obljubila, ds priaua zahteve strojnikov po prvem msju. Strojniki Kshtcvajo osemurui delsvnlk iu zvišanje mezde.
. — Žrtve požara lz KI Paso,
Tezss, poročajo, da le naetal o-gen j v mestni ječi. Goreti je pričelo v kopališču, kjer so raskuše* vali Mehikance, da ne saneeejo bolezni v Združene države.
I radnikl izjavljajo, ds je nek, do vrgel proč vžigeHoe, ki je pov-zročlia rszstrellio in ogenj. Pri požaru je zgorelo devet oseb, 0-nsjst oseb Je ps dobilo huda ope-kline
—	Družinska tragedija. U lav.
tons, Okla, poročajo, da je former Daniel O'Kane umoril evojo Šeno, pet otrok in evojega 70 let starega očete. Po končanem umoru ja izvršil samomor Vzrok amors In samomori je neznan.
XXItt. "Besne določbo," točka
9. točka, jc glavni odbor prišel po temeljiti razpravi do zaključka, da najboljše oglaša jednoto, če razpiše tekmo, ki konča a prvim
aprilom t. 1. Kratek je čas, ki'naa loči od tega dneva ; zato priporočamo članom in članicam 8. N. P. J. izrabite ga, da bo uspeh drugega meseca še večji kot v prvem.
Vsa poročila o sprejetih novih članih iu članicah morajo biti v uradu gl. tajnika do prvega aprila t. t j poročila o nabranih naročnikih za dnevnik iu denar pa v upravništvu "Glasila" do ravno istega datuma. Odpošljite poročila ob pravem času, da bodo do določenega časa na pravem me-*tu, ker kasnejša poročila so nc bodo vpoštevale.
Po končanem konteslu liodeta gl. tajnik in upravitelj poroeula o uspehu bratov in sester, na prvi seji gl. upravnega odbora. Priznanja se bodo razdelila sledeče in imena zmagovalcev priobčila v listu po seji:
Priznanja za društva, ki pridobe največ novih članov in članic:
1.Kraano	graviran zlst prstan s pravim 3/1H kar. demantom, vreden do $35.00.
2.	Gold Filled žepna ura 16 velikosti, dvojni pokrovi, jamčeni 26 let, kolesje Waltbam , Bartlett) izdelka, ua 17 kamnov, "adjusted". Vredna do $30.00.
3.	10 kar. zlata moška verižica težka l&ty dwta, zraven lep obe-aek S. N. P. J. Vrednost $20.00.
4.	Silver Plated namizna oprava, sestoječa iz 6 malih iu 6 večjih žlic, 6 nožev. 6 vilic, cu nožju. sirovo uiaslo iu žlieiea za sladltor, v lični škatlji. Vrednost $12.00.
5.	Krasna toaletne garnitura, sestoječa I z po|rcbrnjencga zrcala. krtače In glavnika, v Učni, a svilo "(prevlečeni škatlji. Vred-noat $K)00.
Priznanjn za člane in članice, ki pri mojem društvu dobe največ novih olanov in članic;
L Prstsn. 14 kar, zlat z znakom S. N. P. J., vreden $7.00.
2. Zle t obesek za verižico, v o-bliki zvezde z snekom S. N. P. J. Vrednoet $7.00.
S. Prstan. 10 kar. zlat z znakom S N P. J., vreden $6.00.
DOPISI.
on
pri»o*tvovstl konvenciji. I- preboviti Slovenskega Dom*. Nkj govee. Vzdramite jih, do pridejo
pa je. «o jo bil človek
molil doti no solnlMm jutru — 59 oom bil nedavno razkrinkan pri	______
ITpride kmalu vTiobi^uslu. društvu štev. 59 rodi iakaaneloet,»a«fe veliko, ampak vzame pro-SC TSm neznatnih popkih vs* pošiljstev v decembru in j.- nip^etora v "Glasilu" in P-^začetku
Oicero, 11L
,Blizu »to let veecm ee je kraeot divne zelen« fctajersks ia rujnege vinea • domače gorice moj ded in moj oče upam. da ga bo če preko ail, pa »e nobenemu gotovo niti aanjalo ni, da bo moral kdaj njiju vnuk, oziroma ain, braniti pristno slovenski izvor Terbovčeve-ga imena. l'a ae vam v začetku
vej, prav kakor ae lakko za pri* prosto črno jopico sluti i-eksj, kar je peenik Prešeren Imenovsl "eve-točih deklic prsa bele." naš Jože Aiubrožič pe "dve plabi grlici v gajbi . . (Jezes-ne grliei — of)
Kaj je sieer novogef 1 no, pred-pust je bil tudi v Cieero hi zame so Imeli ploh! Potem pa šs prestopno leto je po vrhu. Pa da vidite, kako zna vpoštevati paragrafe pre
svctcgs prestopnega leta pojavi atopnega leta eelo naš maček!
"lingvist" France Msgajna (pravilno bi moralo biti: Franeel Nagaja) tam nekje izmed okajenih penuaylvanskij gričev in hoče moje cenjeno rodbinsko ims izpeljati i i pol nemškega, pol slovenske-gs "Der —- Bovca." 8 kože bi skočil človek, če ne bi bilo premrzlo l Mož ae poleg lingvistisk' za-nima tudi zs glasbo in petje, tako intenzivno; da hoče raoamoti
eelo note in akorde nočnih mačjih koncertov, ampak jaz trdim pri vseh »vetih egiptovskih msč-ko h, da tudi na pevskem polju ni nikaka avtoriteta, ker bi Terbov-ca nikdar ne izpeljal iz polnem-. škegs "Der — Bovca, če bi znal ono iicl>eškolepo narodno popevko? "Hudič Trbovlje trese..." Si«t-r pa, naj jih trese, saj trese tudi mene, kadsr zagtzim v »ve
Mož|co vam leži ze pečjo, ali pa v kleti in mirno čaka češ. kaj bi si brusil kremplje okoli letos, ko ni treba. In poredno se smeje knnež-Ijeva luna v bajnih mesečnih nočeh. polnih mijavkaste idile, ko opazuje proeesije nežnih muck in mečie, ki romajo proti — no, pa ne born povedal, sej vam ni treba vsega vedeti!
(Mu dan ie bilo, ko sem takole
iiuerju. Bedi tega naj se mi de
Ijen eem, da prestanem.
proti večeru, globoko doli v Chi-eagi čakal na karo, da se popeljem domu v Cicero. Pred mano preko eeste je bil saloou. kjer je avtomatičen glasovir ponavljal ono znano; i didn't raise my boy to be a soldier . . .! Po eesti so se podili blatni avtomobili in se pri-dušali težki tovorni vozovi, za mojim hrbtom pa je bila mesnice, kjer eo se gnetle ženske, kupujoče lovno znano ehiceško blato, dim različne "deiiketese." Ej, sem si
umet-notvo-
in meglo in kadar zapiha sem čez miehigsnsko jezero ledene burja, fsbricirsna nekje prav blizu ze-meljake osi na severnem tečaju, da mi ubogi srček kar poka, še bolj na glao, kot kadar so mi pre-lestne kaimaške solnčne rože z zavihanimi dražestnimi noski, podajale kašsrioe. Ps to je stara pesem, "ki izpeta ni nikoli, pesem k ijo Hslomon že pel na zlatem je prestoli" kot je trdil profesor Htritar. Če me kdo vpraža kako mi je kaj pri sreu, ps se mu odrešeni v verzih: "Mein Herz, dzs 1st eiu Biencnhsus, die Maedchen ... ao ps kot čebelo: letijo ven, letijo venj, prsv kskor v kak čebel-ni panj!"
Ker sem že zgoraj omenjal ehi-eeški dim iu blato, morsm pa, res-ttici na ljubo priznati( dasi bolj nerad), da »e tudi v Chicagi najde kaj finega in lepege, eko zna človek poiskati. V mislih nimsm samo božamfke potico .na Blue Ulsnd t kje ravno, pš no povem, ker bi potem vsi t je leteli), ampak par musejev lepih umetnosti in javne parke. V muzejih je videti mnogo znamenitosti iz dav-nih dob, ter lepe kipe in slike še Živečih in že davno umrlih nikov, ali pa vssj kopijo umot rov. Heveds, sko se pri tem domislim palače lepih Umetnosti na svetovni razatavi v Ban Francisco, se mi ksr na dež napravi in duh mi nehote poleti "tje kjer toplo aolnee sije, kjer nobene zime ni," pod košate palme zelenega paei-fičnegn obrrija, kjer aem pred par meseci zrl take čudeže umet-noMti — pa a« mi, aicer lep in bogat muzej zdi, kot prava beraftka zbirka. Kazvajenec, bo morda kdo rekel, pa ne morem pomagati. — Tudi v parke hiti ob nedeljah na tisoče ljudi, da ae tam v»aj za par ur otresejo mestnega prahu. Prijazno je tsm v vlažnem, toplem zraku rastlinjaku, kjer bujno cveto hiaeinte, cyklsmen, tu'ipsni, nsrcise, primule, španski bezeg, slije, einersrije, ealteje, heironije, dendrobijc, škrlatno rdeči flamingo, raznobarvne ar.aleje in mnogo drugih, .le to majhen, umetno negovan koftček Callfornije. Oblako-velei poželjivo arkajo opojno «11-šsvo zalili evrtk in piiejo z očmi njih kraaote, kot hi »e te sladke naravne iliiuive in lepote hoteli napiti najmanj /.s en teden, ki gn bodo morali >o|»et preftiveti v mračnem meat nem zbln/Ju Kadar nem v Chieagu in ae hočem oddahniti, ter videti nekaj v reanlei ftneira In lepeea (potiee in žive cvetke ktvzaineiii za enkrat) takrat ereitt
mislil, Tone, poezije se pe res ne boš naarkal tuksjle, sama proza, ksmorkoli se ozreš, prozs tsko pUMta, kot »o tistele klobrse v o-knu, ki rsvnotsko po nedolžnem in nezaslu%eno nosijo svoje vzvi šeno ime, kot Francjožef titel "s-postoljskega veličanstva!" V tem opazim gručo pristnih, poiodrsslih chicaških Indijancev, ki so, kakor je bilo videti, ravno dokončali važno bojno posvetovanje v velikega poglevsrjs wigwamu, ki je bil podoben napol razpzdii drvarnici. Dasi nisem vedel proti kte-remu sovražniku so izkopeli bojno sekiro, sklepal sem, da so grozno bojeviti, ker so bili čudovito dekorirsni z bojnimi bsrvsmi vseh mavričnih vrst, ne samo po obrazih, ampsk tudi po rokah iu hls-Čah. Tropa se previdno približa mesuiei, poglavai razpostavi streže, trojfce Hajpredrznejših, ps se spretno priplssi do oken mesnice in ukrade kakega nol duesta — papirnatih plskstov, ns kterih so bile z velimi črksmi in številks-nd oznsčene eene klobss! Čez dobrih deset miuut se hrsbri vojni-ki vrnejo in vsrno posts vi jo pla-kate na projšua mesta. Ko je bilo to delo dovršeno, oglasil »e je glsvsr, kot »ova uhariea z zamolklim <hu! hu! in kot bi trenil, se je drzna indijanska četa razšla po svojih wigwainih. Zdaj »e pa nisem mogel premsgati, da ne bi bil šel blizu, ter pogledal ksj je pravzaprav » tistimi plakati. In kaj »eui videl f Me»to cen kloba», »tela je ne plakatih britka pritožba: "1 didn't raioe my dog to be a aauNago . . .!" Never ugaiu, jaz in pa klobafco ckiceških restavra-eij, »eni dejal, zdaj pa vem, znkaj imam v»ak teden trikrat pokvarjen želodec iu zakaj v Chicagi panj« vera tuko peša — hočem reči, zakaj peajanaki narod tako izumira f
A. J. Terbovec.
prostor v našem kori»tnem "Gla *iltt," da pe izrazim z direktnimi idejami. Vsako zavijanje naj odpade, binavščina ne spada v moj delokrog.
Sedaj pridem na pravo pot.
V pni vrsti k poročilu gl. taj-nike br. Verderberje, da bi naše društvo štev. 59 že au>ralo biti davnej suspendirano, v pojasnilo. To priznam, ksr se tiče zakazne-losti.
Zskaj je zakasntiostT OL odboru niso znrne društvene razmere.
1 nismo dobre člane, ampak pla-11. čujejo neredno mesečne prispe v-(pravil ke. Br. Verderbar ima moje poročilo posebej v arhivu, s pripombo, ds ga predloži odborovi seji.
Br. Verderber kot gl. tajnik trdi, ds sem jaz vzega tega kriv, ker sem člene teko daleč pustil, me-sto da bi jih suapendirel. To je ži-ve resnics. vbodoče V MOJO korist.
m končal dopis, pride br. A. D. a poročilom, da se me kaznn-je S enomesečno suspenzi jo redi prestopka pravil. Jaz zahtevam tri msorrr Mispcnzije pod pogojem, da se uvrsti v gl. jednotin zapisnik in gL tajnik sporoči društvenemu tajniku A. Dolinšku. da se na društveni seji ženete v društveno zgodovinsko knjigo — v zapisnik
Daa Badovinaz.
gL odbora. Glej člen ent, točka 6. "Splošnih
De Pue, 01.
Urednik <ilm»ila! — Jo čaa, da »e tudi j»iz oglasim z nekoliko vrsticami. Kavno »cdaj »em prisl-Ijen, da povem »voje mnenje.
Najprvo omenim, da z delom ni tukaj preveč alabo. V vsakem de-partuientu primanjkuje delovnih rok. Vzrok temu je, ker delavci
Edina stvar je, de nisem hotel i meti suspenzije, ker se ^člsnstvo množi in ds se jim da čas.
Kakor so razmere tukaj in so n. pr. suspendirsni 4 sli več članov, se širi govorica, da so društveni uradniki in celo društvo ničvredni. To ps škoduje napredku. Seveda premišljen član, ne bo ksj takegs govoril. Ze napredek moremo postopati sistematično. V korespondenci med društvom in jednoto je v tem - slučaju treba premisleka.
Kar spada v moje poslovanje, sem za vse odgovoren. Govorice so se širile, da so mi knjige odvzete. Oddati sem moral knjige novemu tajniku. To je njegov posel in izvoljen je bil, ds vodi knjige.
Kar se tiče zakasnelih plačilnih nakaznic, dokler sami člani ne o» porekajo, tudi gL odbor ne more oporekati, ako so plačilne nakaz-nice v redu, oziroma oprsvičene.
Jednote s tem ni oškodovana. Heve, ako je pošiljatev redna od društva na jednote, je boljše za gl. tsjuika, da pravočasno vpiše v gl. knjigo. 8 tem so glavne knjige v boljšem redu.
Opomba: Vsem Členom na znanje. Po novem letu ne sprejmem nobene mesečnine, izvzemši ns redni zsji. Ako član ne more pri sostvovati seji, nsj da drugemu bratu, da plača zanj. Iroči mu nsj tudi pohotno knjižico. Po zaključku mesečuegs poročila ne sprejmem več denar j s. Ako jo »uspen-sija označens za tinti mesec, nsj se plača prihodnji mesoc. 8 tem nimam jaz mnogo hoinztij. N. pr. denar je doposlan, član je zakaa-nil za odon ali dva dni in fa naznanjen v mesečnem poročilu, ds je »URpendiran, potem jaz dobim "šnofsnea" in cels sfera pade nsine. Nič več —
To ni nobenemu člsnu in gl. odboru znano, koliko som riskiral na svojo lastno škodo od ustano vitve društva Štev. 59 meseca de cembra. Ako bi hotel knjige pra vočaano zaključiti po pravilih, bi bilo 32 članov suspendirsnih. To pa lihem storil za mesec december in še sedaj uii člani dolgujejo.
Društvene knjige »o v redu, no ben član ni bit su»pendiran v me »ecu decembru In januarju. '
Jaz sem bil pribit na križ za mojo dobrodelnost, sinpsk »em »e re šil.
Itlamaža je name padla in govorilo ae je, de dobim brco. Dobro, naj »o mi de. Pričakujem, da ini jo nobeden ne more dati od H. N. P. J. Členi naj bi se držali reda korespondenčno med društvom In gl. odborom ln s tem naj bi tajnik ne imel nobenih homatij.
("'Isni nsj čitsjo pszljivo pravila. t'lsnl Imajo pravila, a nekteri
Oranville, M.
Cenjeni urednik! — Nad leto dni bivam v tej naaelbini, pa še nisem videl dopisa iz nzše naselbine. Vzrok temu je naporno delo, da ni dopisov iz naše naselbina, žeto ltij jaz »pišem malo tu-
se ni zanj obnesla 6obič*arska kupčija na račun dome. . * L Ce človek pravi, ko se vstanov-lja družba za gradnjo doma, i-mejmo železno voljo, jeklene šr-es, potem ps udari po družbi, t&r ni hotela mogoče kupiti njegove bajte, je Še več kot smešne*. Takim ljudem pravijo v starem kraju figamož. Pa dosti o tem!
Rojaki in bra;je! Ne brigajmo »e za zabavljiee takih mol Nad-jali smo si vsi v naaelbini vzvišeno nalogo, de zgredimo svoj dom, ki bo kulturno središče vseh tukajšnjih Slovencev. Ne glejmo na desno in levo in pojdimo nevzdr-žema naprej po poti do našega cilja. Dom bo, stal, če se.nagajivci in zabavljači še Uko besno zaganjajo v to koristno stvar, ker je to naša trdna volja.
Pozdrav vsem rojakom širom Amerike S, N. P. J. želim mnogo
ksjšnje razmere, ker sem priino-ran Vsled moje pohabljene noge »odeti in ležati na postelji. Vsled »Isbih varnostnih naprav sem padel štiri čevlje globoko. Takoj drugi dan »o bili pri meni kompa-nijeki bosi in me izpraševsli; kako se je to zgodilo. Ko sem povedal,. kako se je dogodila nesreča, so mi obljubili pol plače in doktorja. (Brat, vi ste pO odškodninskem sskonu opravičeni do odškodnine. Opomba ur.). Imel »em smolo, ko so me izprsševsli, M t ere nerodnosti sem. Rekel »em, da sem Slovenec. Zdaj so me vprašali, če sem Poljak, Rus ali Italijan. — Slovenec sem, sem se od-, ker sem se odločil, da ne re da »em Avstrijec. Prvi dsn nič opravili in drugi dan se je debata zopet nadaljevala. Našteli so mi vse držsve in ko so ssdnjo imenovali Avstrijo, sem pritrdil polglasno z da. (Prav ste ilasii brat. Nsj se gospodje malo uife, odkod prihajajo nagodi. Op.
%>ela se tuksj še precej dobro, mslo je ps tsko srečnih, ^a bi kaj prida zaslužili.
aj so večina naseljeni Tali Pri uniji
so predsednik, taj blagajnik in 'zarsnikar Tali jarffcr Preoej^je Litvincev in nekaj
Poljakov. Vsi se dobro razumejo s bosom.
Slovenci »mo raztreseni in »mo organizirani v društvu H. N. P. J., drugi pa v društvu 8. S. P. Z., ki je od tukaj oddaljeno tri milje. Držimo se dobro, ker vemo, da »o društva dgbra.
Bolj tiho je za naš tako potrebni dnevnik. Ko bi jaz mogel hoditi, bi dobil »aj dva najlepša predmeta v tekmi. Bogovi me drže prikovanega ne posteljo in tako ni»em še sum naročen nenj, ker vedno čakam, da bi uus bilo več »kupe j.
Rojaki in brstje, ki »te zdravi, agitirajte za dnevnik "ProHveta" in nove člane 8. N. P. J. Vem so okoliščine tukaj mnogo liolj znane kot meni, ker »e ni dolico, kur »eni zapustil toplo Minne»rto. A-gitirejte, da tudi mi v Granvillu dobimo en predmet, če že no prvega, pa v»aj »redujcira. Pozdrav vseni članom 8. N. P. J. I Jakob Buker.
Prta.,
*ttk« MP nW, bi
do spoznanja, kolike važnosti je zanje podporna organizacija. Tam se lahko ustanovi močno društvo, ki bo mogočna veia na deblu S.
N P. J.
Nase društvo ima prevelike troške, če obišče člana v bolezni. Vožpja v H i 11» vi lie stane en dolsr, nimamo električne železnice. Z avtomobilom bi bilo malo ceneje, pa ni tam postaje. Društvo " Proletarec," štev. 37 Lowellville, Q , Ima sitnosti z bolniki, ki se nahajajo v omenjenem mestu. Lowellvile ima ' zvezo električno karo. Vožnja ztane 5 centovr a treba jo tudi neksj hoditi peš.
Bratje Istrijanci takoj na delo! Naše društvo vam pojde na roko, da se dobe potrabre listine in stvar bo re&en^ da ne bo sitnosti tukaj, ne tam.
■■Rudolf Mlgtič. tajnik.
novih članov in listu mnogo naročnikov, da kmalu postane dnevnik.
Urh Jagodic.
uiijejo preveč plina. V nakopičenem premogu zs M. P. Z. Co. je'"" »»»rajo »ia ista, potem je ps
nastal ogenj in »e tako
da ita tli mogoče pogasiti. Druilm daje $.r>()0 nagrade onemu, ki |k>-gasi ogenj.
Kje so bili tisti učeni moštekk,
razširil društveni tajnik vsega kriv.
Kakor bivši tajnik sem delal za kori»t društvu, In aedsj ko »em kazen zaalufll, jo aprejmem. Pokora se ml lahko da, ampsk ne,
ko »o kopičili premog. 8eve je to V muzej ali pa v psrk in Ueoee injni'h "tv»r »»»^»o bodo ^rlsv
tbio^e ljudi gr«* po iati poti. do-ks/. ds je tudi v divji Chiesgi IjU di. ki imajo «»kua rs lepoto, ali ki nUo poralnli, Ia ao otroei narave^
ei ns drug način porsvnsli a svojimi lulji. Vaškemu rsxumnemu delavcu je to dovolj znano. Meda j preidem ns društveno a-
da*i m» morda po atli ndtrgsui od fero. Tukaj imamo dvoje dobrih nj«- -- Mry.el nedeljaki dan je, dniAtev: društvo štev. T»9 8. N. P. eelo aolnčni tarki ae zdijo mrzli, J. in štev. .1 8. 8. P. 7. . ki v tem
sti« j IrJi (vi parHu, vender po po tib lir manjka &etale«'V. \*j |».,n«>h ne l«-pi »t*- t j n zimako eolem «lrev. ju, ali \ teb drobnih popkih, ki č#p<' po vi jab. »krit je tiaočef. ra d<M»teu vnuk poiflaitt. kipeče ti v ljriijr, svikuo listje in pestm eve t|e, ^aksjo«v earao na poljub ho ften*k<> V eene, ki se aieer U akri vs \ cvetnih «'aUb aladkih mi
malem meatn dobto napredujeta. Pri ustanovit "i olr»h društev ao bila naprotatve, ki no rsapala sa
plotom.
Z novim letom imamo uovois-voljenega društvenege tajnika pri drufctvu štev. f>«, brata Antona iMinftfk, ki je dol>er, aveet in vnet delavne xa nalo organiaaeijo Kot organizator ttev * in fctev
La Salle, DL
Cenjeni br. urednik! — Odme-rite mi malo prostora v uašeiu priljubljenem "Giaailu."
Delavske razmere »o take, da »e dela še precej »talno, le zaslužek je bolj pičel. K'jub temu napredujemo dobro s društvi in rsvnotsko sum lahko ponosni us ns-P redek d rušite, ki »i je nsdcln ns-logo, de zgrsdi Slovenski Dom.
Neketerim Je 8loven»ki Dom trn v peti ln poslužuje je »e rse-k«»vrstnih bži iu obrekovanj, da bi onemogočili gradnjo Slovenske-
ds bi morsl jaz hoditi po kolenih	v rM,,ih Ii,,tih i«UvaJe
in moliti križev pot. 8uspeuzijo ,M> Pe,e	IHiojniee ns tiste,
ps sprejmem po pravilih kot do-	kl	"e to prekoristns i-
ber član	*I«*J» se	našo naselbino kinelu u
Od gl mllior. bi hotel is/edeti, f^fS.^J?*?!^	T
če je društvo štev 59 kedsj ško-l1'"1Mt,,° dovalo jednoti, da je več .zelo	* ^ ^
kot vplačalo, ali zahtevalo, ka, TI ^	^
mu ni šlo Ako ao va» društva R ''"""V™ tvmk" ™ N. P. J kakor je društvo itev. 59, l:V,iaMo l'! n"*Ul ^ bi ne bilo nobenih naklad Pri na	»P^e»uje eloveka. aU pri
šem dništvn je nadzorstvo, če grv /*"ri»,lih- ^vrsžmkih
Thurber, Tfg,
Cenjeno uredništvo "Glasila"! — Sprejmite nekaj vrstic iz naše naselbine, da poročam javnosti, da srno ustanovili dr.sštvo "Pri morski Bratje" in ga pridružili s 8. N. P. J.
Zahvaliti »e moram našemu vr leniu društvenemu predsedniku Marko Simončiču, ki je ves svoj prosti čas žrtvoval agitaciji za naše društvo. Tudi sedaj ne drži rok proč od dela in vedno bpodbuja rojake, da naj vstopijo v naše slavno društvo.
Cenjeni Člani in članice 1 Tudi vaša dolžnost je, da agitirate pri svojih prijateljih in znancih, jim priporočite, da vstopijo v naše društvo, in jim razložite, kaj naša procvitajoča 8. N. P. J. da svojim članom in članicam v bolezni in nesreči, po njih smrti pa njih svoj cem. Če jim premišljeno razloži to pomen in nalogo nsše organizacije, bodo gotovo odobrili vaše besede in rekli i "Dobro, na tukaj itna» en dolar in me predlagaj na seji dne 19. marca."
Nsj. spregovorim tudi nekaj be sed o našem prihodnjim dnevniku "Prosvets." Da ne bo nsše društvo zadnje, priporočam! da so prihodnje seje udeleže vsi člani in žrtvujejo vsak še po dva dolarja, da postanejo naročniki na "Pro-sveto." Res je težko danes pod kapitalističnim jarmom žrtvovati kakšen dolar, ko zadostuje komaj za življenske potrebe. Vseeno pu upa m, da se naši člani n* prihodnji seji brez oporekanja naroče na "Prosveto," če ne za celo leto, pa vsaj za pol leta, ko stane le en dolar.
Bratje iu sestre vsi na delo 1 A-gitirajmo, da bo naše društvo i-melo slehernega rojaka v tukajšnji okolici pod srjjim okriljoiu in da bo naročnik na dnevnik "Pro-sveta," ki bo prinašal strokovne politično in druge spise, novice iz domovine, »ploh celega sveta.
Z delom jc tukaj kot drugje. Delamo 4—5 dni in zaslužimo toliko, da ni treba prositi miloda-rov; na prihranke, da bi kaj imeli, ko opešajo naši udje, pe ni mini iti. Rockefeller ji, Morgeni in drugi denarni mogotci skrbe zsto, da oHtanemo njih sužnji in »mo odvisni od njih.
Delavec, proletarec, ali boš zopet za eno aH dve ča»i piva obrnil hrbet delavcu in volil demokratično ali republikansko stranko, ko bo v jeseni trebs iti na volišče? Upsni, da ho te izkušnje zadnjih let »preobrnile, ko si dobival bič mesto kruha, mesto Ispolnitve sladkih obljub pu polena pod noge
Delavci! Kader napoči dan volitve, držimo vsi sku*>ej, de strgamo verige demokratske in repu-blikanske stranke in Pomagamo socialismu do zmage.
Pozdrav vnem članom in članicam 8. N. P. J. John Jare.
Pittsburg, Kans.
Cenjeni urednik! — Iz Pitts-burga že dolgo ni Aobčflčgt dopt sa, naj pride še enkrat ta v vrsto, če j?a prav ni veliko.
Cital sent v zadnjem "Glasilu" dolg dopis od br. Brunschmida iz Jump River, Wis. V besede nimam nič segati; omenjeni ima vse prav. Rečem le glede dnevnika, katerega smo potrebni. Če bo dober. Vzrok, da so ne oglasi dosti naročnikov, je lahko ugeniti. Moje mnenje je, zakaj bi izdal $2.00 mogoče eno leto dni poprej, da list izide. Nismo tako založeni, da bi brez obresti in vse koristi pustili ležati novce.
Rad bi vedel, če so «e vsi predplačili, ki so glaaovali za dnevnik, ako »o to storili, bili zo v resnici zanj.
Rečem lc toliko, ko bi se bil dnevnik že izdal, bi bilo že dosti naročnikov. Jaz sam ga bom takoj plačal, ko ge ugledam. Nikdar pa ne, dokler ni rojen.
Kedar prične izhajati, mislim, da »e bo nahajal list v vsaki slovenski lii»i. Ven z njim med svet! Ne čakajte 2000 ali 5000 naročnikov ! Gotovo ta malenkost ne bo škodila jednoti.
Nekateri so mnenja, da bi- morala naša slavna S. N. P. J. prevelik kapital postaviti v nevarnost. Ja, so ga pa marsikateri drugi izpostavili — slovenski, nemški, poljski in veliko ameriških (angleških) listov, ki se z nošo zmožnostjo ne morejo eneči-tif
Ako se bodo v listu tiskalo vso uajnovejše brzojavo vsaki dan in druge podučljivosti, povesti, itd., potem bo šlo z napredkom.
Kar se pe tiče z delom v Kan-sasu, moram reči, da se dela sedaj s polno paro. Kedor je pa brez dela, ta ne more dobiti prostora v premogorovu. Je baje preveč de-lavccv!
Zimo itiiamo to leto zelo zauez-tjivo. Naj So omenim nekaj o vojni v Ameriki. Ako bi prišlo tako daleč in sieer brefc potrebe, bi jez glasoval, naj gredo prvi na fronto, ki vojno želijo.
Bratski pozdrav vsein članom in članicam naše dične S. N. P. J.
Joe Alič.
ni
uko. f*e jim dokažeš, da
Oposarjsm člane dršt "Krim," štev. 97 8. N. P. J., da se v»i, ki »e nahajajo v okolici Ilillavills v Polnem številu udeleže seje, ki se vr-nspredks i* dne 19. msree.
Aurora, Minn.
Cenjeni urednik I — Odstopite nil filialo prostora.
Poročati nimam veselih novic ampak poročam vam žalostno vest da je nemila smrt istrgala iz naše aredo »odruginjo Frančisko llrcn, zve»to in dobro članico jednote. Bil n je zvesta do »mrti društvu in jednoti, zatoraj jo je naše društvo " Zvezda, štev. 111, apremi-lo k zadnjemu počitku in oddalo materi zemlji, kamor pridemo tudi mi drugi.
Pokojnica je bila vdova in zapušča devet nepreskrbljenih o-trok, ki žalujejo za »vojo materjo; tuksj zapušča tudi enega brata Iu eno sestro.
Društvo "Zvezda," štev. %ll, jo je spremilo k zadnjem počitku 16. februarja in je tako izkazelo
/minili i* n u t lr <>i vnmll mmlrt
so
podpore Predse ne tišče
čilno nakaznico " Podpora	„ Jt	[ ^ J
Es sedsj na| zadostuj Obšelu- padi ne dmi. Preje jim je bils 8
jem, ds nisem rsdi obilegs poals M. p J y Wodeu, ^ ^ roWjo
ednik ta in i k hl.^uiL i"*"11 ln 90 UM>rB,i »>ptk,^t' Tss- nolomov in v njih dels okoli 1000 8estre sgitirsjte glav sk u pa j cla hi ki r ^ ^ T** ^ ^ *« delavcev, tned njimi ned sto 8lo- da pridobim« mm
lie pualo in ixitoluilo *,* ,M* > v|*	vencev. Po mojem mnenju bi lah- nie. Nafte društvo
zadnjo čaat kot zvesti sestri.
Tukaj jc zopet »lučaj, kako dobro je biti pri društvu, ker ne veste ne dneva ne ure, kedaj vas zadene nesreča. Ne odlsšejte s vstopom v podporno organizacijo, ampsk pristopite k H. N. P. i., ker ona bo »krbele za ves v bolezni In V okolici llillsviils je test ksm.|P° ,mrti P* « v*še drage.
S. N. P. J . mnogo novih Čle-WfH	l>ne Mje vsako
ko tsm ustanovili novo društvo, i drugo nedeljo v meseea. ("leni, našega društva, ki bivate Na svideuje 12. msree v "8lo-tem, apelirajte ne svoje sosede venski društveni dvorani.'*
8lovenee, Dalmatince in Ileree-
Alice Barle, tejnice.
A GL. UPRAVNEGA OftUS 15. FEBRUARJA 191«.
moti: Kuhe! j. Verderbar, >ovec, Zavertnik in Molek. pisnik prešnje aeje sprejet Zavertnik predloži pismeno ,,-ilo br. (iodine, upravnika lila, ki se glasi: Vseh naročnikov za "Prosve-| je do danes 1786. Za kontest e prijavilo dvanajst članov in likov. Prejel sem nad 20 pi-[od zastopnikov, ki zahtevajo Rinila glede provizije 30% pri iranju naročnine. Vprašanje ali si smtfjo zastopniki takoj sami odšteti provizijo, kadar Ijsjo naročnino, ali bo provi-izplačana iz upravnišlva šele »m, ko izide dnevnik t Glavni vni odsek nsj se izreče, da vedel kako odgovoriti. Par upnikov si je Is pridržalo
od naročnin. Moje mnenje je, se naj dovoli provizija takoj, jo boljfia agitacija." klenjeno, da zastopniki pofilje-es denar, kar dobijo, a v enem tecu se jim povrne provizija. • lavni tajnik poroča: •red nekaj dnevi sem, se obrnil učno do bratov gl. nadzorni-r, da naj izrečejo svojo mne-, dali so za to, da se najame n za glavni urad Jednoto ali se kupi zemljfSče in gradi naše ilopje. Pojasnil Rem jim, da mernega stanovanja, ki bi bolj silo odgovarjalo potrebam vnega urada, in sicer na ka-n poštenem prostoru, ni mogo-dobiti izfcod 475 do $8b na me-z najemnino, rszsvetljsvo, či-njem itd. Druga stvnr jc, da ie nihče oddati pisarniških pro-rov v najem brez pogodbe use); to pomeni, da bi ie mo-i Jednota zavezati najmanj dve , in v tem čaau zapraviti kakih • tiso« dolarjev, ki bodo eno-vno vrženi v vodo. Med tem ko nota na drtfti strani profitira, postavi svoje poslopje, ki ga |:o vsak čas proda z dobičkom, zorni odbor še ni odgovoril, • se naj ta zadeva odloži, do-p ne pride odgovor, fta kar bo j sklicana seja. — Vzeto na nje.
Ir. Zavertnik omeni, da sc je ia baviti z nastavljanjem dveh lošnih urednikov za dnevnik, o se jih naj nastavi in koliko im naj plačat Po kratki de-je sklenjeno, la upravni od-nastavi stalnega^ drugega nika z mesečno plačo $96, i bo tretji urednik nastav-Rele, ko izide dnevnik, in je trelm za ta posel dobiti moč, ki lahko dela le delni pol dneva ali kaj takega, kar lenda zadostovalo v začetku, o dobi po razmerju svojega Ostali člani upravnega od-,, ki bivajo zunaj Chieage, naj ivijo, kdo bi bil po njihovem nju nnjpriprnvnejfii za po-na uredniška mesta. Ir. Veredrbar poroča dalje: Ir. J. Stnlniek pri štev. 120 v lup, New Mex., piše o pone-enju br. M. Stalika in se pri-uje o nekih nerednostih dru-napram pokojniku. Br. Ver-'bar pojasni, da je dotičnik i**l od alkohola in dn ni vse o kakor piše oinenieni brat, ikor jc njemu znano iz poročil igih članov. Upravni odsek je tenja, da si naj išče br. Statik losčenja po pravilih, ako misli, se mu je ali da se mu še godi
ivica na kak način. )r. Fr. J. Kern, Jednotln lovni zdravink, piše, da on od-pa to mesto y 1. inarečm. ker I more toliko časa porabiti za kčo, ki je določena za ta posel. i predlog br. Zavertnik* se skic
Jtrjena izjava od surišev pokojnega Ottino Giovsni-ja, člana naše Jednote, ki je zapustil poamrtni-no stari le m, a tuksj je sapusttl
leno in .nepreskrbljene otroke. Stsriši pa v izjsvi odstopajo vse dedne prsviee do posmrtnine in so zadovoljni, da dobe denar otroci. Vzeto na snsnje s zadovoljstvom.
Br. OrSkovič od štev. 11. v Ro-slynu, Wash., piše glčde nekih teškoč z društvenim "eharter-jem". Pritoluje se, da jo bila ob-tožba od strsni drutyve štev. 75, ki je bila predložena konvenciji v Pittsburghu, glede dotičnega " charter js" neopravičena. V "charterju" se namroč glasi, da se tudi "versko izobrazuje" člene društva. Sklep jc bil, da se beseda "religious" črts is chsrterja. Njemu pa to ni prav. Vzeto na znanje.
Br. J. Jackovič od štev. 75 v Roslynu, Wash., poroča, ds je bil pobit na nogi in hoče odškodnino. Priložena je zdravniška izjava, ki se glasi, da je član pobit ne člen
ku, toda on še lahko opravlja lahko delo. Sklenjeno, da na podlagi tc zdravnikov* izjave sc ne izplaša odškodnine.
Superintendent Insurance Departments v državi Illinois piše, da bi rad pojasnila glede tožbe za posmrtnlno po pokojni Ani Smi-šek od Štev. 187 v Pittsburgu, Kans. Naš odvetnik, Ciril J Jsn-dus, jc odgovoril superintendent, da je AtriTSmišek pristopila z boleznijo v Jednoto in vshdtcga je bila izkljtfčcna in niso deležni posmrtnine. Odgovora še ni. Vzeto na znanje.
Br. Andrej Pire o d stev. 65 t Breezy Hill, Kans., prosi za operacijsko podporo v znesku $50. Zdravnikova Izjava se glasi, da je bil operiran na nekem izrastku (keloid) na nogi. Prošnja so zavrne, ker član v smislu prsvil ni bil v nevarnosti zs življenje.
Br. Nik Polovič od Stev. 123 v Panama, 111., je unirl zaradi poškodb v jami. Zdravnik, kateri ga je oskrboval pred smrtjo, jc izročil ženi pokojnika račun za svoje delo, toda vdova noče plačati do-tičnih stroškov. Zdravnik jc potem zatožil vdovo, društvo ln Jednoto; Po zakonu v državi lili-
Mki. ------AlSniSk lnDnJIiti
rvm m utui v wwwi'rtp wvviki
narja iz posmrtnine nikomur ks
kor dedičem; iz česar sledi, da se mora zadeva prepustiti octloku sodnije. Sklenjeno, da Jednota pošlje svojega zagovornika k do-tični obravnsvi.	*
Pri štev. 31 v Shsrpnu, Pa., je Še vedno prepir zaradi ustanovitve novega društva. Društvu je treba sporočiti, da se more na vssk nsčin pomiriti in delati v smislu pravil.
Br. J. Karish od Stev. 211 v BI wabiku, Minn,, prosi za ustanovitev novega društvo iz devetih starih in pet Jiovih članov in i:icer v daljavi 10 minut od sedeža starega društva. Prošnja se zavrne, ker jc proti pravilom.
Br. Fr. Mergoles v Cicero, 111., piše, da so U-mkaj ustanovili društvo iz 9 stsrih in dveh novih čla-ntor in bi rsdi pristopili k Jednoti. Br. Verderbsr predlaga, da z ozi-rom na pravila in bHŽino do naj-bližnjega društva v Chicigi sc ne dovoli ustanovjjenja društva v Cicero, pač pa naj se dela na to, da sc' ustanovi nrvo društvo v Lyonsu, ki Ishko pobere vse stare člane iz okolice in pridobi tudi veliko novih. Za predlog sts dva glssovs, proti ps zopet dvs; podpredsednik Kuhelj odloči zs Verderbsr jev preti log, ki jc potem sprejet.
Iz Clevelanda piše rojak Fr. Cergol za ustanovitev novegs društvs. Prsvi, ds mts 12 novih članov. Sklenjeno, da g', tajnik piše za pojasnila glede krajevnih razmer,
Gl. predsednik, br. Vogrič, po-
ftovinca, ki opravičuje nerednoeti
in pravi med drugim, da je nakaznice zato pridržsl, ker je ptt* iskoval, dali so bolniki deležni podpore. Verderbsr pravi, da je prejel asesment, ki je bil zadržan, lele prve dni februarja, potem ko je Btlo društvo že izobčeno. Kaj je-zdaj storiti z nakaznicami? Terbovee predlaga, ds sc nakssni ee izplsčsjo, društvu ds ukor, Ba-dovines ps suspendira za en mesec. Verderbsr proti predlaga, da sc nakaznice iz decembra in januarja v znesku $50 no izplsčsjo, psč pa da ao naloži Badovlneu, ds rtaj on plača članom Izgubljeno podporo; kor je iskrivil izobčenje društva. Dva glasova ;ta zs ln dva proti; podpreaeonik Kuhelj se odloČi za predlog b«\ Terbovea, ki je s tem sprejet.
Br. Kuhelj zaključi sejo.
Jos. Kuhelj, podpredsednik: IVfcn Molek,, zapisnikar.
Naznanila ln vabila
, naj mu gl. Ujnik odgovori, da roča pismeno glede afer.* pri štev ij oii (dr. Kern) pove, kakšna 59 v De Pue, III. Bil je Um ln je
vso stvsr nstsnčno preiskal. Br. D*n Badovinae jc pobral od člsnov ssesment za december in ja
les bi njemu zadostovala za uje >vo d«»lo. Ako ps vstraja pri svo-resignaeiji, potem je glavni taj-k imohlaščen, ds dobi drugega hovnega zdravnika. Sicer ps »ra dr. Kcrn.poslovsti toliks Ča-, dokler j« izvoljen njegov na-slnik. Sprejeto.
Br. G. Stuhlsr od štev. 114 v
nuar, toda ga al odposlal na glav-ni urad. Po njegovem mnenju je precej krivde na Bedoviheu. ki je zednje čase v zrlo čudnem položaju in je vedno bolj :.ezmožen zs opravljanje kakega odgovor
Olencoe, 0.
Naše društvo, "J. Z.", štov. 54, je sklenilo na svoji zadnji seji, da priredi vesolico dne 11. marca v
Wcawer dvorani. Začetek ob fl. so zsdržani od seje, nsj pošljejo
uri zvečer. Vstopnine za moške je 50c, ženske so vstopnino proste. Dolžnost vseh članov in članic je, da se veselice gotovo udeleže'.
Vabimo uljudno sosedno društvo "Bratstvo" iz Neffsa, ako jim mogoče, do se veselice udeleže, kakor tudi vse Slovenec in Hrvate v tej okolici. Za neopojno pijačo in mrzli prigrizek bo poskrbljeno.
Za mnogobrojno udeležbo se priporoča:	Odbor
Pittsburgh, Pa.
Društvo "Slovenski Sokoli," štev. 118 v Pittaburghu, Pa., vabi vso člane in članice, da so polno-številno udeleže seje dne 12. marca ob 9. uri dopoldan v K. S. Domu. Bratje in sestre prihajajte k sejam vsaki mesec, ker lo tem potom je mogoče napredovati društvu in S. N. P. J. Ako sto pa zadržani, da vam ni mogoče priti na sejo, pa poravnajte asesment najkasneje do 24. v mesepu. Ako sta suspendirani, izgubite bolniško podporo, kar je zs vsakega Člana hud udarec; tajniku pa prihranite dosti dela, ako sc ravnntc po pravilih.
fte enkrat vas vabim bratje in sestre, pridite vsi na prihodnjo sejo in pripeljite vsak po enega novega člana.
J. Cerar, tajnik.
Clinton, Ind.
Naznanjam članom in članicam društva '\Skala," štev. 50 S. N. P. J., da naj mi vsak član in članica pošlje liatančou naslov radi bolniških dopisnic. Zame je preveč dela, da bi nosil dopisnice bolniškim obiskovalcem na dom kakor pismonoša. C'c se kdo preseli, naj nii naznani naslov ustmeno ali pismeno.
Frank Mazelj, tajnik. N. 7. St. 729, Clinton, Ind.
Gross, Kane.
Društvo "Zvonček." štev. 20« S. N. P. J., je sklenilo na mesečni seji v februarju, da seja prične točno ob pol desetih dopoldne. Tajnik prične pobirati asesment že oh devetih dopoldne in gs ne pobira več med sejo, ker mora vedno odgovarjati na razna vprašanja.
Olanom priporočam, da se bolj številno udeležujejo društvenih sej kot zadnje čase, ko jih je prišlo malo k seji. Posebno nekterih ni nikoli videti. Vssk član ima pravil« in nsj sc v treh mesecih vssj enkrat udeleži seje. To ne gre, ds član nikdar nr pride k eeji.
. Tajnik štev. 206 Boston, N. Max.
JKPNOTK
okolici neželjene poMtnloe po 2— 3 dni v tednu. Poedrev bratom In sestram S
N. P. J., in želim, da kmalu iside naš toliko željeni dnevnik — "Prosveta."
Andr. Mlekush. tajnik.
Parrsll, ta.
Novo društvo "Slovenec," št. 262 S. N. 1». J., jc Izvolilo slede-če odbornike: 'Predsednik Frane trnek, bx. 5 Farrell, Pa.; Ujnik Anton Biček, 1138 Emerson s ve., Farrell, Pa.
Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu iu dopoldne.
iHanl — sUri in mladi agi-tlrajte za "Prosveto", da kmsfu izide kot dnevnik. Pripeljite vsak po enega novega kandidata na prihodnjo sejo.
Na svidenje dne 12. marca t. I. ol> devetih dopoldne ns seji in v prostorih br. Matija Goronea.
Anton Biček, tajnik.

Ohicago, UI.
Društvo "Slovenski Dom." št. 86 je sklenilo na redni peji dne 13. februarja, da plača v mesecu marcu vsak član 25c. v prazno društveno blagajno; oni člani, ki
25c. vee kot navadno. Neksteri oddaljeni člani mi pošiljajo asesment še po starih pravilih. Tem člsnom omenim, da po novem letu plača vsak član 7e. več kot poprej. V pravilih je to jasno pove-dano. Nekateri zabavljajo, daj pa daj, smiraj je več, pravil pa ne pogledajo, katerih še veliko članov nima. Apeliram na vse eenje-ne brate našega društva, poselmo pa na one, k) še nimajo pravil iu koledarjev, da se prihodnjo seje dno 12. marca oh 9 uri dopoldne gotovo udeleže, da vasic dobi, kar je njegovega. *
John Turk.
ONOJBNJB TRAVNIKOV SPOMLADI 8 POSEBNIM 0-ZX&OM NA UMSTNA DU JlONATA GNOJILA. "
kor gorivpovcdepo, poprej sli se-daj pognojltl, ta mora spomladi pognojHi svoj travnik • suptrfoa-
ftitom tn s kalijevo soljo. TI gnojili, kakor tudi Tomasova žHndra, pa sami zase ne zadostujeta; po-
gnojiti je treba tudi s kakim du-šičustim gnojilom.
Kdor ima gnojnico, naj jn vestno porabi na travnikih kst du* šičnatn gnojilo, a kdor je nima aH hi kteregnkoli vzroka ne mn»* i njo mojiti, ts mora rabiti kako u-metno du&ičnnto gnojilo.
Najboljše umetno dufilčnato gnojilo za travnike je amonijev sulfat, K njim naj se Štups kakih štirinajst dni, preden travniki o-solene.
Xn spomladansko gnojenje travnikov priporočamo na oral (sker) 500—550 funtov rudninskega su* perfosfata 180—funtov helijeve soli in 80—130 funtov amonijevega Mil late. ^
Namesto s amonijevim sulfatom lehko pognojimo travnik ali pašnik tudi z drugim dušičnatlri ftUAjltom, t. J. h flllsklm solit mm,
rreee v bolnišnici v Loe. Angelu, Cal. Bolan je ns jetiki že id leto dni in v zelo slabih raz-prah. Nszsj v Montsno ne more, ir nims densrja. Prosi, ds M mu
>undtip, Mont.se nahajs tri negs p^ela. Tajništvo je odložil,
toda hlsgsjnik jc ir pri društvu. Novi Ujnik je dober dečW», t oris drultvo nvnra imeti tudi drugega blsgsjnlks. Te jc on člat om pri poročal. Poročilo sc vz^me ns
idnou kaj pomagsla. Sklenjeno, *nsnje Br. Verderbsr omeni, ds l se gs preišče po zsnesljivih Ija-j je Bedovinae pridržsl botniškib ^h in upravni odsek mu ne j po nskssnie v znesku okrog $1Wi Idi <rtlpravnino.	nekstere so le celo od oktobra m
[Jz Italije fe prišle uradno po- leU PrečlU tudi pismo br. Bs
ki še hitreje učinkuje, s itna last nost, da sc hitro raztopi in ga morajo rastline takoj zauliti, čc naj njegove učinke in torej denarja nepotrebno ne zsprsvimo, t ilskegs solltra je VMeti na oral 60 funtov ki sc raatroai v dveh deležih in sicer dve tretinji pričet kom meseca aprila v suhem vrepienu, eno* tretinjo pa koj po prvi košnji.
S temi gnojili*sc labKo precej gnoji ali vsaj štirinajst dni, preden trava ozeleni, f'e sc amonijev sulfat dovolj zgodaj potrese, se nI bati iRgube * a red i izhlapevajoče-ga amoulaka,kajti to gnojilo se v mokri zemlji hitro raztopi, gre v zemljo, in tamkaj se izgube ni več bati.
Amonijev sulfat, dovolj zgodaj rabljen, dokler je v zemlji Še zimska vlaga, je iahorno duŠiOnate gnojilo, ki je toliko vredno, ku-kor prav rabljen čileki soliter.
Nekaterim našim . kmetovalcem se ta gnojila še vedno draga zde, ker Imajo pred očmi vrečo, k.. ■ » » «	. n. .. ki veliko etane, ne pomislijo pa,
de st^hUivski "»noi in Z^iea kttlik°	^ V
fii ♦ il l " J m	*[> 1« i™*" amonijevega sulia-
najvažnejši kmc {	tollko tiuMkl| ktkop
tov I gnojili.	.^V
i^.pa navzlic temu vedno in vednt priporočamo tudi unt^tna gnojila, pa to delamo zato. ker naš hlevski gnoj vsled prejšnjega napačnega kmetovanja nima dovolj vseh rastlinskih hrsnllunlh snovi v sebi. Našemu hlevskemu gnoju zlssti nedostaja fosforove kisline in kslija, zato moramo te hranilne snovi sedsj dokupovati v obliki umetnih guojil ,in sicer kot kalijeva gnojila (pepel, kajnit in kalijevo sol).
Na< travnikih s hlevskim gnojem gnojiti sploh največkrat ur gre iu je tako gnojenj.) tuJi potratno, kajti nsjvečji del tegs hlevskega gnoja, po vrhu raztro* šenega, se izgubi v zrak in ne pride rnetliusm v korist. Zstegstlolj so uioetua gnojila posebno pripravna za travnike. Zelo je napačno travnike gnojiti samo s for fstnimi ali kalijevimi gnojili ali samo skupaj z obema tema gnojiloma, kajti s takim gnojenjem ne demo rastlinam ns travniku silno važne hranihte suovl, ki jo dušik inisiiujemo.
t'c kdo svoje travnike gnoji sa mo s Tomasovo žlindro jeseni ali pozimi, s euperfoefstom spomladi in poleg tega tudi s kskim kalijevim gnojilom, lehko doživi vsli-ko razočaranji*, kajti nekaj «aea bo teko gnojenje psč imenitno u-člnkovslo, a pozneje se lehko pri peti, da rodovitnost prsv močno prenehs. Detelje In sploh rastline Iz vrste stročnic morejo jemsti dušik iz zrsks, zato se vsled gnoje* nja s fosfatnimi gnojili močno raz-. ,
isnejo, zadiiHfl žlshtne trave J„ ^ nce, ds zsscdsjo mceU po-druga dobra zelllČa, in ker dete-	n* niorete flmge
11 je elednjič tudi onemore, potem ■ ga nri*aliovgtl od nJHi kot hudo na travniku nI vsč veliko detelj,	To Je ^nav'j.nje do
trav ps tudi ne. 0* hočemo ne J^S * fedmn, ki p\H IgHatsna. tragiku obraniti trajno rodovlt- Zsdovoljnl smo ds etc ».ill piAenl Pozivljem flsne društvs ."<Jo rv«t, moramo olieneni ^krl»eti vHn ne ktcrijlnigi občen.
renjee," štev. 120 S. S. P. f„ ds !(1<|i M dušičnato hrano. Najbolje | ^ ^ ________
se v polnem številu udelefle seje |„ nsjeeneje kmetovalce sve^c — DeUvd r tovarni aa dne 1». marce, kfr imajo ne mo trevnlk? preskrbi z zadoetno mne Beker Stove Works Ca> v Belle, je mesto Izvoliti dmgegs tsjnike f\n0 <hililrs, če gnoji s gnojnico, vlile, 111 , mo dosegli 'zaižstije de rsdi mojegs čsstnegs in prosto Hevrda gnojnic nlmsmo ve*«lej; lovnlks ns «levet ur in povišsnje voli negs o<lstope.	na raspolsgrnjc ali ps iniemo ts- mezde zs Vtfb.
rlsnom. ki mislijo, da so Jim pmatore, kamor gholnlcc sploh pravile dobro r.nens, priporočsm, n) mogoče voziti.	— #eldar«kim tmetoveem SS
ds bi ee potrudili in pogledali.1 Vsak umen kmelovslee, ki skr sam ji sroe. Nsročils ns jeklo so ksj je pissnegs v knji'Jei. IWb |„ bodočnost, je že jeseiii aU velja kot prodnkelja Tovarnerjl, no jim priporočani stran 72. toč ^daj pozimi pognojll svoje trav- ki Izdelujejo poljedelske stroje so ko 3 , ds ne ImmIo v bcnloče dolll njke s Tomssove žlindro In s ks ! naročili več tiso! ton Jekls «>ne li društvenih odbornikov, če so Uj«.?* m>|)<, Tudi sedsj Is do ere jeklu raste in to je menda nsjbolJ prikrajšsrti na bolniški podpori de mesce* marec jc čas ra tako všeč jeklsrekim msgtistom
Rojakom ne evHujem sem ho gnojenje Kdor pe tegs nI storil	1	.
dHi zs delom, ^eprsv še brije ene H* bole to leta kaj prids na trav — Logar ▼ Milwaukee, Iz žena burjs, imsmo v Gsllupu In nikik pridelati Hi nI mogel, lea-j Mil wanks, Wis., porolsjo, da je
232 oafb obolelo u lega«jem^r. A. P. Banks. Člsn kvesaega sJfrtv etvenegs urade je odlel v Miksai-
kee, da oepi vse zvezne uslnlben-
ee s serumom.	v *
Aolsks oblast je nakupila 50,-000 čašle Is papirja in pitno vodo kukajo, preden jo rahljn.
-t- Povišanje meade aa klavai-
Ike delavoe. Mesarski kralji ao klavniškiin delavcem povišali mezdo »d 60c. do 1 dolarja na toden. Prizadetih je HjNt delsveev. ^
.Mesarski magnstje ae boje, da Izbruhne splošna stavka in povl-Auli so mfzdo,
—	Is Dulutha, Minn., portičajo, da so tesarji sprejeli novo plačilno lestvico, ki ima stopili v veljavo s prvim msjem in določs 50e plače ns uro. Sedenja lestvica določa le 42VtfC. na uro, a mnogi kontraktorjl plačujejo tesarje nad minimalno mezdo.
—	Zakaj ae belokožni ljudje na nacifičnl obali ne nosvsOalo r ra. Ukem Itevilu mornarskem« pokU-
eaf Znano jc, <lu ee število belo-kožnih mornarjev na parniklh In ledjah ua Pacifiku vodno bolj krči in njih mesta prevzemajo Japonci, Kitajci in Indijci. Na vprašanje, zakaj se to vrši, odgovarja Burna, poslovni odbornik mornarske unije, sledeča:
"ZakajT Mornar ne ftcll več bi-ti suženj. (In zahteva to, kar J-majo njegovi tovarlšl-delavei ua suhem, da uNtavi delo, ako mu nI všeč In kadar ga jc volja; da pre* je ma mezdo, s ki.tcro lahko krije t roško za žlvljenskc potrebščina. • Vsak mornar, če ga vprašate, kaj mu je ljubše jadrnica aH parnik, bo odgovoril parnik. Meada na parnlku je nekoliko višja In deln ložje.
Imamo mornarske domove In cerkve, da akrbe aa dušo mornarjev, nihče ee pa ne briga aa njegov blagor na zemlji. Dsjte mor-nsrjem isto avohodo, kot jo Ima delsvee na suhem."
8000 kvertov gnojnice, in 900
funtov Čilskega solltra toliko, kakor 8000 kvortov gnojnice. Voz gnojnice ima povprečno 500 kvortov torej 200 funtov amonijevega sulfata 'nadomesti 16 voz in 200 funtov čilskega solitra 12 voz gnojnice. — ,
Končno pa še enkrat pripomnimo: Gnojiti samo z amonijevim sulfatom je tudi napsčno, ker s tem gnojilom damo rastlinam le dušik; ono ps potrebujejo tudi fosforove kisline in kalija, zato je odlno pravilno gnojenje z sme nijevim sulfatom le v zvezi s fosfatnimi in kalijevimi umetnimi gnojili. Amonijev suifst se zaradi apna v Tnmaaovi žlindri nikder ne s nje z njo mešati, ozirome z njo obenem gnojiti, ampaK amonijev suifst ss mors vedno št upat i nekaj tednov po gnojit vi s Tomasovo žlindro.
— Kakšni ptički ao stavkokasll
Michigan Central železniška družba je Importlrsla skebc, de zlomi Št rsJk Železniških delavcev. Te dni se jc vršila pred sodnikom Connelyjem v Det mitu eoduijske obravnave, pri kteri sts se«lela ua zstožnl klopi dva ekeba, ker sta kradle us železnici. Sodnik jc ves-kegs obsodil ns 90 dni ječe, Po izrečeni sodbi sc je sodnik obrnil proti zsetopnikom železniške družbe in rekel t "Obsodbe obeh ms-lopriduežev bi morels služIti tudi vata zs zgled. Kadav importirste
— Voliloem v državi ■■■ Neki gospod Jamos H. Watson je razdelil letake, ds rudarska orga-nlzacija podpira njegovo kandidature aa senatorja.
Ta vest je neresnična
—	Država Ohio js izdala $40,.
000 za vzdrževanje milice v Youngstownu ob Času stavke v jeklariifh. Takole gospodje tru-etovei odvale troške za varatvo atavkokazev na ljudaks ramena. ('o bi morala tmatoveks gospoda pokrivati taks troške iasurojega žeps, bi ne bilo toliko štrajkov In masa krov, ker jim ne gre rad denar iz pod palca, čc nieo popolnoma pivpričanl, da ee vrne v njih žep z mastnimi nbreetmi.
—	Kljub protestom s strani de*
lavstva je seuatsku zbornica v državi Oklahoma aprejela rakon, da lahko kazncurl delajo v rudnikih. Protest je toliko Izdal, da ao sprejeli dodatek, ki določa, da ne sme delati kaznence v rudniku, če nI ssm v to privolil, ln ne vel kot Šest mesecev.
—	Poroka i mrličem. Baptist«
Comtaohl jo etopll prostovoljno v francosko armado la I njo o I-šrl lis bojišče Pred odhodom je Izrazil željo, de bi ee porodil e svojim dekletom, e katerim je l-me| otroka. Kmalu na ta je bil ranjen, a predno Je Mlo fte vee preskrbljeno za poroko, j|e odšel zopet ns fronto. Določil ps je as Kvojfgs zastopnike pri poroki ne-kegs prijsteljs in ke so lille ves formalnosti ure Jens, se je vrllla dne 17. novembra poroka. Nekaj dni kasneje je soprg. izvedela, da je ti Jen mož že 27. septembra padel. Sodišče je peč izreklo, da je poroke s mrličem neveljavna, vlade pe je vzlie temu mladi lotil priznale popolno vdovsko pokojnino.
—	Čudežna —HM roka. Na
dunsjski kliniki je dr. Msks Koku ir Berlins, ki jc Izgubil oktobra 1914 levo roko, k ere I umetno a-meriško Cerneeovo roko. Dr, Kohn je umetno roke obračal prijemal In izpuščsl r. njo stvari, navzoči tisdvojvoda fctefan nI mogel Mr ret i papirje Iz nje. Preda-vs44*I| jc odprl z obema rokama dežnik. Odpiral je s levico in nosil, štel denar In jedel s njo. '
—	OrganiatraaJ delavci v Nesh-vilic, Temi, eo lrvaj»veli, de je šolski svet sklenil, da dobe otroci V javnih šolah kf.jlg* zsstonj.
Slovenske Narodne Podporne Jednote
vojno so ind usti ijalci i z H v rope zalagali republike ha jugu z
Kdor hoče postati pomoi-Mok,
Prepričani smo, bol
vsem I temu ee dovoli, da se vežba na lad-1 kongres ne bo sprejel splošne n> vsi zagovorniki kapitalizma, rasmerej ji mesto v vojnem ta bon,.	oborožbe in tudi ne j Nasprotnik. niso omejitve izkonš-
faABTNINA BLOVBNBKB NA10DVB PUPPOBNKJBDNOTB. VrUmmf la apvavstMvei 9919 10. CJtAWFQjLD AVM.
! temeljito spren*cnlle. Francija in J	n
Anglija ne moreta inuogo izvaža- če, ki se odtegnejo vežbenju ! ti, ker je industrija preobložena znuje z denarno globo in
ka-1 predložen senatu. Ameriški kapi- izkoriščanje otrok, najdejo gos-talisti so ravno ta ko proti vsake- podje sto ugovorov proti omejit-
VsUs.m m Isle $IM. ORGAN ti (Im
OWMai> BY THB aLOVBOC MA _TIOWAL BENEFIT 80CIBTY._
amoBi
U«a4ab MOt
»11
Ameriški
_ ima Jotfčno je, da jo hočejo i/.ra biti v svojem interesu. Ko po vojni nastanejo normalne > razmere, bo položaj popolnoma spreme-njen. Evropske državo bodo skušale priboriti rezaj izgubljene trge, in konflikt js tukaj. '
Kako resno je našim kapitalistom, da pribore trge v Južni A-ineriki, dokazuje dejstvo. da po-! tu jejo pod imenom " Interned-
Mnogo ljudi je še tako naivnih, da verjamejo, da ameriški kapitalisti zahtevajo večjo armado na suhem In nsjmočnejšo mornarni-eo na svetu, ds sovražnik ne ude-i« v ameriško republiko. Srečni ljudje, ki verjamejo v to bajko, njih duše morajo biti tako nepokvarjeno kod nedolžnih otrok, ki pazno poslušajo pravljice deda o zakletih princezinjah, viteških kraljevih princih, dvanajaterogla-vih zmajih in steklenih palačah, ne da bi trenili z očesom. Veliki sta ros nedolžnost in nepokvarje-nost teh ljudi, ali je pa njih za-bitost tako ogromna, da slišijo žvižgati plot o polnoči, ko najbolj trdno spe.
Najbolj srečnim se pri veri v to bajko počutijo naši imperialist i, ker so prepričani, da Žive ljudje, ksterih ne prepriča noben še tako jasen in razumljiv argument, na katore se lahko zanesejo, da bodo svinec jemali za zlato, dokler jim bodo kapitalistični časniki sugerirali, da svinec je zlato.
Po argumente ni treba daleč hoditi in tudi ui treba brskati za njimi v preteklosti, da se dokaže, zakaj naši iinporialiati hočejo pomnožiti armado in luornarnieo. Argumenti leže j«red nami, vsaki <lan se pojavljajo novi; vidi In sliši jih lahko vsakdo, ki ni slep in gluh ali nalašč ne igra uloge slepca lil gluhee.
Vprav te dni odhaja ameriška bojna ladja "Tennessee" v Južno Ameriko, da osvoji trg za .naše kspitaliste. N« "Tennessee" so veliki in msjhiii topovi, ns nji je niuuicije.jla v par urah lahko raz-•uje veliko, cvetoče mesto v razvaline. Na tem potovanju no bodo rabili topov na "Tennessee," kvečjemu čc bodo na lid ji stre
no službo, prejmejo mezdo regu-
larne armade in mornurice.
Vsak kongresni okraj tvori vež-bališče zase, ki jo pod nadzorstvom lastnika regularne anqfog: Predsednik imenuje častnike v občanski vojski, občanski inorna-riei in v rezervi, vendar pa mora vsak častnik napraviti izprt o sposobnosti, tako, da je za vse enaka ugodnost postati Častnik v armadi ali mornarici.
Če se Chambcrlainov načrt izvede, bi bilo v Združenih državah 8,000,000 sposobnih mož za orožje, ki bi bili v teku 24 ur mobilizirani.	JH
Med vsemi načrti je Cltainber-lainov še najbolj demokratičen, ker bi morali služiti državi revni in bogati in tvegati zanjo življenje, če jo kapitalisti strmoglavijo
v vojno, ali če bi ktera druga sila hotela podjarmiti Združene države.
Tudi v tem načrtu je še precej militarizma. Militaristično je, če 1-ma predsednik pravico imenovati oficirje. To pravico bi moralo v ljudski »vojski imeti ljudstvo. Ce ljudstvo lahko voli sodnike, župane, senatorje, kougresnike in raz. ne druge javne uradnike, lahko izvoli tudi svoje oficirje. Prevelik jo tudi kongresni okraj kot vežjba-liščpi teritorij. Na tako velikem teritoriju se Ishko' brambovee v kompanijah, bataljonih in polkih tako premeša, da drug , drugega ne poznajo. V pravi ljudski vBjpki mora poznati drug drugega.1'; f'ej sta soseda prideljena pehoti' ali konjeništvu. morata hiti oba eni kompanijl ali eskadronu. če mogočo v enem voju. Ljudska vojska, če jc ljudska vojska, mora biti formirana tako, da v 'stotpiji poznajo drug drugega. N. pr. v več jih mestih tvorijo brambovci iz bližnjih ulic stotnijo, bližnje stot nije bataljon in bližnji bataljoni pplk. Vsak občan, ko ne prične vež bat i v orožju, moru imeti o rož je s potrebnim strelivom doma in ostati mora v njegovem domu, dokler ga veže dolžnost, da se odzove klicu mobilizacije.
Ce se občane pokliče pod orožje, morajo ostati njih civilne pra vice nedotaknene in podvrženi morajo biti za vse prestopke civil niiu sodiščem. V to Rvrho se morajo odpraviti vojaška sodišča ip vojaški zakonik.
V ljudski državi ne bi smel i meti pravico, mobilizirati' ljudske vojake, nihče ihnigi kot zbornica. Ladja plove v južne vod., da pri-«ilV	* v«tl pravico
bori trg za naše veleindustrijalce |	V/1^*; J? ".obilizacije predsedniku in go-
Ali ni to znamenje, da so se ume- ^»"»istega <lo štiri indvajsete-	.	-
riški vclekapitahsti odločili, da wa Ko "» lH,a1ri "t,ri «n draj-| stalna armed bode moralo ameriško ljudstvo M IHml«n.;j.. brez padal J nega	« ^
u........ ..»i.i.....;............. ... ..mul.. vežbanje člani ohčausk.' rezervni/0 """T <ianf
^mal liifrli Commission," ki ga je rodil panameriški kongres v de-eembru v Združenih državsh.
Za žene, hčere in netjakinje komisionarjev, ki se udeleže potovanja z bojpo ladjo, bo potovanje sprememba v njih življenju, nekakšen izlet za zabavo v tuje dežele. Kazume se, da bo ameriško ljudstvo plačalo t roške potovanja, da ne bo treba gospodi za hrano plačati centa. Ameriški pomorščaki no ladji "Tennessee" bodo Ishko iz s|>odujih krovov in od daleč gledali, kako s«; gospoda zabava na imtovanju.
Mc Adoo, ki je glava ekspedi-rije, j« zet predsednika Wilsons. Predsednik jo obenem vrhovni po-veljnik mornarico in kot tak je podpissl ukaz, da bojna ladja "Tennessee" odpluje v interesu trgovine v južne vode.
Da, dal Imperializem maršira na prvem mestu. Njrgove pusto lovščiniLpa. plačuje ljudstvo z denarjem in če je treba tudi s krvjo.
Hlepel ne vidijo in gluhi ne sli-žijo! _
Še ena vo|a3ka predloga.
»A	,	v.
V prejšnjih izdajah smo povedali, kakšen je militarizem Gerri-soitK* adittoplege vojnega tajnika, In predsednika Witafoe. V današnji izdaji se hočemo bavlti s tret jo vojaško predlogo, ki jo jc prod loži! Chamberlain,/senator iz drŽave Oregon. * /
Predlogu je med vseini načrti, kar jih priporočajo zastopniki in zagovorniki kapitalizma od Roose-velta pa doli do Wilsona najbolj demokratična, vendar pa ni to, kar se razume pod splošno ~ ljudsko nborožbo ali ljudsko obrambo, dusirsvno se ji nsjbolj približuje in bi jo marsikdo skoraj smatral
flLASILO SLOVENSKE NABODNE POPPUBNB JEDNOTE
ameriški|ičanje otrok Seveda! Tako govo- opojnih pijs<5, ne vemo.
nam je, da so med njimi i-avil0
t#ko yeliki siromaki in revčki, ak«
' Predloira^določe leze" mladeni- (Chandirlainovega načrta, kot jelčanja otrok, ali če ae hoče omejiti ne večji, kot med ljudmi, ki' vfc. il Bi * i	-- • - I—.	bani. I iclroritfftn-io otrok, naideio '»os- vajo opojne pijače. To nani »
znano o moliamedancih, j1UlJ;o pa verjeli, da nekega due pridejo ha dan z dokazi dobrotvorne dnj. žbe, ki so tudi zapisale prohibit* na svoj prapor in dokažejo, da M med siromaki našli le tri odatot. ke pijači vdanih oseb in nad 19. 000 oseb, ki so zabredle v revfaj. no vsled brezposelnosti. To pru znanje postavlja celo teorijo pr«. hibicionistov na glavo in gevori odločno, da brezposelnost rodi p«, manjkanje in revščino, ki ftp* prisilita ljudi, da postanejo hudo-delci.
Ameriška prohibicija je veliki i prevara, ki služi mnogim politic, niin graftarjem, tla si polnijo že.I po, da sami pijo žganje, pivo k vino, drugim pa priporočajo vodo.
iz naročili za vojno kar preostaja I rom. Delodajaleem prepoveduje	mu demokratiziranju vojske in	vi
delovnih stl ^ W. proizvajati priloge strogo ovirati vežbanje	so za militarizem kot njih tovari- Gospod Emery tudi ni bil v ze.
r dim in	Avstrije in mladine.	i	li in kronani vladarji v Evropi,	dregi za ugovore in zvaril je se-
' Nmčija' s'.e popolnoma izločeni iz Od vežbenja so izvzeti mledeni-	V ojačenju militarizma vidijo a-	natorje, ce aveOejo zakon za ver-
jX Amerike valed blokade nji- či radi vere pod gotovimi pogoji,	meriški kapitalisti pomnoženje	stvo otrok, da bodo kmalu sledili
ju obrežja. Priliki je ugodna za I slabi značaji in prepovedano je	svoje moči in znižanje ljudske si-	drugi zakoni za varstvo odraslih
*	4	... .	. I . >' - .1	I l.	I.. I ;..,|ulrn >rniiil/B na nnmoil i	(lolaVi
StoTMie litimi Benofit Society ameriške kapitaliste in popolno- Vživanje alkoholnih pijač ob času le. Ljudska vojska pa pomeni delavcev.
m — ■ " ■ ■ 1 * - ----- I	i	W-il, I I_____ — JC! <.... lin^ulra u!1» in vnifa. Ml UIPt>l
vaj.
pomnoži ter ljudske sile in zniža-
Občanska vojska in mornarica, nje kapitalistične moči.
ne nadorpetičata stalne ui mado in | mornarice^ ampuk se njima lo pri
Znani francoski socialist Vail-
Mi sicer ne ve^no, če bodo taki /.akoni takoj sledili prvemu socialnemu zakouu, resnica pa je, da
lant jc rekel: Kakor jc ljudski bodo prišli. Zavedni delavci danes
družita v vojnem času. Predsednik državi potrebna splošna iii enaka neizprosno zahtevajo, da se z za-ima pravic,) mobilizirati občansko
volilns pravica za obrambo svo-vojsko in mornarico. K;wlar se'Wle, ravnotako je potrebna tudi vežbajo m če opravljajo regular
kotii omeji izkoriščanje človeške delovne sile. In kar zavedni de-
splošna ljudska oliorožba. Kar je lavci zahtevajo, katerih šruiade se povedal Vaillant, to vedo tudi ka-1 veča od dne do dne, pride tako go-pitalisti in zato se vpirajo zahto- tovo, kakor je resnica, do se zem-
ljah salut, ko pripluje v inozfm- » l<>. k«r socialiatl zahtevali sko luko. Ali nekaj drugega bo »>« zrojlh metlnarodnih in narodna ladji, ki v današnji kapitalisti- »M kongresih, dni dobi šteje več kot ns.večji top Predloga je poznana pod sonat-in najobaežnejšl torpedo. Na njo n® predlogo štev. Hi5 in obsega so se ukrenil zskladniški tajnik nekakšno srednjo pot med Švicar-Me Adoo, predsednik trgovske »kim in avstralskim miličarakim zbornice v Združenih državah in »istemom. Iz olieh sistemov je yze-poleg njih kopa ameriških veleka- <<» »"k'U. t»k<>. <l« ima predlogi;
vi po splošni ljudski oborožbi.
Kapitalisti vedo, da se ljudske vojske ne more izrabiti ob—šosu. štrajka v njih interesu. Znano jim je, da ljudska vojska ne poj-dc v njih interesu požigat in morit v tuje dežele. Prikrito jim ni, da je ljudska vojska najboljša o-hramha za pridobljene ljudske pravice in da se je lie more izrabiti za državni preobrat y interesu kapitalistov ali male z avtokratič-nimi idejami navdahnene klike. In to qo razlogi, da so kapitalisti za militarizem iu proti splošni ljudski oborožbi.
Mogoče sc nas vpraša, zakaj razpravljamo o tem vprašanju, če smo prepričani, da kongres ne sprejme splošne ljudske vojske in je le za ojačenje militarizma.
To vprašanje je zdaj na dnevnem redu in časnikarska dolžnost nas veže, da spregovorimo o njem.
Kapitalisti uiso le za ojaftenje militarizma, ampak so tudi proti zakonitemu osemurnemu delavniku, proti omejitvi otroškega dela, proti varstvu materinstva, proti zavarovanju za slučaj bolezni, nesreče in starosti. Kapitalisti so proti vsaki socialni reformi, ko proti socializmu in sploh proti vsakemu zakonu, ki naklada njim bremena in razbremenjuje ljudstvo. Ali kljub teinu zahtevamo in tirjamo, dokler ne dosežemo Jfjrpjf^ut.pUja.	vl
Ce človek ne vbijc podivjanega bika s prvim udarcem, da si ohrani življenje, vdari ga drugič in sicer tolikokrat, dokler ga ne pobi-je na tla. Z militarizmom je ravnotako. Ce ga ne moremo odpraviti s prvo zahtevo, so ga drobi in mu spodrezuje korenine, dokler tie vsahne.
Militarizem tvori nevarnost za vojno, militarizem jo nasprotnik ljudske svobode, militarizem jc o-pirališče tiranov in ljudskih tla-čiteljev, militarizem je orodje, s katerim lahko manjšina vlada vc-.o. Splošna ljudska oborožba je v dianientralnem nasprotatVu z militarizmom in zato ne marajo
pitalistov.
Potovanje ladje "Tenneasee" v Južno Auuriko je siirbolično
nekaj samostojnega, ameriškega.
Predloga določa, da'*e morajo I vsi zdravi, krepki in za vojaško slu/.lm spooiluii Američani izuriti
Ija suče krog solnca, pa če je to všeč ali lie g. Emeryju in tistim srosnodoip, ki jih zeztopo.
— Izredna konvencija rudarjev 17. diztrikta. V West'Virginiji so nekteri bivši člani rudarske organizacije pričeli sejati laži med organiziranimi rudarji, da bi razdrli organizacijo, ki se jc vstva rila z velikimi žftvaini. Da se spo-dreže to rovarsko delo, so sklicali izredno konvencijo za dne 9. mar ca v Charleston.
Vsak zaveden in pameten dela-voc razume, da cepljenje delavcev v organizaciji pomeni nape-ljavan/e vode na mlin delodajalcev. Ce se takemu razdoru pravočasno no napravi konec, bodo v West Virginiji zavladale razmere, kot so bilo pred rudarskim štraj-kom.
Mi iz srca želimo, da po izredni konvenciji, ki bo gotovo natančno preiskala vse pritožbe, zopet zavlada sloga med rudarji v 17. dis-triktu. Dokler so delavci združeni, so nepremagljivi, nezdruženi so pa igračica v rokah delodajalcev.
— Zakon za kolonizacijo na javnih zemljiščih. Američanov se drži še lep košček liinavščine, seveda so tega krivi kapitalistični listi, ki znajo lepo plakati, kakšne grozote so sc vršile v Belgiji, na Poljskem iu pa Turškem. Tai^o. de pretresljivo znajo opisati sličice stradajočega ljudstva, ki strada tam nekje v Evropi KI i v Aziji, da človeku poka žalosti srce. ti listi ne vidijo stradajočih delavcev ne zapadu, ki ho jih tjekaj zvabili z oglasi v kapitalističnih listih, češ, da je dela za'vse na zapadu. Cela krdela stradajočih delavcev izhajajo od mesta do mestu na paci-fičnem obrežju.
I>a se delavcem vsaj nekoliko odpomorc, je kongresnik Robert B. Grosser iz države Ohio predložil predlogo, ki določa, da sc ustanovi narodni kolonizatprični urad. Naloga tega odbora je, da odbere
— li piamuHaiikih naselbin, h' Fort Smith, Ark., poročajo, di sta okrajni in državni pravilniki in rudniški nadzornik vložila pri sodišču prošnjo za sodnijsko pre-poved, ki naj zapovc Western Coal & Mining Co. zapreti rudnik štev. 17 pri Jenpy Lindu, dokler družba ne izvrši tlel, ki so potreb-na, da bo jama varna. Dokazano je, da jc ta rudnik prava in ne- j varna past za rudarje, ima slabo I ventilacijo in ninia, posebno« hodnika za slučaj nezgode.
Iz Springfielda, lil.. poročajo, I da se vrše izpiti za rudarje dne 10. t. m. v Du Quoin dne 11. t. m. j v Belleville; 14. t. m. v Mrecs«, dno 15. t. m. v Staunton in dne 16. t. m. v Springfield, \I1.
Iz Sagamore, Pa., poročajo, di se je v rudniku P. B. & R. Co. odtrgala od stropa škrlovina in ito-kopala pod seboj Ch. Dearhearta in M. Caposkina, ki sta obležala mrtva. Neki Giovanni Stevano se je rešil na čudovit način in inu le kožo opraskano po telesu.
Iz Coshoctona, O., pišejo, di delajo v vseh rudi#kih, a delavskih moči jc dosti. Zaprti so rudniki San Toy, Moxahala Buckeye, | Gazollne in Canelville. Rudarjem j se ne priporoča,.da bi tje hodili« j
eriny Lind, Ark., poročajo, j da sta bila vsled prezgodnje eksplozije vbita streljača Hugie Ful-ford in Frank Ewing v rudniku štev. 17, lastnina Western Coal k Mining Co. Rešilci so našli ponesrečena tovariša miljo daleč od navpičnega rovt^ -in-ju prinesli mrtva iz jame.
Iz Coaltona, Okla., porpčajo, d» so zaprli rudnik štev. 2. lastnim Oklahoma. Coal Co. Rudnik štev. 2., lastniua Pleasant Valley Co. je Sc vedno zaprt in ne sliši se glm, da ga odpro. >
lz Hornipga, Pa., poročajo, di je v rudniku Terminal Cool Co. padel koš 75 čevljev globoko t navpičnem rovu. V njem jc bik 10 rudarjev, vendar ni b>l nib«e vbit, dasi so dobili nektori težke poškodbe. Za isti dan so ustavili delo, da pregledajo mohani/.cm. Drugi dan ho pričeli z delom. Prav nič se no bo treba čuditi, če x nekega dne zgodi še hujša nesreča.
Iz Buxtona, Iowa, poročajo, <h delajo še precej ztulno. Bosi ho dobili nalog, da spravijo kolikor mogoče premoga ne površje. Zaslužek ni velik, ker primanjkuj« vozičkov in so rudniki prenapl-neni z delavskimi močini. V Whi*
javna ali privatna zemljišča, ki so zanjo vsi — militarist i in pacifi-1 sposobna za farmarstvo, živinore-sti, ki hočejo živeti na t roške jo, gozdarntvo in sc jih kolonizi-Ijudstva, ga odirati, tlačiti iu iz-i »a. Predloga nadalje določa, da korišeati, četudi ho v manjšini in 1 «e javnih zemljišč ne sme rabiti
če bi prav parlamentarna večina legalnim' potom odpravila mezdno miženstvo.
braniti pridobljene trge za vsako eeno iu proti vaakemu, ki bi ae drznil ameriškemu kapitalizmu iztrgati za uixko ceno osvojen pleiv Kapitalizem je mednaroden. Ali »»*« veŽbanju. moderni kapital je le tako daleč mednaroden, da brani, ee je tre
armada v tem smislu kot lies, mora biti pnpol noma odpravljena. Nadomestijo jo Ijiubiki brambovci, ki Žele postati podčastniki in častniki In služijo le toliko časa, .dokler hodijo v vojaško šolo, ki pa npsijo Ko deček postane star dvanajst uniforme le na vežbališču In ' v
lanja armade.
I'o tem načrtu bi *e moral vsak ameriški deček podvreči sledeče-
let, vstopi
ha, produkcijo nadvrednoali proti *ki kadetni zbor, v katerem osta socializmu. V današnji imperial!- ne šest let. \' tej dobi gre »kozi
avtomatično v obean- Nlujthi, no.
drugače so .oblečeni civil-
stični dobi Ishko opaiamo, da tri divisije.
i M <!\nua.jtiegn do
Odpravljena mora biti tudi sedanje milica, ki je militariMtiČno štirinajste- organizirane. Tako hi we dalo še
v kspitalirmu nagibi po narodni ,organizaciji in da bi rad .svoio interesno afero obdal s kitsjskim zidom Tako vidimo pri nekterih orožja. Vsako leto ae mora vešba- »me služiti v noben drug uHuien, truat'h popolnoma nsrm^en zna u ur v soli ali pa v organize- kot de brani deželo pre«l sovraŽ-čaj, dasi ravno opazimo pri njih ..jjj, ui j«, enaka stezosledski (boy ni m vpadom in ljudske pravic*
gs leta je v prvi diviziji. Njegove mnogo povedati, kako naj bo or-vaje ho telovadne in vojaške brez gsnizirans ljudska vojska, ki ne
želje tm mednarodnem »druženju, «4>«»uts>.
ki pO Iliso prineale še bogve kako velikih us|>ehov. V vm-Ii deie-
S štirinajstim letom prestopi v drugo divizijo, t"t• i ne rabiti puš
lah al^uša veleimlustrlja izločiti k„ p, H|r«*ljaii v ta
če je trebi
Kam privedejo države militarizem, tajna diplomacija iu napol
mednarodno koukurem-o r nar<»d nim zepehom s pomočjo obramb ne oolpine. In to je Uliko razume
g.ileriji l"čna doba je m- v<«ako
leto.
ifljo v strelski avtokratlčna vlada, vidimo ,«-daj
v Evropi. ('> hi v evro|»skih državah, ki ho xaplctcnc v vojno, ime* S šcatiiajulini letom stopi v tret-ili Ijudako vojsko, to if »»obtfao
Razne vesti.
— Nova pogodba rudarjev. Vsa
znamenja govore, da se doseže nova pogodba na podlagi "mine run sistema," če se ne pokažejo kakšne izredne nvire. Glavna zahteva rudarjev je, ki je tudi pravična, da se iiremog tehta, preden pride na mrežo. V nekterih državah je ta reforma pri tehtanju premoga že uvedena, mejtem ko v nekterih merskih d »stri k tih prvo presoje-
v druge namene kot kolonizatori^. ne. Ko so potrebna zemljišča odbrana, ima kojonizatorični urad izdelati podroben načrt za kolonizacijo.
V to svrho določa predloga $50,-000,000, ki naj se poHojujcjo kolonistom v zneskih po $20 in proti 3%, Kadar kolonisti vrnejo posojeni denar ali v tisti meri kot ga vračajo, naj se odpro nova zemljišča kolonizaciji.
Predloga določa, da se uvede jteburgu je delo suspendirsno in osemurni delavnik za delavce, ki mogoče ne prično delati preje.
opravljajo javna dela v kolonijah in njih plača ne sme biti nižja kot jc v navadi v tistem kraju. Otroci pod IB letom ne smejo opravljati
jo premog, potem ga še le tehtajo. | javnih del. V takih Mlistriktih so plačani rudarji od premora, ki ostane mreži. Operatorji ao skrlndi,
luknje v mreži niso bile majhne j zemljišča kulturi. In da so padali skozi He precej'	—
Crpssor hoče s to predlogo zni-na žati število brezposelnih delavcev da I in obenem odpreti neobdelana
veliki premogovi drobci, za kate-1 — Statiatika tepe prohibicioni re ni rudar prejel cents plačila, stične fanatike. Združene dobro
dokler ne dobi nazaj svojega me sta Valentine Palterini, ki je zelo delaven za rudarsko .organizacij* lz Pittaburga, Kans., pišejo, <U prične konvencija za 14 distrilrt dne 13. marca t. 1. Na dnevnem redu so važne točke, pogodba >n drugo. Dne. 17. m«ja bodo seboj tekmovali rešilni oddelki-Navzoč bo delavski tajnik >V. Wilson, ki bo nagovoril rudarji Združene dobro-1 in pozna temeljito Življenje
Operatorji so ta premog pora-} tvorne družbo v Chieagu so priob- darjev. mli doma v svoji strojnici in pro- čile prošnjo za prostovoljne daro-i Iz Harrisburga, IU.. poročaj* dajali so ga v tovarne, clektrsr- ve v raznih dnevnikih. V prošnji'tla kroži vest, da v kratkem P^ ne in na psrnike. Tako ravnanje povdsrjajo, ,U so jH,msgale 30,- <'•„„ „a zapadu od mest s s P* je krivično m zahteva ^ rudarjev j 000 ooebem, med ksterimi so le prevljelnimi deli zA otvoritev as-............ ....... ja	j 3%, ki so udani pijači in vsled vega rudnika Saline County Coal
vab
Potovanje bojne ladje f*Trnne ssee" lote namen, da odpre UR v Jutnl Ameriki induatrijalniai iz
ne manj kot IJU ur \ Irtu, ml ka trnli odpade ne manj kot de«H dm na |»oljftko vaje v taboru b Miri in dvajsetim !• lom pre-
drtkom I« fetrutenlh dršav. Pr«-d M(opi v ohčanako rezervo
gotel ki ao goa,KHisrji nsd rrdli. fe zveze, je pred senatnim odse- i eionisti, bi morali biti mohamei isrianeno m uino. ne izre4«-jo: kom m.hijal Keaten - 0\ eliovo i lan«-1 nailmli IrMnnatni m
doati ie klania »Ui ..^.^ ^JCat !---- " " , Ov,,|,oro ,Unri	krepostni in ln>gati; — V PitUburghu. Pa., štrajk^
izi »w £ taSSLrkril'^tT«"*	to"9*M«	Ksko je s kre io strojnikTptTtVrdki Miller ^
leni mizi n izravnamo, kar bimiio, advokat je najprvo povderjal. da poet jo med moli
mogli ne Imjiščti.
,	mohamedanei. kate- j Trimmer Co. Delavci zabt era*
ne 1 uprotuje. če se omeji izkori^rim koran prepoveduje vživanje osemurni delavnik.

PODPORNE JRDNOTE
GLASILO SLO
MfMUko
nitko Mr am f* ■>
mm iimil •
■	»Udi t— tebiu>
■	■■■flifc
*	9. april« XflO^ Iakorp. 17
*	L—25—-J ▼ d*
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILLINOIS.
Kadar vas hrbet beli
Učita vzrok. Mogoča j«, da ga povzroča kaka oblatna naprilika in zato rabita
UPRAVNI ODSEK:
Prodaodnik»John Vogrič, box 214, LaSalle, III.
I.	Podpredsednik: Jože Bratkovič, B. F. D. 4, Box 86.
II.	Podpredsednik: Jožef Kuhelj, 9469 Ewing a ve. S. Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chioago, 111.
Telephone Lawndale 4635. Blagajnik: Anton Terbovec, P. 0. Box 1, Cicero, 111. Zapianikar: John Kolek, 4008 W. 31st St., Chicago, 111.
NADZORNI 0D8XK:
. Jože Ambrožič, 351 box, Canonsburg, Pa. . Paul Berger, 741—1st St, La Salle, IU. P. S. Tsuchsr, 674 Ahsay Ave., Rock Springs, Wyo.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, 811 95th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterlin, 6307 St. Clair Ave., Cleveland, 0. N
-JM6 ftadliak, STS box, Ouiithon, Pa.-------
Rudolf Pleteršek, 436 box, Bridgeville, Pa.
Albina Hočevar, 680 Washington St., Milwaukee, Wia.
UREDNIK "GLASILA":
Jože Zavertnik, 3019 So. Crawford Ave., Chieago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
P. J. Kern, M. D., 6202 St Clair ave., Cleveland, Ohio. Vso denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo poiiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odseka Jože Ambrožiču.	,
Zadeve prepirljivo vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z "Glasilom", izvzemli spremembe naslovov uradnikov krajevnih družtev pa Glaailu, 3019 So. Crawford Ava., Chicago, 111.
H______| (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki
■COIiiQffllf vm bo spravilo na pot k zdravju. Rabi IlUliroilV aa naj v slugih vnetja obisti ali mehur-w ja. zadriavanja ali puščanja gosta voda, otakllh nog in bola v hrbtu kataraga povzročajo oblatna naprl-Uko ln v slučajih zlatenice ali kislega talodoa- Ukazalo sa ja tudi kot talo uapalno ta odpravo močenja postal ja pri otrooih.
VSAKEMU, kteri mi polije naslova svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin.
H1NRY J. S0HNITZBR, Bankir
141 Washington St Maw York.
Življenje sužnjev v Ameriki.
OGLAŠUJTE
v aajvsšj«a SirmSiai
tadalku v
"Glasilu S. N. P. Jednote"!
STUD DO JEDIL
Ksj je vsrok lsgsbe sUHi 4a jedil« Velkrst m pripeti, ds sa aseskrst igubimo slast de jadl U da ss ssm sel« studi. Zdi m kal bi ssrava sama * sablavala, da ssuajtos* Jemanje jedU, ker jik se moraste prsksvlti. Oslabia-ai praks vai ftlvsl ss mora Jo val prabavljatl kol ssvsdse Is sale SS sprsje vseli ve«. Ta sasli, da pelraksjaje postali, ds šepet pHIseje svejs dslevsaje kras strujesaall. Ml priporotema
TRINERJEVO
Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ta valasaaaa smaa keda aajprva Isllsllla aotrsaja prabavaa dele, jik ejslila la dala jisi dovolj moli. Zgsba slsstl la sled de Jedil se keda pelages* Sfttbll Is vl basi« aopat iaiali
Kakor kllra prlpaatelki aa vaaaU tfvljeaje prUsaaJkajeje, marali bi raktU Trlaarjeva amartlke prabavaa graska vise Is apasasll baaia salsdesi, da js aala k or lat bo gabile gs todi proti
SAPBT/V,	^
KIOAlf/n. FLOT — D/ID.
Lakko al« gotovi, da Trlaarjeva A»ari«ko prabavaa fraaka vtoe vasi
GLASILO SLOI
ZnnilnvilKki dfiklimpnt	feljo po maščevanju,, Šege, kolikor niso ictemacu).
^goaovinsKi uoHuuitui. llnmotaim bl pt MvdJll, ifUlIl€, * i0k.io« io*uo uko M-
upnostjo. Tako bi se oba dela, čim | kor med drugimi narodi, razlike se le nekoliko oddahnet* in si le p» tudi niso teko intenmne, ds deloma zseelits nsjhujše rsne. so-1 bi se mogls z njimi rssJigati lo-čela še srditeje pripravljati najčitev v razne narode.	•
novo vojno, inilitaristična treme- Mnogo večja ia usodnejša od na narodov bi se še mogočno pom- jjejdkovne je politična razcoplje-nožila na Škodo gospodarskih in nost Jugoslovsnov. V tem oziru sedniks Wilsons, paj stori korske, )^|turnib p0irt\)t Kvrope bi se1 je bil sedaj položaj sledeči: da se »nldejo nevtrslne države ns | bspremenile v nekoliko ogromnih I A. Bolgsnks je samostojna dr-mtrovni konfercnei, ki naj P°nu; j vojaških taborov, ki bi imeli svojejŽava, z monarhično obliko pod ili v vijno sopletenim drŽavam. podru£niee tudi po zveznih deže-l vlado Ferdinanda koburškega. svoje posredovsnje.	)ah |n kolonijah ns drugih konti- Del Bolgarov Živi v MaceHornji,
' Jugoslov soc zvesa" smerižke-srn kongresu o položaju Jugoslovanov v Evropi.
. goeialistični kongreenik Meyer London je svoječsano vložil v kongresu predlog, ki poziva pred
ments, katerega ceearsko kraljevska vlada enostavno odgodi, zaključi ali ps razpusti, če ne dela po njeni volji. Ts igra se je zsd. njih dvajset let neštetokrat ponavljala. Tudi usodnega letu 1914. je bil avstrijski centralni parla
Nacionalni! aa-
gojitev in razvoj umestnosti vseh narodov v Avstriji je le mogoče na podlagi enake pravice in izogibajoč se vsakemu zatiranju, zato je treba odstraniti vsak državno birokratih ni centrslizem kskor tudi fevdal-
Predlog obsegu načela, po katerih naj se sklepa mir, iu meji te-
nentih, in Že do neznosnosti razviti militarbtični aparat bi v do-
Tak razvoj, Čigar posamezne fa-ze so neprevidne, bi pa prav lahko ustvaril 'situacijo, ki bi utegnila postati ameriškemu narodu enako nevarna kakor evropskim.
Resolucija poslanca Meyer Londona ifiČe torej povsem po pre vi
Tntr s ti1 m, ds lii odpravila rrmkt
njih usoda kakršnakoli — pogoj, da morajo tuje armade zapustiti okupirane teritorije, bi *c morali tudi izpolniti, kar jc le tedaj mo-goče, da sc urede bodoče razmere diplomatiftno, nc pa kom bajonetov.
V zvezi s tem jo druga točka | deloma v mestu Trstu.
rcsolueije, ki zahteva, da sc osvo-bode podjarmljciii narodi. Ta
mi je osvoboditev podjsrmljenili Klednem r.MU ijs^lil novo vojno, nsrodov.
Socialistični konjenik Meyer Ixmdon je nadalje omogočil, da morejo zastopniki prizadetih narodov izraziti svojo želje pred kongresnim odbe/om za zunanje psdcve. "Jugoslovanska soc. zveza" je izdelala spomenico v U na-ittčn 1» ju i/MM ila znsneniu finske, mu socialistu Charles Perglerju, ki je šel V zastopstvu "Češke socialistične zveze" v Washington, da jo izroči kongresnemu odboru.
Spomenice "Jugoslovansko soc. zveze" je postala ofieielen in zgodovinski dokument, ker so jo uvrstili med kongresov« spise.
Ta važen korak, ki ga jo storila "Jugoslovanska soc. zvrta" Je zgodovinskegs pomena. I'asniksr-ska dolžnost nas veže, da priobči-mo spomenico in ji tsko pripomo-remo do razširjenja med Hlovenci, ki smo tudi Jugoslovani in nam kot takim ni vseeno, na kakšen način naj sc sklepa mir. V spomenici j« mojstersko povedano trpljenj« Jugoslovanov in izražene so ovire, ki so jih vstvarlli mogotci in vladarji, da se do sedaj Jugoslovani niso mogli zcdinlti v en narod.
; Spomenica sc glasi:
Odboru sa zunanja sadeve, zbornica poslanoev,
Washington, D. 0.
Jugoslovanska socialistična /Zveza popolnoma soglaša s reso-lueijo poslanca Meyer * Londona, vloženo v kongresu dne 7. decembra 1915. in prHlagajočo, da naj stori predsednik Zedinjenih držav primerne korsLe zs konferenco uevtrslnib dežel, ki nsj ponudi bojujočiin se narodom svojs posredovanje sa mir. Jugoalovan-sks Socialistična Zveza tudi s popolnim prepričanjem odobrava načela, ki naj bi jih omenjena konferenca vzela za podlago svojih razprav.
Jugoslovanska Socialistična Zvesa zasleduje s groso Iu t repe tom strašno klanje in post osen je v Kvropi, ki mori ljudi na miljo-• no in uničuje neprecenljive vred nostl, ssdove dolgotrajnega dela in globokega uma, ki pa grozi, da obremeni prizadete narode šc za dolgo prihodnost s strašnimi moralnimi in materijeluiiu! {kodami, z armadami nesposobnih ljudi, z neznosnimi dolgovi in davki, s nerodovitnostjo zemlje, s razde ja no industrijo iu katastrofalno brezpoeclnofttjo, s degemtrseijo plemena in s f matičnim nim sov r si t vom.
Tem manj pa moremo bili rav
kar je dalo bolgsrski vladi pretvezo, da se je udelešils sedanje vojne proti Srbiji, kateri je pripadal del Alacedonije po zadnji balkanski vojni.
B. Hrbi živč v kraljevini Srbi-ji, v kraljevini Orni Gori, ki sta bili obe do vojne samostojni. Nadalje prebivajo v Bosni in Hercegovini, kjer tvorijo večino prebi-
ci načela, ki bi omogočila trajen valstva, potcui v Dalmaciji, na
Hrvatskem, v Slavoniji, kjer so
v manjšini napraiu llrvatom, ter v nekaterih južnih krajih Ogr-
nezadovoljnosti in nasprotij, ir katerih sc porajajo krvavi konflikti.	eSSTzlasti v Bački in Banatu, kjer V prvi vrsti zahteva resolueijs, so večelima.ij pomešani z Madjari da se zapuste zasedeni kraji. V teip in drugimi plemeni.^ oziru je Jugoslovanska Socialisti- C. Hrvatje tvorijo pretožnb večna Zveza idealno prizadeto, kerjliko večino prebivalstva na Hrva-štejc med svojimi člani veliko šte- škem, v Slavoniji in v Dalmaciji; vilo Srbov in sta Srbija in Orno- enako prebivalstvo pretežno hrva-gora, obe srlmki deželi, zasedeni j ško v Medjimurju, ki je nekoč pri-od tujih vejsk. Naj bo bodoča padalo Hrvaški, sedaj pa Ogrski;
veČino imajo tudi v Istri, medtem ko so v Bosni in Hercegovini v manjšini.
J). Slovenci stanujejo na Kranjskem, južnem Štajerskem, južnem pod~- pritiM-1 |CoroAk«mf na Goriškem,' v sever-I ni Istri, v tržaškem teritoriju in
Kazuu Bolgarske, Srbije in- Čr-negorc žive torej ostali Jugoslovu
gravamen (pritožba. Op. ur.) zbu- ni v avstroogrski monarhiji. Ali ja posebno zanimanje Jugoslo- tukaj jc njih ločitev vsled politič-vansko Socialistične Zveze in sab-1 ne strukturo habsbuške monarhije tevn tembolj pojasnila od nas, še vtliko vočja kakor mod dvema ker živi velika veeirta naših roja-1 različnima državama. Avstro-O-kov v Kvropi v takih razmerah in grška je dualna monarhija; dol pod takim pritiskom, da nfc more- Jugoslovanov: Slovenci ter v la-
ment od konca januarja odgoden, ne priveligije dežel, z mobilizacijskim ukazom obenem Pod temi pogoji, pa tudi le pod pe zaključen, in ves čss, odkar temi bo mogoče postaviti v Av-razsaja vojna po Evropi, je Av- striji na mesto nacionalnih prepi
Jo svobodno izražati svojega mne nja brez strahu pred težkimi re-presalijami.
Narodno vprašanje Jugoslovanov v Ijvropi je do današnjega due nerešeno. To dejstvo spada tudi med tiste momente, ki so povzročili sedanjo vojno.
Semoeto;ni rszvoj Jugoslovs-nov so v preteklosti ustavljali in ustavili razni faktorji. Tekom časa so izgubili svojo neodvisnost na rasne načine; nsjslabcjše posodice pa je imelo ljudstvo, de niso bili vsi skupej upognjeni pod e-. no tujo vlado, ampak da jih jo u. in»aU neko avUmo.mjo, ki jo pa
tri, Dalmaciji in na otoKi-b živefci Hrvatje in Srbi so podrejeni avstrijski administraciji. Ns Ogrskem jc treba razlikovati ožjo O-grško ter Hrvaško in lSavonijo. Srbi in Hrvatje v prvi deželi Žive pod madžarsko vlado, ki se drži, dgsi pripada večina prebivalatva drugim narodnostim (razun omenjenim šc Slovakom, Rumunom, Rusinom in Nemcem), s pomočjo skrajno nedemokratično volilno pravice v sedlu. Hrvaška iu Slavonija, katerima pripada nominol-no, a no dc facto tudi DalmaoijaJtombo "političnih žičnice v."
strija edina država, katere parlg stent ni zboroval niti eno tiro.
Sedanja vojna, za katero je Avstrija z znanim ultimatom storila prve korake, se vodi po volji dvora in dvorske vojne stranke, pa proti volji avstrijskih narodov. Pravico imamo reči, da ne bi bila nikdar Srbiji napovedana vojna, če bi bil smel parlament odločali o tem usodepolncm vpraiU-ii j u, kajti /e ob času balkanske vojne, ko je zunanji minister Berchtold očitno ustvarjal amet-hle krize in iskal pretvezo za kon-Tlflrr;—fr—inn lament—pi'ut »utiral proti tej politiki in obsojal vojno, izrecno tudi vojno proti Srbiji. Le absolutizem habsburške monarhije je omogočil ta napad.
Kakor sc jc pogostoma po vda r-jala žalostna usoda Poljakov, ki so prisiljeni, da se bojujejo drug proti drugemu, tako sc nam kaže enaka pretresljiva tragedija na Balkanu, kjer se mora Jugoslovan bojevati proti Jugoslovanu, kjer je n. pr. marsikaterega Srba iz.Srbije morda ubila krogla Srba iz Avstrije.
Čc so sc v Srbiji odigrali prizori, o katerih jo pisalo časopisje, da jc moralo najtrše srco vztrepc-tati, in čc je Srbija enaka deželi, katero so opustošili i>otresi in vulkani, je v avstrijskih jugoslovanskih deželah položaj skoraj e nak. Takoj z napovedjo vojno so bile v teh deželah ustavljeno vse Ustavno pravice, uvedena so bila vojaška sodišča in preki sod, ča-sopisje je bilo po^avljcno pod preventivno cenzuro, priobČcvati jej moralo članke in poročila, spisana in iloposlana od policije, vse ječe so ai polnile in'druga poslop ja so s*, adaptirala za ječe, v katere so stlačili "politične osumljence", povsem nepolitična, kultur na* n. pr. literarna društva so bila efzpuššona, iz srbskih krajev so s* morali prebivalci po sili seliti, krvnikov ps ni bilo dovolj, da bi opravljali grozuo delo tajne, absolutistične in šovinistične justice, ki je dala v jugoslovanskih deže-Uth pobcšsti in postreljati huka-
soda razdelila, prisilila pod razna tuja goepodstvs in jih Uko loči Is, <U so zs cels stoletja izgubili vsako vzajemno svežo. Tako so se diferencirali pod tujimi vplivi, iu namesto enega, sc fc razvila cela vrsU malin narodov — pod turškim, avstrijskim, ogrskim go-spodstvom. Vladajoče sile so de-Isle na to, da se ne le drug drugemu odtuje, ampak tla nastane med njimi tudi sovrsštvo.
To obupno stanje, ki jo
praktično skoraj brez vrednosti, ker je imenovanje vladnega glavarja, bana, odvisno od volje ogrske vlade in ker omogoča promoč Ogrske vsakovrstne kršitve avto nomije. Tako se niti volilns pravica v "avtonomni" deželi ne more demokt'atisirsti proti volji ogrske vlade.
Bosna in Hercegovina imata u-sodo a nek tirani h dežel, pogorša-no z ljubosumno konkurenco Av-
rov nacionalen red, in sicer ob priznanju sledečih vodilnih načel: 1. Avstrija sc niora izpremeniti demokratično narodno zvezno državo ..."
Nadaljne točke te resolucije o-pisujejo podrobno strukturo, ki naj bi jo država dobila na podlagi zahtevane narodne avtonomijo.
Resolucija zaključuje s sledečimi stavki:
Kongres slovesno izjavlja, da priznava pravico vsakega naroda do narodne eksistence in t|o narodnega razvoja, da pa s» morejo nm-ruli priboriti vsak napredek
(j0lKO|strije in Ogrske, ki vodita tih a trdovraten boj za politično in go-se Je deloma sboljšalo, ko so ne-1 »Planiko nadvlado v teli deželah, kateri deli na Balkanu dosegli dr-1 Narodno politično jo položaj Ju-
nsrod l VMm Nkupaj grozilo s poginom,
Dobro vedoči, da so v gospodarskih ra/.iuerah glavni motorji socialnega življenja iu razvoja v mejah posamezne dežele in med deželami, vendar no moremo biti slepi za nacionalni moment, ki poacga s svojo prirojeno in podedovano silo globoko v strukturo človeške druf.be. Trajnost miru, ki mora slediti sedanji vojni, je res, kalfor povdarja resolucija čast. reprezenUntna Meyer Londona, odvisna tuli od ureditve nacionaliiih vprašanj.
Dosedanji položaj Jugoslovanov je bil neznoseu, in nerešeno jugoslovansko vprašanje igra med motivi sedanje vojne veliko vlogo. Naši somišljeniki v Kvropi, jugoslovanski socialisti, so na svojih zborih vpričo delavske Iii-tcrnscionale upozarjali na nevarnost latentnega problema in so sporazumno s soc in IH i dmigih narodov na Avstro-Ogrskem in Balkanu isksli rešitev brez krvavega konflikta.
Avstrijska socialna demokraci-
svoje kulture le v tesni solidarnosti, ne v malenkostnih medsebojnih prepirih, da mora zlasti delavski razred vseh jezikov v interesu vsakega posameznega naroda in v interesu splošnosti vztrajati v mednarodni bojni skupnosti in v pobratinistvu tpr voditi svoj politični in strokovni boj v trdni enotnosti."
Jugoslovanska soc. demokracija je U temeljna načela, ki so bila izrečena z njenim sodelovanjem, o*lybrila, pa sc jc na njih podlagi dalje bavila s problemi, ki se tičejo specialno Jugoslovan«" stva. Plemena, ki jih imenujemo jugoslovanska, so materija namenjena po prepričanju najznanteni* tejših etnologov, lingvistov, sociologov, med njimi tudi Karla Marxa, da sc razvije iz njih enoten narod. Če ne bi bile umetne ločitve, namenoma podžigam parti kularistični iu verski boji ovira-rali razvoja zavesti ter spoznanja kulturo, zgodovinske in socialne potrebe, bi že bili enoten narod. V dosedanjih razmerah so bili le trske naroda, s katerimi so despoti kurili svoje ognjer
Resolucija avstrijske socialne demokracije ni mogla izreči ni£ resničnejšega, kakor de ovirajo nacionalne homatije, izvirajoče in nerešenega nacionalnega vpiaša nja, \sak kulturni napredek na rodov. In nihče, ni tega bridke jc ol>čutil kakor Jugoslovani. Njib prirojeni intelekt ni slabši od onega drugih evropskih narodov. Med njimi kako- mod drugimi narodi so so rodili veliki umovi, državniki, znanstveniki, tehniki, li terati, umetniki. Delavni so, uka-željni in sposobni za nauk. Ali avstrijska oficielna politika, Živeča od zakrinkanega absolutizma, ki je igrala kocke z narodi in izigravala enega proti drugemu, je zgradila barikado pred kulturnim razvojem Jugoslovanov. Davčni denar je služil nenasitnim utilitarističnim zahtevam, za šolstvo, za kulturne namene sploh ga je bilo vedno premalo. In lie-narnvna dualistična struktura jc porajala prave absurdnosti na polju; ker je med Avstrijo in O-grsko politična meja, ni mogel n. pr. Hrvat iz Avstrije študirati na hrvatski univerzi v Zagrebu, kajti avstrijske oblasti mu niso priznale izpitov, in niti nostrificirati jih ni mogel v Avstriji. Ker pa tukaj sploh ni jugoslovanskega vseučilišča, mu ni ostalo nič drugega, kskor zapisati sc na nemško fakulteto, ali pa, čc mu sredstva niso dopuščala, odreči sc akadc-
kovrstuim zaplet I ja jem, iz Uate-i rih lahko nsstsnc povsem nenadoma najnevarnejša kri/.n.
Vrinit« U« prihaja šo v poštev, da so Zeduijeiie države deirla ve-likcirn naHeljevauju, in k lor si je
ja. v kateri so bilu združene soci- mienemu študiju, ;ln|tieiie stranke vseh narodov, je
nodušni vpričo grozno tragedije žavno neodvisnost. Ideja nsrod-konlovanov v avstro-ogrski nio-tiarodov, ker vidimo iu čutimo, da nega ediuatva, ki je v minolem narhiji ensk položsju podjarmlje-pljuskajo razburkani valovi voj-UtoletJu preobrazila zemljevid Kv-	naroda. V Avstriji previs-
nih posledic čez ves svet iu nc pri-1 rope, ni mogla Iti mimo njih, ne duje tendenca germanizacije, ns ssuaAajo niti Ameriki. Da. Zedi-ide bi ™ jih bila doteknila. Medl0«™^ tendenca madjarisaelje, njene države s svojo geografično najboljšimi jo ni podžigalo 1® Bosni in Hercegovini pa tekmu-rassežuoNtjo, s/svojim visoko ras-jfiuvstvo krvnega sorodstva, am- J*1* <>,,e etrujl. vitim gospodarstvom, s svojimi pak šc bolj praktično spoznanje,! Oficielno ges|o cesarja Franca mnogoštevilnimi stiki in zvezami ds nimajo osamljeni nsrodniI Jošefa se glasi-.^Viribus unitis!*' s nsrodi vzhodne hemisfere so še drobci moči za svoj kulturen rez-|— fsktičuo veljavno pa je geslo v posebni meri izpostavljene vssjvoj in so vsled tega celo us poti|"Divide et impera!", ki jc vedno
splošnemu rssvoju človeštva, med-josnačevalo kvinteecnco avstrijske
tem ko bi združeni lah k' postali' notranje politike. Vladajoč kro-^nfUčne stranke vseh narodov, je I Politične, gospodarske in kul-znateu faktor ln sotrudnik sve- gi v habsburški monarhiji ščujejo na svojem kongresu v Brnu leta turne razmere so vrtino neločlji-tovne kulture.	j narod proti narodu, fsvorizirsjo 1S»!». sprejela narodnosti pro- Ve. Zato je skoraj normalno, da
Jugoslovani so sedaj raedeVJenl'navideeno enkret enega, enkrst Rim, ksterem pravi:	no bile jugoslovanske dežele gos-
V štiri narodnostne skupine: Srbe, drugegs, sU vedno le s namenom, ''Ker ovirajo in onemogočajo podarsko zanemarjene, po drugi Eu^ej strani Atlantika poisksl Hrvate, Botuare iu Slovence, .le da prepr«»čijo sporazum in slogo;: nacionslne homatijc v Avstriji,strani pa izkoriščane kakor osvo-nuvo polje dela iu stremljenja, jc zikovno sc tako neznatno ločijo, *vojo moč sajemsjo iz boja vseh vsak političen napredek in ves jene j** k morsko kolonije v mino-večinoma zapustil v Kvropi bliŠ-jds so rszlike med dialekti nisrsi- P»*'»ti vsri«, svojo intelektualno kulturni rszvoj nsrodov, ker je lih stoletjih. Ds jc bilo to mAgo-nje sli oddaljenejše sorodnike, ali katcrcira naroda, n. pr. mwl Šles- neepooobHoet izravnavajo s sla- iskati vzrok teb homatij v prvi če, je pa morala biti potlačena pa vsaj znance in prilstelje, ks- kind in virtemberškiml Nemci, boetjo ueslošnih nsro<lov.	vrsti v zaostalosti naših javnih u-Unska politična svoboda, in lir
terih umn!« *e ita le s čisto čin- med l»eneškiml in sieiUkimi Mali | Mi ne dolžimo ne nemškega, nc redb in ker jc nadaljevanje teh vatska s Slavonijo jo klasičen veškeva Mališea dotika. ti šl*|4aal neprimerno snatnejše. Pre- madjsrskcga, ne kstcrcvakoli na-^nfrov zlasti eno tistih sr«»<lstev.: ztlcd političnega liccmerstva, ki sto humanitarni obsirl Hi dovolj nodi o<| dialekta do dialekta ali rmla sa nacionalno potlačevaujc, s katerimi si zavarujejo%vladaW> >»»nh« \h) zraku s zsstsvo svohmlc, opravičili našo vročo željo po ml- od jesiks do jesiks, kskor se fte se-! ki se vrši v duslni monarhiji. !>«- roarerli svoje gospodstvo in ovi- nogO pa tišči svobo<li na tilnik, ru.	daj prevl, niso nikkr momenteni. 'aro spoznsvsmo resnico, ds so vsi rajo resnične nerodne interese v Hrvaška s Slavonijo ime na pa-
P red log poslancu M ever Lou- ampak polagema ee prelivajo in narodi stisksnl in ds veljs iijeuis vsskem krepkem izražanju.	pirju politiko avtonomijo Ali ta
done izhaja s povsem nrsvilnegs skoraj nikjer ni mogoče .loločiti le za tiste klike, ki zaradi oeebnihj izjavljs konirres:	avtonomija je bila vednk farsa
Kljub vsem poznejšim formam ustavnosti in avtonomije je ostal ta absolutizem živ do današnjega dne. Če je posUU opozicija proti njemu premočna, je eoosUvno odvrgel krinko in sc pokazal v po-polni natfoti. Tako jc bila šele pred par leti, ko ni mogel tedanji ban Tomaštf pri volitvah kljub vsemu pritisku dobiti dovoli 'pohlevne večine v saboru, konstitucija popolnoma suspendirana, tiskovna, zborovalna; združevalna pravica . odpravljena, avtonomija mest nadomeščena s policijskimi komisarji, krvnik v" pernianenci cUbli-ran, novi ban Čuvaj pa imenovan za kraljevskega komisarja z neomejenimi avtokratičnimi pravi-
cemt
Pred dunajskim sodiščem in v avstrijskem parlamentu se jc dokazalo, da so sc senzacionalni vele-izdajniški procesi umetno fabrici-rali in da so so v U namen s pomočjo oficielne avstrijske diploV uiacijc falsificirali dokumenti.
mejenost razmer v mkli državi je ustvarjala tudi v balkanskih de-želaji neznosno stanje. Pretežno agrikulturna Srbija jc bila dolgo odvisna od izvoza svojih produktov v Avstrijo. Na drugi strani je bil v Srbiji kakor sploh ha Bal-kanu ugoden trg za avstrijsko industrijo. Toda avstrijski vladajoči krogi' se niso ozirali niti na interese Srbije, niti na interese svojega prebivalstva. Vsiljevali so Srbiji trgovinske pogodbe, za oba dela enako škodljive, in spravlja- * li s teiji Srbijo v večjo in večjo gosjiodarsko odvisnost. Za to tiho, nespametno trgovsko vojno je prežal miliUrizem. Strah pred av-strijsko agresivnostjo je pehal tudi Srbijo v naročje oboroževanja, čigar stroške je mala dežela posebno težko prenašala. Neugodne kupeijskc razmero so izpodkopa-vale blagostanje v deželi. Bremeneča gospodarska odvisnost je u-stvarjala željo po osvoboditvi, po izhodu na morje. Neprijazna politika Avstrije je povečavala anta-gonizem na obeh straneh in dražila nacionalni ponos in — nacionalni fanatizem. Tudi tukaj sc je živelo kakor na vulkanu in nedoločeno pričakovanje izbruha je ležalo kakor mora na d,eželi in o-viralo blaginjo in napredek naroda.
Toda čemu deUljno razlaganje? Velikanski pritok jugoslovanskih . priseljencev v Zedinjenih državah pred vojno je zgovoren dokaz, da so gospodarske, politične in kulturne razmere v tistih deželah nc-^ znosne. Saj morajo zaradi ondot-nega protikulturnega sistema ti naseljenci večinoma tudi tukaj sprejemati slabša dela, ki jih ne bi mikala čez ocean, če bi bile politične, gospodarske in kulturne metode tam demokratične, ljudstvu prijazne, in gospodarsko u-godne.
Ohranitev dosedanjih razmer bi torej evidentno ugrožala tudi novi mir, in kdorkoli bo pri sklepanju pakta imel vpliva in resno željo, da se ne odloži orožje lo za kratek oddihljaj, bo moral pomagati, da se urede nacionalne razmere kakor drugod po Kvropi, tako tudi v deželah Jugoslovanov.
Iz praktičnih in idealnih, iz gospodarskih in političnih, iz kulturnih in socialnih razlogov, iz naravnega egoizma, ki r>omeni voljo za obstanek, in iz želje, da postanejo sposobni sotrudniki pri delu za splošno kulturo solidarnega človeštva, streme Jugoslovani po zedinjeuju. Nsjboljšo obliko bi dobila ta združitev v demo kratični jugoslovanski republiki, v kateri bi doslej ločena plemena imela avtonomijo in bi bilo njih razvojnemu delu prepuščeno, da najdejo forme še tesnejše spojitve. Z ozironi ns mnogokrst slovesno izrečena načela naših somišljenikov na Balkanu smemo izreči, da bi bil drugi cilj združitve tc republike z ostalimi balkanskimi narodi, vštevši avtonomno Mace-donijo, v republikansko demokrs-tično federacijo. Dalje preko tegs pa naj bi ta federacija postala član Zedinjenih drža* evropskih.
Nemogoče ne nem sdi. ds bi se sklepsl niir po sedenji krvsvo
ni mogtH* določiti le zs tiste klike, ki zsrsdi osebnih
.tališča, da bi se sklenilo le rsilprave mšje med enim sli drueim	interen,v brez obsirs na potrebe Končna ureditev mrodnea in Hrvsti so bili božani, ko so v svo-	grsndiozni groteski brez sodelo
merom« krstko premirje, še -e ne nererjem osiroms "Jesdmm. Is-	in korist, »aroda služijo vladajo- Jt.kovnega vprašanj* v Avstriji ji saelepljenoeti leta 184*-*. pod	vanj. tako velike in važne, v sve-
"rede razmer* v r.ov, Kvropi he med hrvaške«, in .rbskega Jezi-	čemu .i.temu. Te smem. četudi L smislu enakih pravic in enako-,banom Jelsei/en, reševali babe-	tovni -Tid.rCi interesirsne nc
podlagi pravičnih na.VI. ki bi ^n^Ji^tem, da reWJo Hrvatje	nosi krinko OjUvnoeti. ie^pa ^|prtn>0Btl in rnnima jr pmh(lon, l>ur|ko d|n-t|lj4, proti rt5Vo|ucio.	^ k.l0r so Ze
|M| sedovoljils naro» lo odpr. .A^no_ l.tin.ko, Srbi r^^^^nj ^ noM* ui	sehtove ln leti torej v nami,,, Dunajčan..... in ilmlja države. In če tudi vemo, <U »o po
^	livli€n,krnv il,Ur«,w proletariate: rom : ko je bila revolucijapo- sameanoati. ki jih bo obeegal mi-
nevI v "	.	, no i	t ^ *	^ ^ r,,nikih armn'1 ~ v krvi " «vni p.kt, odvisne od mnogih
nevi, v srej Kvrnpe s%tokrstično kreteni skupnosti, ki ie uteme *
kakm v ksksm deleli, ki se nikdar Uw>t na ,p|(|4ni #n§ki ^ djrckl
vils kričeče n.sprotjs >•» s te. mnoa eirllAo piseve. x z roke xa nove vojne. (M mo*nr.i- Ako bl odločevsl ssm jezik, bl šegs diktiran mir, ob katerem U bilo sinstreti Jutroslovsne |e «|M 1 rm.goK.tee izkoiistil ua«Hlu<s(li ne« z. en nsrvd s različnimi tli., sv oje s« itološajs na fckndo i»r«»n»a« lekti, brei obsirs ns to, ds int. g.nih delov, bi zapustil' v srrib vsak trk dialektov evo|o liters-1 porašenih šuvatvo poniianja in turo.
ni imela ustave.	n,	pr-vW katclT ^ ^
■h.jzgovorueje p^triuje to dej podobni privilegiji v drž.vi in de-
perl. Mi odstranjeni . . . .t '
stvo nemoč ev.trij«krge
st mr
dušena. m\ pa dobili — po bridko \ faktorjev, na katere nimlP<> vpli-ssrksstičuih bot^laj, zgodovinar vs, m* vendar ueojsnto prositi konja—za nagrado to, kar so dobili gres Zedinjenih dršav, da v«amc Madjari za kazen j Najtemnejši to načelno izjavo na znanje in ee. absolutizem.	• če pride praktična prilika sa to,-o-
), kolikor bodo le razmetale. Ker ne morejo Ju-■ v Evropi svobodno počutimo mi dolinoat. da na-10 preko reprezeniantov te v kateri aedaj Živimo iu v učimo svoje rojake, da naj ejo nje dostojni državljani, [i bodo aklepali mir, aspira-tih, med katerimi smo bili katerimi amo živeli, iu jih puatili za aabo. ko amo B morja odaelili v novo dodelamo tukaj za svoj za ideale človeštvu in
presnemu odboru, ki nam rolil, da izneaemo pred njim [mudi, in častitemu poslan-rer Londonu, ki je poaredo-mogočnoet, izreka najsrč-»hvalo
Glavni odbor lugoslovaiutke Socialistične Zveze.
črnih vekov.
Spisal Mqpte Carlo.
elabiči z ribjim plenom na hrbtih* Vsem je bila opaaiti neka pritajena bojazen na obrazih. Bili ao v strahu, da se kteri ne nsjde v njih rodu, ki miali, da je pop.goljuf in slepar, ne pa hlapec nevidnega duha.
V onih čaaih ao družinske matere imele veliko manj opravka in skrbi za pripravo jedi kot danes. Na ognju opražene ribe ali - kos koštrunovega mesa ali pa druge divjačine opražene na ražnju ao obsegale navadno cel obed. Za vsakdanjo pijačo je bilo vino, katerega je morala tudi družinska mati deliti v glinastih skodelicah okoli ognja sedečim člane m rodu. Bila je velika pregreha v oni dobi, ako bi kateri član sam natočil vino iz vrča; izvzeti je bil lo pop, kateremu ni nikdo vina delil. Iz tega še dandanašnji izvira njihova slast do vinske kaplje.
SolnČna pot do večernega počivališča bila je komaj še en komolec dolga in ljudstvo je že'povii-lo svoio borno večerio. V tem -ao
vidni duh je le navadna eleparija. Prepovedovali ao nam piti prosto vino. Rekli so, da popom mora biti vino merjeno kot vaeui drugim. S silo ao nas gonili k vsakdanjim deioui, češ, da tudi mi moramo čuvati koze iu ovce na atepi, obilci lovati polja ali preskrbi jati starec in bolnike s hrano. In morali smo jih alušati, ker bilo bi po nea. Grozili ao natu s am rt j o na kolu. — _ v onem ea*u je bilo naiu nemogoče na samem iu nemoteno občevati s Kajrakadajem. Večkrat ae je dogodilo, da jc bil avečenik na stepi za kozami ali je moral opravljati delo ua polju in 08taviti je moral aamega Kaj-rakadaja v hiši( pri teui je pokazal s pratom na malčkov kip.) Večkrat ae je dogodilo, da ae j« hotel podneva posvetovati z menoj, ali mene ni bilo in duh njegov je moral umolkniti in aaman plavati nazaj v "Nakaljiuo" naročje v svete ograjo.
KOnečuo se je tudi on naveličal
me obiakovati po dnevu. Zskajf
ie dalo tuiutam nekaj eud-
d njegn izsiliti. — je popu čudež dobro obne-itil se je vselej mastno pla-svoj posel. Polagoma so tudi žgalne daritve, kar nosilo po več od sto čiste-»ička. Sicer se je ljudatvo ipiralo ti novi odredbi, ker ^ni dobi, se je zdelo nekte-imiseluo zažigati koštrune dvoparklježe nevidnemu dar. S strahom se je dalo časih uinogo doseči.
v izmišljena bitja začela riti in pridobivati nove pri-oni davno minuli dobi, trgovina pričela s čudeži, li pop vazbobnal med solnč-Khodom svojim rodovom,yda zahajajočim solneem pojiti med svojim iu njihovim S tem je hotel reči, d« ■i čudež, s katerim se vse-ni nevidni duh potrdi same-oziroma da se toliko pola pride osebno med nje v krasnega ptiča. Rekel je, Iv le pičieo onih del, ki so le bogu, ne pa priproste-iveku. Pozabil pa ni ob kon-ilati: "Gorje, gorje onemu nem celemu rodu. ako bi se tateri med vami, ki In d void čudom božjih del. Hinoč->č v spanju mi je zabičal, de uničil celi rod. "Pri zad-»esedah ao se vsi poslušalci po celem životu iz strahu lalikovo jezo in se razšli po za svojim vsakdanjim o-|otlU. Nekteri so odšli za koti drugo živino, čvrsti in na polja, starčki iu ljudje ^iiega zdravja šil so k reki rilie.
se tudi nekoliko očedili, roke in noge okopali, ker vže v oni dobi je bilo src uiotno prisostvovati božjim obredom z blatom na rokah ali nogah. Pred popovo kočo so se že zbirale prve gruče, in nestrpno čakale, kedaj se odpahnejo duri. Mlade deklice in starejša dokleta so prišle v nekakšni procesiji. Bile so lepo okinčane z raznovrstnim cvetjem, ki so ga vplele v svoje dolge kite. Človeku se je videlo, kot da se cela vrtna gredica pomika sem gori po potu. Fantje in možje so njim napravili prostor, nakar so ae razdelile pred vhodom v popovo kočo. Ravno so dokončale zadnjo kitico nekega malikovega speva, ko sc duri od-pro in se pokaže mod njimi Kar-filj, njihov pop. Dal je z roko znamenje*; takoj st> se odzvali štirje krepki mladeniči in zginili ao za njim med durmi. Trenutek za tem so sc že. mladeniči povrnili z nosili, narejenimi iz dveh drogov, na katerih so veličastveno in ponosno nesli kip malika. Podoba je bi la narejena iz blata in sedela je a prekrižanimi nogami na nekakem podstavku. Glavo inel je veliko kot zrela buča, nos podoben Črevljarakemu kopitu, oči mu ni bilo videti, ker je imel zaprte.
jc božanstvo f Kako se belina ob seti vidi! iiočeš no-i ji pridružiti po vsej ^i zasluženo ime veletrgovi-Ogromnimi dobički, »rvo jo nastala vera, zatem istvarila svoj simbol, to jo oziroma malika. In Člani ivnih ver, ki so se pečali s dom, to je, da so trosili ivadnim ljudstvom različne točnosti o svojem simbolizi bogu, so vedno razkošno Ako je bil malikov učenik prebrisane glave in že od a, podvržen bolim in Črnini ram, mu nikoli ni bilo treba pomanjkanja. Ob prie.etku 5ga razvoja je vsak rod i rojega boga - malika. Da so Kino v tesni zvezi in dob-»orazuuiu z nevidnimi bitji, (li svojega zastopnika, ki je reda vselej oni, ki jo bil naj prebrisan in slepurstvu pod izmed celega rodu. Da si je ^ral življenje brez muk in ijenost svojega rodu, je mo li vstvarjati čudeže, ki so ali edino sitnosti, ker ljud-se kmalu naveličaloJHMT ravljice o svojem bogu, ako Vsaj soditi je bilo da niso bile nič
manjše kot dva kokošja jajca.
Sploh bi rekel, da je bil oni ma-lik podoben možu iz snega. Tik za nosili sc je ylekel pop, katerega sc ni videlo. Pokrit je bil docela v neko vrečo, narejeno iz raznovrstnih živalskih kož; na vrhu, kjer bi morala tičati glava, jc imel pritrjen velik Sop ptičjega perja, do ga je v resnici delalo jako smešnega, ali za one čase veličastnega. Tik za popom so korakale mladenke. Metale so v ospredje diše-še cvetje, ki so ga druga drugi pulile iz las. Njim so sledili fantje, potem možje ln precej v ozadju korakale so ženice z otroci. Spevi psalmov posvečeni nevidnemu duhu so odmevali daleč do večernega neba, dokler ae ni sprevod u-stavil na neki ravnici pred vasjo. V sredini ravnice je bMo kakih "šest štirjaških čevljev široko in nekako tri čevlje visoko sezidano ognjišče, ki so inu rek;i oltar daritve. Deset čevljev v ozadju je stal pokoncu kakih osemnajst čevljev visoki kol, ki je ob vrhu imel pritrjeno palieo napocez. Drugih posebnosti ni bilo opaziti nikjer na okoli, kot večerno aolnce je ravno pričelo poljubljati prag večnega horizonta.
Dospeli so tik allarja iu položili nalahko malikov kip ua zemljo, tako, da je bil z obrazom obrnjen na ognjišče; oni kol so postavili v ozadje. V tem sc je pop privlekel v ospredje k ognjišču, kateremu sc je svečano priklonil, nakar se je obrnil in zaukazal gospodujoče: "Ogenj!" Ne mah ao bili v ospredju štirje možje, obloženi z drvnii. in dve ženi ribjim oljem v vrčih. Duhoven Karfilj ae Je odmaknil In v hipu
JgpNOTB
je obstal na koncu palice, ki je bi-1 govorečo papigo, ki nieo živele v la pritrjena napočez ob vrhu kola mrzlem Mendralakeiu gorovju. in Imel je dolu zakrivljen kljun, o ao bile tedanjim rodovom 4>ravo det je bil s zelenim, rudnim in še čudo bošK ker navsdni ptl^l-pev, a troje drugih vrst perjem. Trope ei ne govorijo Resniea je, da se taje so navzoči vprli svoje oči v j ulični čude! ue more več odigrati malika v ptičji podobi. Vaak tre- v današnjih dneh, ker še pri se-nutek ao pričakovali najhujšega inem poakuau bi al opekli roke ti-— ln glej, oj čudo božje, ptič go-lati, ki bi kaj takega nameravali, vori . . .! Ni več dvorna o Kajra Sedanji alulabuiki rssllčnih bo kadaju. Slava njemu ^n vaa čast j gov poaluševatl ae morejo bolj Kerfilju — svetec je šiv! . . . praktičnih »redetev ln pri teiu u-"Pozor! Hog bode govoril." ae pottevati tudi ljudako izobrazim.
je oglasil pop iu nsatala je grobna tihbta:
"Torej! .. ,:;Hs. ha---
Jaz sem tuksj! Vaš bog Kajiaka-daj!"
Ljudatvo je trepetalo, modro valo ln tolmačilo božjo prikazen po avoje: "Ni več dvoma, nemogoče je dvomiti! Kedaj je še kdo is med nas slišal ptiča govoriti —-
ker drugače bi ae blainirali, kar se tudi vaelej sgodi ob čudežnih sezonah; Le v toliko utoramo vzeti v poštev ulične dorrodljaje in umazane barentije is davno minulih dob, da je pričela nekoč ribel teči'*sedanjim mogočnim eer'ive-nim t matom. In posledica temu jc, da še dandsjiašuji l.udaki sloji v srcu nosijo Živo vero v alične čudeže, ki ao se godili pred tisoč ali
— f Bog ai pridrži pravico, da solx » , . 4 .,, . -prikaže v katerikoli podobi se n,u|ic ^'t0 ,U W ? Ver" 1,1 frnl zljubi. Torej da, prišel je, da - poHel v huJnem cvetju'
sc
toč, da mora na samem v ri pričakovati solnčiiegs sa-V resnici jc pa sveti mož le-»mote no študiral porfrefoueti i vceeniega čudeža, tako, bode brez atrahu Izvesti ču-Kje. Ako se mu stvar K po ne
je zapohuil duri v svoji hi- so bila drva zložena ne žgeliiieo,
kiso oni ženi polili z ribjim oljeui, da ao drva takoj pričela cvrčati. S a/(al je mir lil tlhota ua okolu In pop se je poatsvil tik ol» strani malikovega kipa iu slovesno pričel svoj govor;
"Gorje je sedsj onim, ki so . povrniti bi se moral naaaj{|NUj|| prj )<mj v ,w|ne! Gorje o-i in *lveti |m,steno, ker ps je f|j(|J> kJ ^ jjh ^.j, vo|j f tiXfrA >opu nemogoče.	j plodil, isto tsko nič dobrege ee
je aolnec bilo še komaj dva tudi onim ne godi. katere sta med es oddaljeno od svojegs ved in volk rsstrgsls v prelszlh iliv s, prieeli ao se pastirji Verovali niso v Kajiaki laja, /oito li proti domu a čredami, jih Je doletda zaslužena ktzen so zop< i urnih nog hiteli k Pnsmchovali so se nam in ču«la s domovom. Navzgor po polnim bogovom. Rekli ao netn ta so h vračali starčki m Vi ste goljufi, sleparji, in val oe-
--Ker me nikoli ni dobil do-
ma, ker sem moral delati zase, da se preživim. Nato me je pričel obiskovati ponoči v spanju. Pomislite koliko Irtvovanje in ponižanje je to bilo za vsemogočnega Kajrakadaja! Ni 11 to bilo naravnost nekaj mukotrpnega zanj, da je moral v temni noči zapustiti svote ograje in plavati preko hribov in dola, po katerih so v temnih nočeh skrite ueštevilne zveri t Pomislite, ako bi ao na potu upehal od napornega pota in padel bi v temni noči naravnost zveri v
žrelo.---Lahko si mislite,
kaj bi se z njim zgodilof ..."
Vsem uavzočiin so 8e lasje zje-žili od strahu in zavladala je med njimi nekaka nemirnost. V tem času so bila polenu na žgalnici že skoro do cela pogorela, ie malo višnjevega dima sc je še dvigalo iz žarečega oglja. Karfilj, pop, ao je odkašljal in jc nadaljeval:
"Kaj ne požrle bi ga----
gorje meni in vred »menoj tudi vaiu, ker Nakalja bi se strašno maščevala nad nami. Kače bi nam izpile oči v spanju, duše naše hi se spremenile v zmajeve mačke, ki bi jih Nakalja hranila z obrab)je
nimi biči.---Da. in tukaj
med vami lahko s prstom poka žem na grešnike, kateri bi vsemogočnemu Ksjrakadaju s koTbm nos odbili za vrč vina. Ali bog i-nia veliko srce, ki jo polno neprimernega odpuščanja za skesane grešnike. Nocoj so bodo aolnce v drugič skrilo za goro grešnega Tarnjabskega rodu, in kot vam je znano, nebo je bilo čisto kot ribje oko in posuto z brezštevilnimi .nebeškimi lučmi. Trirepa zvezda boginjo Nukalje je že bila prehodila osemnajst komolcev svoje poti, ko je nekdo v spanju potrkal ua moje okno. Ko se zbudim, vprašani, kedo je: živ ali mrtev? Nekdo mi odgovori: Jaz sem, tvoj bog, Kajrakadaj. Pogledam k o-knu, odkoder je prihajal glas iu zagledam boga v ptičji podobi. Odprl sem mu takoj okno iu bog ae je naaelil v moji hiši ... Vi grešniki niste vredni gledati milosti ji vega duha v vsej njegovi popolnosti. Ali nocoj je še ura in čas za poboljšanjc in pokoro, sicer vas doleti kazen l>ožja, ki je neizogibna. Zadnjič vas nocoj rotim pri zahajajočem solne u, ds spoštujete Kajrakadaja, njegove i svečenike iu njih besede naj vam bodo kot v kamen vsekana resniea. Dovolj se je Že krivico delalo
I njemu iu nam, iu če jc vreča polna, se odveže. Kadi zaničevanja dvorov nebeških in drugih grehov, ki ao vpili naravnost pred sodnji stol, ponižal se 'je moj in
I vaš bog s tem, da ae je včlovečil
j in poaetil ognjuaeno zemljo v podobi ptiča, ker pravega boga v njegovi kraaul lepoti, vi grešniki niate vredni gledati."
Vsi navzoči ao bili do cela po ■ piirjcnf Iu vsak je sebe imel za največjega grešnika. H solzami v i očeh so obljubili pokoro Imgu bil Karfilju, učencu gospodovemu.'
V tem je pop akrbno pazil akozi male luknjice v kožuhastl vreči in |videl je, kako ogromen .tis jo na-|| pravi! njegov govor na poelušalee In končel je z zmagovitim Iu gromkim glasom t
•	'I
"Kakor srni lekel, da ee je ve-' j liki duh včlovečil. lo |e neizpodbitna resniea, ki jo potrdim z nje- j govo prisotnostjo. Za svoje krivo verstvo pa naj both vsakdo sem odgovoren. Amen "
Razpela ee je vreče v ospredju,) v katero je bil pop skrit in gl< j, čudo . . . IzlHel je It nje kresen ^ i ptle, ki se je dvignil ns kol v 0» sadju žgslnega ognjišča Pmmstio
prepričamo o njegovi resničnoati, da enkrat zi» vselej potrdi početje
njegovih 8veeeuikov, ki naj ae smatra njemu najbližuje. Rog se je prikazal nfcm, da jih ue silimo k opravljanju vnakdanjih del. Vino naj ai sami delijo. Iu nas o-pozarja, da darujemo več v žgalne namene, kdor bode snolnjevul njihove zapovedi, ne bode mu dob gočasno v večni ograji. Nasprotno ae bo kesal sleherni, čigar delovanje se ne bode strinjalo z njegovimi zapovedmi in njihovimi odredbami." Tako je ljuda\vo modrovalo in sodilo, uiejtem jo )>a ptič odletol popu pod kožuhasto vrečo. Bilo je konec čudeža in nikjer ni bilo več dvoma o bogu. Od daleč ao ženiee stezalo roko, da bi se dotaknile popovega kožuha. Možje so se mu pa klanjali, češ, zakaj se no bi, saj jo živ svetnik, enak je skoraj Kajrakadoju.
Zopet so se zbrali štirje krepki mladeniči iu slovesno odnesli ma-like v kip v svečeniku vo kočo. Svečano eo postavili kip v kot in ae spoštljivo poslovili od božjega namestnika.
Isto noč še dolgo niso mogli zaspati v selu, venomer jim je brenčal po ušesih svarilni božji glas.
Ko je zopet trirepa svezda prehodile* pobwieo svoje poti. videli smo JCarfilja iti okolu njegove hišo iu skrbno je pregledul vsak kotiček, iato tako obstal jc še med durmi in puzuo poslušal, kuj sc godi v soseščini. AH nič novegs ni bilo, vladal je nud kcIoiii polnočni mir. Zapahnil je vrata za seboj in zagrnil okna. Vzel je v roke iz kamna izhrušeno sekirico, o-gledoval jo je nekaj časa, naposled se mu j< zdela sposobna za izvršiti njegovo nakano, ftel jo nazaj v spalnico, kjer je ptič — bog čepel na glavi kipa Kajrakadaja. Videlo se je, kako jo prijel ptiča v roko in sveča na stolu jc kszafk z vgibom sence ua steni, da je zopot šel v kuhinjo a ptičem-bogoui v rokah. Culo se jo njegovo pritajeno mrmranje ter objed-nem čul ee jt ptičev glas: Jaz som vaš bog, Kajrakudaj-- Jaz sem vaš bog, KajraUidaj — —" Zamahr4! jc pop s sekirico iu padla je ptičeva glava ua vlažna tla. "Koristna si mi bile dovolj", je Karfilj rekel sam sebi. "ali lahko bi mi tudi nadležna postala. Torej slava tvojemu spominu in celem rtwhi papige----"
Omeniti je treba , da si jo pop Karfilj nawkrivoma izposloval go-
Psynk nfpdnlžkp
ItuipCy 111 Cllllllll----
- stažbe.
Gl. upravni odbor razpisuje službo za drugega urednika pri dnevniku z moicčno plačo $95.
Tozadevne ponudbe ae luhku pošljejo vsakemu Članu gl. upravnega odbore, tudi onim, ki bivajo izvoli Chieaga, ki jih potom pošljejo gl. tajniku S. N. P. J, V dokaz sposobnosti usj ae ponudbi priloži kratek opis njih dosedanjega delovanja v časnikarstvu. Kompetenti naj navedejo za ku* teri list so pisali, koliko časa ao pisali in kaj so pisali: članke, razprave, vesti, črtico itd. Sprejme se le samostojnega delavca, ki pa
mora biti član S. N. P. J.
•
Kompetenti, ki ao nočejo obrniti do gl. upravnih odbornikov, lahko svoje ponudbo pošljejo gl, tajniku br. John Verderbarju, 2708 So. l*wndalo Ave, Chicago, III. Naalovi vseh gl. upravnih od-borpikov so na poti strani v "Glasilu."
Ponudbe morajo biti dopoalsnc do 1, aprila t. l.( kasnejših po-uudb se ue v pošte va.
URBDNHTV* D0P08LANE KNJIGE IN MB8R6NIKI .
Oaa, mesečnik za poduk, izobrazbo iu luipredvk, prinaša sledečo vsebino: Zastarelost vodstva ua-ših podpornih orgauiaacij. — Teš-ko arcc. • - Naše časopisje, našo lastne alike. — Kdo al ti, deklies,
—	Ljubezen v puščavi. Devica.
—	Iz aatronoiuije. — ls geologije.
—	Počitek. — Umetna kokoajere« ja. t Po vojaki. »- Vojna posojila in drugo. -- Zs domovino jo padel. — Glasi iz domovine. — Dragocena o-ratuica. Božič 1915. — Odkod iiuauio številke"? • Kadar je človek mrtev. — Milu ob vodi. — Ali ao operacijo novnrnet
—	Človeško telo je 'ira, — Pravil« no aalivauje roš.
Reports on the violation of the rights of nations and of the laws and o ustom* of war in Belgium. Mehko vezane kujigs, obsegajoča 148 strani. V nji so naštete grozoto vojne iu ponstisnenl so Itvlečkl is pastirskih pisem ksrdinsls Mer-cierje<t Uvod, ki oliscgs M at rani, je spiasl M. .1. Van Don lleuval. mi u istrski predsednik	\
The Navy League unmasked. Peace propaganda Investigation hearings before the Committee on Rule! The world wide war trust. Tri hrošurlec, ki se bsvljo s oho-roševalnim pripravljanjem.
PIRIHE
n mili Vtlikenoč P*ill|«|t rt|aU n)ra|e v dcBir|l
dsuti )k>ftlj«tiio v itaru itoinovlnoi
Zu Mflt< —
i«
a	kroa|/.h
l.ftS— tO	•«
sje— i a	«« " a.oo-- ao
" :».?&— »a	•«
4.40— no	•<
•• ft.10— .IA	• •
a.so— 40	" o.ao— 4a «• 7.is— ao
•« f.sfl—- aa	m •»
41 s.flo— eo	" "
♦< S.jio— «a	«• «
• • u, tsi— to	•< m
•• 10.00— ta	"
" 11 .:»o— so	•« ••
M.0O N!\	" "
" 1s.t0—.00	« «• la.tw—ioo ♦
AMBEIKANSKI
lA.aO—110 krtin
1S.70— ttfo	"
l s.io—i ao	**
1S.A0—140	"
UOJSO—1A0	"
a«.mi-tso	•«
sa.To—ito	••
0A.10—iso	**
IMlUl90	"
st.so—-km)	"
ai.TA—aAo	••
4i,Ao—aoo	««
4s.A(V—590	M
AA.aA-~400	«
H,BO m	''
ItM.UA—AOO	"
PT.00—tisi	"
110. T A—800	"
iat.ao-1000	" ,
*
ILOVIMIO
tooe B. OSisese »t., Jolut, miaeis.
38 odstotkov več dobička.
tli k o se glual poročilu |H>ljeilrlnk egn .1eparlei»i®iita xilniaealliilraav o kmetijskih pridelkih aa kmetijah v goreajem delu wimeoiisisa. %a uri merjauje mi vssli »re.lnost |>rl«i#lks na •»»••«• skru v ilrftavah north da kota, hoiith dakota, nobrsska, ksuna«, oklshoms is tena«, in bieer o«i kurilne, ovil, ideale«, jermena, rki in »ess, hovpra^sn vreiinost leh te stih pri<i«iiiov na viuikvin akru j* kiissaia v iuimiovssih amilerih draavsh ST0.2S — sa Wlsoonala pa j« porprotea vradnost »tst.rlh urld«lki>v aa
vttja, kakor v esMAJanlh irtsvak.
ilorikoit si lioiil ilraavi jo m u<>'„ Vsiii nuiIIniii v
]
vsako« akru 1100.17, aU aa SI
najvilja v rotili o«! teh prhioikov v kalohkoii uitjs, kakor pa ns aali »osilji, kutoro
' OOBBMJIM WISOOVSIWU, V ''DOMOVINI OSTIUM".
Te kouiijo Vsiii proiisino p« nolo niski reni ali veliko eeneio, knkiir hi ihorhii piškoti ms mik je drugje: kjer mi pridelki veliko mmijti, mi vam torn f |mimiidimo niitko eons in vsm ohljiihlmo sm*w iftmluljiibno	ds
loiiro uatnnuvlt« na tem novem uteniljltfu, (or Va« poMlavlmo us pravo
orldi
treim ns novo s^iti (Mdjodeislvs. Solo, lerkve is dvorsno{
pol do nemiviMHisiti In avolwde. Tulili doike, katere iiodete hoteli tukaj
j« poilovlije ufodno na trideloVNti,!
(iiavna holomiiea iielje arodi pi 1'uit* takoj |mi k n ji alee, v katerih (»odele doliiii
lini
Mit*,
marije,	.....
piti. n'a«elniki dobi
va« ph-
tako tla ae vam no imd« uraue, itd. ao v idi reko to semljo. dulirl trgi is dobro ito«robno in/or-iilania rojakov, kateri ao od uaa ku iloio v idiftiui loaiie luduatrijo a
i orl-v f m o

kakor tudi movilna nshvalna iiiams rojakov aaelniki doldio »ri uai tudi delo v biillul i in e m o plato. tudi irmatimo vsakMOS po A do 10 akrov ter po«tu hi*o poeenl, pri /emur /ara^uiiumo aawm toliko, kolikor ataoo inatorijal, tako ds jo vaakemu saaigursn obatoj ke takoj a po4etka. obiakavsleein jo ua ruk|»olago tudi brorpia^eo vo*, iu kodor kupi od uaa so akrov uli ve*, dold povrnjeno vm tvoje vovuo atruike.
Edward Hines Farm Land Co.
J. STONICH in J. GESCHEL (Slovenski oddelek)
2»n SOUTH UOUAtf A VIKU ■	OHIOAOO, ILLINOIS
USTANOV. LETO 1S52.
KAPITAL IN PREBITEK NAD $0,000,000.00.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURGHU, PA. Pošiljs sedej s garancijo
100 Kron za >13.50
v stari krsj; večje s neake pa po ie nižjih cenah, ter pilite po iste na:
First-Second National Bank
Of PfTTftBUKGIL nas lastni dom. C^totf FHtl t Wocd SU^ Fltlsfciirjkf Pi
>NE PODPORNE JEDNOTE
—	Privatni bankir Henry J.
Schnitser, 141, Washington 81. New York, sprejme slovenskega mladeniča v sluibo, ki j« zmoš«*n al o venske korespondence. IVošnjo naj pošlje lastnoročno spissno v slovenskem jeziku. Glavni zahtevi ata poštenost in dober znašaj. Znanje angleščine ni potrebno.
—	S premogovnega polja. V državah So Dakota. Minnesota in Montana primanjkuje premoga, te m u ao krivi viharii s sneženimi zameti* ki ovirajo ielezniški promet, in pomanjkanje železniških vos.
Baroni trdega premoga ao dobre volje in si veselja mane jo roke. Veliki hribi premogs, ki ao bili odklonjeni vsled slabe kakovost i, ae znižujejo. Zdaj gre U pre mo« v denar.
GLASILO
famuiuwod« "POUR VANG
LISTNICA UPRAVNlftTVA.
Cenjeni bratje tajniki in eeetre tajniee, kakor tndi posamezni čla-si in naročniki, naj blagovolijo
MŠlIJstl VM aprWMIPb* w»almr<ry
članov in članic, kakor tndi naslova novo sprejetih Članov in čla-tie in ravnotako imena in naslove izobčenih, črtanih in odstoplib članov in članie, upravništvu 'Glasila,'' da ep naalovnik pravilno uredi in ne bo pozneje nepo rebnega zabavljanja. Blagovolite to tipoštovstf.
Proda ae 40 akrov obsežna far rna, dobra zamlja in usodna pry lika, lo tH mil* dO fclezuiške postaje. 30 akrov je izčiščenega in jmaejana je detelja in trava, 10 akrov je pa gojzda Nova biša,j »podaj je sezidsna klet. hlevi, se- { nik in druga potrebna poslopja J »o dobjro v reje na. Pred hišo je vrt p^asjen a zadnim drevjem. Proda,m tudi 10 glav goveje živine, 1 konj, 1 eta m avinja, 20 ko-koši, 2 voza, m ni, 10 ton aena, 1000 čevljev leaa. atroj za emeta-no, šivalni atroj in aploh vae pohištvo je na prodaj. Cenavsemu akupaj je $2 600.00. Plačati Ukoj pri nakupu je treba le $1.000, za drugo pa počakam po dogovoru. Za natančnejša pojaanila pišite lastniku posestva.
ML A. KLEMEN0HI0H,
Willard, Wis. (Clark County). --(Adrartieamcnt.)
Prva in adina Slav
šola. Padntejo
in
Rojaki
do
«119 8t CUir Ava.,
STENSKI KOLEDAR
k LETO 1916. '
s vaako štatuljo Partola, aH dru-! gih zdravil is svetovno anana la-Urne PARTOS.
aa čiatanja krvi in
.$L0O
Ne prezrite
Prodajam Columbia grafofoae, ter aloveaeke ka dragejastfne pleUa. Iel©-tako are, veritiee, ter rasaovrstoe zlat aiae ia eeebraiae.	*
Oaae ia /lanS. N. P. J. epazar jem poeobae aa tlčae izdelane pvstaae »n obeeke S znakom 8. N. P. J. PUite po cenik.
T1W J.
NAZNANILO.
Vsem cenjenim slovenaki m društvom in vaetn našim odjema Ireni, želimo tem potom naznaniti, da bodemo še uadalje vestno in točno postre/U vsem od jemal eem ravnotako kot amo do sedaj. To želimo naznaniti valed tega. ker mogoče bo kateri mislil, da bode naša dobro poznana tvrdka s rrgalijami, slovenskimi trakovi, kepami in zastavami vsled smrti g. Krnil liaehuiana prenehala s poslovanjem, zatoraj želimo s tem obves-titi vse nate odjemalce, ds jim bodemo ravnotako dobro in točim postregli Še vbodoče. Upamo tudi in apeliramo, da nam ostanejo naši odjemalci še naprej naklonjeni. Najuljudnejše ae Vam pri paro-'•ajo:
OTROCI IN SOPROGA, BACH
(Advertisement.)
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
U nam ga pošlje poštni urad is starega kraja, priča vsakemu, da je denar, poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo jo podpisano'od osebo, ki ata ji poslali denar in ko ga mi dobimo som, ga h ranima sa to, da se lahko vaak pošiljalee sam prepriča o prejemu poslano vsote.
Cene pa dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO VSAKIM SLOCAJUl
PriHM li glavnice $669,672.99. HrnilM alap U,687,266.83
KASPAR^TATEB
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL1N
Partoeuogfc aoper kašelj... L00 Partocnra sopar glavobol.. L00 IHiissm balsam and powdor
soper revmatisem........2.00
Triplets it 1 aa skntni t riper 2.00 Triplets št. 2 za kronični trip
por ................... 2.00
Triplata it S soper polucijo 2.00 Triplets it 4 soper beU tok 240 PartoUsquits zoper sifilis .. 4.00
Obširna knjiga "Pot k adrav-ju" ae pošlje vsakemu bresplačno. Pisma naalavljajte na:
prodsodaik.
B. Wslkdt,
L pod p reda.
ILpodpreda. Adolpb J. Krasa,
blagajnik.
InnMlskl odLtf
Michael Zimm«. Emaaael Beraack 1 AaSea Biaak.ni ■ AIM-1 Davi* Joka Facik A. V. Geriager John C Krasa Jame* F. Stepina C R. Wslleck
AMERICAN STATE BANK
CHICAGO, T^-T-GUvnlca In prebitek .. •
$500,000.00
ODPRTO1 Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer MM ve^ druge dneve pa do 5i popoldan!
P070R! ****** n«*1«1110*4' cen kronske vredno^,
• nam je nemogoče odrediti stalno Pošiljali bodemo denar ie nadalje po najnižjih cenah tekoče vrednosti loron. Uprašajte, ali nam pa pilite za cent
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne, Diroktn* sveža a Prvo Hrvatako hranilnico in poaojilnieo t
podrsmii"*"!,
lflo — 2nd An. H«w York. a. T.
PRODAJAM
BRLO VZMD SOBflaa po.....
bodboo two fluofili po.. Tsoraroro tem »al...s sjo
Naročila js pcilaftitl gete vi
2 valaep sH ovsajam
A. W. EM ERICH
ria*a trgovlaa la i iss0s at Cflatr Ava,
(ZLBVSLAVD. OHIO.
OSLABftANA KRI
Zelo dobro znali fskt ie, da kri igra eno najvarnejših ulog v sestavi človeškega telesa, torej vsled tega ss nam zdi potrebno, da vsakteri najsi rolje pazi ns to, da se ne pokvari. To se lahko vrši s tem. da »e vzdrši prebavni del telesa čist In močsn. Kakor hitro ne opar.i najmanjši nered, rabi naj se Tritiorjevo ameriško prebavno trrenko vino. Na primer proti iz« gold slasti do jedil, emradljiveuiu i/dihanju, vrt rovom-u jed i, zaprt »tiri; nikar ne zanemarite znamenj teli bolezni. Ta zmea, ki vsm jo nudimo lu, bode vzdršala vaše prebavne organe čiste in to je podlaga za čisto in dobro kri. To zdravilo je tudi zelo priporočljivo v boleznih šelodea In Črev, nervosa, lil bolezni, ki nastanejo vsled za-prtnlee. Cena je $1.1)0. V lekarnah. •I "s. Trinjfjadelovalefl, 133.1- 1330 So. AnIiIsiiiI, Ave., (Thienirn, III.
Za hitro <kI|h>mio<" bolečin v mi-Hirali in nklrpih, iisdrgnite w< s Timer's Liniment.
(Advert Uiment. t
VAŽNO ZA AVSTRIJO
Avstrijske krone, ki ao bile pred vojno 20«/4 centa, so vsled majbnrgs izvoza avstrijskih izdelkov v Združene d precej e*n<<»je. V A/striji imajo pa šo vodno isto
NAftA TVRDKA PONUJA VAM PRILOŽNOST, DA KUPI« SEDAJ ZA SAMO
$125.00 za 1000 Kron
OD 6V,% AVSTRIJSKEGA VOJNEGA POSOJILA} Atf>l V MANJŠIH ZNESKIH PO $18.00 ZA VSAKIH 100K.
Obresti tako od dneva, ko so denar vplača v New Torku. '
NA VSAKO AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO, KI JE KUPLJENO PRI NAS, POSODIMO VSAKI OAS
to%
TRZNE VREDNOSTI.
Nstsnčiirjaa | Kljunu i In damo rade volje. Na vprtšaaja v slovenskem Jesiku bomo ilovsnsko odgovorili.
ZIMMERMANN & FORSHAY
člani New York Stock Exchange. Oddelek K.	NEW YORK	9-11 Will St
VELIKI SLOVENSKO - ANGLEŠKI TOLMAČ Knjiga obeega poleg slov., angl. alovnlee, aiov.-angl. razgovore aa vaakdajno potrebo, navodilo sa anglolko piaavo, apieovaaje angleških pičen in kako ae poetaae ameri-kasaki državljan. Vrha tega ima knjiga desdaj največ! alov.-angl. In aagl. alovar.
To je aajboljia is najbolj popolna frejfga ss prtačenjo sagloSStno la no bi asMlo biti alovenskega naselji m » ki bi to knjigo no UsoL
Knjiga tršo in okueno v platan veaana (430 strani), velja $2.00 . ia je dobiti pri
V. j. Kubdka,
N W. liftth St..
Pilite |»o eeaik
No« York, V. Y.
Hlovvnsk.bvftaSl
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Anglefti
Govorimo vse slovanske jezike.
POZOR! Kadar se nahajate v goslilni,
aahtevajte vedno dobre, sdrave ia pristne pijato, ki te aijo na atekleniei napia imported, ia to so A. Horwatow Importlrsai Brin je vac, aUvovee, Tropmovec, Omiko VI so In Kranjski OreaCec. Moja tvrdka je prva ia edin samostojna, ki importira žgane pojače in zeliiča nara» noet watovo
viMmna	JU
kriljuje vee drage pijače te vrste aa človeiko sdrarja Knvno tako Kranjeki Grenčec. Poeebno ako pijete alabe j žganje, ne bo nikdar Škodovalo, če deaete polovico ttp grenčeca veem.
A H0RWAT, 1827 W. 22nd SI. Chicago, UL
iz Kranjakega. Rojaki, zapomnite ai, da je A H* >vo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega califie rudečega vina ia is najzdravejlih zeliM ter iU>
Aka žtvlte v Chicago aMičMe Beraardeve Vianroo
...................................
1320 AKROV HOMESTEAD
Edina Slovenaka revija iahaja meaešna na 8(1 straneh in velja aa vae leto $1. — Oaa. 2711 R. Millard Ava. Chieago. III.
VSAKEMU KORISTNO. Za $.1.00 naredim vsakemu 100 pol ptaalnega papirja in 100 kuvert s vašim tiskanim imenom in naalovom; pišite po vaoree. Pošljem ga prosto. .
MIKE OEBAtBK, Box 148. VAN VOORHIS, PA.
!flfgKRRlWRIiRRRR
Proletarec
je aiuvrnakn glsailo aoeialiati^ne atrankr v Ameriki. Vaak delavee in rojak, ki a«< zanima aa soriali-i rein, bi gn tnoral redno f »tati pravo sliko socializma. Naročnina znaša $2 00 na lato, $1 00 aa pot lota Naalov: PROLETAREC 4008 W 31 at Bt
CHICAGO, ILLINOIS
AU sta ša pomislili, da imate s SVOJIM PRVIM DBtAVLJA*. SKIM PAPIRJEM ravnotako pravioo pridobiti v juknom Cola-radu 890 akrov dršavno aemljo, kakor s drugim papirjem?
Zemlja lati samo S do 6 milj od šalasniška postajo, poš8a šola in trgovino, v bližini valildh meat in rudnikov, kjsr as Vssi nudi prilika, doblU v prostem šara dalo. Zamlja ja ttata, šrsa prsi ia najboljša sa pšanioo, rš, koruzo, krompir, vaakovrstaa sadja ia vinsko trto. Dobra, zdrava voda sa nahaja IS do 8$ J ftrevljev globoko. V blišini je dovolj lasa aa ograjo, stavbe ia aa kurjavo.
Sedaj sa nudi EDINA IN ZADNJA PRILOtNOiT Si r*. naga delavoa, da ri pridobi lepo farmo in poslana samostojen. Ns obotavljajte ss pa in na gubita časa, kar lo jo edina prtttka» ko Js na razpolago drftavna zemlja sa majhen denar, ta ka bo la pošla, ja na boala mogli dobiti dragaše, kakor da plašata sanio visoka oena. SEDAJ ZNAŠAJO VSI STBOiKI. TO Ji. ZA NASELITEV, UKADNO VKNJIŽBO OI MERJENJEI SAMO
$185.00
Ta ivota mora biU plašana takoj, toda s tam ja pa tndi Is vsa plašamo in nlmals ai inar draasga plašatt. OpravM a pošteno tvrdko, katero namen ja, pomagati rinit ds i stojnostL Ako pišals. prOaštla snamko a ja najbolje, da pridala takoj osobno.
FRANK CHANCHER CO.
boom a. tea« cinme sr.
linijske ss6dk6 ujflMjii kakarsstl z zaakea SJ.P.J,
Ivo jo viol pa 8 la lOo — isšolajo p«
IMk oš aMoae evole gre e t* ssrvai food K N. P. Al as saroMla so ovršajajo pe O. O. D. NaroM so aa aaaj kol 1S00 emedh po 8o sH 888 po 18o.
Poipteajle iimali la bvaMke podjeljel
John Bresk var
Ava. N. Si,
Ako N vile Uvea Chieago ia si ieU*e aarotttl vUo, igaaja alWwklakji ptiSt* pe sol eeaik (kaUlog). Poeebno: Pravi "Troters ByeT\ aUvovee 11 i trse ta bole šeoaaSe la importiraao viae. Pilite oloveaako. *
Dapt Z. 1903 Blue Island Ava., CHICAGO, HI
Frank Stonlcli
brad slatarjev JseOba la Jehna Stoaleka, oe priperola eaajeaim rojakem
Kadar potrebujeta all kapnjete alataiao a. pr. an kvottw IIA, eo obrano aaaae, ker bode t e dobili blago prvo viola
vsa oAAAjrrxnANOt
▼ salagt imam aaaka, prataae, priveske, broike rasaih jedaot la svea.
K -
eoa, okxoaoo, xlldtois
■ o Mi Slpk^SC A T4-00 Waehlastoa
Edina Slovenska Tvrdka
__ _	lastsvc, re|sll|e, zaske, kspe, pešale, la vse patrebšiiae is drsšt. htlfi
Kmil KaCsI WlJiBl !	M* vrat*. C««« niake. Slovenaka eeaik« p »lil j—i« eeetaaj.
U0T u. KaaBa ohi««^ m F' ker2e' *»" So- MOlarS Avenae. Chicago, lil
**. *
I Nilvetji slovanska tiskaras v Amerfld |e
•—Narodna Tiskarna
Mi tiakamo v slovenskem, hrvaškem, alovaškom. deškem, poliskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jesiku. Nafta posebnost so tiskovine sa društvo in trgovce. • -"GLASILO" se tiska v naši tiskani.