Isz listov —1 V članku »Naše vaške šole« priobčuje »Slovenec« 13. oktobra sledeče: S splošnim napredkom higienc se je močno spremenil način zidanja šolskih poslopij. Še večja pa je razlika med klopjo, ki jo poznamo izpred 20 let, in med sodobno klopjo. Nobena vaška šola, ki je bila že od v,seh začetkov zidana za šolo in ni morda le zasilno preurejena večja hiša, ni bogve kako zastarela, temveč je sončna in svetla. To zato, ker pri nas starih vaških šol sploh ni. V tem so naše vaške šole daleč pred mestnimi, predvsem pred šolami manjših mest. Pač pa so šolske klopi, dobavljene morda pred četrt stoletjem, takšne, da bi se večina mestnih otrok počutila v njih za ujetnike: toge, ozke kletke, y katerih mora sedeti zdrav, živahen kmetski otrok po več ur nepremično, tako da skoraj ne more treniti z roko niti z nogo niti ne more premeniti telesne drže. Nič čudnega, če tak otrok v dobi svojega najbujnejšega razvoja, to je tedaj, ko rabi njegov organizem čim več gibanja, zasovraži šolo, kar močno vpliva na uspeh pouka. — Sodobni higieniki zahtevajo, na.j bo šolska klop taka, da se šolarju razvije hrbtenica normalno in da mu kri kroži pravilno, kar je prepogoj zdravja. Razen tega naj mu bo v vsej šolski dobi oko v pravi razdalji od pisalne deske. —1 »Slovenska beseda« 9. oktobra prinaša daljši članek pod naslovom »Državni uslužbenci in upokojenici so v težkem položaju.« V tem članku razpravlja med drugim tudi sledeče: Zaradi poplav in uravnovešenja državnega proračuna so se v teku zadnjih let, zlasti pa v letu 1935., prejemki tako znižali, da imajo omenjeni okoli 30 % do 40 % manj prejemkov nego leta 1931. Zadnja neznatna zvišanja po 10 do 200 din na mesec so spričo medtem narasle draginje kakor kaplja v morje! Olje, mast, moka, krompir so se podražili za okoli 100 % in smelo trdimi_, da so cene na Češkem zdaj nižje, kajti tamkaj so prodajne cene ostale iste kakor pred izbruhom vojne in je n. pr. prodajna cena masti 12 do 14Kč (18 do 21 din), pri nas 28din, beli moki »0« 3Kč (din4,50), pri nas 9din!, sladkorju 6Kč (9 din), pri nas 16 dinarjev. Enoletno zvišanje cen: indu- V rast- živil- mineral- strij- letu linskim skim nim skim 1939. 75,7 68,0 93,9 78,3 1940. 163,8 93,1 125,3 114,8 + 116"% +37% +33% +47% je torej povišanje cenam. — Jasno je, da drž. uslužbenec in upokojenec s svojimi sedanjimi prejemki nikakor ne moreta vzdržati, zaradi česar ponovno apeliramo na odločujoče činitelje, da ob dvanajsti uri rešite stan propasti! — Država zahteva od svojih uslužben- cev, da izvršujejo točno svoje dolžnosti in da v interesu državne uprave varujejo svoje dostojanstvo, sicer se prekrše proti disciplinskim predpisom! Temu nasproti ima pa naravno in samo ob sebi umevno državna uprava dolžnost, da tudi omogoči državnim- nameščencem stanu primerne dohodke; zasigurati jim mora obstanek družine, sicer jim je absoiutno nemogoče zaradi težkih skrbi izpolnjevati službene dolžnosti in varovati ugled in avtoriteto države! Državni nameščenci nimajo eksistenčnega minimuma! Povsod pa velja preskušena činjenica, da je dobro plačani nameščenec najcenejši uslužbenec, ker le dobro plačan nameščenec more z veseljem in uspehom delati in se posvetiti svojemu poklicu ter obvarovati svojega delodajalca vsake škode, ker je pač prost vseh skrbi, kako bo preživljal in vzgajal svojo družino! —1 Vsaka bodoča kmečka gospodinja bi morala Imeti kmetijsko gospodinjsko šolo. Pod tem naslovom je v »Slovencu« z dne 13. X. priobčen'daljši članek, v katerem čitamo tudi sledeče ugotovitve: Kmetijske gospodinjske nadaljevalne šole se morejo osnovati pri vsaki Ijudski šoli, kjer so na razpolago primeren prostor, kvalificirana učna moč in zadostno število učenk. Obisk je neobvezen in brezplačen. Kmetijske gospodinjske nadaljevalne šole lahko obiskujejo kmečka dekleta, ki so stara najmanj 16 let. Pouk traja navadno od mesca novembra do marca dvakrat tedensko po 4 ure, skupaj največ 221 učnih ur. Vsako leto deluje v Sloveniji približno 55 kmetijskih gospodinjskih nadaljevalnih šol. Ustanovljenih pa je seveda mnogo več, toda zaradi pomanjkanja kreditov ne morejo delovati. Sedaj se bodo mogle ustanoviti nove kmetijsko gospodinjske šole tudi v najbolj oddaljenih krajih, ker se je povečalo število učiteljic, ki imajo sposobnost za vzgojo kmečke mladine. —1 Učiteljstvu primernejši pavšal za kurjavo je naslov članka v »Večerniku« 14. oktobra, kjer čitamo med drugim tudi sledeče: V zadnjem času prejema učiteljstvo denar za kurivo skupno z mesečnimi prejemki v isti količini kakor prej, namreč neporočeni 25, poročeni pa 50 din mesečno. Lahko trdim, da že neporočenim letni znesek 300 din ne zadostuje niti za tri četrtine zimskih mescev, ako je zima povprečno mrzla. Pri morebitnem lastnem kuhanju pa si morajo nujno kupovati drva od svojih prejemkov. Še težje je poročenemu učiteljstvu. Ti dobivajo letnih 600 din. Poročeni učitel j ima kuhinjo in pri družini vsaj dve sobi, v katerih mora kuriti v zimski dobi. V kuhinji pa kuri vsak dan vsaj trikrat. Za 600 din lahko kupi danes pet kubičnih metrov drv, a tudi ne povsod; in s tem naj kuri kar 12 mescev! Jcmati mora denar od mesečnih prejemkov, kar se občutno pozna pri današnji draginji. — Merodajni naj določijo letno količino drv oziroma primeren mesečni pavšal za kurivo. V ta namen bi lahko uporabili tudi brezobrestno po- sojilo, ki bi ga gotovo preskrbel banovinski prehranjevalni urad. Kurivo je prav tako važno in nujno kot druge življenjske potrebščine. štcv. 9. »UCITELJSKI TO VA R I S « Stran 3. Damske plasče za jeaen in zimo nudi v največji izbiri po ugodnih cenah konfekcija %_LUKIC, Ljubljana pri tromostovju