St- 7. Maribor, dne 14. februarja 1907. Tečaj XLI. List ljudstvu v pouk in zabavo. Mi»]* vsak «etrtek in velja i poštnino md h r Msrtbaro t poifflaajmn radmn celo leto 1 E, pol let» 8 K in a četrt let» 1 K. Karočnma za Nemčijo i K, n droge iivenavitrijske dežele 8 K. Kd<* hodi sani ponj, plača na lete samo 9 K. Naročnina se pošilja »a: Upravništvo „Slovenskega Ooepodiuja" t Mariboru. — List se dopoiilja de odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivaj« liat brez posebna naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 6. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška eesta štev. 5, vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopno petitvrste s» enkrat 16 vfat, aa dvakrat 26 vul, za trikrat 86 vin. Za večkratne oglase primaren popa*. Inserati s« sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprte reklamacij« co poštnin« prost«. Kmečka stranka v boju. Komaj se je rodila, že je postala Slovenska kmečka zveza središče vročega boja. Od vseh strani letijo sovražene kroglje na njo, toda brez' sledu in škode se odbijajo na njenem čistem, poštenem plašču. Zadnji četrtek dne 7. iebr. je bil v Mariboru na zelo ozki podlagi sklican zaupni shod, da bi se na njem posvetovalo, kako doseči enotno postopanje pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Tudi pristaši „Narodne stranke", ki nam je na Štajerskem uničila slogo, so prišli ter zahtevali takoj pri prihodnjih volitvah tri do štiri mandate. Navzoči pristaši „Slovenske kmečke zveze" pa so rekli mladim liberalcem, zastopnikom advokatskih koncipientov in liberalnih učiteljev: „Proč roke od kmečkih okrajev! ¿Tukaj nimate nič iskati!" In vsled tega se je zaupni shod brezuspešno razšel. Dokazalo se je na shodu samo to, da je liberalna stranka hotela kmečko stranko upreči, naj ji privleče par mandatov, toda kmečka stranka je tako poniževalno terjatev p o-nosno odklonila. Kmečka stranka ni dekla in ne bo nikoli dekla liberalne stranke. Za to Vam naj jamči kmečki ponos in žilava delavnost vseh pristašev kmečke stranke. „Slovenska kmečka zveza" je takoj po shodu imela odborovo sejo, v kateri je sklenila: Odbor sklene, da „Slovenska kmečka zveza" postavi za prihodnje driavnozborske volitve lastne kandidate ter da se bo pri tem ozirala tudi na dosedaj v slogi in miru na narodnem in gospodarskem polju delujoče osebe. Ta sklep je po celem Spodnjem Štajerskem iz-val glasno odobravanje, kar nam pričajo mnogoštevilni dopisi in pisma. Vse pozdravlja trenotek, da se fe Slovenska kmečka zveza sedaj prva ujunačila ter začela neodvisno od vseh liberalnih in drugih upli-vov zares pravo kmečko politiko na narodni in verski podlagi. Sedaj je treba pristašem kmečke stranke držati najstrožji red. Cepiti in razdvojiti bodo hoteli naše vrste. Toda brez vedenja Slovenske kmečke zveze se naj nič ne zgodi. Ona bo poskrbela, da si bodo volilci lahko prosto in brez kakega uplivanja izbrali kandidate,, katerim zaupajo. Pristaši kmečke stranke, držimo sedaj skupaj, držimo red! Ne potrebujemo več liberalnih varuhov, mi hočemo sami iti do zmage! Kmetje, le vkup, le vkup! Kie Franc Pižek, župan in veleposestnik v Hotinji vasi. Viribus unitis! (Z združenimi močmi!) Za živinorejo je potrebna dobra in zdrava krma, katera pa v obče primanjkuje, kajti le dobra, zdrava krma je prvi vir k dobičkonosni živinoreji. Kaj nam je tedaj storiti, da na najcenejši način travnike izboljšamo. Izkušnje nas uče, da nam dobro prevlečeni travniki mnogo več krme dajo, kakor tisti, ki niso bili prevlečeni. Vsa trava kakor tudi druge rastline potrebujejo k razvitju zrak, mokroto in toploto. Seveda pridejo še tudi druge redilne snovi h koreninam, kakor amonijak. ogljenčeva kislina in napravijo zemljo bolj toplo in rodovitno. Tudi deževnica se ložje steka v zemljo, kakor pri trdi nepovlačeni zemlji. Pri vlačen^u se vsi krtinjaki poravnajo in hmelj (mah) se uniči. Vlačiti se ne sme pri mokrem vremenu, ker se preveč pohodi in nastanejo velike luknje. Najbolje je, če zemlja ni presuha in ne pre-raokra. Brana naj se priveže na dolgo verigo in to zaradi tega, da se žival ne poškoduje in zobi od brane gredo globokeje v zemljo. Srednja brana okoli 100 klg težka stane okoli C0—70 K in če si trije ali štirje vkupno naročijo se že v enem letu izplača. Malo je travnikov, ki bi se dali samo z vodo popraviti. večina jih je treba gnojiti; pa tega v nekaterih krajih bi skoraj rekel — niti ne poznajo! Napajanje z vodo v jeseni bi ne smel nobeden gospodar opustiti, kateri ima vodo na razpolago; ker jesenski dež prinese iz njiv, gozdov itd. mnogo gnojnih tvarin. Je pozno v jeseni precej suho, se naj noč in dan napaja, in to se naj ponavlja, da že sneg zapade: zimsko napajanje mnogokrat škoduje. Po letu naj se napaja samo ob suši, najbolje zgodaj v jutro ali pa ponoči. Z kompostom gnojiti bi bilo najbolje, pa žali-bog, tega večina kmetov ne pozna in nekateri zaradi pomanjkanja delavcev tega nemorejo storiti. Vsi odpadki pri gospodarstvu bi se naj devali na poseben prostor n. pr. pepel, blato iz ribnikov, jarkov, cest in sploh vse, kar na gnojišče ne spada. Ta se v letu do dvakrat prekoplje in v jeseni imamo najboljše gnojilo za travnike. Kompost (črna zemlja, humus) se pred zimo raztrosi in do spomladi je vse razpadeno, če se z brano povlači, in zelo koristi. Gnojenje z hlevnim gnojem bi seveda bilo še bolje, ker ima vse redilne snovi v sebi, pa tega še za njive primanjkuje. In če ž njim gnojimo, ga v jesen raztrosimo in v spomladi se povlači; kar še ostane n. pr. slama ali listje se na kompost spravi. Gnojenje z umetnim gnojem. To je že marsikaterega kmeta spravilo v nesrečo in zakaj? Ker je premalo razumel in sestavo umetnega gnoja ni poznal. Navadno se gnojijo travniki pri nas s toma-ževo moko in kajnitom, pa navadno s vsakim posebej. To je pa napačno, ker oboje se more že poprej dobro skupaj zmešati in le potem bo za travo ugodno in koristno. Fosforjeva kislina in kalij, katera sta za rastlinstvo najbolj potrebna, povsod največ manjka. Tomaževe žlindre je treba 600—800 klg na 1 ha in ima v sebi 11—23% fosforjeve kisline in razven tega še 35-60% apna. Kajnita je 200—500 klg na 1 ha treba. Kalija je v 100 klg kajnita približno 12% klg. Mnogokrat se priporoča iz njiv travnike napraviti ; tukaj pa je treba velike previdnosti. Ce hočemo imeti dobiček, moramo kupiti primerno travno seme, katero zanesljivo prodaja „Štajerska kmečka družba" v Gradcu. Za 1 ha se potrebuje 40—50 klg (lklg okoli 1.80 K) tedaj za 1 ha okoli 90 K. Nikoli bi ne smeli le navadni drob sejati, kajti v tistem je do 95% smeti in od take setve ni upati druga kot plevel in škodo. Skrbimo toraj za travnike, kajti znano je, da pognojeni travnik da polovico več in boljšo krmo, in brez dobre krme se živina ne more rediti. Dandanes pa je edina rešitev za kmeta, če more dovolj živine rediti. Občine naj bi po vseh močeh skrbele za dobre plemenske bike, da bi dotična postava ne bila samo na papirju. Kako je Stiger kot okrajni načelnik gospodaril? .v. Spomnimo se še kratko ne ravno dobrega Sti-gerjevega okrajnega gospodarstva. V šestih letih je po nepotrebnem napravil 80.000 K dolga; naši kmetje so lahko gospodarili z 35% dokladami, so plačevali redne stroške, zraven pa so še plačevali od Nemcev napravljene dolgove in zgradili še dva nova železna mosta. Stiger pa je porabil za redne stroške vse doklade in še zraven 80.000 K dolga! In glejte, priprost kmet zna boljše gospodariti, kot pa „gospod" Stiger. Stiger je kriv, da se je poljčane skemu mlinarju Tonetu na ljubo po nepotrebnem prestavil mal bregič; Stiger je kriv, da je laporska cesta stala toliko denarja (celih 80.000 K in to le 2Yt Km dolgosti)! Celo prijatelji Stigerjevi so svarili pred takim gospodarstvom, a Stiger ni hotel po-poslušati! Stiger je kriv, da se je vpokojil uradnik brez potrebe, da okraj mora vsako leto plačevati po več stotakov po nepotrebnem; Stiger je kriv, da ima hranilnica sedaj dva uradnika, ko bi vendar lahko eden vse opravljal — seveda če je zmožen, kot poprejšnji. Plača drugega uradnika je zavržen denar! Stiger je kriv, da bo okraj za železnico plačeval vsako leto 4000 K in to za večne čase, kajti vsak otrok, ki ima betvo možganov v glavi, ve, da železnica ne bo nesla. Stiger hoče delati nove ceste, ki bodo stale okroglih 150.000 K. ki pa bodo v prvi vrsti le mestu koristile. Stiger da zdaj delati za nove ceste že načrte — zdaj po zimi! Ali ni to nespametno? Znamenja se do spomladi porušijo, tudi izrujejo in ko se bo cesta začela delati, bodo pa znova merili! Seveda, Stiger ima denarja dovolj — namreč okrajnega in tuj denar človek tako lahko izda! Dobro; pribito in dokazano je, da Stiger in njegovi prijatelji niso dobro gospodarili; da bi se poboljšali, tudi ne moremo upati, ker vemo, da slabi gospodarji nikdar ne postanejo dobri. Kar se Janezek ni naučil, tudi Janez ne zna! Ali je pa mogoče, se slabih gospodarjev otresti? Gotovo; treba je le, da vsi kmečki veleposestniki volijo same kmete v okrajni zastop in nobenegt gospoda; kmečkih veleposestnikov je vseh 27; ako vsi pridejo volit in le kmete volijo, tedaj imajo gotovo kmetje v prihodnjem okrajnem zastopu večino; tedaj bodejo kmetje sami lahko varčno gospodarili. Kmečki veleposestniki! Od vas je odvisno, kar-ko se nam bo godilo! Vinogradi naši so uničeni, žito nima cene, pri živini nas obiskujejo nesreča za nesrečo in kdo ve, če bo cena živine ostala tako visoka, kot je sedaj; obleka, delavci in druge potrebščine so vsaki dan bolj drage. Kako naj potem kmet izhaja? Ali imamo še premalo dolgov, da bi nam jih mestna gospoda nakladala še več? Ali bomo volili zopet tiste mestne gospode, ki ne vejo, kako se liiam godi, ki sami denar na lahkem zaslužijo, pa ne vejo, kako trda je nam za njega! Veleposestniki l Vam se morebiti bolje godi, kot nam malim kmetom: pa vi ste vendar naši 'o-variši, vi ste tudi kmetje! Zatoraj, kmetje, skupaj! Nobenega meščana in nobenega gospoda ne volite! Meščani držijo skupaj; uradniki so zedinjeni, učitelji se skupno potegujejo za svoje koristi, le kmet bi bil še tako nerazumen, da bi svoje stanovske tovariše zapustil in volil meščane, ki gledajo le na svoje koristi?! Veleposestniki! ne recite: Stiger ima večino! To ni res! Veleposestnikov-kmetov je več, kot vele-posestnikov-gospodov. Stiger ima le večino* ako mu vi kmečki veleposestniki pridete na pomoč in ž njim volite! Ne recite: Pa nam Stiger cesto dela, pa imamo zaslužek pri okrajnem zastopu. moramo ž njim držati! To je ravno tako, kakor , da bi rekel: Jaz moram s sosedom držati, ker mi je konja kupil za moj denar, ker mi je voz dal popraviti za moj denar, konja in voz pa rabiva oba. Ali bi ne bilo to nespametno. Ti lahko s svojim denarjem sam razpolagaš, kakor hočeš. Tako je tudi pri okraju. Tisto betvo, kar vam Stiger da iz vašega žepa,si tudi sami lahko daste in prišlo vam bo polovico ceneje! Kako nenasitna je vendar gospoda! Od našega denarja ima največji dobiček, potem pa še kmet pri svojem denarju nobene pravice nima! Veleposestniki! Tovariši! V vaših rokah je usoda okraja! Bodite z nami; pustite gospodo in ne volite nobenega meščana in tudi nobenega drugega ne, ki je dozdaj vlekel z Bistričani. Sami ste dovolj razumni in omikani, da stopite na čelo okraja in prevzamete okrajno gospodarstvo! Proč ž njimi, ki nam delajo nepotrebne dolgove in ne poznajo naše bede! Slava vam, veleposestniki, ako bodete okraj rešili gospodarjev, kakor so Stiger, Pecolt. Bau-mann. Versolati in drugi! Politični ogled. Deželni zbor štajerski bo sklican na zo-petno zasedanje za dne 25. t. m. Trajalo bo baje do konca marca. — Na Kranjskem lovijo sedaj liberalci kmete kakor pri nas na Štajerskem. — So pač volitve blizu. Sicer ne gre liberalen gospodič nikdar med kmeta, ampak prezirljivo gleda nanj, imenuje ga kmetavžarja, nerazsodno maso itd. Slovenska ljudska stranka še ni postavila kandidatov, zgodi se to komaj dne 28. t. m. Socialni demokratje sicer postavljajo kandidate, a nikjer nimajo upanja, da bi zmagali. — Koroški Slovenci še niso imenovali kandidata za pliberški-dobrolski-kapeljski-borovljski okraj. Socialni demokratje so za ta okraj določili Etbina Kristana. Npmci bodo baje podpirali socialdemokrata rajši, nego da bi pripustili, da zmaga Slovenec. Nemec je pač velik v svojem sovraštvu. — Krščansko-socijalna stranka na Tirolskem je imela dne 10. t. m. v Inomostu shod, na katerem je sklenila prirediti po vseh okrajih dežele ljudske shode. — Povsod se gibljejo katoliški kmetje, zato tudi naši kmetje ne smejo držati roke križem. — Zmaga katoličanov na Nemškem. Po dokončanih ožjih volitvah se je pokazalo, kako velikanski uspeh so dosegli katoličani. Katoličani so dobili 105 poslancev, prej so jih imeli 99. Poljaki imajo sedaj 20 poslancev, prej so jih imeli 16. So-oijalni demokrati so izgubili 35 poslancev, tako da jih imajo sedaj samo 43. Katoličani so toraj pridobili 6 poslancev in Poljaki 4, kljub zagrizeni agitaciji nasprotnikov vere in Slovanov. Katoliški slovenski kmetje, posnemajmo pri bližajočih se državno-zborskih volitvah nemške katolike! — Častna beseda nemškega poslanca. Svobodni vsenemci so te dni trdili po svojih listih, da piše poslanec Stein za Schönererjevo glasilo „Ascher Nachrichten" sam o svoji osebi članke, v katerih samega sebe hvali. Stein je na nekem volilnem shodu v Ašu s svojo častno besedo izjavil, da on še nikoli nobene stvari ni pisal za „Ascher Nachrichten." Sedaj pa objavljajo „Ascher Nachrichten", da imajo v uredništvu spravljen rokopis Steinov. Torej se je dični Stein pod častno besedo zlagal. To je isti Stein, ki je na tak nesramen način blatil poslanca dr. Ploja! — V Bolgariji vre. Razmere v Bolgariji že dolgo niso take, kakor se splošno misli. Revolucionarji dobivajo vedno več privržencev, na čelu tega gibanja stopa zlasti akademična mladina. Na čelu vlade, kot zvesti podaniki nemškega kneza Ferdinanda, stoje ljudje, ki so najhujše razkrinkani, proti katerim se jo dvignilo nešteto narodnih ugovorov, žal brez vdpeha. Da pelje taka vlada do odprtega upora, je naravno. Za nas Jugoslovane je le v korist, če se Bolgarska otrese svojega nemškega kneza kakor vpliva vseh drugih držav, ki delajo zahrbtno pri knezu in vladi v svojo korist in škodo jugoslovanski osamosvojitvi. — Boj proti katoličanom na Francoskem. Francoska vlada je sprevidela, da je šla predaleč s svojim slepim in strastnim zasledovanjem katoličanov. Za to skuša sedaj na vse mogoče zvijačne načine doseči žnjimi neko sporazumljenje. — Volitev v Rusiji. Pri volitvah mož za dumo (v državni zbor) so zmagale opozicijonalne stranke. Dozdaj je izvoljenih 3643 volilnih mož. Med temi je 926 monarhistov, potem je 601zmernih, 1370 članov levice (opozicija), 294 kadetov, 285 brezbarvnih. O 107 volilnih mož se še ne ve, kakšnega mišljenja so. Brezbarvne treba po izkušnjah prve dume šteti k opozicijonalcem. Volitve poslancev za dumo se bodo vršile 19. t. m. V Peterburgu so socijalni demokratje s socijalnimi revolucionar ci sklenili volilni kompromis. Socijalni demokratje bodo v mestih, kjer je nevarnost, da proderejo nazadnjaki, glasovali za kadete. — Zopet vojska? Med Japonsko in Severo-ameriškimi zjedinjenimi državami je nastalo zelo napeto razmerje. V Kaliforniji so tamošnje oblasti izključile japonske otroke iz ljudskih šol, za kar se je seveda zavzela japonska vlada. Ker se ameriške oblasti nočejo udati, zato pišejo ameriški listi, da bo prišlo med obema državama do vojske. Japoncem se že tudi cedijo sline po filipinskih otokih v Tihem oceanu, ki so last zjedinjenih držav. — Vojska. Med srednjeameriškima ljudovla-dama Honduras in Nicaragua je nastal hud razpor, ki bo bržkone povzročil med obema državama vojsko. Razne novice. * Zaupni shod v Mariboru. „Domovina" pravi, da je dr. Korošec povabil za dne 10. t. m. može iz slovenskega Stajerja r/a zaupni shod. To je neresnica! Ampak povabilo jih je „Slovensko društvo" v Mariboru in sicer vsled sklepa vseh državnih in deželnih slovenskih poslancev. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Močnik F., kaplan, 6 K; sestanek pri č. g. dekanu v Rogatcu 13 K; na gostiji Horvat-Pirker nabrala Jerica Žem-ljič 7 K 20 v; Dr. Barle, notar, 20 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam prisrčni „Bog plati!" * Novo postavo za pse nameravajo vpeljati na Štajerskem. Po tej bo moral imeti tudi vsak pes na deželi marko in biti natančno zaznamovan v posebnih registrih tisto občine, pod katero spada njegov gospodar. S tem mislijo preprečiti nevarne pasje bolezni, ker bo ložje nadzorovati pse. Pasji davek naj bi znašal po deželi eno krono. * Tržne cene. Položaj na svetovnem trgu je ostal neizpremenjen. Vreme jako ovira promet. Ogrski veletrgovci zadržujejo svoje zaloge, ker čakajo, kako bodo .irpzimile setve. Lanska bogata letina pa še vedno drži cene neizpremenjene. Pšenica je ostala neizpremenjena, in samo na amerikanskem trgu so se zvišale cene. Istotako je ostala rž. Oves poskuša doseči višje cene in ako se mu posreči dobiti nekoliko vinarjev, pa to zopet izgubi. Turšica je zgubila nekoliko na svojem pro- metu. Moka se množi v zalogah mlinov, ker je premalo odjemalcev in ker je promet vsled vremena otežkočen. Otrobi se živahno zahtevajo in so jako stalno v ceni, a zaloge so nezadostne. * O šoli. „Domovina" ima v 15. štev. drugi članek o šoli in sicer priporoča ondi poludnevni šolski obisk na kmetih ter pravi, da imenitni pedagogi spoznajo, da je popoludanski pouk malo vreden in da skušeni zdravniki trdijo, da je otroškemu zdravju škodljiv. Kedaj smo že kmetje zahtevali poludnevno šolo; tudi v „Slov. Gospodarju" smo v tem smislu svoje opravičene zahteve priporočali, a „Slov. Gospodar" se je bal očitanja, da hoče izobrazbo ljudstva zatirati i. t. d. No, sedaj je stališče drugačno. Telesno razvijanje otrok bi dokaj pridobilo s poludnevno šolo, otroci bi radi tega v svojem napredku ne zaostali, pa bi tudi toliko nerodnosti ne uganjali v dolgem prostem času do 1. popoludne. Za nekaj časa bi tudi šolski prostori zadostovali in kmet bi imel vsaj nekaj ur varuha ali pastirja doma. Kedo se temu protivi? Deželni šol. svet in tisti učitelji, koji se za četrtek boje! Ako bodo kmetje sedaj združeni pri tej zahtevi vztrajali, morala se bo zahteva vpoštevati, zlasti ker pedagogi in zdravniki to odobravajo. Samo predelajte nam za kmečke šole učni načrt tako, da bo poleg drugih predmetov posebno in v prvi vrsti za vaje v branju, pisanju in računanju dovolj ur odkazanih. * Dijaška kuhinja v Ptuju. Prvi tečaj šolskega leta 1906-7 so darovali za to kuhinjo: Prof. Gomil-šak v Trstu volil 50 K; ormoška posojilnica 30 K, posojilnica v Makolah 30 K, posojilnica v Ljutomeru 10 K; iz Ptuja gospodje: notar Bratkovič 6 K, odvetnik dr. Brumen 10 K, prof. Cilenšek 6 K, prošt Fleck 10 K, trgovec Havelka 5 K, odvetnik dr. Horvat 20 K, poštni azistent Hrovatin 5 K, kaplan Ja-ger 2 K, komerc. svetnik Jurca 5 K, odvetnik dr. Jurtela 20 K, prof. Kolarič 10 K, prof. Komljanec 5 K, kaplan Kropivšek 8 K, gdčna Luknar 5 K, odv. uradnik Pinterič 5 K, vikar Pšunder 5 K, o. Selinšek 5 K, trgovec Senčar 4 K, zastopnik „Sla-vije" Slavinec 2 K, naddavkar Stepic 10 K, dr. Stu-hec 5 K, davkar Toplak 5 K, gvardijan Vavpotič 6 K, profesor Zelenik 20 K,o. Žirovnik 2 K; nadalje Kolarič Iv., posestnik v Krčevini 1 K, Koser Fr., poštar v Juršincih 2 K, Lendovšek, župnik v Makolah 5 K, Meško Fr., župnik pri Mariji na Žili 4 K, dr. Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu 10 K, Toman Jan., župnik na Hajdinu 5 K; razven tega posestnika Kancler in Osojnik nekaj krompirja in posestnik Pihlar fižola in repe. Odbor „Dijaške kuhinje" s zahvaljuje vsem gosp. podpornikom in prosi, da se je tudi drugi tečaj blagohotno spominjajo. * V kateri skupini voli južna železnica v okrajnem zastopu? Dosedaj se je opetovano zgodilo, da je južna železnica pri volitvah v okrajne zastope volila v skupini veleposestnikov kot veleposestnik, v brežiškem okrajnem zastopu je 1. 1903 celo odločil njen glas v prid nemškutarske stranke. Tudi leta 1906 jo je okrajno glavarstvo v Brežicah vpisalo v volilni imenik veleposestnikov, toda črtalo se jo je vsled reklamacije slovenske stranke. Uvaževalo se je, da sestava okrajnih zastopov sloni na zastopstvu interesov in da je južna železnica veleindustri-jalec, ne pa veleposestnik; zato more svoje interese le v skupini veleindustrijalcev zastopati. Ta reklamacija je stala dokaj boja z bivšim okrajnim glavarjem pl. Vistarini, kateremu izprva nikakor ni šlo v glavo, da južna železnica ni veleposestnik, četudi plačuje nad 120 K zemljiškega davka. Povsod, kjer južna železnica voli še v veleposestvu, mora je slovenska stranka iz liste reklamirati. Razun tega je zadni čas, da naši poslanci enkrat odločno zaropotajo na merodajnem mestu, ker se južna železnica udeležuje celo občinskih volitev v prid vsenemške in nemškutarske stranke. * Hmeljska postava in dr. Korošec. Zopet je prišel čas, ko ne mine dan, da bi dr. Korošec ne bil napadan ali v „Narodnem listu" ali „Narodu" ali „Domovini" ali „Mladoslovencu" ali pa v „Štajercu". Sedaj mečejo kamenje vanj zaradi hmeljske postave, in na liberalnem shodu v Žalcu dne 10. t. m. je frčalo napadov nanj zaradi te postave. Kaj določa ta postava? Da se sme hmelj prodajati brez imena kraja, kjer je zrastel, ali pa z imenom kraja, toda to ime mora biti resnično. Savinjski hmelj se torej ne bo smel več prodajati kot češki žatečki hmelj, ampak pod imenom savinjski ali štajerski ali avstrijski hmelj. Toda mešati se bo še smel s češkim hmeljem, in za ta slučaj ni v postavi zabranjeno, da bi se ne smel prodajati kot češki hmelj. Vrhutega se je še doseglo, da se bo smel savinjski hmelj še za dobo pet let prodajati pod svojim dosedanjim imen om, torej kotčoški hmelj. In zdaj vstajajo liberalci ter pravijo, dr. Korošec je kriv, da se je sklenila ta postava. Oglejmo si to krivdo! Dr. Korošec je takoj, ko je bil izvoljen, šel k ministrskemu predsedniku Beku, ki ima posestva v Savinjski dolini, ter ga prosil, da varuje koristi savinjskih hmeljarjev. Prosil je tudi dr. Ploja in Robiča, ki sta bila v narodno-gospodarskem odseku, kjer se je ta postava delala — dr. Korošec ni bil ud tega odseka, ker še je bil sploh komaj lani izvoljen v zbornico — naj onemogočita postavo, naj zavlečeta celo stvar. In dr. Ploj in Robič sta res dolgo časa zavlačevala to postavo s tem, da nista šla k seji ter tudi druge pregovorila, naj ne gredo. Vsled tega so bile seje nesklepčne. Zdaj so začeli češki hmeljarji se poga- jati s poljskimi pcslanci in doseglo se je sporazumljenje. Sad tega sporazumljenja je sedanja hmeljska postava. Ker so sedaj poljski poslanci prihajali k sejam, jih dr. Ploj in Robič nista mogla več onemogočiti, ampak skrbela sta, da so se dosegle ugodnosti za naš hmelj. V zbornjci sami zadrževati odsekov predlog, pa bi bila velika neumnost in v kvar našim hmeljarjem. Vlada je namreč med tem položila na mizo zbornice tudi postavo o nečistem tekmovanju. Po tej postavi se sme prodajati vsak izdelek le z istinitim naslovom. Te postave ne bi bilo mogoče zabraniti na noben način. Ko bi se torej sprejela postava o nečisti konkurenci prej nego hmeljska postava,, podvrženo bi bilo kupčevanje s hmeljem tej postavi o konkurenci. Sedanja hmeljska postava se je torej morala hitro sprejeti, ker so v njej za naše hmeljarje vendar le nasproti konkurenčni postavi ugodnejša določila. Kajti če stori hmeljarsko društvo svojo dolžnost, stopi pravzaprav v dejstvu za savinjski hmelj postava še le čez pet let v veljavo, in zmiraj še je dovoljeno mešanje savinjskega in češkega hmelja, ki se lahiko prodaja kot „češki hmelj." Slovenski poslanci, in posebej dr. Korošec in Ir. • Vovšek, bi torej delali proti hmeljarjem, ako bi pri teh razmerah nastopili proti hmeljski postavi! To je resnica! Kar liberalci govore, je zavijanje resnice, da bj se begali ljudje in nahujskali proti dr. Korošcu. Neovrženo ostane tudi, da so poslanci trikrat, ponovi trikrat pisali v Žalec po informacije, a jih niso dobili. Ce ima torej kdo kako krivdo, imajo jo liberalni Žal-čanj, predvsem nadučitelj Petriček, ki sestavlja tudi zelo površno poročilo o hmeljarskem društvu. Ta poročila so tako pomanjkljiva, posebno glede podatkov, da se mora vsakdo čuditi taki pomankljivosti, posebno če jih primerjamo s poročili n. p. nemškega hmeljarskega društva, koje sestavljajo kmetje. Prave krivce se torej naj prime, poslanci pa v tej stvari gotovo ne zaslužijo nobene graje. Kdor resnico verjame, za tega bodo zadostovale te vrste. * Dosledni politiki. Liberalna Narodna stranka hoče biti posebno narodna, to že kaže njen naslov. Na drugi strani pa agitira za nemški pouk kakor nemškutarska štajorčijanska stranka. Liberalna Narodna stranka je razbila štajersko slogo, ker ni hotela več s katoliško strujo sodelovati. Sedaj ob volitvah hQče zopet slogo, da bi katoliški kmetje pomagali par liberalcem na konja. Ali je to dosledna politika? Ne, to je politično komedianstvo! Za to se je začelo že mnogim možem, ki so bili skraja njeni pristaši, gabiti ta „politika" in obračajo stranki hrbet. Ravno v zadnjih dneh smo doživeli par takih spreobrnjenj! * Celjska „Domovina" trdi z ozirom na shod dne 7. t. m., da je „Slovenski Gospodar" imel o zaupnem shodu pripravljeno notico, predno se je ta še vršil, ter škodoželjno vsklikne: „Ti pa znajo!" To se mora razumeti tako, kakor da bi mi pisali že o rečeh, predno so se še vršile, da si toraj izmišljujemo. Notica, katero „Domovina" misli, je prva notica med „Raznimi novicami" v zadnji številki in vsakdo, k^or jo prečita, spozna, da to ni poročilo o dovršenem" shodu, ampak notica o sbodi, ki se ima še vršiti. To je tudi ista notica, ki so jo liberalci s pomočjo nepoštenosti in tatvine dobili med shodom v svoje roke. „Domovina" pravi, da je notica vzbudila na shodu razočaranje. Mogoče, toda pri pristaših Kmečke stranke gotove ne! * Kdo je nespravljiv? Vsakemu je znano, da se je najprej ustanovila liberalna Narodna stranka na Štajerskem, in še le potem so se organizirali ka-toliško-narodni kmetje v „Slovensko kmečko zvezo." Prej pa je bila sloga med štajerskimi Slovenci. Razbila toraj te sloge ni Kmečka zveza, ampak liberalna stranka. Pripisujemo toliko razsodnosti libe-ralc?m, da vsaj to uvidijo in zapopadejo. Vsled teh razmer se moramo le čuditi, da je dr. Kukovec na shodu v Žalcu dne 10. febr. točil solze o „nesprav-Ijivem" postopanju Kmečke zveze, ker je v vseh kmečkih in mestnih volilnih okrajih odklonila „s o-delovanje" z Narodni) stranko! Nar. stranka bo vodila, in Kmečka zveza naj „sodeluj e", tako želi dr. Kukovec in sedaj je hud, da Kmečka zveza tega noče, da je tako „nespravljiva!" „Ne-spravljiva" je, ker izjavlja, da kmetje politično ne bodo sodelovali z odvetniškim kandidatom dr. Ku-kovcem in njegovo liberalno-učiteljsko stranko. Hu-duje se dr. Kukovec nadalje, da so katoliško-naro-dni politiki odbili tudi „sodelovanje" v mestnih skupinah, in pravi, da bi le „s 1 o ž n o" postopanje pridobilo Slovencem lepo število glasov. Res je to, toda vprašamo, kdo je razbil to slogo? Ali ne ravno dr. Kukovec? * „Domovina" — proti kmetu. V zadnji petkovi izdaji skuša celjska „Domovina" dokazati, da škodi našim kmetom, če Se zaprejo meje kmečkim pridelkom in se na ta način zvišajo njih cene. Pravi, da naši srednji kmetje ne prodajo na leto več kakor 3 do 4 glave in da jim je torej pač vseeno, Če je cena živini višja sb nižja, ker je pri losameznem dobiček malenkosten. V zadnji številki i ?ga lista dokazuje posestnik Pišek v prvem članku, da bi kmet moral prodati živino v svojo škodo, <*-o bi se količkaj cena živine znižala. Celjska „Domovina" se ,ie torej postavila na popolnoma protikmečko stališče. Niti teh borih krajcarjev ne privošči našemu kmetu, nasprotno želi celo, da bi kmet naj prodajal živino v svojo lastno škodo. Tako more pisati le najhujši sovražnik kmeta. * Napad na predsednika „Slov. kmečke aveze." V „Narodnem listu" štev. 5 se je obregnil nek dopisnik ob moje delovanje. Iz njegovega spisa gleda neprikrito osebno sovraštvo in strankarska strast. Zgrešil je pot resnice, za to mu odgovarjam. Predbaciva mi, da se imenujem kot neodvisen kmečki poslanec; tega nisem nikdar mislil, manj še rekel, torej to je laž! Odvisen sem od Boga in od poštenih ljudi, od dopisnika bi res ne bil rad odvisen, pa tudi nisem! Nadalje laže, da je g. c. kr. okrajni glavar mariborski mene za svojega sluga naprosil. Ta misel se je rodila v dopisnikovih razgretih možganih, potem pa je menil, da je že res. Dopisniku odkrito povem, da on ne doseže niti sto-tinke jednakega zaupanja in spoštovanja pri slovenskem ljudstvu, kakor ga zasluženo uživa g. okrajni glavar. Pravi mi tudi, da se zelo potegujem za naklonjenost g. okr. glavarja; tudi to ni res, storim le to, kar mi dostojnost veleva. Menda bi naj vsakega brez povoda napadal po njegovem receptu? Kaj pa slovensko narodnost zadeva, sem res mnenja, da taista s tem rešena ne bo, ako se vrne dvojezična tiskovina na pol slovensko, pol nemško izpolnjena. Komur je resno mar, da se ohrani slovenski rod, ta naj se trudi za to, da se ustvarijo pogoji za naš gospodarski obstanek, da si zatirani kmet ohrani priljubljeni mu dom ter pride tudi on do ugodnejših življenskih razmer, potem se dvigne tudi njemu narodni ponos. A najmanj je upati tega uspeha od medsebojnih časnikarskih napadov med Slovenci. O tem naj razmišlja napadalec, z uspešnim delom za blagor kmeta pa naj dokaže, da ni narodnjak samo na papirju. Jan. Roškar, kmet. Mariborski okraj. m Vsem volilcem slov.-bistriškega okraja na »nanje, da so volitve v okrajni zastop razpisane, in volijo veleposestniki 19. svečana, in volilci kmečkih občin na 23. svečana t. 1. Volilci se naj vsakokrat najpozneje do 9. ure zberejo v Narodnem domu pri Petru. Vsak naj prinese legitimacijo seboj, in se ne da na nobeden način begati, ker zmaga je naša. V eč veleposestnikov. m „Kmečka zveza" ima volilno zborovanje dne IX. februarja 1907 ob %3. popoldne v gostilni gospoda Petra Novaka v Slov. Bistrici. Govorilo se bode: 1. Kmetje morajo skupaj držati. 2. Nova volilna pravica. 3. Nepotrebni dolgovi okrajnega zastopa. 4. Predlogi. Odbor „Kmečke zveze." m Umrla je v Mariboru v ponedeljek preteče-nega tedna vrla narodnjakinja gospodičina Marija Ribič, doma v Voličini pri Sv. Rupertu. Naj ji bo žemljica lahka! m Pobrežje pri Mariboru. K članku v predzadnji številki „Slov. Gosp." bilo bi še pripomniti, da se je baje omenilo na občnem zboru nemškega šulferajma v gostilni posili-nemca Rojko-ta, da naš šulferajn ni p litično društvo; pa slišati tako neresnico, je bilo dovoljeno samo tistim, ki plačajo vsaj 2 kroni udnine na leto. Loviti slovenske otroke, jih ponemčiti — (kaj se pravi to, glej zadnjo in predzadnjo številko „Slov. Gosp."!) za Boga milega — ali to ni politika! ? Pač se nam morajo smejati Nemci, če jim verjamemo take stvari. Z resnico si ne upajo na dan! „Pa Slovenci so verno ljudstvo" si mislijo ti lesjaki, ti zlobni krvniki, ti nevedne iz-dajice. Podpirati ubogo deco, — da, kako lepo je in hvalevredno tako početje, če se izvršuje s čistim srcem! Ali pri nas v Pobrežju se dozdeva človeku, da je to le pitanje živine, da se hitreje izredi mastna pečenka, ¡ri mora pač grozno dišati Nemcem. Na tak način razširjajo Nemci le mejo svojo, ki jim ni nikdar dovolj prostorna; pa naj reče še kdo, da to ni politično! Ce tudi bi ne bilo drugih dokazov za to — pa jih ima shranjene zgodovina! Že sam ponosni Gradec priča tako živo, da so ga krstili Slovenci; tu ne pomaga noben ugovor, če tudi ga imenujejo „Graz", „Graez" ali še drugače; od tam torej in še od marsikod so nas porinili. Prav lahko verjetno; treba je poznati samo delovanje nemškega šulferajna. Kedaj je pa še storil kak tak Nemec Slovencem kaj dobrega, ne da bi imel pri tem sam največji dobiček! ? Hočemo li res prepustiti Nemcem za par sladkorčkov našo najsvetejšo posest, našo narodno zavest. Obče znana je basen, kako se je lisica rogala zaslepljenemu krokarju potem, ko je pognala sir v svoj nikdar siti želodec. Kak lep nauk! Ni ga prosila za sir, o tem je previdno molčala, — lesica je hvalila le krasno petje krokarjevo. Lesicam torej ni verjeti, tudi lesjakom ne, če tudi imajo polna usta hvale in obetajo sedma nebesa. Ko bo Pobrežje enkrat nemško — po tem ne bo več onih iškarijotskih grošov iz Berolina; takrat jih bodo pošiljali v — Zerkovce in Dugoše. Sedaj še pa imajo opravka z nami! Pobrežje še ni nemško; to lahko potrdi računski preglednik šulferajnski, trgovec Marko, ki pravi, da ne more delati „kšefta", če ima takega komija, ki ne zna slovenski; in vendar se drzne tak človek — sin slovenskih starišev — „pomagati" pri nemškem šulferajnu! Da — taki so! Takim gospodom bi bilo dobro, jasli malo više privezati ! m Stanovsko pri Poljčanah. Posestnika Ant. Grosek, ki se je oženil 4. t. m. s posestniško hčerko Ano Verhovšek, je v noči na 19. m. m. zbudil iz spanja strahoviti pok in istočasno ga je neka nevidna moč vrgla iz postelje. Komaj je kmet vsta.1, že je bila cela postelj v plamenu. Grosek je iskal vzrok tega poka in je našel, da je šla od okna, pri katerem je bil okvir prevrtan, pod njegovo postelj netilna nit, s katero je vžgal zločinec smodnik, katerega je skril pod postelj. Orožniki so zaprli nekega dninarja, ker sumijo, da je on storilec. m Frani. Soboto je bila pri nas veselica bralnega društva. Domači in tuji dijaki so prav dobro vprizorili burko „Trije tički". Najlepše pa je bilo petje dijakov, skoro samih osmošolcev iz Maribora Čast jim! Nedeljo po več. pa sta nam priredili mla-deniška in dekliška družba v Aninem dvoru naj-prijetnejšo zabavo. Fantje so igrali šaloigri „Kmet in fotograf" in „Krčmar pri zvitem rogu". Vsi so nastopili še prvokrat na odru, zato smo bili tem bolj radovedni, kako se bodo držali. In prav dobro so jo pogodili, od srca smo se smejali in h koncu burno pohvalili naše ljube mladeniče. Dekleta pa so nam bile že naše stare in ljube znanke na odru. Predstavljale so „Kukavico". To jim je šel jeziček gladko in glasno, in sukale so se Vam na odru, kakor bi bilo igranje njih vsakdanje opravilo. Igralci pa tudi lahko veselo igrajo, če vidijo pred seboj glavo pri glavi, če vidijo toliko množico, ki jih rada posluša, Dekleta so imele še eno igro pripravljeno, pa ni bilo več časa; bodo jo pa drugokrat predstavljale. O kako veselo je, ako mladina kaže veselje za kaj lepšega, višjega, ne pa za krčme in ponočevanje. Pri takih igrah si naša mladež lahko mnogo pridobi. Vadi se brez strahu nastopati pred občinstvom, vežba se v pravilni slovenščini, uri si spomin, blaži si srce, prosti čas dobro porabi, razveseljuje se v dobri družbi in mnogo greha se tako obvaruje. Fantje, dekleta! To je bil začetek, sedaj pa neustrašeno naprej na poti omike in izobrazbe, da se bo tudi o nas opravičeno reklo: Mi gremo naprej, mi mladi! — F. C. je že petkrat vrnil „Narodni list", a kljub temu še mu ga pošiljajo. Najbolje je, ako na pošti ne vzamete takega lista, bo ga pošta sama morala vrniti. „Slov. Gospodar" pa prihaja v našo župnijo okoli 60. — Kakor smo slišali, dobi naša cerkev veliki zvon. Vsi farani bomo radi podpirali to podjetje, ker cerkev je tako lepa, zvonenje pa tako slabo. m Devica Marija v Puščavi. Tukajšnjo kat. delav. društvo je priredilo dne 3. svečana poučni shod pri g. Eiholcerju. Kot govornik je nastopil odposlanec S. k. s. z. za Štajersko g. Markošek ter nam razložil krščansko-socialno delavski program. Domači pevski zbor nam je na to priredil še par prijetnih trenotkov. — Liberalni „Narodni list" se tudi nam po židovsko vsiljuje. Se le ko smo mu pošteno povedali, da se za njegove čenče pri nas nihče ne zmeni, ga ni bilo več. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Poročil se je dne 30. m. m. naš vrl voditelj „Mladeniške zveze" France C a f z kmečko deklico Treziko M e r č n i k. Bila sta tudi oba uda „Marijine družbe." Zatorej njima kličemo: Bog vaju živi mnoga leta v sreči in zadovoljnosti. — Umrla je 2. t. m. nagle smrti pridna žena Jula K r a n e r, kmetica v Ihovi,stara komaj 35 let. Rajna jc bila na svečnico še pri sveti maši, zvečei ob 7. jo je zadela kap in bila je takoj mrtva. Kako priljubljena je bila Jula pri ljudeh, je kazal njen mnogoštevilen pogreb, bila je zavoljo njenih radodarnih rok daleč na okrog znana. Zapušča moža in 3 neodrasle otroke. N. v. m. p.! m Crešnjevec. Dne 18. februarja 1907 vršijo se volitve za občino Vrhloga, ki je še edina podpora Stigerjevi nemškutarski stranki v črešnjevski župniji. Občna želja je, da bi še ta občina prešla v slovenske narodne roke in dobila slovenskega župana, ne pa Stigerjevega kimovca. Občina Vrhloga ima veliko vrlih mož, ki se zavedajo, da jih je rodila slovenska mati. Možje, vzdramite se, volite vrle može in pometite nemškutarske kimovce ven iz odbora. Naj nihče omenjenega dne t. j. 18. februarja. doma ne ostane, in naj stori vsak svojo dolžnost. Živela vrhloška občina, novi odborniki in novi župan! — Novo okrajno cesto imamo dosedaj že izpeljano od glavne cesarske ceste do sušilnice na Crešnjevcu. Kako pa pojde naprej, se ne ve. Cepijo se v tri stranke. Prva: od sušilnice mimo šole, Skudniga, Druga: od sušilnice mimo cerkve, g. Ka-puna, Korena, na Vrhlogo. Tretja: od sušilnice do cerkve čez Kresnikov vrt mimo Skudniga na Vrhlogo. Vsaki dan se meri v največji zimi. Da to dosti stane občino, .je samo ob sebi umevno. Ne gre nam pa v glavo, da so sedaj nekateri za to, da gre cesta pred njihovim nosom, ko so prej bili nasprotni. Čudno se pa nam le mora zdeti, da tisti, ki vedno le pridiguje „kmetje, držimo vkup", gleda le bolj za se, kakor pa da bi cela vas imela dobiček od nove ceste. Očka Stiger pogostoma k nam zahajajo, in se potegujejo za naše ceste. Mi vemo pa vsi dobro, kaj je njihov namen. Volitve v okrajni zastop se vršijo ta mesec za vrhloško občino pa tudi, zato se vselej pred volitvami prav pridno ceste merijo, ali z drugo besedo: oves se konjičku kaže, da gre lažje in rajše za menoj. — Poročil se je 4. t. m. vrl mladenič A. R a j h z hčerko spoštovane obitelji — Franco Koren. Pri tej priliki je nabral g. Kapun 8 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Da pa boste vedli, kako so črešnjevski mladeniči narodni in navdušeni za narodno reč, vam povem, g. urednik, da so tudi pri veselici ščipalskega kluba darovali družbi sv. Cirila in Metoda 5 K. Bodi jim prisrčna zahvala! Mladeniči, le na delo. Ustanovili bomo tudi izobraževalno društvo. m Slivnica pri Mariboru. Posestnjk slivniške grajščine, grof Sehčnborn, je dal 10. febr. t. 1. pri cerkvi razglasiti, da dovoli kmetom streljati zajce, vsakemu na svojem zemljišču* dokler bo on lastnik lova. Posestniki, zlasti oni na polju, so mu za to velikodušno dovoljenje hvaležni. m lz Slov. Bistrice. Kakor se čuje, bode v nedeljo 17. t. m. ob %3 zborovala „Kmečka zveza" v Slov. Bistrici v gostilni g. Petra Novaka. Kmetje, to je naše društvo, torej vsi nia shod! Na tisoče učiteljev je na Svečnico zahtevalo zboljšanje plač» in vlada njim bode gotovo ugodila! Boji se jih, ker skupaj držijo in nastopajo! Kmetje, če hočemo, da se bo bala tudi nas vlada in začela premišljevati, da je treba tudi kmetu pomagati — mora tudi nas na tisoče priti na zborovanje. Ako bodo zvedli v Gradcu in na Dunaju, da nas na zborovanju na tisoče in tisoče kliče za pomoč — in to po celem Slovenskem — potem se bodo začeli še le ozirati tudi na nas. Dozdaj smo kmetje spali; mirno smo sedeli za pečjo, zato pa se vlada ni brigala za nas! Zatorej, kmetje, v nedeljo k „Petru" na zborovanje; povzdignimo svoj glas, vpijmo glasno, da slišijo naše zahteve! Ktero otrok najbolj kriči, da je lačno, tistemu mati največ da; tako tudi pri nas v Avstriji le tisti največ dobijo, ki najbolj kričijo, da se njim hudo godi! Torej, kmetje, na dan, na zborovanje ! Trosijo se vesti, da bo naše zborovanje pri g. Krulcu v Slov. Bistrici; pa to ni res! Kmetje bomo prišli skupaj v Narodnem domu pri g. Petru Novaku. Tam zboruje „Kmečka zveza"; ne dajte se motiti! Mestno gospodo in učitelje pa, ki ne čutijo z nami, pustimo pri miru. Naj sami zborujejo, kjer hočejo.! m Slovenj bistriški kolodvor. V nledeljo 10. t. m. nas je predramil velikanski ogenj zvečer ob kakih šestih na kolodvoru Slov. Bistrica. Goreti je začelo v kuhinji, odtod se je ogenj razširil v podstrešje. Gorelo je tako naglo in močno, da je vse zgorelo in ostalo samo zidovje. Prihitela je na pomoč požarna bramba iz Slov. Bistrice in Maribora. Tudi c, kr. žendarmerija je bila kmalu na mestu. Rešil se je komaj neki uradnik, ki bi bil gotovo zgorel. če bi ga ne bili ob pravem času pogrešali. m Sv. Jakob v Slov. gor. Izobraževalno društvo je imelo zadnjo nedeljo veselico s petjem, predavanji in dvema šaljivima igrama, ki sta se iz-borno igrali. Kot odposlanec S. k. s. z. je spregovoril par navduševalnih besed g, dr. K o v a č i č. Pozdrav šentiljskih mladeničev je prinesel mladenič Ž e b o t. m Tinje. Cujte in strmite! V naši hribovski vasi priredilo je „Bralno društvo" veselico, kakoršne še ni bilo kedaj v sicer starodavnem Tinji. Vprizorili sta se v šoli dve šaljivi igri: „Krčmar pri zvitem rogu" in „Fotograf." Domači diletantje igrali so tako izborno, da se je ljudstvo kar zvijalo od smeha. Najbolje je igral Jernej Verdeljak. Ta mladenič je tudi izvežbal pevce. Ni se vstrašil nobenega truda in je znal vse ovire spretno odstraniti. On ima torej največjo zaslugo, da se je veselica tako lepo izvršila. Pa tudi mladenič Martini Dušej je nepričakovano dobro rešil svojo ulogo. Za srečolov so lepe dobitke darovali: g. Alojz Pinter, Ant. Krants-dorfer in StraBhiitl, trgovci v Slov. Bistrici, in domači gospod župnik. Pa tudi drugi domači dobrotniki so radovoljno prinesli svoje darove, tako da smo samo eno „jagnje" kot glavni dobitek kupili. — Ker so mladeniči Verdeljak, Franc Očko in Dušej brezplačno gledališčnl oder prav okusno pripravili, je bilo mogoče, da je veselica bralnemu društvu do-nesla 56 K dobička, kar bo jako dobro došlo za pomnoženje društvene knjižice. Vodstvo bralnega društva se prav iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so k prireditvi te izredno lope veselice blagodušno kaj pripomogli! J. T. m Sv. Ana na Kremhergu. Veselica tukajšnjega bralnega društva dne 3. svečana privabila je precej občinstva, domačega kakor tudi od sosednega Sv. Benedikta. Uloge so bile porazdeljene med večinoma že vajene igralce, a tudi prvenci so prav dobro rešili svojo ulogo. Igra „Sv. Cita" je izvabila marsikateremu gledalcu solze v oči. Ravno tako zanimiva je bila igra „Krčmar pri zvitem rogu." Vsem igralcem se je brala marljivost iz njihovega pred-našanja in ponašanja. Vsa čast jim! „Kmet in fotograf" pa je napolnil vso sobo s smehom, katerega ni hotelo biti konec. Da sta jo oba, kmet in fotograf, izvrstno pogodila, pričalo je dolgotrajno ploskanje. Tudi pevske točke so bile dobre, zlasti je ugajal „Ženin kos." Z žalostjo pa moramo omeniti, da se naša moška mladina premalo zanima za bralno društvo in se ga ogiba, kakor kake pošasti. Mladeniči, ali ni tudi vas rodila slovenska mati, ali nle gori tudi v vašem srcu ogenj ljubezni do naše ljube domovine? Na noge tudi vi, pokažite se srčne in neustrašene bojevnike za sveto narodno stvar! Ne kopljite samemu sebi groba in ne nalagajte si s svojo brezbrižnostjo tujega jarma! Mladeniči, kakoršni boste vi, takšna bo tudi naša prihodnost. Oklenite se z veseljem bralnega društva in ne tratite zlatega časa svoje mladosti z brezdel-nostjo in pitjem, ampak porabite ga z marljivim branjem poštenih časnikov in knjig v svojo izobrazbo, da tudi vi morete govoriti o rečeh, ki se tičejo vaše časne sreče, udeležujte se pridno poduč-nih shodov, katere prireja redno bralno društvo vsako zadnjo nedelje v mesecu. Živeli zavedni slovenski mladeniči! - Poročil se je 4. svečana vrli narodni mladenič, predsednik bralnega društva pri Sv. Ani, Vinko Horvat, z narodno mladenko Jerico Pirker. Bilo srečno l m „Sfldmarka" kupuje na „puf". Velik krik s* je zagnal od veselja v nemškem taboru, ko je „Sftd- Marka" pokupila par posestev v Šentilju. rA sedaj je *Sudmarka" v škripcih za cvenk. Tudi prajzovska mošnja je „suha", Sudmarkina fehtarija malo nese! Oh, jej! m St. Ilj v Slov. gor. V nedeljo 17. iebruarja bode prišel 3t nam predavat iz Gradca g. iilozo! Rožič. Vse šentiljske nože in mladeniče vabimo k temu velezanimivemu poduku. Vrši se po pozni maši v čitalnici (stari šoli). m Bralno društvo „Kmetovalec" pri Mariji Snežni na iVelki ima v nedeljo dne 17. svečana po večernicah v društveni sobi svoj občni zbor z običajnim vsporedom. m Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na gostiji Muršak—Frasovi 7 K 20 v. m Sv. Rupert v Slov. gor. Tukajšni Mohoijani so darovali za iružbo sv. Cirila in Metoda 6 K. Ptujski okraj. p Ptujske noviee. Pijonir, ki se je dne 5. febr. t. m. na Ptuju ustrelil, je bil Slovenec, neki Franc D o b a j od Sv. Križa pri Mariboru, star 22 let. Bil je že več časa zmešan in pobit. — To vam je bil dne 4. febr. popoldne na Ptuju prizor za velike in male, žalosten in smešen ob enem. Iz nekega težk. voza, ki je bil visoko naložen z raznim blagom, pade velik zaboj ravno vštric Vračkove gostilne na tla, se razbije kakor je bil dolg in širok, in na cesto se vsuje v lepi beli sneg, ki je sproti še padal, dobrodišeče pražene kave do 2 vagana. Posestnica, ki je bila pri vozu, je kričala in tarnala; moja. kava, moja kava! ter srdito odganjala otroke in tudi velike ljudi, ki so se morali zadovoljiti z močnim ka-vinim duhom! Kava je draga, a duh je včasi zastonj. p Javno predavanje o zgodovini središkega trga priredi dne 17. februarja ob !43. uri popoldne v šolskem poslopju v Središču „Zgodovinsko društvo" za Spod. Štajersko kot gost ondotnega bralnega društva „Edinost". p Napad na dr. Gregoreca. Zaradi znanega napada na dr. Gregoreca je bil v preiskavi Mihael Horvat od Sv. Urbana pri Ptuju. Izkazala pa se je njegova nedolžnost in bil je izpuščen. p Poročil se je dne 30. januarja t. 1. narodni trgovec gosp. Josip H o 1 c v Slavšini z gospodičino Nežiko S m i d iz Smolinjec. V cerkvi so mladima po-ročencema domači cerkveni pevci krasno zapeli. Dal Bog mladima poročencema obilo sreče! p Sv. Urban nad Ptujem. Dne 21. prosinca je imela tukajšna mladeniška zveza svoj redni letni občni zbor. Po tajnikovem poročilu o lepem in uspešnem delovanju v minolem letu je bil izvoljen sledeči novi odbor: predsednik Skoliber Jožef, namestnik Fran Ceh, tajnik Martin Ceh, blagajnik Jožef Ceh in knižničar Franc Simonič. Po volitvi je sklenil odbor, da hoče prirejati zveza mesečne shode, pri katerih naj bi bil navzoč tudi vselej odbor bralnega 'društva. Častiti gospod duhovni vodja pripomnijo, naj tudi zveza priredi igrokaze. Mnogo uspehov! p Že tale. Pri nas smo ustanovili „Kmetijsko bralno društvo". Že kot novorojenček ima sovražnike kakor vsaka dobra stvar. Dne 9. svečana sem se moral smejati kako se je neki znani vnet pristaš ptujskega „Štajerca" ljutil nad enim izmed udov in pravil, da nič ne bo gšefta in profita. Da, če bi veljali v društvenem odboru taki kot je on, potem bi res bilo bolje se na hrbet vleči in čakati, da prilete pečeni purani kar sami v usta. Pa veste, v tem odboru bodo brez Stajercijancev hoteli biti, naj že bo kakor koli. Vrli kmetje, na noge! Ce že res z drevesnice oni teden ne bo haska, dobimo pa potrebne stroje, kar smo že slišali pri ustanovitvi, in drugo potrebno. Koliko so lepi nauki vredni, ki jih bomo zajemali iz časopisov, in poučnih knjig. Ali nismo ravno pri nas pouka potrebni! Koliko je tožb, ravno pri nas, koliko pijančevanja, koliko šnopsarij, koliko tepenja, ali še potem res nismo potrebni vzglednih poukov. Najboljše, kar se nam je veseliti pri društvu, bo, če se res že letos začne z drevesnico. Koliko naše zemlje je prazne, brez sadnega drevja, in koliko gre v šnopsarije za ta ljubi šnops. Ali ni boljše, dati za sadna drevesca? Kako krasno poplačajo s tako dobro domačo pijačo. Kje je naše zdravje, ki ga z denarjem vred za šnops damo tujcem. Toraj le korajže malo več, ljubi Žetalanci, za tako dobro stvar, naj pri nas le sloga jači, nesloga pa se naj krtači. Vaš Matjaž. p Za družbo sv. Cirila in Metoda je ca gostiji Ivana Novi>k po dražbi prodal narodni fant Franc Horvat smodko za znesek 6 i2 K. Ljutomerski okraj. 1 Zlhlava pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Že precej let sem v tem kraju, pa še imena Franc Hanžel nisem nikoli slišal. Se celo c. kr. poštni pot ne more najti tega imena. Uredništvo ptujskega MŠtajerca" pa je vendar nekako izvohalo ob novem ietu za tega Hanžela, ki še ga lahko tukaj nikdar ni bilo in ga lahko tudi ne bo. Pa morebiti si „Sta-jerc" ni sam izmislil tega imena, je znabiti kedo drugi, da se sramuje na svoje ime naročiti in si je na to ime to motovilo naročil. Torej Franlček Hanžel, le naroči si na svoje pravo ime, da ne bodeš delal pismonoši sitnosti. Ce si ga upaš čitati, si ga moraš upati tudi na svoje lastno ime naročiti. — Tudi drug iztis še vedno prihaja v Žihlavo. Mar-tinek, ali še kedaj misliš, da prideš nazaj, da si ga na Sovjak ne naročiš? Jurjevčan. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. V Bolehnecih sta obhajala dne 11. t. m. kmet Jožef S e n č a r in Katarini» roj. Žnidarič spomin ziaie poroke. Se n&. mnoga leta! — V Mladeniški zvezi je na rednem mesečnem zborovanju predaval odposlanec S. k. s. z. dr. Korošec o volilnem redu. 1 Sčavnica. Poročil se je dne 7. t. m. vrl narodnjak in župan, kmet Martin Križan z vrlo kmečko deklico Fekonjevo iz Stavenskega vrha. No-voporočenctema želimo srečnia. in vesela mnoga leta! 1 Sv. Križ na Murskem polju. Drznost gosp. železničnega postajevodja Melharja je postala neznosna. Ne samo, da pri veselicah našega bralnega društva daje nekaterim ljudem za pijačo, da kričijo „Heil und Sieg", pri veselici voj. veteranskega društva pa napada z badljivimi izrazi društvenike. Tokrat jo je sicer pošteno skupil. Njegova drznost sega tako daleč, da v družbi gospodov napade g. učitelja Rajha, katerega si štejemo v čast, da z nami kmečkimi fanti čuti. Ta gospod svoje proste urice žrtvuje s tem, da je ustanovil tamburaški zbor in tudi pomaga g. nadučitelju Herzogu vežbati pevce. Tega nam tako priljubljenega gospoda si omenjeni gosp. železniški postajevodja drzne napasti, češ, da dela škandal vsemu učiteljstvu, ker nas podučuje in se pajdaši s temi „dumme Bauernlimelni". in „kravjimi hlapci", kateri doma starišem kradejo, da imajo denar za svoje inštrumente in veselice. Tukaj Vas pozovem g. postajevodja, da dokažete to vsaj enemu članu bralnega društva bodisi od pevcev ali tamburašev sicer jaz kmečki fant Vas, g. železniškega postajevodja imenujem nesramnega lažnjivca. Tudi našima voditeljema, g. nadučitelju Herzogu in g. župniku Weixl-nu ni prizanesel s svojim jezikom. G. postajevodja, taka, razžalitev pa nam je vendar preveč. Menda se nas sedaj bojite, ko se po navadi v pozni noči veseli vračave domov, ali pa ko ste v družbi, katera gotovo "ni za Vaše razmere, da bi se z nami „dumme Bauernlimelni", „kravjimi hlapci" in tatovi kje ne srečali. Toda iz gole nevošljivosti Vam mi tega veselja ne privoščimo, da bi se potem prazni predali nam nasprotnih časnikov polnili o naši surovosti in podivjanosti. Od te strani se nas nikdar ne bojte. Toda toliko narodnega ponosa pa vendar le smemo imeti, da naših narodnih društev oziroma naših voditeljev ne damo blatiti ne od domačinov in stokrat manj pa od privandranih nasprotnikov. V svrho zadoščenja sem torej kot član omenjenih društev primoran javno prositi slavno ravnateljstvo južne železnice, ali je ono voljno g. postajevodja Melharja podučiti, kako da se ima do naših narodnih društev oziroma naših voditeljev obnašati. V Stari in Novi vesi, 2. svečana 1907. Jakob Stuhec, tajnik bralnega in veteranskega društva. 1 Petinosemdeset let življenja je te dni dopolnil posestnik Jožef K a r b a v Babincih. On je sa-mostalen gsspodar že čez šestdeset let. To je menda jedini slučaj na celem Murskem polju. In „Slov. Gospodar" prihaja v njegovo hišo ves čas svojega obstanka. Zatorej danes svojemu stanovitnemu prijatelju pošlje želje: Se mnogo leta! 1 Kapela. Dne 10. t. m. smo pokopali tukaj najstarejšo župljanko, Ano Vamberger, staro 95 let. Svetila ji večna luč! 1 Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni je imelo 21. t. m. volitev no\ega odbora. Sestavil se je sledeče: g. Sdat, Kaučič, župan v Starem vrhu, predsednik; g. Franc Santl, veleposestnik v Crešrgevcih, podpredsednik; tajnik g. Svojmir Nemec, podobar in po-zlatar v Gornji Radgoni; blagajnik g. Janko. Pelcl, veleposestnik v Policah. Knjižničar g Lavoslav Zemlič, kmet v Crešrgevcih. Odborniki gg.: Fran j o Horvat, umetni slikar v Gonji Radgoni, Martin Rosker, kmet v Lastomercih, Janko Lanlf Iflll I S MU" valnica, osnovana od ■ mmrm občine svobodoega In kr. glav. mesta Zagreba. .CROATIA', oonovana na temelju viajemnosti, sprejem« v «varovanje proti požara in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hit«, gospodarska poalopja, tvorni ce. mline itd. ter premičnine, kakor: hiJao opralo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blag» v trgovtoah itd. po Jako ugodnih pogojih In sliki* hmJl Vsa pojasnila daj«: P» O <$> (S šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje poeojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov za dobrodelne namene: 323.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4 '/«%• — Obrestna mera aa posojila: 57„ 5'/»% » hipotekami, 6'/* za osebni kredit. Rentni davek ptaouj« posojilniea za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v „Narodnem domu". Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši pra^aike. FELIKS ROP manufakîurna trgovina v Grajski trg št 2. Mariboru priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd. Zaloga sobnih preprog, potna io posteljna ogrinjala. Najnižje cene! Postrežba točna! Alojzij Pinter trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici) priporoča raznovrstno blago, kakor: manafaktnro, špecerijo, železo, steklo, posodo, barve itd. na debelo in drobno. ANTON VIHER stavljeni in umetni mizar Hengasse 4 MaHbor Hengasse 4 (v lastni hiši) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica : Heugasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. « S £ »S __ g. cLt^ «J (G » gïïI-§ n. -rr» O m jû * »8«. »ü s O mj "jjí M <1 i *> ! "O ta » » V 1 * r • — CJ g, s O "H » uiz ffs'-^â S c ut ü »T 3 Oll-É & s tm sëf í* 0 li-H S M-S? • » S » s M f 5 g ® s üjí q « sa » » 5 cllf * "O :£•§£■ O 0 si. Svoji k svojim! ■p ^ 3 s * 3 c bIbIš Ï7> sf-= II > il'- ál s t - " o.j< »"le ««>.e-i il g xm&símmm*', mm**** IM f PQ I PH c ^ .s f> S ^ cn CO -üri to --9 O cu o » ü "8 , _ Co ^ I f S S S 's -«o "S S a « o •Ji >s o ^ o ^ tl a. o -s 1 5 îù ec -G Sn ' « S O s« V "T3 "S s> i jqBueoM¡>i8!UJBAo;odesA 1 prt (rjuha) brez šiva 1 odeja z dobro volno napolnjena 1 zglavnik s čistim perjem napolnjen 1 kg čistega perja brez prahu 1 slamnjafca (Strohsack) z lanenega cviliha 1 odeja iz himalaja-volne 1 obrisača */t ducata kuhinjskih obrisač 1 namizni beli laneni prt 7» ducata kavinih servietov 7« „ belih servietov (veliki) 1 pisani namizni prt 7« ducata žepnih robcev (beli ali pisani) 1 predpasnik ¡2 lincerskega druka, na obeh straneh za nošo 1 batist predpasnik (beli) 1 pas iz žameta ali svile 1 dežnik, močen 1 šifon srajca (fina) 1 oksford srajca 1 Jagrova srajca 1 ženska srajca 20 m močnega belega platna 20 m vojaškega platna 1 cajgaste hlače (najboljše) 1 suknene hlače (močne) 1 par ženskih čevljev 1 „ moških čevljev gld. — •76 2 — 1-75 — •85 1-60 110 — •19 — •65 — •45 — •24 1-45 — -4S — •86 — •49 — •19 — •17 1-80 1-25 — •85 — •88 — •48 3-20 8-90 1-68 2-60 8'85 4-45 Z P *i O o< œ N 5 i 95 a B. I » (P cr •t ® N ■o pT o« D O ■a o CD« o' Zadnji čas za sspoinladno gnojenje! Najboljše in najcenejše, fosfora vsebujoče umetno gnojilo je Tomaževa žlindra. Zvezdna Stei^^arke znamka. iz Tomasovih tovarn, Berolinl z. z o. p. Prodaja za~celo Spodnje Štajersko na debelo in drobno Trgovina z železnino „Merknr" P. Majdičp Celje. Za radgonski in ljutomerski okraj je prevzel zastopstvo J. Škerlec v Zgornji Radgoni. --Poučni spisi zastonj- = Zraven žlindre je potreben tudi še bolje k ■ Kdor se še ni prepričal naj z malim poskusi. » Tovarniška zaloga manufakturnega blaga Alojzij Gniusek Maribor, glavni trg št. X. N*rodn« gostilna , JPr»i pošti' Maribor, Tegetbofova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jetft. Mar. Meden. Barfhelnovo = apno = za poklajo, najboljše kakovosti priporoča ■VM. Berilajs, Maribor, somu t*., Priloga „Slov. Gospodarju" z dne 14. febr. 1907. Vabilo družbe sv. Mohorja za leto 1908. Družba sv. Mohorja stopa pred Slovence s srčnim vabilom k prav obilnemu pristopu. Kakor kaže „Glasnik" v zadnjem družbenem koledarju, je število novovpisanih udov v „zlatih bukvah" doseglo lastno število 267.194. in družba je od časa svoje ¡ustanovitve sem razposlala samo svojim redno vpisanim udom 10,800.934 knjig. Slovenci! Ali nas te številke ne vzpodbujajo k nadaljni vztrajnosti, k vedno novemu napredku? Zato veljaj i za to leto: Kdor le more, pristopiti k družbi sv. Mohorja! Zvesti ji ostanite vsi stari udje, pridobite si pa tudi še prav mnogo novih. Zlasti po mnogih naših društvih naj bi se pričela prav živahna agitacija za družbo svetega Mohorja — Cim večje bo število udov, tem uspešneje bo mogla družba izvrševati svoje delo za verski, narodni, kulturni napredek Slovencev! S posebno prošnjo se zopet obračamo do čč. gg. p o v e r j e n i k o v, da prevzamejo tudi letos svoje sicer težavno, a toli koristno in zaslužno delo, ter družbi dovedejo čim največ starih in novih udov! Kjiževni dar za 1. 1907 je ta-le: t. „Zgodbe sv. p i s m a", 14. snopič. V tem snopiču bo podal Slovencem dobro znani pisatelj dr. J. E. Krek prevod in razlaga „Dejanje apostolov." — „Zgodbe" so kakor po vsebini tako po slikah Slovencem tako dobro znane, da jih pač ni treba več priporočati. Naj bi nam ohranile stare, in privabile prav mnogo novih udov! — 2. „Pamet in vera". III. zvezek. Spisal J. M. S e i g e r-s c h m i e d. — Prejšnja dva zvezka tega temeljitega dela sta si pridobila mnogo priznanja. Gotovo bo tudi tretji zadovoljil čitatelje. Poljudno, znanstveno-temeljito obravnava vprašanja: „Očetova podoba", „Odkod in čemu?" „Nevidni svet", „Prevažna vprašanja", „Osodepolni padec". —3. Umničebelar". ti. snopič. Spisal Fr. L a k m a y e r. Ljuba prijateljica je slovenskim oratarjem pa tudi drugim čebela. Čebelarstvo je zadnja leta zelo napredovalo in iebelarji so od družbe že mnogokrat zahtevali poučno knjigo o tej stroki. Letos jo podamo! Spisal je to delo priznani strokovnjak-čebelar in gotovo bo ustregla širšim krogom. — 4. „Življenja t r n-j e v a po t", se imenuje lepa povest, katero po resnični zgodbi iz polupreteklega časa Mohorjanom pripoveduje znani slovenski pisatelj Jos. K o s t a n-jevec. 3. „Slovenske Večer niče", 59. zvezek, bodo tudi podale lepega pripovednega berila. Že stara, a vedno priljubljena znanka so „Večer-nice" Slovencem, in bodo to ostale gotovo tudi za bodoče. — 6. „Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1908". Naš Koledar je Slovencem istotako že star znanec! Potrudili se bomo, da bo kolikor mogoče zanimiv, pa tudi kratkočasen. Evo, to Vam je književni dar, ki ga letos podaja družba sv. Mohorja! Na Vas, dragi Slovenci je, da s čim najobil-nejšim pristopom k družbi poskrbite za to, da se te knjige čim največ razširijo med narod! Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine. Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za opravilne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Isto velja tudi za posamezne poši-ljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo ostani: Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!" V Celovcu, dne 30. prosinca 1907. Odbor. TTMi i T------------■■ i ' .1 ■ . Dve nevesti, pa le en ženin. Priredil V. C. V dovški fari so bolj revni kmetje. Saj je pa tudi vas majhna, šteje namreč celih 12 hiš. Le koncem vasi stoji veliko poslopje, za katerim se razprostira veliko dvorišče z vsemi za gospodarstvo potrebnimi stavbami. Že od daleč gledaš z veseljem to poslopje. A ostrmel in Čudil se boš, če stopiš v hišo ter si vse ogledaš natanko. Takega reda, take snaž-nosti in tako lepe živine ne najdeš kmalu na kmetih. Balohov oče — ta je bil gospodar na tem domu — so pa bili tudi ponosni na to. „Da, da", so pogostokrat rekli, „kdor zna, pa zna. Pa sem se moral tudi truditi, in mnogokrat mi je kapal pot od čela, tía sem spravil vse to vkup." Kako so ljudje blagrovali mladega Janeza, ki bo prevzel enkrat to posestvo. To se je uresničilo prej, ko bi kdo mislil. Sicer so Balohov oče bili že precej v letih. A če bi jih sodil po vnanjem, bi jim nihče ne prisodil, da že nosijo sedmi križ na hrbtu. Bili so velik in močan mož, da bi še medveda ugnali v kozji rog. Lase so seveda imeli sive, pa saj so mladi ljudje tudi večkrat že čisto sivi. Zato se pa pri delu niso nobenega ustrašili. To jim je šla kosa, da je nisi mogel spremljati z očmi, in vedno so bili daleč pred drugimi kosci. Janez pa je bil že tudi odrasel. To vam je bil fant od fare. Stari je bil grozno ponosen nanj. Na novega leta dan je bilo, ko so oče prepisali dom na fanta; zase in za mater so si izgovorili tisto lepo sobioo pod streho. Janezu je bilo to Narodno gospodarstvo. Drugi gospodarski poučni tečaj v Stu-denicah od 7. do 8. januarja t. 1. Razložil je prednosti novega dobro narejenega panja pred starimi; razložil kje in kakšen bodi čebelnjak, kakšne toplote je treba. Ker po zimi ni mogoče iti k čebelnjaku, je na velikih stenskih podobah natančno razložil razvitek čebele in njeno telo. G. Jurančič je vnel slušatelje za čebelarstvo, prosili smo ga in obljubil nam je na spomlad zopet priti. Poslušalo nas je govor 64. Za predavanje o gozdarstvu smo iskali vsepovsod veščaka. A ni ga najti, ki bi bil slovenščine zmožen. Dosedaj se na Spodnjem Štajerskem nismo dosti zmenili za gozdove več, kakor da smo jim rekli: daj! daj! Zato se tudi v to poklicane oblasti niso zmenile za nas, zlasti kar se tiče pouka. Vendar bi se lahko nekaj zgodilo, kakor je naša podružnica ob tej priliki povzela iz dopisovanja. Zato opozorimo ob tej priliki merodavnje može na zadevo. — V sili nam je pomagal g. Goričan. Govoril je zlasti o tem, kako škoduje gozdu grabljenje listja za steljo. Povdarjal je, kako nesmiselno in potratno se s steljo ravna. Gnojilna moč ni v listju, ampak v odpadkih, ki ji stelja sprejemlje. Kjer največ stelje porabijo, imajo navadno najbolj nemarno živino. Sekana stelja se priporoča k večjemu ondi, kjer je gnojiti težke zemlje, da se jih rahlja. Ne glejmo, koliko vozov gnoja smo na-vozili na njivo, ampak kakšen je dotični gnoj. Hleve je torej treba popodati, da ne bo jam, dobra gnojišča in gnojnične jame narediti, vsak dan od živine gnoj spraviti in ga vsakikrat takoj trdno poteptati, med steljo pa popolnoma suho prst trositi. Vedeti moramo namreč dobro, da suha prst toliko dragoceno gnojilno snov dušeč v se posrka in njegovo moč v sebi zadržuje, medtem ko iz listne stelje izhlapeva. Zato tudi vidimo, da umni gospodarji po dvorišču prst trosijo in gnoj sami ali z živino teptajo. Na tak način se pridobiva res pravi gnoj, se pa tudi pomaga gozdom, da se z listjem sami gnoje. V gozd bi naj hodili bolj po les kot po steljo. Naj se gleda vedno na to, da se kuri s suhimi drvami; na sto-tisoče denarja se potrati v kratkem v enem okraju, kjer s svežimi drvami kurijo. Drevje se naj seka vedno grudna, sploh po zimi, ko spi vsa moč v drevesu. Tedaj je les trpežen; tudi n. pr. prikljice za fižol itd. — Poslušalcev 55. — V soboto je bil razgovor o vzrokih nazadovanja in propadanja kmetijskega gospodarstva. 1. Kmečki davki so previsoki, in sedanja razdelitev davka popolnoma napačna. Od čistega dohodka bi bilo pravično plačevati davek, ne pa od zadolženih posestev. Kmet plačuje po 40krat več davka nego vsak kapitalist. 2. Se bolj mučijo dolgovi zlasti vknjiženi, oziroma njih obrestovanje. Zato je najskrajnejši čas, da deželni zbor sklene vpeljati hipotečno banko, kakor se je lani na občnem zboru kmetijske družbe v Gradcu enoglasno zahtevalo. 3. Silno nam manjka strokovne kmečke izobrazbe. Vsak stan potrebuje temeljite izobrazbe. Drugi gospodar n. pr. obrtnik ali trgovec bi se menda v enem letu zdelal, če ne bi bil nao-bražen. Kdor ima pogled v prihodnost, vidi, da se bližamo gotovemu propadu, ako ne bo rešitve. Nujno tedaj potrebujemo izobrazbe. Kmetijski poduk naj bi se na kmetih vsekako vpeljal v zadnja leta ljudske šole. Otroci naj bi se v šoli učili ne toliko: kako se naj zemlja obdeluje in kako se gospodari ali gospodinji ; — tega se uče od starišev: ampak zakaj se obdeluje, gospodari in gospodinji tako in tako. Nujna želja se je izrekla tudi po ustanovitvi kmetijske šole. 4. Kakor primanjkuje izobrazbe, tako nujno pogrešamo tudi tesne kmečke združitve; ta je kmečkemu stanu dozdaj skoro čisto neznana reč. Le z združenjem si je drugod kmetijstvo opomoglo, pomagajo si z združevanjem tudi pri nas drugi sta- všeč in sklenil je pri sebi. da jim bo vedno skušal vstreči. A stari ni dal zdaj še miru. „Veš kaj, Janez", so rekli sinu, „nekaj zdaj še manjka. Gospodinje bo treba. Le hitro si jo izberi, da bo na Svečnico poroka." To pa je bilo lažje rečeno, ko storjeno. Janez je sam tudi čutil potrebo gospodinje, a kje jo izbirati. V domači fari je bilo komaj 5 deklet za možitev, a od teh ni bila nobena zanj. Treba se je bilo torej drugam obrniti. Janez pa ni bil eden tistih, ki bi dolgo odlašal, kar je sklenil storiti. Obhodil je vse bližnje vasi; kjerkoli je bil kak sejm, bil je gotovo tam. kupoval živino, zraven pa iskal primerno nevesto. A prišel je vedno prazen domov. Kar je videl dozdaj deklet, nobena mu ni ugajala. Stari se je seveda grozno jezil. „Kaj naj počnem s takim jurčkom", je godrnjal. „Mu meram pač jaz izbrati nevesto". Drugega dne se je odpravil res na vse zgodaj od domov „po opravkih", kakor je dejal. Ni še bilo prav večer, je bil že zopet doma. Zmagoslavno je stopil v hišo in še bolj slovesno rekel sinu: „Nevesto sem že našel; z njenim očetom sva se vse domenila, pojutrnem greva na oglede". Seveda je Janez hotel najprvo zvedeti, kje je oče našel nevesto, in kakšna je. „Ne daleč odtod. V Krnici sem se sešel z Logarjem. Saj ga poznaš. Koj mi je prišlo na um, — oh, da nisem preje spomnil — tu bo treba potrkati. Najlepšo živino ima v celi fari, pa mošnjo debelo, ko mašne bukve. Dekleta pa so tudi čedna. En čas sva kramljala o kupčiji, potem sem mu pa začel praviti, da sem prepustil tebi posestvo, pa da ti je treba ne- novi; najmočnejši stan — kmečki — pa se do tega še ni povspel. Nujno je želeti tesne kmečke zveze. V edinosti je moč. — 5. Delavcev primanjkuje, ker beže s kmetov. Kako si pomagati? Pomagati bo morala država, da vpelje za kmečke delavce starostno zavarovanje; pomagati si bomo morali sami s tem, da si z združenimi močmi naročimo potrebnih strojev. pa tudi s tem. da se bomo bolj tistih panog kmetijstva oprijeli, ki ne zahtevajo toliko delavskih moči. Njive na bregovih kolikor mogoče opuščati, pa ležje njive v jeseni toliko bolj globoko orati in jih tako z zrakom in drugim gnojem gnojiti. Izmed strojev se zlasti splača izvrstni Sackov plug, ki ga pri oranju ni treba držati in ki se ga lahko hitro pre-naredi tudi za okopavanje, ogrebanje, izkopavanje; nadalje mlatilnica, priprost domač mlin (žrmlje), mlin za mečkanje sadja, kakor ga izdeluje n. pr. Dangl, mlin za grozdje, stroj za čiščenje in vejanje žita. — 6. Da še o več drugih vzrokih propadanje kmečkega stanu ne govorimo, omenimo le še zaprav-ljivost na obleki itd. in na alkoholu. Zapravljivost in alkohol sta rak — rani na kmetijstvu in velik dobrotnik je, kdor resnično kaj stori v ozdravitev teh bolezni. Mnogo bi pomagale raifeisenovke,pa tudi takozvane čebelice, ki jih snujejo zdaj izobraževalna društva že za mladino. To je bil jako poučen dan in g. predavatelj je pouk obeh dni vodil tako, da se je vršil v obliki razgovorov. Ob enem je prinesel seboj jako lepo narejene sadne modele — najbolj priporočljivih hrušek in jabolk. Naročili so udje zopet jako veliko drevesc za jesen. V nedeljo je bil občni zbor, na katerem se je podalo poročilo o delovanju podružnice v prvem letu, kakor smo ga podali ob kratkem v zadnji številki „Slov. Gospodarja". Določila sta se dva odposlanca za občni zbor, in se raz-govarjalo o podružničnem delovanju za letošnje leto. g Zadružna mlekarna pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. Več časa zasledujem življenje tukajšnje zadružne mlekarne, pa kakor vidim, vkljub požrtvovalnosti nekaterih mož si ne more zagotoviti trdnega stališča. Večkrat so že poročali razni nasprotni listi, da je umrla, ali da je na smrtni postelji, pa doslej še se to hvala Bogu ni zgodilo. Ako bi se želje nasprotnikov uresničile, bi imelo to preslabe nasledke za nadaljno kmetijsko zadružništvo cele okolice. In vendar je edini pogoj, da bi se naše kmetijstvo povzdignilo na količkaj boljšo stališče. Želeti bi torej bilo, da bi ta edina mlekarna v krasni, tečne krme polni pesniški dolini dobro uspevala. Bodi mi toraj dovoljeno, da tukaj izrazim svoje mnenje v par kratkih stavkih, kako bi se mogel dober uspeh mlekarne zagotoviti. Kakor že kaže naslov „zadružna mlekarna", je podjetje zadružno, te je zveza ved oseb. Ravno to jo krepi, daje moč, ugled in bodočnost. A to je, kar nam manjka pri naši zadrugi, namreč veliko število zadružnikov, in kar iz tega sledi, da dobava potem mlekarna prepičlo število mleka. Kakor se čuje navadno 300—500 litrov, mnogokrat pa še manj na dan. Jasno pa je, da si zadružne, dobro uspevajoče mlekarne pod 1000—1500 1. mleka na dan niti misliti ne moremo. Ravno največji nedo-statek pa. se da pri nas korenito izboljšati! Zadruga se mora razširiti na vse, če tudi eno uro ali še delj proč ležeče vasi. Zato bi svetoval načelstvu, da bi sklicalo sedaj v zimskem najpripravnejšem času poučne shode s pomočjo morebitnega zadružnega revizorja ali potovalnega učitelja za živinorejo v bliž-nih občinah, v Gočovi, Trebeticih, Trnovcih, ter bi se ob enem sprejemali zadrugarji in bi se moglo tudi že približno število mleka določiti. Obenem bi se morala izmisliti od vodstva vožnja mleka, to je, da nebi bilo potrebno vsakemu posameznemu nositi oziroma voziti. To storijo tudi vse druge mlekarne, kjer so zadrugarji v oddaljenih vaseh. Vožnjo dajo v akort ali pa vožnjo zadrugarji po gotovem redu sami oskrbujejo. Ako bi se dala vožnja v akort, bi se ti veste. Hitro sva se zmenila. Ti vzameš njegovo starejšo hči. Ančka ji je menda ime. Po jutršnem greva na oglede." Staremu se je obraz same zadovoljnosti svetil ter lezel narazen kot pečeno jabolko. V svesti si je bil, da tako pametne še ni uganil celo svoje življenje ko danes, tudi tedaj ne, ko se je sam ženil. Toda Janezu to ni bilo nič kaj po volji. Zato pa je hitro vprašal očeta: „Ali ste videli dekleta?" „Dekleta nisem videl", se je odrezal stari, „pač pa očeta dobro poznam; poštena duša je to". „Kaj meni mar oče, saj se ne bom ženil ž njim". „Je že dobro. Dekle bo menda tudi dobro in pošteno, saj pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Pa stari mi je toliko lepega povedal o njej!" „Kaj pa še. Saj ni neumen, da bi zabavljal črez njo. Veste kaj, oče? Dekleta ne poznam; ne vem, če se mi bo dopadlo, zato pa ne morem kar tako na oglede." „Toda jaz sem za gotovo obljubil, da prideva", je zarenčal stari. „Ce ste vi, pa jaz nisem", ni nič manj jezno odgovoril Janez. „Ženil se bom jaz, in ne vi. Dokler ne poznam dekleta, ne grem snubit". „V tako sramoto me hočeš pripraviti?" je aa-kričal oče. „Sramota sem ali tja. Ne morem pomagati", je odgovoril sin mirno. Cez nekaj časa pa je rekel: „Čakajte oče. Da bo za vas in za me prav, vam svetujem to le. Dekleta moram videti, predno ga snubim. Jutri je v Krnici „žegnanje". Pa grem tja k poznemu opravilu. Potem se pa oglasim pri Logar- stroški pri večih sto litrov jako malo poznali, k večjemu bi znašali za celi okoliš 300 kron na leto. Mislim, da bo vodstvo upoštevalo te vrstice ter sklicalo v kratkem shode v omenjenih vaseh, ker pokra-jnska podučna predavanja so uspešnejša kakor v kakem središču za celo pokrajino skupaj. Kmet X. g Dobiček perutninstva. To stroko živalstva posebno goje na Ogrskem. Leta 1897 so izvozili od tamkaj: žive perutnine za: 8,934.000 K, zaklane perutnine za 13,412.000 K, jajec za 2,550.000 K, perja za 11,422.000 K. Skupno za 36 milijonov 224 tisoč kron. To število se je v zadnjih letih pomnožilo, tako da je leta 1902 doseglo ogromno vsoto 69,569.158 K. Samo jajec so leta 1900. iz Ogrske pripeljali v Avstrijo za 17 milijonov kron. Iz drugih slovanskih dežel. t Redek slučaj. V Novem mestu na Kranjskem so razpisane porotne obravnave za prvo zasedanje, toda ni nobenega slučaja, ki bi spadal pred poroto. To je res častno za celo okrožje. t Visoka starost. V kraju Graol na Hrvaškem je te dni umrl starec, star 106 let. Rodil se je 1. 1801 v Virovitici; izučil se je najprvo za brivca, pozneje pa je postal krčmar. Star 80 let je opustil ta posel ter se začel pečati z gospodarstvom. Zapustil je žive 3 sinove, 2 hčeri, 70 unukov in 15 praunu-kov. Umrl je kot vdovec, pred smrtjo je bil bolan le tri tedne. — V bosanskem selu Utovlje, kotar fo-čanski, živi stara mohamedanka, ki je pred kratkim izvršila 115. leto svojega življenja. Starka pripoveduje, da je bila omožena 48 let, a 51 let je že vdova; bila je stara 16 let, ko je stopila v zakonski stan, Ima še popolnoma zdrave zobe, dober vid, o-pravlja manjše hišne posle, a ob lepem jutru ali ve-ieru hodi mladi gospodinji še k studencu po vodo. t Volkovi na Hrvaškem. Iz Belovara poročajo, da se je v tamošnjem okraju pojavilo mnogo volkov, ki prihajajo iz Gjurjevaškega gozda, ter da napadajo konje in goveda. Otrok ne morejo roditelji samih pošiljati v šolo. Prirediti hočejo na volkove velik lov. Kmetje sklepajo iz množine volkov, da bo letošnja zima še dolga in huda. t Od orožnikov umorjen. Neki mož iz Tre-binja v Bosni se je po 201etni odsotnosti vrnil v domovino s prihrankom 36.000 kron. Na postaji Konjiča je izstopil iz vlaka, da si kupi cigarete, a je zamudil vlak. Ker s tolikim denarjem ni upal prenočevati v gostilni, šel je na orožniško postajo in ondi prosil prenočišča. Prenočišče je dobil; po noči sta ga pa dva orožnika umorila, oropala in denar skrila v svojih čevljah. Predno sta truplo mogla skriti, so prišli drugi orožniki s patrulje domov in prijeli tovariša morilca. Drobtinice. d Dunajski župan dr. Lueger, vodja krščanskih socijalcev na Nižje Avstrijskem, je zelo nevarno zbolel. d Plače ministrov. Avstro-ogrski minister zunanjih zadev ima plače 24.000 kron na leto ter 66.000 kron doklad. Vojni minister ima plačo kot ge- jevih. Cisto nepričakovano bom prišel, da se ne bodo mogli nič pripravljati. Tako bom najlažje izprevidel, če je dekle za me ali ne. Ce mi bo ugajalo, bom že še jutri vse uredil. Ce pa ne — pa tudi dobro." Stari je nekaj zmrmral, nazadnje se je pa la udal ter privolil sinu. Drugi dan je šel Janez res v Krnico. Služba božja je kmalu minila. Pred cerkvijo so stale gruče lantov in deklet. Tudi Janez se jim je pridružil. Zvedavo se je oziral po dekletih, če bi morda kje opazil svojo nevesto, katere sicer ni poznal; a poznal je njenega očeta, kateremu je gotovo podobna. Popraševal je tudi druge fante po Logarjevih, pa ni mogel nič kaj prida zvedeti. Gruče so se jele razhajati, in tudi Janez se je spomnil, da bo treba stopiti k Logarjevim. Nič kaj rad ni šel, in čim bližje je prihajal, tem bolj je bil t zadregi. Se večja zadrega in razburjenost pa je bila pri Logarjevih, ko je Janez vstopil. Vse je šlo navzkriž. Logarjeva mati so ravno prestavljali lonce na ognjišču. Lepo je dišalo po kuhinji. A ko so zvedeli, kdo da je prišel, so se tako prestrašili, da so pre-vrgli velik lonec raz ognjišče, ki se je razbil na drobne kosce. Tudi stari je bil v zadregi, ter se rdeč kot kuhan rak opravičeval, da nima z ničemur postreči, ker so mislili, da še le jutri pridejo snubci. Najbolj jih je pa bolelo to, da Ančke ni doma. Sla je v Dovje k pozni maši in pride šele zvečer domova Ko se je nemir in strah nekoliko polegel, je skušal Logar s priliznjenimi besedami popraviti zadrego. Logarica je postregla, kolikor je mogla, ter vedno silila v Janeza, da naj se posluži. Seve se ta ni dal dolgo prositi. Pozneje so si pa ogledovali dom in pohištvo. Janezu je vse močno ugajalo. A nekaj se mu ni dopadlo, namreč dekleta. Preveč po gospodsko so so obnašale, pa videti jim je bilo, da so precej prevzetne. To mu je dalo misliti. „Pa kaj, starejše Ančke ni doma; ta je pa gotovo čisto drugačna", si je mislil Janez. Govorili so tudi o ženitvi. Toda Janez jo bil zelo previden, prav nič ni hotel obljubiti, češ, nisem jo še videl. Logar ga je vabil, da naj ostane pri neral ter še 20.000 kron doklade, skupaj okrog 45.000 kron. Ministrski predsednik ima plače 20.000 kron in 28.000 kron doklade, vsak ostalih ministrov pa ima po 20.000 kron plače, po 20.000 doklad in po 4000 stanovinske doklade — skupaj po 44.000 kron. Pokojnine dobe avstrijski ministri po 8000 kron na leto, pa če bi ministrovali le en dan! Francoski ministri imajo pa kar po 130.000 frankov, angleški na leto 10.000 liber šterlingov (ena libra šterlingov == 24 K 2 v), italijanski dobe 30.000 lir, turški dobe pa celo po 200.000 K na leto. d Vojaški novinci zal907. Za tekoče leto zahteva vojna uprava 103.100 novincev za stalno armado in mornarico; od teh jih odpade na Avstrijo 59.024, na Ogrsko in Hrvatsko pa 44.076. Poleg teh je treba v Avstriji 14.500 novincev za deželno brambo. d Avstrijske jubilejne znamke. Povodom 601et-nega cesarjevega jubileja 1. 1908 se izdajo jubilej-ske poštne znamke s slikami cesarja, cesarice in zgodovinskih pokrajin. d Uniformo za orožnike bodo pri nas spremenili; posebno obleko za službo. Uradno poročilo o ruskih izgubah v zadnji vojni. Ruska vlada je priobčila te dni prvo obsežno poročilo o rusko-japonski vojni in podala v njem tudi izgube Rusov. Vojna je trajala 23 mesecev in povprečna sila ruske armade je znašala 12.793 častnikov in 697.000 mož. Največ izgub je imela infan-terija, za njo kavalerija in najmanje je trpela artile-rija. Po številkah so izgube sledeče: mrtvih 678 častnikov in 19. 068 vojakov, ranjenih 3840 častnikov in 118.850 vojakov, pogreša se 422 častnikov in 39.193 vojakov. Slučaji bolezni v mandžurski armadi so bili naravno med vojno veliko bolj pogosti nego v mirnih časih, pri tem je bilo število samomorov med častniki trikrat toliko nego druga ponesrečenja; pri moštvu pa ravno narobe. Največ žrtev pri častnikih kakor pri moštvu so zahtevale najrazličnejše nalezljive bolezni in pa influenca. Umrlo je na teh boleznih 234 častnikov in 7037 vojakov. Potemtakem znašajo izgube Rusov na ubitih in umrlih v tej vojni vsega skupaj 1000 častnikov in 27.000 mož. d Lakota vlada na Ruskem v nekaterih krajih. Car je nakazal za nje 70 milijonov kron. d Rokovice iz žabje kože. Sedaj so pričeli delati rokovice za gospe iz žabje kože. Pravijo, da je ta koža mnogo trdneja, nego katera druga, toda nje izdelava je mnogo dražja. d Od mrtvili vstal. V Hrušovanih na Morav-skem so našli na potu občana Genšova v nezavesti. Zdravnik je rekel, da je nesrečnež zmrznil ter ga je ukazal odnesti v mrtvašnico; hkrati je naznanil, da se bo drugi dan izvršilo raztelesenje. Grobokop je v mrtvašnici zakuril, da se mrtvo truplo otali. Vsled toplote pa se je mrtvo truplo tako otalilo, da je popolnoma izginilo. Drugi dan so iskali mrliča, a Genšov je bil že doma za pečjo in se je izrazil, da ni hotel potrpežljivo čakati, kdaj ga bodo raztelesili. Tamošnjemu zdravniku se je menda prvikrat v življenju primerilo, da mu je mrlič ubežal. d Pri obedu. Služkinja je prinesla na mizo juho. Gospod: „Ampak čujte! To je vendar že pre-nesramno: v juhi je ena muha!" — Služkinja: „O-prostite, gospod, mislila sem, da sem pobrala vse ven, pa sem vendar eno prezrla!" njem črez noč. A Janez se je zahvalil, ker je obljubil očetu, da pride gotovo do večera domu. Čakal je še nekaj časa. Ko pa le ni bilo Ančke od nikoder, se je odpravil domov. Logar mu je rekel, da pride tja z dekletom. Sicer bo pa Ančko gotovo srečal na poti, pa naj jo nagovori. Hitro je stopal Janez, saj je imel skoro 4 ure do doma. Pa večerilo se je že. Pri vsakem ovinku, kjer je lahko pregledal cesto, se je ustavil, ter pazno gledal, če že ne gre Ančka. Pa je ni bilo. Ta je bila v vaški gostilni v Dovju, ter se tam izvrstno zabavala; in kar nič se ji ni mudilo domov. Slučajno pa je šla tistikrat po tej poti Podlo-garjeva Ančka. Bila je tudi v Dovju in se je sedaj vračala domov v Krnico. Kmalu sta se srečala. Janez jo je prav skrbno ogledaval. Kar na prvi pogled mu je bila všeč. „Dober večer", ga je prijazno pozdravila. „Bog ga daj", odzdravil j» Janez. „Kam pa greš?" „Domu." „Odkod pa si?" „Logarjeva sem iz Krnice". „Potem si pač Logarjeva Ančka?" Dekle je zardelo ter zmešano reklor „Ja — ja, — zakaj pa me vprašaš?" „Toliko lepega sem slišal govoriti o tebi", £ je sladko rekel Janez. Deklica je še bolj zardela in postrani pogledala Janeza. „Kdo si pa ti?" ga je vprašala. „Balohov sem iz Dovjega". „Tako, tako. - Mladi Baloh," jo rekla zmedeno; „Moj oče je kupil zadnjič kravo od vas, prav lepa kravica je bila. Tudi si je ogledal vašo posestvo, ki ga ni mogel prehvaliti." „Bi že bilo, da ni preveč vstran." „Nič dalj, kot naše." Ko pa je dekle videlo, kako jo Janee vedno tako zvedavo ogleduje, postalo je nemirno ter čee nekaj časa reklo: Kaj pa te stojim tu. Daleč imam še do doma. Pa noč se že dela." „Ostani še nekaj časa. Glej štiri ura daleč sem Sel radi tab«, pa ne bi ti mogla ostati nekaj mi- Ponlano.* O volitvi v okrajni zastop ljutomerski nam je poslal gosp. Kukovec sledeče pojasnilo: Ker se je burja, ki je te dni šumela po slovenskih listih proti meni in mojim somišljenikom, slovenskim kmetom, zavoljo poslednje volitve v okrajni odbor, kakor se mi zdi, nekoliko polegla, za to Vas prosim, gospod urednik, da prepustite, da se zdaj sliši tudi druga plat zvona. Da sem bil zopet, kakor zmiraj do sedaj, enoglasno izvoljen okrajnim načelnikom — na koncu te dobe bode 40 let, odkar nosim to breme — to so sicer dopisniki omenili, a modro so zamolčali druge okolščine pri tej volitvi. Pred volitvijo podnačelnika prečital sem zbranim volile«* svoje nagibe, koga in zakaj ga bom volil. To je bila odločna be« seda; nisem lovil nikogar; nisem stiskal nobenemu volilnih listkov v roke, ampak pustil sem volilcem, da odločijo po lastnem spoznanju in sprevidu, kakor ¡e prav. Izrekel sem pred vsem sledeče: „Zdaj, ko je zagotovljeno izpeljanje železnice med Aspaa-gom in Friedbergom, zdaj, ko sta se zedinila okraja Fejiring— Radgona, ter vže zadobila vladno dovoljenje za trasiranje železniške proge od Febringa čez Gleichenberg do Radgone in ko s« je sestavilo društvo interesentov, da to železnico tudi izpelja. in ki pozivlje tudi naš okraj, da se shoda 20. t. m. v Fehringu p« svojih zastopnikih vdeleži, — zdaj je postala tudi za naš okraj velika dolžnost, da zbere vse svoje moči m ua krepko deluje na to, da doseže, kar so želeli vže pred nami vsi pametni možje in za čem stremimo še danes vsi tisti, katerim je mar, da se naš okraj tudi materijelno povzdigne. Ce smo že enkrat za dobro spoznali in se za to poganjali vsi združeni Slovenci in Nemci tukaj, da se čez naš okraj potegne železniška proga na jug, kar se nam pa takrat ni posrečilo, tem bolj moramo zdaj, ko se nam zopet ponuja priložnost, ta cilj doseči, zediniti v ta namen vse svoje moči. Železniška proga od Ljutomera do Ormoža ni samo že tra-sirana, ampak je tudi pregledana in od vlade odobrena, toraj ni brez upa, da bi se ne dala izpeljati, vkljub velikim oviraj». Toda gotovo ne brez vsega truda od naše strani. Gospod c. kr. notar in ljutomerški župan Thurn je prijel to reč v svoje roke; delal je dozdaj za njo resnično s vso močjo, in se svojim posebnim poznanjem, prijatelskimi1 zvezami na vse strani, tudi že vspehe dosegel. Na njegove pozive in prigovarjanja zbrali so se že ponovljeno tu v Ljutomeru zastopniki od Febringa do Ormoža, ter sklenili, da hočejo le edino izpeljanje železnice od Ljutomera v Ormož podpirati, ker ta njihovim željam najbolj ustreza. To je proga Dunaj—Novi. G. Thurn pa je tudi merodajne može na zgoraj v tolik» vže pridobil, da so mu podporo obljubili. Zdaj ko nastopi doba za okrajni zastop, da bode moral to reč sam v roke vzeti, moral bode tudi prevdariti, kake može si bode izbral, katerim bode izpeljavo omenjene zadeve v okrajnem odboru izročil. Jaz za mojo osebo ne poznam sposobnejšega za to delo, nego onega, ki je že dozdaj v rokah imel, to je gosp. Thurm, ker so, kar je res žalostno, po dovršenih poslednjih volitvah, veljavnejši in sposobni možje naše stranke izločeni iz okrajnega zastopa. To je toraj vzrok, zakaj bom jaz glasoval za to, da bi bil g. Thurn izvoljen za podnačelnika okrajnega zastopa, in kdor uvažuje navedene vzroke, bode ravno to storil. Cela ta zadeva pa nima z narodnostjo in političnim prepričanjem ničesar opraviti; bodisi Nemec ali Slovenec, oba si morata v tem oziru roko podati. Okraj mora gospodarstveno napredovati; na to obračam jaz vse moje moči. Ce je bilo meni enkrat mogoče s pomočjo poštenih nemških gospodov, ki so bili takrat v okr. odboru, kot: oče g. Honig-manov, oče g. Stayerjev, g. Mat. Zemljič in umrli g. Anton Mi-halič v Ljutomeru, toraj po večini nemških zastopnikov, ustanoviti tukaj v Ljutomeru prvo slovensko narodno posojilnico in še mnogo drugih naprav, katera je rešila na stotine ljudi in posestnikov propada in jih razdrla iz rok požrešnih pijavic, — tako se tudi danes ne bojim, da bi g. Tburn, ki bi bil sam iz nasprotne stranke v okr. odboru — toraj 1 proti 6, — nam mogel v narodnem oziru kaj škodovati. In če bi se kaj takega zgodilo, bili bi sami krivi in sram bi nas moralo biti, ker bo nasprotna stranka tudi v okr. zastopu v precej veliki manjšini zastopana, to je 11 proti 21 glasom." Volilci so toraj odločili sami; in to je bila prava, nepopa-čena volitev in takih bodemo, če Bog da, v prihodnje po novem zakonu še več doživeli, če bo to komu ljubo ali ne, ker gospo-darstveni interesi morajo stati za naše ljudstvo v prvi vrsti. V Ljutomeru, 25. jan. 1907. Ivan Kukovec. * Za to poelano prevzame uredništvo samo postavno odgovornost. nut tu radi mene?" „Radi meni si šel sem?" — je vprašala. — „zakaj pa vendar?" „To pač sama najbolje veš." „Nič ne vem." „Nisi nič slišala?" „Prav nič!" „Hm! Hm!" se je čudil Janez ter zmigaval r glavo. Cez nekaj časa pa je začel počasi in resno: „Ančka, nočem veliko govoriti. Ob novem letu predal mi je oče gospodarstvo. Potrebujem pa pridne gospodinje. Tebe so me hvalili kot nalašč zato pripravno. Dopadeš se mi zelo. Zato te prav lepo prosim, bodi moja ženka. Obljubim ti, da se ti bo dobro godilo. Več ne bom govoril. O Svečnici naj bi bila najina poroka. Povej, če me hočeš." Dekle je stalo tu razburjeno in nekaj časa ni moglo spregovoriti besede. Na to pa je pogledalo Janeza ter reklo: „Jaz bi te že imela rada. Pa ne vem, kaj bodo stariši djali". „Ni se ti treba bati. Stariši bodo radi privolili", navdušeno vsklikne Janez. „Ce stariši privolijo, tedaj tudi jaz rada rečom, ja". je hitela Ančka, ter podala Janezu roko, ki jo je samega veselja tako stisnil, da je skoraj zavpila od bolečine. Nato je potegnil iz malhe denarnico, vzel iz nje dva stotaka, ter jih dal Ančki: „Na, Ančka, tu imaš nekaj malega kot aro. Jutri pa pridi k nam, da si ogledaš naš dom. Ce ti bo ugajalo, lahko jutri že vse uredimo, če pa ne, mi pa vrneš denar." Ančka ni hotela vzeti denarja. Ko je pa Janez le tiščal v njo, spravila je konečno denar ter obljubila, da pride gotovo drugi dan. — Rekla sta si še vsak nekaj prijaznih besedi; nato sta se razšla. Janez je seveda doma koj povedal vso pogodbo. Omenil je poleg tudi, kako mu ugaja nevesta, g katero sta se že vse zmenila. Lahko si mislimo, da sta bila stara dva vsa iz sebe samega veselja. Nestrpno so vsi pričakovali prihodnjega dne. Konec sledi.