r_.
u
GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH
Številka 1
Leto: VI
April 1984
Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah
VSEBINA
Stran 3 — Boris Kidrič
Stran 4 — Prizadevanja v kmetijstvu
Stran 5 — Invalidski kotiček
Stran 6 — Mladinsko
prostovoljno delo
Stran 7 — MPZ Kozje
Stran 8 — 30 let
Radia Šmarje
Stran 9 — Razpis štipendij
Čestitamo dan OF in
Praznik dela 1. maj
Moč ljudi-naša moč
Izročilo osvobodilne fronte in sporočilo gibanja, ki je izbojevalo delu njegovo vrednost, nista le slavna preteklost, vredna občudovanja. To sta veliki dejanji, iz katerih črpamo svojo moč in trdnost. Na enkratni revolucionarni poti osvobodilne fronte se vedno znova učimo in gradimo temelje nadaljnjemu razvoju, ker je zrasla v najtežjih dneh in izpričuje ponos, trpljenje, kljubovanje in zmago ljudskih množic. Je porok naše srečne prihodnosti, osnova, iz katere raste družbeni napredek. Zgodovinske izkušnje so torej dokaz, da smo vedno uspešno premagali vse težave, če so se v (odpravo problemov in uresničevanje nalog vključevali vsi delovni ljudje. Na takih izhodiščih moramo graditi tudi danes. Boj .za gospodarski in kulturni napredek, vsi pomembni dosežki so ibili in so povezani z zaupanjem v ljudi, z njihovo organiziranostjo in ustvarjalnostjo. Akcijska enotnost je tista, zaradi katere krepimo socialistično zvezo kot fronto socialističnih sil, z zaupanjem v naš politični sistem in zvezo komunistov.
Na nas pritiskajo številne gospodarske težave. V odpravo le-teh se moramo vključevati vsi — vsak posameznik po svojih zmogljivostih in sposobnostih. Kajti le v nas samih sta tista energija in sposobnost, ki se moreta zoperstaviti že tolikokrat izpovedanim in občutenim problemom, Vsakdo mora prevzeti svoj del bremena in ga ne sme preložiti na nikogar drugega. Najbrž že dolgo nismo toliko kakor zadnje čase govorili o tem, da morajo boljše gospodarjenje, racionalno trošenje, večja disciplina in kvalitetnejše odločanje postati skrb, odgovornost in ravnanje slehernega izmed nas. Morda nas včasih že kar malce navdaja nestrpnost, ko skušamo vse tisto, za kar smo se dogovorili, spraviti v resničnost. Resda se pri realizaciji zastavljenih nalog srečujemo z ovirami, resda ise nam včasih zazdi, da prepočasi dosegamo zasnovane cilje in smo zaradi tega nezadovoljni. Toda mar niso takšna nihanja sestavni del življenja?! Nenehno hitenje, padci, dvomi, uspehi, razočaranja... To vsakodnevno učenje in nabiranje izkušenj daje nova spoznanja, ki nas ženejo naprej in pomenijo večji smelejši korak, ki v nas utrjuje samozaupanje in prepričanje, da bo naslednji dan takšen, kakršnega smo si začrtali.
In ker smo na našem področju ljudje, ki zaupamo vase, v lastno poštenje in delo, se nam ni bati za jutrišnji dan. Ljudje na Kozjanskem so ob neradodarnem življenju v preteklosti z za-
upanjem v lastne sile, z lastno vztrajnostjo dokazali, da je to res.
Danes lahko is ponosom vsakomur pokažemo številne uspehe, ki so zlasti učinek lastnih rok in znoja. Naravnanost na lastne sile pelje v izvajanje razvojnih ciljev in je edina prava usmeritev, ki jo terjajo sedanje družbenoekonomske razmere ob gospodarjenju in zadovoljevanju potreb v okviru realnih materialnih možnosti. Takšno usmeritev končno potrjujejo rezultati gospodarjenja v naši občini v lanskem letu.
Vsi ti vidni dosežki, boj za uveljavljanje pravic in odločanje našega skromnega delovnega človeka ter uspehi pri doslednem uveljavljanju samoupravnega in delegatskega odločanja, morajo biti dobra spodbuda za vse tisto, kar nas v naših načrtih še čaka. S skupnim delom za skupne interese bomo to vsekakor dosegli. Vse je v nas samih, v na-
ši pripravljenosti in zavzetosti. Takih vrlin pa imamo zadosti. Moč naših ljudi je neusahljiva in ne more biti pregrada, ki je medsebojno povezani ne bi mogli premagati.
Skratka — noben kamen ne more biti pretrd, pa čeprav radi potarnamo, da so težki časi — ob tem ima vsak dosežek le še večjo veljavo. Z optimizmom, entuziazmom in dobro voljo, ki jih premoremo, bomo 'kot že tolikokrat doslej prešli vse ovire. Le vase se ne smemo zapirati, češ da imamo svojih problemov dovolj. Saj vendar drug brez drugega ne moremo in ,ne znamo živeti. Navsezadnje je vendarle najpomembnejši ČLOVEK, dobro medsebojno sodelovanje pa je ostteva za dobro počutje ¡in napredek.
Ob tem naj veljajo iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in občanom od dnevu OF in delavskem prvem maju.
Milan Matko
Ljudstvo, ki se je bilo v najhujših trenutkih svoje zgodovine odločilo, da raje stoje umre, kakor kleče živi, in je prav s to herojsko odločitvijo utrlo pot svoji osvoboditvi, ne bo svobode nikoli več izpustilo iz rok.
Boris Kidrič
Lani zadovoljivo - kako bo letos?
Če hočemo oceniti rezultate gospodarjenja v nekem obdobju, jih moramo primerjati s planiranimi in pa doseženimi v drugih sredinah. Za leto 1983 smo si kot osnovne cilje zastavili realizacijo izvoznih načrtov, večjo produktivnost, selektivno oskrbo iz uvoza z najnujnešim, gospodarnejše poslovanje in racionalno delitev dohodka v prid razbremenitve združenega dela. (Jb primerjavi resolucijskih usmeritev z doseženimi rezultati ugotavljamo naslednje:
Bruto dohodek je ob upoštevanju cen realno porasel za 4,1 '% (resolucija 2'%), zaposlenost se je povečala za 2,3 % (resolucija 1,8 izvoz pa je realno porasel za 11,5 % (resolucija 15,7%). Ugotavljamo torej, da smo na področju izvoza nekoliko zaostali za načrtovanji, kar ni vspodbu-dno, je pa delno povezano tudi z osvajanji novih trgov oz. kupcev pri ¡Steklarni BK, kar naj bi ji v naslednjih letih pomenilo zanesljivejše obvladovanje ameriškega trga.
Celotni prihodek je porasel za 41 %,, medtem ko je v regiji ta porast znašala 51 %. Od celotnega prihodka so DO v letu 1983 obračunale 70,5 % porabljenih sredstev, ki so ¡rasla za 2 odstotni točki hitreje kot celotni prihodek. Zaradi tega se je ponovno znižala ekonomičnost, kar je vse prej kot vspodbudno.
Dohodek je bil v letu 1983 za 35 % večji kot v letu 1982, vendar je zaostajal za dinamiko rasti celotnega prihodka. Med osnovne resolucij ske naloge v letu 1983 je sodilo tudi usklajevanje porabez rednimi možnostmi, in sicer v prid razbremenitve gospodarstva. Delitvena razmerja so bila v resnici ¡naslednja:
— sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb (iz dohodka in iz čistega dohodka) so porasla za 26 %,
-f- sredsteva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb (iz dohodka in iz čistega dohod-
ka) so porasla za 33 %
—	delež sredstev za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela se je v primerjavi z letom 1982 povečal od 14,5 % na 17,2%. Njegova ¡rast je bila 60%,
—	OD so porasli za 26%, kar je celo več kot dovoljuje družbeni dogovor. Razlog je v sorazmerno nizki rasti dohodka. Povprečni OD v gospodarstvu v občini Šmarje je bil v letu 1983 15.133,00 din.
Z	izgubo so poslovale	tri
TOZD, in sicer v višini 18.679.000 din, ker je za 6,6 % več kot v letu	1982. Te TOZD	so:	KK
Šmarje, TOZD Kmetijstvo, TOZD Kovinarstvo in servisi ter 1KOM, TOZD DOM.
Poleg sorazmerno vzpodoud-nih	delitvenih razmerij	so	zelo
dobri	rezultati doseženi	na pod-
ročju fizičnega obsega proizvodnje. Ta je bila večja za 5,5 %. Tudi število nočitev je bilo večje, in sicer za 13 %.
Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je ponekod bilo doseženo več, ponekod manj. Nikakor pa ni mesta za zadovoljstvo in bo za izboljšanje položaja potrebno narediti več. Z resolucijo za leto 1984 smo si postavili zahtevne naloge, še posebej na področju izvoza. Za dosego izvoznega načrta bo potrebno veliko naporov v vseh OZD.
Zahtevna naloga bo tudi v realizaciji investicijskega programa, ki je izključno usmerjen v prioritete: izvoz in kmetijstvo. Začetek investicije v Steklarni, farma pitancev na Imenskem polju, osušitve zemljišč, nekateri infrastrukturni objekti so osrednje haloge v letu 1984. ~
Ob tem pa bo ¡moral biti cilj tudi ohranjati osebni in družbeni standard delovnega človeka in občana, ki je v zadnjem času resno ogrožen. S hitrejšim gospodarskim razvojem bo dana tudi trdnejša osnova za realizacijo tega cilja.
M.	Babič
Letošnji dobitniki priznanj OF
Predsedstvo OK SZDL Šmarje pri Jelšah je na predlog žirije za podelejevanje priznanj OF 29. 3. 1984 sklenilo, da prejmejo letošnje priznanje OF s srebrno značko naslednji tovariši:
1.	Došler Franc iz Rogaške Slatine —
za dolgoletno in plodno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih Steklarske šole, za aktivno udejstvovanje v zvezi rezervnih vojaških starešin in v organih krajevne skupnosti.
2.	Ferlinc Boris iz Celja —
za dosežene rezultate pri organizaciji dela v enoti Temeljnega sodišča Celje v Šmarju pri Jelšah, za požrtvovalno in uspešno delo v frontni socialistični zvezi, za dolgoletno splošno družbenopolitično angažiranost, kjer dobro združuje strokovno znanje in družbenopolitične izkužnje.
3.	Jagrič Martin iz Podčetrtka —
za dolgoletno aktivistično in predano delo v družbenopolitičnem in društvenem življenju v kraju ter za vidno vlogo, ki jo je odigral pri razvoju krajevne samouprave ter pri prizadevanjih za razvoj kraja.
4.	Križanec Anton iz Donačke gore —
za nesebično, požrtvovalno angažiranost pri prizadevanjih za razvoj tega dela občine, za dolgoletno in uspešno vodenje sveta KS ter za predano delo, ki je pripomoglo napredku krajevne skupnosti.
5.	Mlaker Franc iz Rogaške Slatine —
za ustvarjalen prispevek k uveljavljanju. in razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, za velik doprinos h krepitvi gospodarstva v občini, za izredne uspehe in ustvarjalno delo v izvršnem svetu skupšči-
ne občine ter za vsestransko družbenopolitično aktivnost v občini.
6.	Rajgl Anton iz Kozjega —
za dolgoletno aktivno delo v samoupravnih organih v krajevni skupnosti in delovni organizaciji in za udejstvovanje pri uveljavljanju društvenih dejavnosti v kraju, zlasti pri razvoju gasilstva in lovstva.
7.	Zogan Ivan iz Šentvida —
za plodno in vsestransko družbenopolitično delo v kraju, za uspešno dolgoletno vodenje krajevne skupnosti ter za prispevek k razvoju kraja, za nesebično delo pri vzgoji mladine in obrambni vzgoji ter za požrtvovalno delo v gasilskem društvu ter pomlajevanje njegovega članstva.
Volitve so za nami
V preteklem mesecu iso skupščina občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti opravile volitve za najodgovornejše delegatske dolžnosti v občini za naslednje dvoletno mandatno obdobje. Na predlog občinske kandidacijske konference so delegati zaupali opravljanje predsedniških in podpredsedniških nalog naslednjim tovarišicam in tovarišem:
SKUPŠČINA OBČINE
predsednik: Anton DIRNBEK podpredsednika: Jože PIRŠ in Zvonko STRAŠEK
Zbor združenega dela
predsednik: Franc VEHOVAR podpredsednica: Marjeta NAPAST
Zbor krajevnih skupnosti _
predsednik: Pavel STRAJN podpredsednik: Anton POLAK
Družbenopolitični zbor
predsednik: Boris ZAVRŠNIK podpredsednica: Anka NOVAK
SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Občinska izobraževalna skupnost
predsednik skupščine: Mirko ZUPANIČ
predsednik zbora uporabnikov: Anton BERGiLEZ predsednica zbora izvajalcev: Karolina KOZARlC
Občinska zdravstvena skupnost
predsednik skupščine: Darko BIZJAK
predsednik zbora uporabnikov: Jože KOVAClC
predsednik zbora izvajalcev: Janez LOMŠEK
Občinska kulturna skupnost
predsednica skupščine: Darja LOJEN
predsednik zbora uporabnikov: Zlatko NOVAK
predsednik zbora izvajalcev: Miha ZAKOŠEK
ObčinsKa telesnokulturna skupnost
predsednik skupščine:	Mirko
TRUNKELJ
predsednik zbora uporabnikov: Marjan ŠARLAH predsednica zbora izvajalcev: Anica DEŽELAK
Občinska skupnost otroškega varstva
predsednica skupščine:	Angela
MLAKER
predsednica zbora uporabnikov: Jožica HABJAN
predsednica zbora izvajalcev: Dragica KOŽUHAR
Samoupravna stanovanjska skupnost
predsednik skupščine: Jože KUNEJ
predsednik zbora uporabnikov: Veljko KOLAR
predsednik zbora izvajalcev: Anton FIRŠT
Občinska skupnost socialnega skrbstva
predsednica skupščine: Andreja TAŠNER
predsednik zbora uporabnikov: Drago KUNEJ
predsednica zbora izvajalcev: Marija BOŽIČEK
Občinska razikovalna skupnost
predsednica skupščine:	Marija
LESJAK
Skupnost pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja
predsednica skupščine:	Milica
LIBNIK
Občinska skupnost za zaposlovanje
predsednik skupščine: Anton NAPAST
Občinska skupnost socialnega varstva
predsednica skupščine:	Štefka
SLIVNIK
VABILO
Proslava ob dnevu OF in prazniku dela ter slovesnost ob odkritju spomenika Borisu Kidriču bo v petek, 27. aprila 1984, v Rogaški Slatini.
Program:
—	ob 9. uri v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini svečana
seja občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah s podelitvijo priznanj OF s srebrno značko in srebrnim znakom zveze sindikatov.	r' "
—	ob 10. uri pred Zdraviliškim domom v Rogaški Slatini množično zborovanje s kulturnim programom in odkritjem spomenika Borisu Kidriču.
Slavnostni-govornik: tov. Miha Ravnik, sekretar predsedstva ck zks.	f
Boris
Ljudstvo, ki se je bilo v najhujših trenutkih svoje zgodovine odločilo, da raje stoje umre, kakor kleče živi, in je prav s to herojsko odločitvijo utrlo pot svoji osvoboditvi, ne bo svobode nikoli več izpustilo iz rok. (Kidrič)
Najrazličnejše so znamenitosti, ki dajejo poudarke nekemu kraju, ki širijo njegovo ceno in njegov pomen. Večina jih je trenutne narave in se merijo s tonami, številkami in dinarji, minljivimi brez trajne vrednost. Le malo je takšnh, ki pomenijo dejansko vrednost, sloves, ki nikoli ne zbledi. Zanesljivo so med temi številne stvaritve ljudi, materialne in duhovne, pa ljudje sami, kot tisti del nekega okolja, nekega časa, ki spreminja okolje in daje ton času.
Rogaška se lahko ponaša s številnimi, med katerimi sta dva iz družine Kidrič gotovo najvidnejša, France in Boris. Oče — znanstvenik, literarni zgodovinara in rodoljub, ter sin — gospodarstvenik, politik in neumoren borec za pravice delavcev, za pravični svet.
Njuna vloga in delo sta neizmerni in nobene besede jih ne morejo dovolj poudariti. Vsa prizadevanja so le poizkus, da se po svojih močeh iskreno poklonimo njuni veličini. Tako je nastal spominski dom na Knežcu in tako nastaja sedaj spomenik v središču osrednjega parka Zdravilišča Rogaška Slatina. Radi bi v trajni obliki izrazil v srcu vedno prisotno občutje: »Hvala ti Boris, cenimo tvoje delo in tvoje žrtvovanje«!
V knjižici, ki je izšla ob ureditvi spominskega doma na Knežcu, je prof. Mrvic med drugim zapisal:
»Boris Kidrič je eden najzaslužnejših revolucionarjev slovenskega in jugoslovanskega delavskega gibanja in oblikovalec novih poti v gradnji gospodarskega sistema na temeljih socialističnega samoupravljanja. Rojen je bil 10. aprila 1912. leta na Dunaju kot sin knjižničarja Dvorne biblioteke, pozneje univerzitetnega profesorja in predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Franceta Kidriča.
Njegovo življenje je bilo že v najzgodnejši mladosti tesno povezano z Rogaško Slatino in Kne-žcem.
Še kot študent ,na Dunaju in pozneje, ko je bil tam že zaposlen, je vsake počitnice preživljal na Knežcu.
Ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je Franc Kidrič preselil svojo ženo z dveletnim Borisom z Dunaja na Knežec.
Med vso vojno in še prva povojna leta do preselitve v Ljubljano je Knežec nudil materi Jelici in Borisu varno zavetje. Tako je mladi Kidrič 4. novembra 1918 pričel obiskovati šolo v Rogaški Slatini. Tudi leta 1920 — 21 je pričel hoditi v slatinsko šolo, po prvem četrtletju pa ga je oče vzel v Ljubljano, kjer je po končani osnovni šoli vstopil na poljansko gimnazijo.
Knežec je postal pravi dom Kidričevih, saj so vsi tudi pozneje preživljali počitnice na Knež-
Kidrič
cu. Leta 1939 je postal njegova last.
Že kot dijak VI. razreda gimnazije v Ljubljani se je Boris leta 1927 vključil v delo marksističnih krožkov, v VII. razredu naslednje leto je postal član SKOJ, kmalu zatem pa tudi član Komunistične partije Jugoslavije.
V	počitnicah se je Boris Kidrič v glavnem zadrževal na Knežcu in že leta 1927 stopil v stik s komunisti-steklarji v Rogaški Slatini.
V	stolpu svetotrojiške cerkve je Boris sam skrivaj na šapiro-graf razmnoževal letake.
Novembra 1929 je bil Boris Kidrič kot dijak osmega razreda gimnazije zaradi komunistične dejavnosti aretiran in obsojen na leto robije. Zaprt je bil v mariborski kaznilnici.
Takoj po prihodu iz zapora 7. novembra 1930 se je Kidrič prvi intenzivno posvetil obnavljanju Komunistične partije v Sloveniji, ki so jo udarci šestojanuarske diktaure skoro razbili. Postal je član samoraslega pokrajinskega komiteja Komunistične partije za Slovenijo, ki mu je že naslednje leto uspelo kljub strahovitemu terorju, da je ohranil partijske organizacije in komiteje v večini mest in industrijskeh centrov Slovenje. V tem času je Boris Kidrič zelo aktivno urejal ilegalna partijska lista Rdeči prapor in Rdeči signal ter pisal vanju.
Na pokrajinski konferenci v Goričanah sredi septembra 1934 je sodeloval z referatoma o razvoju in nalogah Komunistične stranke v Sloveniji in o njenih nalogah v sindikalnem gibanju; bil eden od organizatorjev tehničnih priprav na IV. državno konferenco KPJ, ki je bila konec decembra istega leta v Ljubljani, in bil kot delegat Slovenije izvoljen za kandidata za člana CK KPJ. Maja leta 1935 je bil določen za sekretarja CK SKOJ. Že avgusta je pripravil
IV.	državno konferenco SKOJ, na kateri je imel tudi glavni referat. Kot sekretar CK SKOJ je Boris Kidrič vodil jugoslovansko delegacijo na VI. kongresu Komunistične mladinske internacionale septrembra in oktobra 1935 v Moskvi. Tam je izvrstno poročal o protifašističnem ljudsko-frontnem delu jugoslovanskih skojevcev. Iz Moskve je po nalogu CK KPJ odšel na Dunaj, kjer je poleg ostalega pripravil vrsto dokumentov, v katerih je prikazal reorganizacijo SKOJ, da bi se ta osvobodil sektaške zaprtosti in idejne ozkosti.
Leta 1936 so Kidriča na Dunaju zaprli in ga obsodili na eno leto zapora. Po prestanem zaporu je živel in deloval kot politični emigrant v Pragi in Parizu. Febrarja 1938 je že ibil v Parizu, kjer je tedaj deloval CK KPJ. Intenzivno je delal med študenti in postal desna roka tovarišu Titu v boju proti frakcionaški razcepljenosti.
Boris Kidrič se je vrnil v Jugoslavijo decembra 1939, pa so ga na državni meji takoj aretirali z obtožbo, da je ilegalno prešel mejo. Vendar je bil po štirimesečnem preiskovalnem zaporu na procesu oproščen. Po letu 1940 je živel večinoma ilegalno, ne da
bi prenehal politično intenzivno delati. Na tretji konferenci KPS je bil izvoljen za delegata za V. državno konferenco KPJ v Zagrebu.
Takoj po zlomu in [okupaciji stare Jugoslavije je bil Boris Kidrič glavni neposredni organizator Osvobodlne fronte slovenskega naroda. Postal je sekretar izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda, prav tako je bil tudi prvi politični komisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet.
Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do
3.	oktobra '1943 je bil Kidrič ponovno izvoljen za sekretarja izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Vodil je slovensko delegacijo na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu novembra 1948. Kot ena vodilnih osebnosti narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji je Boris Kidrič vsebinsko in organizacijsko pripravil tudi prvo zasedanje SNOS v Črnomlju februarja 1944. Svoje bogato in (neutrudno delo med težkim narodnoosvobodilnim bojem slovenskega naroda je Boris Kidrič zaključil, ko je v Ajdovščini 5. !maja 1945 postal prvi predsednik slovenske ljudske vlade. Na tej dolžnosti je ostal do junija 1946, ko je bil imenovan za ministra za industrijo v vladi FLRJ. Nato je postal predsednik planske komisije in predsednik gospodarskega sveta pri vladi FLRJ. Na V. kongresu KPJ leta 1948 je bil izvoljen za člana politbiroja CK KPJ, na VI. kongresu ZKJ leta 1952 pa za člana izvršnega komiteja CK ZKJ.
Boris Kidrič je ostal tudi po letu 1945 zvest Knežcu. Že julija 1945 je obiskal Rogaško Slatino. Nazadnje je prišel leta 1952, ko so 6. julija v zdraviliškem parku odkrili spomenik padlim borcem. Tedaj so ga izvolili za častnega občana.
Boris Kidrič je bil marksist in revolucionar, politik izjemnih sposobnosti. Bil je človek, ki je revolucionarno teorijo ustvarjalno uporabljal v praksi. Imel je izredno sposobnost za realno ocenjevanje političnih dogajanj in velike organizacijske sposobnosti.
Med narodnosvobodilnim bojem je napisal vrsto pomembnih teoretičnih prispevkov z raznih področij, posebej o graditvi nove
ljudske oblast pri nas. Odlikoval se je z veliko delavnostjo, vztrajnostjo, junaštvom in z izrednim čutom tovarištva.
Kot predsednik prve slovenske vlade je z njemu lastno odločnostjo in iznajdljivostjo uspešno vodil obnovo porušene domovine. Ko so mu bile v Beogradu zaupane pomembne in odgovorne naloge pri graditvi jugoslovanskega socialističnega gospodarstva, je le-te izvrševal izredno zavzeto. Pred Partijo in pred Ljudsko skupščino SLRJ je z ekonomskimi argumenti razvil Titovo zamisel o delavskem samoupravljanju kot socialističnem modelu nove dobe.
V	času informbirojskega pritiska na našo državo po letu 1948 se je Boris Kidrič odločno boril v teoriji in praksi ter dokazoval da se neodvisnost socialistične Jugoslavije lahko zavaruje predvsem z lastnimi silami, z gospodarsko močjo in enotnostjo naših narodov. Te ideje in zaupanje v neodvisno in socialistično samoupravno Jugoslavijo, ki jo je videl v prihodnji podobi bolj jasno od večine, je izrazil tudi njegov zadnji nastop na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1952. v Zagrebu.
Dne 11. aprila 1953 je ugasnilo življenje velikega revolucionarja, borca, misleca, gospodarstvenika in komunista, vzornega tovariša in človeka Petra Kalana — Borisa Kidriča.
V	mesecu akrilu vsako leto oživimo spomin na Borisa Kidriča. Rogaška Slatina tudi njemu dolguje zahvalo za svoj razvoj. Takoj po vojni je kot predsednik slovenske vlade dal pobudo za kompleksen dolgoročni načrt razvoja Zdravilišča, »ki ga je vlada sprejela in se z manjšimi spremembami in časovnimi zamudami uresničujejo vse do danes. Tudi Steklarna, ki je s svojim imenom postala sama po sebi spomin na revolucionarja in gospodarstvenika, je pospešen povojni razvoj doživljala z njegovo pomočjo.
Na ta način je svoja čustvena nagnjenja do Rogaške potrdil tudi s svojim prispevkom.
Naj bo spomenik, ki ga odkrivamo v naslednjih dneh, trajna pripoved njegovega dela in naše hvaležnosti ter občudovanja.
Darko Bizjak
Zahtevne naloge sindikata
Sindikati morajo svojo aktivnost še 'bolj usmeriti v dosledno izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Skrb za večjo produktivnost dela, zmanjšanje režijskega dela, spodbujanje inovacijske dejavnosti, prizadevanja za spremembo neaku-mulativnih programov, za povečanje izvoza so naloge, ki sodijo v ospredje dela sindikalnih organizacij. Poleg teh pa še prizadevanja za stalno spremljanje in dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela, kjer morajo doseči, da bo pridobivanje, razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo glavni ekonomski motiv, ki bo delavce spodbudil k boljšemu gospodarjenju. Več aktivnega delovanja bo treba tudi v smislu zaustavitve padanja realnega osebnega dohodka. To
so bili osnovni poudarki poročila o delu občinskega sveta v minulem obdobju ter programa dela v prihodnje, ki so ju sprejeli na programsko volilni seji Občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah.
V razpravi pa so izpostavili še nekaj vprašanj, ki bi jih sindikati morali bolj upoštevati pri svojem delu. Gre za zaposlovanje in kadrovsko politiko v občini. Za ublažitev naraščanja števila brezposelnih ter za izboljšanje kadrovske strukture v občini bi namreč morali svoj delež prispevati tudi sindikati oziroma sindikalne organizacije v posameznih delovnih sredinah. Tembolj, ker gre za mlade ljudi, ki so jim zaposlitvene možnosti ta čas vse bolj okrnjene. Ob upoštevanju dejstva, da je razpisanih kadrovskih štipendij vse
manj, bo treba preveriti, kako so v posameznih sredinah pristopili k razpisovanju štipendij, ter z večjo aktivnostjo zagotovili dodatne razpise. Več prizadevanj pa mora steči tudi v iskanju možnosti za zaposlovanje v drobnem gospodarstvu. Na osnovi takih razmišljanj so sprejeli pobu-
Prizadevanje v
Program razvoja kmetijstva na področju občine Šmarje pri Jelšah predvideva povečanje živinorejske proizvodnje v kooperacijski in lastni proizvodnji. Predvideva se povečanje števila pitancev, krav molznic in ostalih kategorij živine. Omenjeno povečanje pogojujejo naravne danosti, saj je na našem področju cca 2/3 travnatega sveta, ki ga bomo z boljšo agrotehniko (gnojenje, pašno košna raba) usposobili, da bomo na teh površinah pridelali znatno več.
Na našem področju je tudi cca 1.500 ha ravninskih kmetijskih površin, ki jih je potrebno z melioracijskimi ukrepi usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
Že v jletu 1980 je Kmetjski kombinat Šmarje pristopil k melioraciji doline Bodrišniee in Selškega potoka, tako smo s to investicijo usposobili 120 ha kmetijskih površin. Imensko polje v izmeri 208 ha je bila ena izmed naslednjih etap usposabljanja kmetijske zemlje. Na obravnavanem področju je 120 ha površin v družbeni lasti, 88 ha pa v zasebni lasti, oziroma v lasti kmetov kooperantov. Na obeh kompleksih se istočasno izvaja tudi komasacija, ki je v zaključni fazi. Med izvajanjem melioracij in komasacij je tekla tudi akcija nakupa zemlje. Tako smo na tem področju kupili ali zamenjali okrog 60 ha kmetijskih površin.
Površine v družbeni lasti na Imenskem polju in del površin, ki jih bomo usposobili v letu 1984 na Pristavškem polju (310 ha), bodo krmna osnova za načrtovano farmo pitancev na Imenskem polju. V načrtovani farmi bi letno vzredili 1.300 govejih pitancev, katerih 70 i%. je namenjenih za izvoz (enkratna vhlevitev 800 komadov).
V naslednjem letu načrtujemo melioracijo in komasacijo še na področju Bistrice cca 340 ha in na Olimjskem polju cca 100 ha. Tako bo do leta 1985 z meliora-
do, da v kratkem organizirajo problemsko konferenco o zaposlovanju in kadrovski politiki, ki naj bi bila namenjena predvsem mladim v združenem delu. Sicer bodo zaposlovanju v bodoče namenili stalno skrb.
D. L.
kmetijstvu
cijami in komasacijami urejenih 1.080 ha kmetijske zemlje, kar je izreden dosežek v smeri boljše izrabe zemlje.
Po izboljšavah bi na teh površinah pridelali koruzo, s katero je mogoče ustvariti mnogo večjo vrednost po hektaru. Pridelki, proizvedeni na teh površinah, bodo služili kot krmilo za živino in se bodo v končni fazi pojavili na tržišču v obliki večje proizvodnje mesa in mleka.
Boljšo izkoriščenost kmetijske zemlje in prehod pitanja govedi na doma pridelano krmo nam narekuje tudi gospodarska situacija — pomanjkanje deviz za uvožene komponente in pomanjkanje koruze za krmila. Prehod na kvalitetno domačo krmo priporočamo tudi vsem našim kooperantom.
Pospeševalna služba Kmetijskega kombinata Šmarje prevzame vsako leto večjo odgovornost za boljšo oskrbo in večjo tržno proizvodnjo hrane, kar pa terja od službe več dela, več strokovnega znanja. Uspehi pa so nujno pogojeni tudi s pripravljenostjo kmetov, da sledijo vse večjim potrebam po hrani, ki jo moramo pridelati toliko, da je bo dovolj za sebe in za izvoz, da si zagotovimo devze za uvoz tistih artiklov, ki so nujno potrebni za normalno proizvodnjo (umetna gnojila, rezervni deli, zaščitna sredstva).
Čeprav je naša osnovna usmeritev v živinorejo, to je proizvodnjo mesa in mleka, smo v letu 1984 sprejeli obvezo, da bomo proizvedli 450 ton tržnih viškov pšenice, 500 ton krompirja in zasejali 25 ha buč.
Od kooperantov pričakujemo razumevanje za potrebe družbe po navedenih artiklih in pričakujemo, da se bodo odgovorno vključili v dodatno organizirano tržno proizvodnjo in na ta način prispevali svoj delež k programu gospodarske stabilizacije.
Strokovna služba
razvijanje raznih običajev, pa tudi turizma na vasi.
Vinogradniki, prisotni na ustanovnem zboru, so spregovorili tudi o težavah, s katerimi se srečujejo, in pri tem posebej poudarili, da imajo še veliko zaloge pridelka vina, ki pa se slabo odkupuje, da so cene vina pri vinogradnikih nizke v primerjavi s cenami vin v gostiščih in v primerjavi s cenami potrebnega re-promateriala, da imamo še precej vinogradniških leg, ki so za drugo kmetijsko rabo neprimerne, kreditov za njihovo obnovo pa ni, da so cene naših vin v primerjavi z vini, ki jih pridelujejo v lažjih obdelovalnih pogojih nestimulativne, da so kmetije, ki so se usmerile v vinogradništvo, slabo akumulativne, da jih zelo obremenjuje neprodan pridelek vina in da so v zadnjem času močno prizadete z elementarnimi nesrečami (toča, pozeba).
Lani se je zgodilo prvič, da je katerakoli organizirana skupina študentov iz Danske obiskala Jugoslavijo. Nekaj dni so se zadrževali v Bistrici ob Sotli in bližnji okolici. Že takrat so bili navdušeni nad sprejemom, zato so obisk pretekli teden ponovi-
li.	Tokrat smo jih sprejeli v Kozjem in jim dali možnost, da v polni meri spoznajo naš način življenja, zgodovino in kulturno tradicijo. O naših obiskovalcih iz Danske lahko rečemo, da so veseli ljudje in da so v zelo kratkem času vzpostavili odličen kontakt z domačini v Kozjem in povsod drugod, kamor so prišli skupaj z nami. Za spoznanje neke dežele je en teden zelo kratka doba, zato smo jim skušali nuditi čim več, a ne le zabave, temveč smo jim omogočili uresničti glavni namen ekskurzije, to je primerjavo našega načina življenja z življenjem na Danskem, spoznavanje vzgoje otrok v šolah in vrtcih, posebnih šolah, ogled proizvodnje v naših delovnih organizacijah. Študenti, ki so nas obiskali, so bodoči socialni pedagogi v danskih ustanovah za rehabilitacijo, najsi bo to dom za ostarele ali prizadete otroke, v šolah, vrtcih, nekaj med njimi pa jih študira na usmeritvi za proučevanje odnosov in kasnejšem delu v tovarnah in nekaterih posebnih institucijah.
Izmenjava izkušenj je bila obojestranska, tako smo tudi mi ve-
Še posebej je otežena prodaja odprtih vin, obstoječe vinske kleti pa že težko prevzamejo polovico pridelanega grozdja. Hkrati so ugotovili, da se vinogradniške površine stalno zmanjšujejo (po evidenci jih je polovico manj kot pred zadnjo svetovno vojno), kar je ogromna škoda, saj z vinogradi izkoriščamo strme terene in slabo zemljo, naše lege pa sodijo v eno izmed področij, kjer rastejo najbolj kvalitetna vina.
Rešitev za ugotovljene težave in spodbudo za večji razmah vinogradništva vidijo v izgradnji področne vinske kleti, ki bi prevzemala tržne viške in zagotavljala vinogradnikom varnost in perspektivo. Izrazili so tudi mnenje, da kmetijski kombinat odločneje zastavi gradnjo takšne kleti, v katero so pripravljeni sovlagati svoj delež tudi kooperanti — vinogradniki.
Franc VALENCAK
liko zvedeli od njih. Danska ima zelo razvito kmetijstvo, vse je avtomatizirano, živinsko vprego so že zdavnaj popolnoma zamenjali traktorji. Toda tam so za to tudi drugačni pogoji kot pri nas.
Najvišja danska »gora« meri 170 m, zato so bili študenti še posebej navdušeni nad razgledom, ki se jim je nudil iz taborniške koče nad Kozjem, kjer smo jim uredili začasno bivanje. O nas in o naših krajih mislijo le najboljše in bodo svoje vtise prenesli v svoje okolje. Še posebej jim je všeč način življenja v manjših krajih, predvsem to, ker se vsi ljudje med seboj poznajo, ogovorijo drug drugega, se nasmehnejo, kar pa je v prenaseljenih mestih le redko in skoraj neobičajno.
Ob koncu njihovega izleta v Kozjem smo priredili kulturno zabavni večer s kratkim programom v dveh delih, kjer smo prikazali našo kulturno tradicijo, nato pa še oni (svojo. Na koncu smo skupaj zapeli njihovo nacionalno pesem, se še malo poveselili in končno razšli z upanjem, da se še kdaj vdimo, saj je vez med nami postala dokaj trdna. Mnogi imajo zdaj tu svoje prijatelje in nas bodo obiskali poleti, ko se bodo peljali na Jadran, drugi pa bodo o svojih vtisih poro-č.ali danskim kolegom. Lahko smo ponosni, da smo bili njihovi gostitelji.
A. B. SOK
Obisk tujih študentov v Kozjem
Vinogradniki ustanovili svoje društvo
V šmarski občini smo bogatejši za novo društvo, društvo, ki povezuje vinogradnike celotne občine. Ustanovni zbor Društva vinogradnikov Virštanj — Kozjansko je bil 17. decembra 1983. Včlanjenih je že 200 vinogradnikov.
Na ustanovnem zboru je bilo prisotnih 156 članov, ki so izvolili 15-članski upravni odbor. Organizirali so osem ožjih vinogradniških območij in sicer: Lesično, Virštanj, Podčetrtek, Polje ob Sotli, Buče, Bistrica ob Sotli, Podsreda in Kozje. Eden izmed ciljev društva je, da takšna
območja ustanovijo v vseh krajevnih skupnostih šmarske občine.
Razmišljanja in delo za ustanovitev društva so se začela že v letu 1977, spodbudilo pa jih je uspešno delo drugih takšnih društev, zlasti Društva vinogradnikov Dolenjske.
Namen dela novoustanovljenega društva je pomagati vinogradnikom na strokovnem ter pravnem področju, zlasti pa je velika pozornost posvečena raznim izobraževalnim predavanjem. Pomembna naloga društva je oživljanje družabnosti, ohranjanje in
OLIMPIJA
V Šentvidu pri Grobelnem se že po tradiciji vsako leto na novega leta dan zberejo navijači Olimpije in Hajduka in odigrajo prijateljsko nogometno tekmo. Tudi letos je bilo tako, slavili pa
• HAJDUK
so »olimpijci«. Nato so se vsi skupaj zbrali pri Gajšku in v veselem razpoloženju zaključili prvi dan tega leta.
Drago Zdolšek
iz dejavnosti društva invalidov
Če želimo podrobneje spoznati delovanje društva od ustanovitve do danes, se moramo vrniti 15 let nazaj, in sicer v spomladanske mesece leta 1969. Takrat je namreč republiška konferenca SZDL dala pobudo za ustanovitev društev telesnih invalidov. Sprva so bila ustanovljena regijska društva, to pomeni, da je tudi naše društvo ¡sodilo v okvir Medobčinskega društva telesnih invalidov s sedežem v Celju, imelo pa je status področnega odbora za občino Šmarje pri Jelšah s sedežem v Rogaški Slatini. Prva sredstva za ustanovitev t. i. »aktiva« invalidov v občini pa
smo organizirali srečolov, iz čistega dohodka pa nabavili opremo. S tem smo nekoliko dostojneje opremili prostor, hkrati pa začeli izvajati dejavnosti, za katere smo bni poklicani.
Ker pa so bile potrebe na področju celotne občine velike, smo bili prisiljeni organizirati še nekaj srečolovov.
Še posebej smo se zavedali, da bi tudi otroci — tako ali drugače prizadeti — nujno potrebovali posebna sredstva 1— opremo — za pouk s prilagojenim programom. Zato smo čisti dohodek nekega srečolova namenili nakupu opreme za kabinetno učilnico go-
Delovno predsedstvo na ustanovnem občnem zboru
je namenil občinski svet ZSS Šmarje pri Jelšah.
Kaj kmalu je vodstvo področnega odbora invalidov ugotovilo, da taka organizacija lahko pripelje tudi v skrajnosti, kar pa invalidom ne koristi. Iz tega razloga se je vodstvo odločilo za sklic izrednega občnega zbora že
17.	julija 1969 pod imenom Društvo telesnih invalidov v občini Šmarje pri Jelšah. Za izvedbo občnega zbora so bila ponovno potrebna sredstva. Ker pa le teh v občinskem merilu ni bilo mogoče dobiti, sta 37 starih tisočakov založila iz lastnih sredstev takratni predsednik (ki je še vedno predsednik) in tajnik — sedaj že pokojni tov. Konrad 2a-berl.
S samo ustanovitvijo občinskega društva so ¡se začele finančne in prostorske težave. S pomočjo takratnega predsednika Stanovanjske zadruge v Rogaški Slatini, tov. Alojza Krivca, smo jeseni istega leta dobili v centru Rogaške majhen prostor, ki ga je bilo potrebno opremiti. Res je, da nam je občinska skupščina podarila staro že odpisano pisalno mizo in pisalni stroj — to pa je tudi vse. Po hitrem postopku
spodinjskega pouka na posebni osnovni šoli Bratov Simončič v Rogaški Slatini.
Sicer pa je naše društvo — kot vsa invalidska v Jugoslaviji — največ financirano iz sredstev jugoslovanske loterije. Za Slovenijo ta sredstva razdeljuie posameznim društvom na podlagi pravilnika Zveza društev invalidov v Ljubljani. V občinskem merilu pa nas — sicer z majhnim deležem — že vsa leta sofinancira tudi Skupnost socialnega skrbstva ter nekateri podporni člani, ki so pravne osebe, njihova članarina pa znaša 3.000 din. Vse to pa je za dosledno izvajanje programov premalo.
Po nekaj letih dogovor jan j z občinskim sindikalnim svetom smo se slednjič ob koncu minulega leta le uspeli dogovoriti s predsedniki osnovnih organizacij ZSS v združenem delu in upravnih službah za podpis Samoupravnega sporazuma o sofinanciranju programov dela društev invalidov. Do sedaj nam je uspelo skleniti cca 80 % sporazumov, od ostalih 20 °/o. pa podpis še pričakujemo. S tako zbranimi sredstvi bomo financirali aktive invalidov v združenem delu, in si-
cer do 50 % zbranih sredstev po sporazumih, ostalih 50 % Pa na-menjamo za izvajanje skupnih programov.
O	področjih delovanja našega društva smo že ¡pisali v prejšnjih številkah, širši krog bralcev pa želimo seznaniti le še z eno no-" vostjo 1— z aktivi invalidov v OZD, ki jih je trenutno že 7. Svoje programe bodo usmerjali v prid zaposlenim invalidom, z zbranim invalidskim dinarjem pa bodo vse naloge lažje ¡realizirali.
Iz skupnega programa naj omenim nekaj bistvenih področij našega dela:
—	na področju socialne varnosti nudimo določena ¡sredstva za topliško zdravljenje socialno ogroženih in zdravja potrebnim članom. Za presojanje upravičenosti skrbi stalna petčlanska komisija;
—	članom nudimo tudi pravno-svetovalno pomoč na sedežu društva, seveda s ¡predhodno najavo člana. Prav tako pa imamo sklenjen samoupravni sporazum za pravno svetovalno pomoč v okviru celjske regije, kjer je enkrat na mesec ,na voljo svetovalec — sodnik združenega dela, Edvard Centrih, iz Titovega Velenja.
—	V skupni program sodi tudi rekreativno športna dejavnost, udeležba na raznih srečanjih v regiji in izven nje, pa tudi organizacija lastne, že tradicionalne športno-rekrea-tivne prireditve na Boču.
Čeprav vršimo dejavnost na rekreativno športnem področju precej aktivno, s SIS-om za telesno kulturo in ostalimi SIS-i še nismo uspeli skleniti samoupravnih sporazumov.
Na programsko volilni konferenci v lanskem letu je bila imenovana komisija za pomoč pri zaposlovanju težje zaposljivih oseb v občini. Ta komisija ¡naj bi usklajevala deio med Skupnostjo za zaposlovanje in delovnimi organizacijami ter tako posredovala pri zaposlovanju težje zaposljivih oseb. Društvo si prizadeva tudi za prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo povsod tam, kjer pač takšne podatke dobimo. Prizadevamo si še za čimvečjo varnost pri delu v določenih delovnih organizacijah, kjer je nevarnost nastanka invalidnosti velika. Prav tu pa nam bodo v. veliko pomoč ravno aktivi invalidov v DO.
Za vse naše dejavnosti so torej potrebna znatna finančna sredstva, še posebej če upoštevamo, da imamo v društvu cca 2.000 invalidov, od teh je skoraj 400 zaposlenih, 110 pa je težje zaposljivih in so prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje.
To je torej bežna slika dejavnosti in potreb po financiranju.
Za konec naj objavimo še besedilo samoupravnega sporazuma o ¡sofinanciranju, da bodo z vsebino podrobneje seznanjeni tisti, ki so zanj že glasovali, še posebej pa tisti, ki to šele bodo.
Albert Pišek
Ob naši 15-letnici
Že predsednik društva je nanizal nekatere podatke, ki podrobneje osvetljujejo nastanek Društva invalidov v občini Šmarje, zato jih ne bi ponavljala.
Poudarila bi le, da organizacija, ki deluje na področju občine, zahteva mnogo ljudi, ki zanjo delajo. Le-ti ne delajo za organizacijo — za njen ¡obstoj, pač pa za naše invalide.
Kako je možno, da delujemo na področju cele občine?
Imamo dobro organizirano po-verjeniško mrežo, toda ne moremo reči, da imamo pokrit ves teren. Naši poverjeniki so živa vez med člani in društvom.
In kdo so ti ljudje, ki hodijo po terenu, se seznanjajo z našimi invalidi in imajo stik z društvom?
—	za Bistrico ob Sotli — Glibe Karel
—	za Buče — Hostnik Ivan
—	za Grobelno — Reožencvet Anton
—	za Kozje — Blažič Jolanda
—	za Lesično — .Krofi Danica
—	za Podčetrtek — gCvetko Anton
—	za Podplat — Colk Anton, Inkret Jože, Cakš Marija (s širšo okolico)
—	za Podsredo — Ferlin Silvester
—	za Pristavo z okolico — Smeh Anton, Pečko Vinko
—	za Rogatec z okolico — Gobec Rozika, Tramšek Martin, Artič Franc
—	za Šmarje pri Jelšah — Romih Jožica, Zdolšek Drago, Žavbi Franc, Gosak Štefka.
—	za Rogaško Slatino — Kene Rezka, Junež Stanko, Napotnik Ivan Cokl Pavla, Sajko Vinko, Blazina Stanko, Mašera Alojz.
Delegati na ustanovnem občnem zboru
Kam na izlet?
Seveda pa so v aktivih invalidov v Steklarni in Zdravilišču še ostali poverjeniki.
Ob lb. letnici se moramo vsekakor zahvaliti vsem tem ljudem, ki žrtvujejo mnogo ur svojega dela, hoje po terenu in marsikaterega odrekanja.
Naso obletnico bomo praznovali v soboto, 16. junija 1984, skupno z našo že tradicionalno prireditvijo na Boču. Športno rekreativnemu programu se bo pridružil še kulturni program, vsem zaslužnim članom, ki so na kakršenkoli aktiven način pripomogli k boljšemu delovanju društva, pa bomo podelili priznanja za dolgoletno delo.
Prenekaterega člana, ki je mnogo žrtvoval za naše društvo, ni več med nami, zato je naša dolžnost, da se spomnimo tudi njih.
Ce upoštevamo, da je invalid že zaradi bolezni ali česa drugega dovolj prizadet, je naša edina dolžnost in hkrati naj večja naloga, da za naše člane naredimo čimveč.
Toda samo društvo prav gotovo ni tisto. Ne odrekamo se našim nalogam jih ne pozabljamo, toda potrebujemo pomoč tudi šir-
Skladno (s 6. in 11. čl. Pravil Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah, ki predstavljajo dejavnost in programske usmeritve društva, ter 51. čl. teh Pravil, ki govori o financiranju dejavnosti društva,
SKLEPAMO
delovni ljudje — člani OO Zveze sindikatov Slovenije — vključeni v občinski Svet Zveze sindikatov — z Društvom invalidov občine Šmarje pri Jelšah naslednji
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
o	sofinanciranju programa dela Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah (invalidski dinar)
1. člen
Delavci, zaposleni v združenem delu, vključeni v osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije v dogovoru z občinskim Svetom ZSS se zavezujemo odvajati sredstva v višini 5,00 din (z besedo: pet dinarjev) mesečno po zaposlenem v občini in jih nameniti za nemoteno delovanje oz. izvajanje programa dela Društev invalidov v občini.
—	Invali Iški dinar (sredstva prispela na žiro račun društva) je društvo dolžno trošiti do 50 °/o izključno za izvajanje programa dela aktivov zaposlenih invalidov v OZD.
—	Ostalih 50 °/o sredstev društvo nameni za izvajanje skupnega programa dela društva za tekoče leto.
—	Sredstva po tem sporazumu bodo delovne organizacije nakazale na žiro račun št.: 50730-678-51446 Društvo invalidov občine Šmarje pri Jelšah, vselej ob izplačilu osebnih dohodkov.
—	Invalidski dinar (5,00 din po zaposlenem mesečno) ne povečuje članarine Zveze sindikatov, pač pa bo ta sredstva direktni prispevek delavcev,
še družbene skupnosti. Čeprav imata predsedstvo in izvršni odbor društva vso podporo v svojih poverjenikih na terenu, pa to še zdaleč ni dovolj. Marsikdaj bi nujno potrebovali tudi druge občinske inštitucije. Moramo reči, da se stvari počasi le spreminjajo na bolje, še vedno pa ne v želj enih okvirih.
Najbrž smo večkrat tudi v samem društvu prešibki — tudi kadrovsko, da bi lahko bili kos vsem naloženim nalogam. Toaa problem ustreznih kadrov za konkretno delo je že novi problem. Ne trdimo, da naš predsednik ne more več aktivno delati — nasprotno, sam dokazuje vedno znova, da obstajajo nove oblike in vsebine dela, toda po 15. letih si zaželiš vsaj nekaj oddiha. Vemo, nihče ni nenadomestljiv, toda težko je najti aktivnega človeka, ki se bo pripravljen v korist družbe in invalidov odpovedovati marsikateri uri. Nenazadnje so temu vzrok tudi honorarji.
O samem praznovanju našega jubileja bomo poročali v naslednji številki.
Jožica Kores
namenjenih za realizacijo delovnih programov Društva invalidov.
2.	člen
Društvo invalidov je dolžno vsako leto pravočasno pripraviti letni program dela za prihodnje leto in ga skupno s finančnim načrtom posredovati ODČinskemu svetu ZSS, na željo osnovnih organizacij 'ZSS pa tudi tem, da bodo vselej pravočasno obveščene o programskih usmeritvah in delovnim programom društva.
Društvo je dolžno vsako leto poročati Občinskemu svetu ZSS o realizaciji programa za preteklo leto.
3.	člen
Morebitne spremembe tega sporazuma izvršijo medsebojno občinski svet ZSS in društvo invalidov občine Šmarje (varianta: večina osnovnih organizacij *-SS, podpisnic tega sporazuma, in društvo invalidov, ki so zavezani za izvajanje tega sporazuma).
4.	či.en
Sporazum je sklenjen, ko zanj glasuje večina delavcev v združenem delu, članov osnovnih organizacij ZSS v občini, veljati pa začne, ko je o bjavljen na predpisan način v sredstvih javnega obveščanja.
5.	člen
Uresničevanje tega sporazuma nadzorujejo Samoupravna delavska kontrola, Občinskega sveta ZSS Šmarje pri Jelšah in nadzorni odbor Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah.
Morebitne spore rešuje pristojno sodišče Združenega dela.
Številka: 99-11/83-1 Datum: 19/11-1983
Sestavni del tega sporazuma so veljavno podpisane pristopne izjave predstavnikov OO ZSS.
Naše društvo za svoje člane vsako leto pripravi in organizira izlet.
To so enodnevni izleti. Društvo participira del stroškov prevoza — ostalo krijejo udeleženci sami.
Mnogokrat smo v društvu pred težko nalogo — kam, kam, kako, koliko itd. itd.
Organizirati izlet za invalide je toliko težje, ker moramo upoštevati specifičnosti udeležencev: ne preveč hoje, ne predaleč, ne naporno, v kraj, kjer še večina ni bila, poceni in ¡še in še.
Tudi letos pripravljamo izlet,
Prostovoljno delo je ena naj-konkretnejših oblik, ¡ko mladi prispevajo svoj delež k hitrejšemu razvoju manj razvitih področij ter vzgoji mladih. Danes, v zaostrenih gospodarskih razmerah, je prostovoljno delo marsikje osnova za napredek in razvoj kraja.
Vključevanje v organizirano obliko izgradnje objektov, ki so osnova za gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj okolja, so ogromnega pomena ne samo z vidika ekonomskega učinka, temveč tudi ¡z vidika socialistične vzgoje mladih. Na osnovi tega je potrebno bolj krepiti zavest solidarnosti in širiti prostovoljni duh.
Pri predsedstvu občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah deluje center za mladinsko prostovoljno delo, ki je nosilec dejavnosti na pondročju mladinskega prostovoljnega dela. Že v uvodu je nakazana glavna usmeritev, to je širjenje mladinskega prostovoljnega duha, širjenje zavesti o solidarnosti. V okviru tega pa še posebej velja poudariti, da je potrebno veliko več dela na tem področju v OO ZSMS, kajti tam mora potekati glavna in konkretna aktivnost.
Pripraviti in zainteresirati moramo vse brigadirje k stalni aktivnosti. To bomo skušali uresničiti s klubom brigadirjev, ki ga nameravamo formirati še letos. Prvi razgovor z brigadirji veterani, smo že organizirali in se dogovorili za enadaljnje aktivnosti pri formiranju kluba. Naša kadrovska baza pri evidentiranju brigadirjev v MDB XIV. divizijo so pionirji. Zato moramo pionirje pravočasno vključiti v to dejavnost. V osnovnih šolah teče postopek evidentiranja v PDB, ki jo bomo formirali na eni lokalnih MDA.
MDB XIV. divizija se bo letos udeležila MDA SUHA KRAJINA 84 v prvi izmeni od 10. junija do
5.	julija. Evidentiranje jo potrebno zaključiti pravočasno, vendar se srečujemo z velikimi pro-
ki bo predvidoma proti koncu avgusta ali v začetku septembra Vse člane, ki bodo prebirali te vrstice, prosimo, da poserdujejo svoje pripombe in predloge svojim poverjenikom, le-ti pa jim bodo sporočili na naš sedež.
Torej vabljeni k sodelovanju, da morda odkrijemo nov, prijeten kotiček naše domovine, kjer se bomo razveselili.
Vsekakor pa lahko posamezniki poserdujejo svoje predloge v pismeni obliki na sedež društva.
J. K.
blemi pri evidentiranju mladincev. Zadržki so v DO, šolah i„ ponekod tudi doma.
Zadostno število brigadirjev je potrebno zagotoviti pravočasno, saj bomo le tako lahko izvedli
kvalitetne priprave. Pri pripravah se bomo naslonili na MDA Spominski park Trebče, ki bo tudi letos organizirana v naši občini. Prav tako kakor lani bo republiškega značaja in bo trajala tri izmene.
Lani je bil postavljen nov montažni objekt, ki pa še ni končan. Potrebno je urediti okolico barake in naselja nasploh. Zato načrtujemo enodnevno lokalno akcijo, ki bo namenjena pripravi naselja. Obveznosti nas čakajo tudi v trajanju akcije, ne samo pred otvoritvijo. To našo akcijo moramo izkoristiti za boljše poznavanje MDA med mladimi v naši občini. Organizirali bomo več srečanj z brigadirji te MDA na delovišču in na področju družbenih dejavnosti.
Aktivnosti na področju prostovoljnega dela bi morale potekati skozi vse leto in bi morale vključiti čim več mladih.
Naš center za MPD ima izdelan obsežen program, ki ga bo možno realizirati le z udeležbo čim večjega števila mladih, zato naj bo to zaključek in poziv mladim, da se udeležijo aktivnosti s področja MPD-a.
Z—D—R—A—V—O
GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH
Mladinsko prostovoljno delo
Telesna kultura v letu 1984
Že nekaj let ugotavljamo, da v občini raste število društev, ki se ukvarjajo z razvijanjem telesne kulture tako v tekmovalnem kot v rekreativnem smislu. Vzporedno z rastio števila društev in članov pa se ;ni izboljšala materialna osnova za nadaljnji razvoj množičnosti tekmovalnega športa. Zadnja leta je bila prisotna tendenca, da lahko v telesni kulturi delamo isamo na bazi entuzi-azma in da zaradi tega telesna kultura ne potrebuje veliko sredstev. Odraz takih pogledov je tudi stalno kleščenje programa telesnokulturne dejavnosti v okviru nujno potrebnega. Količinsko je bil dotok denarnih sredstev za telesno kulturo iz leta v leto večji, vendar je realno zaostajal, kar je pogojevala rast cen.
V zadnjih nekaj letih smo na področju telesne kulture dosegli nekaj vidnih uspehov. Tu predvsem mislimo na razvm košarke, nogometa, karateja, strelstva, kegljaštva, itd. V zadnjih osmih letih smo izgradili več večnamenskih telesnokulturnih objektov v posameznih krajevnih skupnostih, kar pogojuje nadaljnji razvoj množičnosti v občini. Naj večji poudarek dajemo razvoju množičnosti, saj se zavedamo, da lahko iz široke baze' pri-
dobimo tudi kvaliteto ki našo občino zastopa v ligaških tekmovanjih.
Za leto 1984 |smo si v telesni kulturi zastavili naslednje naloge:
1.	krepiti samoupravne odnose znotraj telesne kulture in navzven,
2.	pridobiti strokovne kadre skozi različne oblike usposabljanja na trenerskih in vaditeljskih seminarjih,
3.	razvijati množičnost v telesni kulturi, zlasti v društvih Partizan,
4.	razvijati tekmovalni šport,
5.	pridobivati finančna sredstva za razvoj telesne kulture. Takšen koncept smo sprejeli
na seji skupščine telesnokulturne skupnosti, ki je bila 28. 3. 1984, in z njimi so se strinjali vsi delegati.
Da bi lahko zastavljeni program izvedli, smo sprejeli tudi sklep o povišanju prispevne stopnje za telesno kulturo ,iz 0,20 % iz BOD na 0,30% iz BOD, in sicer od 1. 5. 1984 dalje. S tem povišanjem prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov naših delavcev se bo za potrebe telesne kulture v letu 1984 zbralo dodatnih 2.200.000.— din ali skupno
9.231.000,— din.
Od zbranih sredstev pa je delitveno razmerje naslednje:
—	za skupni program telesnokulturne skupnosti
Slovenije	1.307.400.—	din
—	za množičnost	v	občini	2.795.000.—	din
—	za tekmovalni	šport	v	občini	2.550.000.—	din
—	za investicijsko vzdrževanje objektov in
novogradnje	1.000.000.—	din
—	za skupne službe	SIS	(svobodna menjava dela)	735.600.—	din
— za stroške delovanja skupščine in njenih organov,
MDA, informativno dejavnost, strokovni kader,
mejne dejavnosti in rezervo	923.000.— din
Podrobna delitev sredstev med uporabniki še ni sprejeta. Potrdili jo bomo na eni od prihodnjih sej skupščine. Do podrobne delitve sredstev pa je v veljavi sistem začasnega financiranja. Seveda tako zbrana sredstva ne bodo zadostovala za nemoten razvoj telesne kulture, zato bomo morali še naprej iskati dodatne vire financiranja, predvsem za tekmovalni šport. Dotadne vire je zaradi ekonomskih razmer v našem gospodarstvu vse težje dobiti, zato obstaja bojazen, da bomo težko zagotovili dovolj sredstev za naš doslej najuspešnejši
športni kolektiv — Ženski košarkaški klub, ki uspešno tekmuje v drugi zvezni ligi.
Na zadnji seji skupščine telesnokulturne skupnosti so delegati tudi soglasno podaljšali mandat funkcionarjem skupščine:
—	za predsednika je potrjen Mirko Trunkelj iz Rogaške Slatine
—	za predsednika zbora uporabnikov ,Marjan Šarlan iz Šmarja pri Jelšah
—	za predsednico zbora izvajalcev Anica Deželak iz Šentvida
M.	S.
Prvi jubilej MPZ Kozje
Kar živi, je bilo ¡rojeno, rojeno raste, se razvija, vzpenja in-pada. To je venomer ponavljajoča se igra (tega sveta. Pet let je v človekovem času malo. Premalo za obujanje spominov, zato si s težavo |snujem obrise, da bi ustvaril sliko moškega pevskega zbora Kozje, ki je prvič zapel pred petimi leti. Spominjanje na začetek in prehojeno pot zbora pa je hkrati moj obračun s samim seboj. Delo s tem zborom je namreč bilo prvo srečanje z zborovstvom. Seveda se moram hitro otresti skušnjave
prevelike osebnosti tega spominjanja.
Najbrž ni kraja v naši ožji domovini, kjer vsaj nekaj ljudi ne čuti potrebe po izbranem petju in tudi ustanovitvi pevske skupine, če je še ni. Morda je bila te želja v Kozjem vseskozi še posebno močna. Začeli smo z velikim optimizmom in enotno. Brez previsoko dostavljenih ciljev in ambicij, preprosto iz predanosti slovenski ljudski pesmi in v želji s prepevanjem osrečevati sebe in svoje prijatelje. Vključeni v Kulturno društvo
Jubilejni koncert ob 5-letnici MPZ Kozje
prizadevali tudi za lepoto in bogatost našega glasbenega izraza. Prepevali smo na občinskih revijah, raznih proslavah, posebej zavzeto ob dnevih žena, da bi se oddolžili ženam za mnoge puste večere in dni, ko so njihove slabše polovice zamenjale domače ognjišče za srečanja in potovanja, včasih lepa, a kdaj tudi grenkega doživetja.
Morda smo zaradi znane zavednosti in borbenosti žilavih kozjanskih ljudi v vojni še posebno pozornost namenili borbeni pesmi. Pesem Radovana Gobca »Bohor je vstal« pa nas že kar simbolizira. Ta pesem je nastala tu, na prvem štajerskem osvobojenem ozemlju, in nas še da-
»Kozjansko poje«, v Srotdjah, kjer je bil pred štiridesetimi leti ustanovljen Kozjanski odred in kjer Z vso ljubeznijo gradi »novo« pevsko tradicijo domači pevski zbor s tem slavnim imenom.
No, saj niti niso bila tako kratka leta, moram se že krotiti, da ne bi preveč raztegnil svojega pisanega razmišljanja. Zaključujem s prijetnim občutkom, da smo prebudili kulturno dejavnost v kraju, da nismo v svojih prizadevanjih ostali sami. To naj bodri pevce še naprej v njihovem vztrajanju in skupnem prizadevanju za rast, razvoj, vzpenjanje ...
Franc Černelič
»Bohor« smo se tudi sami hitro samoupravno organizirali. Izbrali smo predsednika in odbor, ki je za pevski zbor doslej dobro skrbel in še skrbi. Imeli smo srečo, tudi vodstva krajevne skupnosti in tovarne »Metka« so takoj pokazala velik posluh za petje, če že ne z vključitvijo v zbor, pa s pripravljenostjo pomagati pri njegovem delu.
S pomočjo TOZD »Metka« smo kmalu pridobili zunanjo lepoto, najprej z belimi srajcami in kravatami, slednjič pa še z oblekami.
Na vajah «mo si — včasih bolj, včasih manj učinkovito —
nes vspodbuja: »Le naprej, odred Kozjanski . . .«
Prodreti smo hoteli tudi naprej, v sodobno zborovsko pesem. Kmalu po tistem, ko smo skupaj z moškimi pevskimi zbori iz Rogaške, Šmarja in Podčetrtka zapeli v Bistrici ob Sotli tovarišu Titu in po njegovem težkem zadnjem slovesu, smo s priokusom grenkobe samozavestno	zapeli:
»Iz sna stoletij ..., iz idej, ki veliki jih samorastnik je sejal med nas . ..«
Že trikrat smo zapeli s celo pojočo Slovenijo na taboru v Šentvidu pri Stični. Omenil bi še nastope na pevskih srečanjih

Jože Gojtdn
Pred nekaj meseci se je upokojil Jože Gojtan. Kdo ga ne pozna — znanega družbenopolitičnega delavca, borca in političnega aktivista!? Več kot desetletje je bil kot sekretar gonilna sila šmarske socialistične zveze. Ves čas se je požrtvovalno vključeval v reševanje problemov, s katerimi so se srečevali delovni ljudje po krajevnih skupnostih. Z izrednim razumevanjem je znal prisluhniti težavam ljudi, bil je dober svetovalec ter pobudnik in realizator marsikatere pomembne akcije. Ni naključje, da si je v celjski regiji pridobil naslov »frontni starosta«, saj mu po stažu delovanja v SZDL ni bil nihče enak.
Njegova ustvarjalnost se je poleg profesionalnega dela bogato odražala tudi na drugih področjih, saj je bil vedno prisoten v delu družbenih organizacij in društev. Vsekaor je potrebno
omeniti njegovo plodno delo v društvu Ljudske tehnike; bil je več let njegov predsednik. Ponosen je lahko tudi na dejstvo, da je eden izmed ustanoviteljev lokalne radijske postaje Šmarje pri Jelšah. Prav tako ne moremo mimo njegove velike angažiranosti v Avtomoto zvezi Slovenije, Turističnem društvu Šmarje, Rdečem -Križu, na področju zdravstva, v SIS za PTT promet ... Skorajda nemogoče je našteti vse njegove aktivnosti. To tudi ni namen niti potreba. Tov. Jožeta je vedno odlikovalo delo. In ga še danes, saj je vedno v »akciji«. Še vedno ga lahko srečamo, dobro razpoloženega, pri delu v SZDL, v Krajevni skupnosti...
Ta zapis naj bo le drobna zahvala dolgoletnemu aktivistu za plodno delo. Hkrati pa je to izraz prepričanja, da bodo njegove bogate izkušnje, ki so zrasle z njegovim delom v frontni socialistični zvezi še vedno del njegovega delovanja.
30 let radia Šmarje pri Jelšah
Bilo (je leta 1951, ko je pri Društvu LT v Šmarju pri Jelšah začel delovati radioamaterski krožek. Med mladimi in prizadevnimi člani se je porodila ideja, da bi izdelali radijski oddajnik, ki naj bi bil namenjen izpopolnjevanju radioamaterjev. Pod vodstvom Jožeta Plemenitaša in s pomočjo Jožeta Gojtana je bila ta želja uresničena. Iz delov od vsepovsod je nastal radijski oddajnik in na praznični dan, 1. maja 1953. leta, se je v takrat še redkih radijskih sprejemnikih po Kozjanskem pa vse do Pohorja in Savinjske doline ter Prlekije prvič oglasila puntarska pesem, ki še danes začenja program šmarskega radia. Takratni studio je bila kar ena občinskih pisarn, 10 gramofonskih plošč pa je predstavljalo prvi radijski arhiv.
Žal je bila večja okvara kmalu kriva, da je Radio DLT Šmarje pri Jelšah, kot se je takrat imenoval, moral za nekaj časa utihniti. V dobrem letu dni pa so oddajnih ¡ponovno usposobili,
občinski možje pa so v tem času poskrbeli tudi za dovoljenja, ki so potrebna za ustanovitev in delo radijske postaje. Po podatkih, ki so zapisani v dokumentaciji Radia Beograd, je Radio Šmarje pri Jelšah začel delati 19. junija 1954. leta in je najstarejša lokalna radijska postaja v Sloveniji ter med prvimi v Jugoslaviji.
Dolga leta je šmarski radio delal na povsem amaterski osnovi. Tudi selil se je večkrat, med drugim je imel svoje prostore tudi na podstrešju. V začetku je oddajal le ob nedeljah, vse oddaje pa so bile v živo, saj ni bilo nobenega studijskega traku, kaj šele magnetofona.
Pomembni datumi v delovanju Radia Šmarje pri Jelšah so še leto 1965, ko sta pristopila k soustanoviteljstvu še občini Šentjur pri Celju in Slovenske Konjice, pa leto 1967, ko je bilo izdano zvezno dovoljenje za delovanje srednjevalovne 2KW radijske postaje na frekvenci 1554 kHz, in še slovenski kulturni praznik leta 1981, ko so bili predani namenu novi prostori in nova studijska oprema v Domu kulture.
Danes oddaja Ramo Šmarje pri Jelšah vsak dan razen sobote. Program, ki ga objavljamo
posebej, pripravljajo 3 programski delavci; redno sta zaposlena še tehnik in tajnica, 6 pa je zunanjih sodelavcev (3 programski, 2 napovedovalca in tehnik).
Mogoče temu kratkemu zapisu o nastanku in razvoju Radia Šmarje pri Jelšah manjka beseda o pomenu in vlogi javne besede, pa tudi o željah in načrtih v prihodnje. Zato o tem v naslednji številki, danes pa le še o prireditvah ob 30-letnici. Praznovanje bomo začeli z javno radijsko oddajo v KS Planina v šentjurski občini 12. maja. V drugi polovici leta bomo pripravili še javno radijsko oddajo v konjški in šmarski občini. V jeseni nameravamo organizirati tudi koncert ansambla Avsenik, ki naj bi bil tokrat v Rogaški Slaum. Osrednja prireditev ob 30-letnici šmarskega radia pa bo v Domu kulture 15. junija zvečer, posnetek pa bomo predvajali na jubilejni dan, to je 19. junija. Naša velika želja je še bila, da bi tega dne lahko začeli oddajati tudi na UKW, žal
pa danes še ne moremo reči, če se nam bo tudi uresničila. Sicer pa, kot je bilo že lani zapisano v enem naših tednikov, je šmarski radio Dreviharil že mnogo viharjev, prebrodil že nekaj kriz. Razumevanje in skrbi soustanoviteljic, pri katerih pa glavno breme nosi matična občina, je to danes samoupravno organizirana delovna skupnost s tako programsko vsebino, ki ima zares širok krog poslušalcev. Njihovi odmevi in pisma so temu malemu kolektivu zanesenjakov vir novih moči in idej za oblikovanje takega radijskega programa, ki naj zadovolji čimveč naših delovnih ljudi in občanov, obenem pa kar najbolje opravi svoje osnovno poslanstvo — pravočasno in objektivno informiranje, ki je v današnjem trenutku naše samoupravne družbe odločilnega pomena.
M. K.
TEDENSKI PROGRAM RADIA ŠMARJE PRI JELŠAH
Ponedeljek:
16.00	— napoved sporeda
poročila, obvestila, reklame
16.20 — Stari in novi znanci
16.30	— Mladi mladim (mladinska oddaja)
17.00	— zaključek Torek:
16.00	— napoved sporeda
poročila, obvestila, reklame
16.30	— Športnih sedem dni 16.45 — Osem not za sto radosti
(zabavnoglasbena oddaja v živo)
18.00	— zaključek Sreda:
16.00	— napoved sporeda
poročila, obvestila, reklame
16.15 — Danes v studiu (tedenska aktualna oddaja)
17.00	— zaključek četrtek:
16.00	— napoved sporeda
poročila, obvestila, reklame
16.30	— Aktualni četrtek (infor-
mativna oddaja)
Nove smernice za
Predsedstvo SFRJ je v lanskem letu sprejelo smernice o nada-ljnem izpopolnjevanju in delovanju civilne zaščite v miru in v vojni.
Zelo visoka stopnja razvoja vojaške tehnike in s tem njene rušilne moči je narekovala določene spremembe v zasnovi CZ. Le-ta dobiva strateški pomen v splošni ljudski obrambni vojni, tako tudi v samem sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zaradi velikega števila žrtev in razdejanj v morebitni vojni so določeni preventivni ukrepi nujni. Tudi v miru lahko posamezne pokrajine in območja naše države prizadenejo naravne in druge nesreče, katerih posledice 'bi hudo ogrozile ljudi in materialne dobrine. To so osnovni vzroki, ki zahtevajo nenehno usposabljanje obveznikov CZ.
V naši občini je usposabljanje pripadnikov civilne zaščite (splošni del in za ekipe prve medicinske pomoči) potekalo v zimskem času. Občinski štab CZ je namreč upošteval pretežno kmečko strukturo slušateljev, ki bi v drugem letnem času morali opustiti nujna dela na kmetijah. Taka, nedvomno pravilna odločitev in dobra priprava predavateljskega kadra je pogojevala, da je bila udeležba na predavanjih v večini krajevnih skupnosti zelo dobra. Ponovno smo lahko ugotovili, da je v marsikateri KS pri-
16.45 — Kulturni mozaik
17.00	— Mavrica pozabljenih
(stare popevke)
17.30	— Šopek domačih (narodno
zabavna glasba s tekstom)
18.00	zaključek Petek:
16.00	— napoved sporeda
poročila, obvestila, reklame
16.30	— Zabavna podoknica
17.00	— zaključek
Nedelja:
10.00	— napoved sporeda
V živo z radiom Šmarje pri Jelšah (informativna oddaja, obvestila, Kmetijska oddaja, reportaže, izbira popevke, zabavna glasba, reklame)
12.00	— Čestitke in pozdravi na-
ših poslušalcev
razvoj CZ
šotna dobra vzajemna pomoč, organiziranost in samoiniciativnost, ¡k jo v današnjem času že marskje pogrešamo. Sproščeni zaključki, ki so si jih slušatelji organizirali po uspešno opravljenih preizkusih znanja, so potrjevali dobre sosedske odnose. Ti pa so za dobro in uspešno delo civilne zaščite nujno potrebni. Upamo, da bomo enake ugotovitve zasledili tudi pri nadaljnjem usposabljanju pripadnikov CZ v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini, ki bo v naslednji zimski sezoni.
Kakor smo ugotovili, nenehno usposabljanje še ne pomeni celotne aktivnosti CZ, Precejšen delež učinkovitosti posameznih enot je vsekakor odvisen tudi od dobre opremljenosti. Zavedamo se, da je taka oprema zelo draga vendar nam razmere narekujejo najnujnejše. Tako bomo v bodoče precejšnji del sredstev, ki so namenjena za opremljanje civilne zaščite, porabili predvsem za RBK (radio — biološko — kemično) zaščito.
Zakonska določila in navodila Republiškega štaba CZ nas tudi zavezujejo, da bodo imeli zaščitno opremo vsi občani in ne le razporejeni pripadniki CZ ali drugih vojaških enot. O tem bodo občani vsekakor pravočasno obveščeni, ko bodo znani tudi podrobnejši podatki o nakupu in načinu pridobitve zaščitne opreme.	Lado Arnič
Načelnik CZ ima veliko dela že z evidenco
V novem študiju nastajajo kvalitetnejše oddaje
Informacije o štipendiranju v občini za šolsko leto 1984-85
l.
Osnovna oblika štipendiranja so KADROVSKE ŠTIPENDIJE, ki jih razpisujejo OZD za svoje potrebe.
Razpis kadrovskih štipendij je stop.
Poklic oz. program	zaht.
_______________poki.
stekloslikar	II
pomožni steklar pihač
steklobrusilec steklobrusilec zidar za zidanje in ometavanje tesar opažev krivec armatur
kmetij ec	IV
mlekar
pek
slaščičar
slaščičar
steklopihač
brusilec kristalnega stekla brusilec kristalnega stekla steklar
konstrukcijski ključavničar
ključavničar
stavbni ključavničar
stavbni klepar
monter ogrevalnih naprav
monter ogrevalnih naprav
strojni mehanik strojni mehanik
strojni energetik
preoblikovalec in spajalec kovin preoblikovalec in spajalec kovin obratovni elektrikar
gradbinec industrij, peči
zidar
zidar
tesar
železokrivec
mizar
mizar
tekstilni konfekcionar	III
tekstilni konfekcionar	III
tekstilni konfekcionar	IV
tekstilni konfekcionar III, IV tekstilni ko-fekcionar	III
tekstilni konfekcionar	IV
kuhar	IV
kuhar kuhar
natakar
natakar
natakar
bolničar	III
bolničar-maser	III
poljedelsko živinorejski tehnik steklarski tehnik	V
steklarski tehnik steklarski tehnik steklarski tehhik
naravoslovno matematični tehnik strojni tehnik
bil objavljen v časopisu «-Delo«, vendar je razpis nepopolen, ker so nekatere delovne organizacije dodatno razpisale še nekaj štipendij. Objavljamo kompleten razpis vseh kadrovskih štipendij v občini Šmarje.
Štipenditor
1	Steklarna Dodelala Rog. Slat.
2	Steklarska šola Rog. Slatina 10 Steklarna Osnovna izdelava
Rog. Slatina 35 Steklarna Kristal 5 Steklarna Dekor Kozje
4	GIP Ingrad Rog. Slatina
5	GIP Ingrad Rog. Slatina 4 GIP Ingrad Rog. Slatina
2	Sklad za intervecijo kmetijstva Šmarje
6	Sirarna Mlekarna Šmarje
4	Merx Slaščičarna in pekarna Rog. Slatina
2 Merx Slaščičarna in pekarna Rog. Slatina
1	Atomske Toplice Podčetrtek 15 Steklarna Osnovna izdelava
Rog. Slatina
50 Steklarna Kristal Rog. Slat.
5	Steklarna uekor Kozje
4 Steklarska šola Rog. Slatina
2	Steklarna eSrvisna delavnica Rog. Slatina
2	GOK Gradbeništvo in obrt Rog. Slatina
1	Steklarna Servisna delavnica Rog. Slatina 4 IKOM Dom Šmarje
4	IKOM Dom Šmarje
1	Zdravilišče Vzdrževalne dejavnosti Rog. Slatina
3	IKOM Kovinarstvo Šmarje
1	Steklarna Servisna dejavnost Rog. Slatina
1	Steklarna Servisna dejavnost Rog. Slatina 8 Hmezad Šmarje 1 Gorenje Kondenzat. Rogatec 1 Steklarna Servisna dejavnost Rog. Slatina
1	Steklarna Osnovna izdelava Rog. Slatina
6	GIP Ingrad Rog. Slatina
3	GOK Gradbeništvo in obrt Rog. Slatina
8 GIP Inerad Rog. Slatina
7	GIP Ingrad Rog. Slatina 6 Bohor Mestinje
5	Mizarstvo Rog. Slatina 20 Kors Rog. Slatina
15 TT Prebold Pletenine za Pristavo, Vinski vrh in Prebold
10 Kors Rog. Slatina
2	Toper Šmarje
3	Metka Kozje 1 Metka Kozje
3	Atomske Toplice Podčetrtek 1 Hmezad Šmarje 5 Zdravilišče Zdravstvena dejavnost Rog. Slatina 3 Atomske Toplice Podčetrtek I Hmezad Šmarje 5 Zdravmsče Zdraviliška dejavnost Rog. Slatina
1	Zdravilišče Zdravstvena dejavnost Rog. Slatina
2	Zdravilišče Zdravstvena dejavnost Rog. Slatina
1	Hmezad Šmarje
2	Steklarna Osnovna izdelava • Rog. Slatina
1	Steklarna Dodelava Rog. Slat.
2	Steklarna Kristal Rog. Slat. i Steklarna DSSS Rog. Slatina 1 Zdravilišče Rog. Slatina
1 Steklarna Servisna dejavnost -Rog. Slatina ------------—------
konfekcijski tehnik
konfekcijski modelar
ekonomski tehnik
kmetijski inženir
(živinorej a-pol j edelstvo)
elektroinženir-energetika
ing. tekst, konfek. tehnologije
ing. oblikov. tekstilij in oblačil
strojni tehnik	V
gradbeni tehnik	V
strojni inženir-konstrukcija
strojni inženir
inženir lesarstva
višji fizioterapevt
višja medicinska	sestra	I
dipl. ing. kmetijstva	VII
(živ..polj.)
dipl. ing. strojništva-tehnolog. dipl. ing. elektrotehnike dipl. ing. lesarstva zdravnik splošne medicine dipl. ing. tekstilne tehnologije dipl. ekonomist
5 Kors Rog. Slatina 3 Kors Rogaška Slatina
2	Zdravilišče DSSS Rog. Slat.
3	Hmezad Šmarje
1 Gorenje Kondenzat. Rogatec 3 Kors Rog. Slatina
1	Kors Rog. Slatina
2	GOKOP Rog. Slatina 2 GOKOP Rog. Slatina
1 Gorenje Kondenzat. Rogatec 1 Hmezad Šmarje 1 Bohor Mestinje 1 Atomske Toplice Podčetrtek 1 Zdravilišče Zdravstvena dejavnost Rog. Slatina 1 Hmezad Šmarje
1 Steklarna DSSS Rog. Slatina 1 Steklarna DSSS Rog. Slatina 1 Bohor Mestinje 1 Atomske Toplice Podčetrtek 1 Kors Rog. Slatina 1 Kors Rog. Slatina
Višina KADROVSKE ŠTIPENDIJE je določena s točkami od 400 do 1080 točk. Za manjkajoče poklice v občini lahko delovne organizacije povečajo štipendijo do 200 točk.
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo tisti učenci in študenti, katerih dohodek na člana v družini v letu 1983 ne presega 15.520 din.
Spodaj navedene dokumente je potrebno poslati do 15. 7. 1984 na naslov delovne organizacije, ki razpisuje štipendijo. Ti dokumenti so:
—	obr. 8,40 — vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih čla-
* nov
—	potrdilo o dohodkih v preteklem koledarskem letu. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1983
—	fotokopija zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih
—	potrdilo o vpisu.
O vseh drugih podatkih naj se učenci in študenti čimprej pozanimajo v kadrovski službi štipenditorja.
2.
štipendijo iz ZDRUŽENIH SnEDSTEV pogosto imenujemo tudi OBČINSKA ŠTIPENDIJA ali SOCIALNA ŠTIPENDIJA.
Za štipendijo iz ZDRUŽENIH SREDSTEV in razliko h kadrovski štipendiji lahko zaprosijo učenci in študenti, ki so predhodno zaprosili za kadrovsko štipendijo in katerih dohodek na člana v družini v letu 1983 ne presega 10.425,— din. V dohodek se štejejo vsi dohodki v družini iz delovnega razmerja, obrt, pokojnine, dohodek iz kmetijstva, vključno z otroškimi dodatki.
Višina štipendije je različna. Izračunava se za vsakega štipendista posebej po enotnih merilih, upoštevajoč dohodek v družini. Višjo štinendijo dobe tisti, ki med šolanjem stanujejo izven kraja stalnega bivališča in imajo boljši uspeh.
Prednost pri podelitvi teh štipendij imajo:
—	prosilci, ki se izobražujejo v proizvodno-tehničnih in kme-
— tijskih-usmeritvah — — ——-
—	prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju
—	prosilci z boljšim učnim uspehom.
Stipendiija iz združenih sredstev se praviloma ne podeljuje za poklice, ki so v regiji in občini opredeljeni kot suficitarni, ti so:
—	avtomehanik, frizer, prodajalec, administrator
—	vzgojitelj, gradbeni tehnik, zdravstveni tehnik, vrtnarski tehnik, likovni tehnik
—	predmetni učitelj:	slovenšči-
ne, angleščine, biologije, zemljepisa, zgodovine, telesne vz°oje; specialni pedagog, socialni delavec, višji upravni delavec, inženir tekstilne tehnologije
—	profesor angleščine in nemščine, dipl. geograf, dipl. psiholog.
Lista suficitarnih poklicev se bo med letom še dopolnila.
Vlogo za štipendijo iz združenih sredstev prosilci vložijo v občini stalnega bivališča, prosilci iz drugih republik pa v obči-n, kjer prejemajo kadrovsko štipendijo.
Za štipendijo iz združenih sredstev so potrebni enaki dokumenti kot za kadrovsko štipendijo, dopolniti pa jih je potrebno še z naslednjimi dokumenti:
—	potrdilo o otroškem dodatku v letu 1983 za vse otroke. Če otroškega dodatka ne prejemajo, naj starši napišejo to v izjavi
—	izjavo kadrovskega štipenditorja, da je kandidat pri njih zaDrosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ni bila podeljena. Če ni dobil nikjer kadrovske štipendije, naj starši napišejo izjavo, da nima kadrovske štipendije
—	potrdilo o šolanju oz. vpisu v šolo, ki ga „dostavijo naknadno do >15. 9. 1984.
Prosilci .za razliko h; k fi&vski štipendiji morajo predložiti... tudi kopjo. pogodbe o kadrovski štipendiji. ‘	’ ■
Vloge oz. dokumente sprejema od 20. 6. 1984 do 5. 9. 1984 Skupnost za zaposlovanje Šmarje, vsako sredo. «■
Korsov poslovni prostor na XIV. ZOI v Sarajevu je obiskal tudi predsednik organizacijskega komiteja Branko Mikulič
Olimpijsko plamenico so v Bistrici ob Sotli prevzeli športniki iz SR
Hrvatske
OBČINSKA
RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH in koordinacijski odbor za stabilizacijo ter koordinacijski odbor za družbenoekonomski razvoj pri Občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah objavljata
RAZPIS
o podelitvi nagrad in priznanj »Inovator 1984«
Za nagrado »Inovator 1984« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmarje pri Jelšah, ki so v letu 1983 in do polletja 1984 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave).
Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
—	komisije za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v TOZD ali DO,
—	delavski svet TOZD ali DO,
—	družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh,
—	strokovne službe TOZD ali DO,
—	posamezniki.
Prijava v pismeni obliki mora vsebovati:
—	osebne in splošne podatke prijavljenca,
—	kratek opis ali risbo prijavljene inovacije,
—	podatek za vrednotenje inovacije, prihranek, uporabnikov, izvirnost,
—	pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo,
—	dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ v TOZD oz. DO.
Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj (inovator' bosta Občinska konferenca SZDL in Raziskovalna skupnost ¡Šmarje pri Jelšah podelili največ 5 nagrad s priznanji in 10 pismenih priznanj.
Višino nagrade pa določi (komisija.
Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah do 1. 8. 1984.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah (skupne strokovne službe SIS tel. 821-212 pri tov. Kampuš).
Posamezniki lahko nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. V tem primeru se ovrednoti vsaka inovacija posebej.
Predsednica skupščine ORS: Marija Lesjak, l.r.
GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH
Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. — Uredniški odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvonko, Cakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, Škomik Edi in Šmigoc Karel. Fotografije: Mestinšek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel. 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.