Poštnina plačana v gotovini. Š%. 33.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik I.
DELAVSKA FRONTA
tJredniStvo: Maribor, Koroška cesta 6. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1 Naročnina: celoletno Din 86.—, mesečno Din S.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto »Jutra),
Slovenski tabor v Mariboru — tabor kmetov in delavcev-
Brez hrupne časniške agitacije se je pripravil v Mariboru za 9- t. m. tabor JRZ, kot proslava 30 letnice političnega delovanja našega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca, soustanovitelja JRZ.
Napačno b,i bilo to imenovati tabor stranke, ampak bil je: Slovenski tabor, kakor se je glasil napis na slovenskih zastavicah, ki sjno jih po dolgem času spet enkrat smeli javno nositi kpt znak. Ker pa smo Slovenci »narod kmetov in delavcev«, smemp torej popolnoma upravičeno imenovati ta tabor: tabor kmetov in delavcev.
Zbrali so se od vseh shrani Štajerske v Maribor, da izrazijo »iskreno zevalo, globoko spoštovanje in neomajno zaupanje« (besede iz brzojavke, poslane dr. Korošcu v Bel grad) svojemu voditelju, ki ga potrebujemo danes, kakor smo ga v najtežjih urah našega narodnega življenja.'
f)o 10.000 kmetskih ip delavskih mož in fantov se je zbralo na shodišču v Ljudskem vrtu. Iz Belgrada so prišli: minister dr. Miha Krek, {nii}. za šume in rude G jura Jankovič in glavni tajnik JRZ Franc Sinode j, dalje ban torinski in številno zastopstvo iz Vojvodine ter številni domači
Prvi je govoril min. Jankovič, ki je pregledno podal pplitični, kulturni in gospodarski prp^ram stranke, ki ji je dr* Korošec soust^npvit^ij. CjJede sočij^lne politike je izjavil: »j|i smo za najyečjo zaščito delovnega človeka in i>onjp ščitili našega delavca pred izkoriščanjem tujega kapitala.«
Za njim je n^tppil naš minister, Korcev sod^av§p, dri £relf iq S9vpril ° “Slogah Stranke m pjenepi d?lu. TDptakpU se je tudi političnega življenja na ffryaf-skein, ki mi| daje Vazen pojmen, saj je tudi obnova politike JRZ: popoln^ enakopravnost vseh državljanov. Pokazal pa je tudi na razdiralno deloi kj ga hočejo pe-kateri vršiti pri nas pod firmo mačkovska. Pravi:
»Dr. Mačkovo gibanje jipa kot hrvatskp narodno gibanje svoje mesto in svojo vrednost. Pojitieno iuimarjenje, jci se pod dj. Mačkovo firino javlja' ^ drjigih, tudi po nekaterih slover
:lovenskih krajih, pa je političen nesmisel, cepljenje slpvpn-Skih sil in zato cista izguba in '” ’
Druge politične grupe ‘in strančice nas pri pregledu pojiti pnega položaja ne zanimajo, ker na tok javnega življenja nobenega resnejšega vpliva nimajo, cufi so za frapcPsj^p ljudsko froptp in so poizkusili ustyariti proti JRZ skrajno levičarsko grupo Ljudsko fronto. V svpji vsetjiiji pa to hi nič drugega kot dogovor med nekaterimi eksponenti komunistov in zastopniki nekih levičarskih mladih časnikarskih in propagandnih krožkov, ipačkovcev in menda belo nekih ljudi, ki $e prištevajo krščanskim socialistom. Ti zastopniki sp se v Mariboru in Ljubljani dogovorili, da bodo pri prihodnjih volitvah zlasti v občinah nastopali poysojd enotno, sicer na razne načine, a vendar povsod prpti na^i stranki. Svoj dogovor so nazvali ljudska fronta. Dejansko' pa je ta fronta brez ljudstva in tudi fronta ni, anripak |$ta qpr-gačev, razdiračey, ki se dajo voditi' ali pd nezrelih ambicij ali nizkih instinktov in sistematične komunistične propagande. Ne bjfseijaviii s tem ^j^vom. Vej^p, da kaj resnejšega in trajnejšega i^z nje nastati ra more:' Toda paziti moramo, da jemo tudi vsake trenutne škode.
Našenju katoliškemu delavstvu bi rekel tole. življenjska bodočnost in obstoj našega delavstva’ je edinole v trdni ppvezanosti z vsemi drugfrni stanovi v krščanski skupnosti po naših večniji sopialnih načelih. Marksfsti vas prikrftp in nepnjiritp vabijo, pa bodo planili po vas in vas vrgli od vašega dej^ in zaslužka, kakor hitro bpdo njogli. S?aj sfare skušnje po uče. Enotna delavska fronta proti drugi naši krščanski skupn^stj je je parola, ki naj nrarkgj-
^ kr^H-
Nič maloduSja. Naš krščansko socialni nauk in program je neprimerno bogatejši in tura *a vsakdanjo življenjsko Ijorbo
Narodom sveta rešimo -kruh in Pog^t
Ali ni čudno, da je danes toliko ljudi lačnih, raztrganih, brez strehe. Danes, ko je tudi po slovenski zemlji že skoraj več fabriških dimnikov kot cerkvenih stolpov! Kako to, da danes ni kruha, ko ga pred fabriškimi dimniki ni manjkalo? Vprašujete, zakaj ? Zato, ker yse te fa-brike, ki so jih kdajkoli pozidali na naši zemlji, že pred svojim rojstvom niso bile namenjene nagemu ljudstvu, temveč izrabljanju naše zemlje. In zato niso prinesle blagostanja, ne novega kruha, temveč mnogo več gorja, sovraštva, kletve. In velik del naše zemlje, ki je prej bil nage krušno polje, je danes zlata jama nepoznanih po imenu in narodnosti... In tako je danes skovan preko, počez in okoli naše slovenske zemlje jeklen obroč, ki trga žemljo od ljudstva ip jo žiga v nepoznan brpznarodni svet akcijskega velekapitala.
Tako ni samo pri nas, tako se godi vsem narpdpip sveta. ' Hudič se je zaklel prpti ljudstvu. V obleki svobode in z orožjem kapitala je zmaga}:	izstradaj je
ljudstva! Njegovi agenti pa so se kot kače splazili po svetu in hujskali lačne množice prpti Bogu in (Šerkvi: Glejte, tu sta škodljivca, ta sto kriva! In zbegane množice so verjele, pa ostale brez kruha in še — bfez J3pga! Hudjc je dosegel svoj edini cilj: V borbi prpti ^ogu in krščanstvu je združil zlati s^lon s podivjanp uli-
co, kapital s pestjo, framazonerijo — predstavnico r m e n e g a akcijskega velekapitala, s kominternO, posestnico rdečega sovjetsko-državnega kapitala, za-padnega brezbožnika z vzhodnim, Pariz z Moskvo. Iz te zveze se je rodila »ljudska fronta«, avantgarda sovjetskega boljševizma v evropski uniformi.
Poznamo skrivnost rumeno-rdeče, fra-mazonsko-boljševiške alianse, ki načrtno spravi ja svet ob kruh in Boga in je pri tem še toliko zlobna, da hujska svoje izstradane sužnje na Cer-keV, ki da je kriva tega zemeljskega pekla.
Poznamo to največjo laž v svetovni zgodovini. Zato nam je naložena temu spoznanju odgovarjajoča zgodovinska naloga:	razkrinkati in razbiti roparsko
rmeno-rdečo fronto, ki sta njena predstavnika Loža in Kominterna, pogonska sila pa svetovno židovstvo.
Zato priključujemo naše slovenske legije svetovni katoliški fronti, ki nas poziVa na križarsko vojsko pod zastavo Kristusa Kralja z geslom in ciljem: Narodom sveta zopet priboriti kruh in Boga!
Kajti brez kruha na svetu ne bo Boga! Brež Boga pa ni veČ-nostnega odrešenja duš, kar je končni cilj našega zemeljskega življenja.
T
Delavska mladina v Mariboru.
Podimo odkriti. Za delavsko mladino, Za njeno vzgojo in pravilno usmerjenost smp se vse premalo brigali. Velik del obrane in dplavske mladine gre svpja pota- Veljfcp je mladine, ki je za katoliško styar izgubljena. Mnogo krivde nasi do-m§pa gruzinska vzgoja, ki jim na pot v živjjpnje da vse premalo pozitivnega. Naj-ypč krjvde, da se izgubi toliko mladih ljudi. pa nosi slaba družba, ki mladega človeka omreži ter sprosti v njem vse slabe pagpne. Vpliv ulice na miselnost in bodočnost mladega človeka je premočan.
Edina pdppmpč prpti vplivu slabe družbe jp dpbra katpljška organizacija. V vseh povojnih letih se je za delavskp mladino v Mariboru bore maip storilo in tp vkljub tpmn, da snio imeli katoliško strokovno organj;zacijp. Edino y zadnjih treh letih je bil stppjen y tem o^r11 korak naprej, kp ^e je v obilju Stplnega prosvetnega društva, Gledališka pl- 2, osnoval poseben fantovski odsek, ki je zajel y teku let le-
, po število članov. Ko se bo otvoril pod zaščito »Društva za varstvo obrtne mladine« v sedanjem delavskem azilu vajeniški dom, bo to zopet velik korak naprej.
Skrajni čas je, da pridobimo delavsko mladino, pa tudi obrtno. V vsaki župniji mesta, v vseh mariborskih delavskih predelih bi se morali osnovati mladinski odseki v okviru prosvetnih društev, ki naj bi zajeli mladino ter usmerili mlade, po razmahu kipeče sile delavske in obrtne mladine v pozitivno smer, v veliko katoliško delavsko skupnost. Katoliška strokovna organizacija v Mariborp ni doslej v tem oziru ni ničesar storila.
Iz ljstpv izvemp, da se je y okviru JSZ v zadnjem času psnoval Mladinski odsek. Prav. Imel bp obširno polje dela med še neorganizirano mladinp. želimo pa, da se
v	že obstoječe prosvetno-mladinske organizacije, kjer je organizirana delavsko-obrtna mladina ne vmešava ter ne vabi že organiziranega članstva v svoje vrste.
praktičijpiši in uspešnejši kpt najradikalnejši marksizem. v'	®	<T
Tretji je govoril tajnik stranke Smodej. Za njim biVŠi predsednik oblastne skupščine dr. JP|ip' Leskovar, ki je zlasti poudarjal zahtevp pp samoupravi, Jti je znak prave demokracije in ki odpravi škodljivo čentr^ližaPijo.	...
'6etrti goVbrni^ dr. Ferdo Miler p delu slovenskih duhovnikov, ki, W v nacipnal-hem' in^^ go^poaaršfee^ ^zirp, stali vedno narodu ob straiifi.................
Itn »zaradi tega si tudi pa$ narod ne more misliti irt V ^yo ji zdravi celpti nikdar ne bo dopustil, da bi ga obyJadala kaka mešana Weca ali' rdeča ljudska fronta, ker tudi ob vzgledih sedanjosti predobro ve, kaj mii grozi, če pridejo ria vlado nai-sledniki takih rdečih frohtarjev, to sp ){q-munisti. Preveč je Mvezan £aS narod s svojo vero in $ sV&jimj cerkvami in križi, katere si je postayil pp (^olinah in hribih ne samo, k6r je našel'‘v njih svpjčas obrambo in rešitev Pre^ ^r^°^ujmi' Tprlči, ampak tudi zaradi tega,: da išče in najde in bo iskal tudi še naprej ppmpči in tolal-te pri’Bogip f  ..................  ™	"
Poudaril je zahtevo javpil) del, da se dvig^ne zaslužek našega delavca in "tako njegova kupna moč, Id bo pomogla tildi kmetu.
Zastopnik delavcev in železničarjev g. Krištofič 'je izrekel ostro obsodbo marksi-
stičnih naukov voditeljev- »Nočeipp razrednega boja, pač M sporazuma stanov na podlagi spoštovanja dela in delavca kot osebnosti... Mi ne prpsinip milo-
podlagi svojega poštenega dela zahtevamo
ta Pplnp pričanje vrednosti pa^ega dela tir jamo. Pravična socijalna zakonodaja mpra za vse delayce dostojno skrbeti, ker je po čloyeški pampti in po krščanskem naziranju ysak delavec vreden svpjega
Slačila.... Zaničevalci delavskih z^htey i pravic so srrobokopi naroda države in
pravic so človeške druž|
Govoril je še zastopnik obrtnikov g. Jvan Sojč. Vsje zahteve so se zlile v resolucijo, ki zahteva popolno samoupravo in decentralizacijo nagega javnega, ppfitično-npravnjsga, gosp.6darskega,‘ kulturnega in »Pcijalnega življepja; darje, ^& se dajatve državljanov bistveno Uporafcljajp tam, kjer je njihov yir:« sploh, d^, se pomore lajietU, pbrtniku, del^u in brezpPč^PPP izobraženceni.
^opet je zagorelp upanje, <Ja morda lp pride ppmpč pb!2 urf in verf , d^ yq-
Pristaši tajro npenovane ljudske fronte pa sp od d^leč s ppvešenjpii giavapij opa-mm k?kp se zbu-a prava ijHdsfe mm popolnoma i^ekje dfugje, kakor bp pni že-
ma rw
DoCemo prave stanovske _ zbornice) r „
Vprašanje ustanovitve kmetijskih zbornic je otvorilo zanimivo debato, kakšne zbornice hoče krščansko strokovno gibanje: Razredne ali skupne, sestavljene ‘na paritetni osnovi iz podjetnikov ter uslužbencev. Strokovna zveza poljedelskega delavstva zahteva, naj bodo zbornice sestavljene pp načelu paritete iz vrst delavcev in kmečkih posestnikov. Marksisti so takoj napadli to zamisel in jo odklonili kot nesprejemljivo. Njim so se pridružili sedaj tudi krščanski socialisti.
V	»Del. Pravici« od 30. julija 1936 pra-
vi	uvpdničar, ki ga razodeva slog, da je isti‘kot pri obeh prejšnjih števjlijah: »Ta gledanja in prizadevanja so gosp^arsko in'socialno politično neosnovana' in zgrešena ... V ta styarna vprašanja naj bi se vsaj malo poglobili tisti, ki hočejo po vsej sili biti krsČanski strokovničarji. Delavstvo zavrača načrt uredbe o kmetijskih zbornicah, pod katere naj bi po tem načrtu spadali tuc£ poljedelski delavci..’. jParitelte ne morejo imeti!«
Glavna trditev torej je, da krščanski strokovničarji ne morejo biti za skupne zbornice. Kako je s tem? Ce bi bili navezani na ideologijo krščanskih socialistov v Sloveniji, bi jim skoro morali pri^^ti. Šij^je % 'celo zakon o z^čiti delavčev uzakoi^if razredne delavgke ffepFi|ice.''rfen-dar pa se. moramo že ožilpati ga mnenje Krščanskih ^trpkovmčarjev dri^ih držav, med katerimi sp imeli in upapio,4 da bodo |e upeli, nemški prevladujoč položaj. Ti strokovničarji, ki so predstavljali pred Hitlerjem milijonsko armado, pa so izjavili na svojih kongresih, »da ne vidijo v razredpih zbprnicah japastev za možnost ^delovanja' delocfajateev in delojemalcev pri razvoju proizvajalnih sil.« To je tudi resi Zdrav in nepokvarjen razum veli, da bpsta dve stranki preje prišli do sporazuma in zaključkov, če bosta sedli skupaj za eno mizo in se prijateljsko pomenili, kot pa da sedita vsaka za svojo mizo, druga drugo pobijata in hoče vsaka, naj obvelja le njena zahteva. Razredne zbornice pp-glabljajp razredna nasprotstva. Kdor hoče odpravp razrednega boja, mora delati na odpravo razrednih nasprotstev v vseh ozirih- Kdor tako ne dela, neti nasprotja, kar je obsodbe vredno, pa naj se dogaja kjerkpli. Vsi pravi krščanski strokovničarji moramo hoteti pdpravo nasprotstev, zyedbo pj-aktjčnega solidarizma. Kdor ega ne dela, vara druge p sebi, če se imenuje krščanskega strpkovničarja.
Med vrstami pove isti uvodničar, da je fppgpče uresničiti take načrte (p neraž-rednih zbprnicah) y drugačnem in ne sedanjem gospodipskem^štrpjn. ^e gjarjnjp[-p°' M'ki'^ li^epujemo ^rščan^e §(trp-kovnipaf-je, Čeprav ne pp sili, se zavedamo, da ne bi smelo ostati samo pri pni nerazredni zbornici. Drugje je bilo že zapisano, naj gre ta razvoj naprej, naj bi dobili uslužbenci povsod pravico do enakovrednega soodločevanja. Pri kmetijski zbornici si želimo le začetek, ne pa tudi konca. Novega reda ni mogoče zgraditi čez noč, kar naenkrat. Graditi je treba postopoma in previdno. Ce hočemo kot krščanski strokovničarji res delati v duhu Quadragesimo anno, moramo njene smernice ne le zagovarjati v teoriji, temvpč .jim moramo priboriti uveljavljenje. In ep je prišla v debato naprej kmetijska zbornica, nesmemo delati prpti strokoynipar-škim idealom in papeževim naukom, temveč'moramo reči: Poklicne zbornice hočemo, če je to komu všeč ali ne, če to marksisti odobravajo ali zavračajo! — V tem vidimo dejansko izvedeno sampetojnost in neodvisnost krščanskega strokovnega gibanja.
Priznamo, da po sedanjem načrtu zakona p kmetijskih zbornicah kmečki delavci nimajo paritete, Niipajo je pa za to, ker jim je načrt ne daje. Radi ene pomanjkljivosti, ne mprpmo zavračati zdravega načela. Boriti se meramo nasprotno za izvedbo načela in za odpravo pomanjkljivosti. Zatp je tudi izjavila organizacija poljedelskega delavstva prva, da poljedelsko delavstvo od skupnih zbprnic po sedanjem načrtu ne more zase nič pričakovati. Zato je res nepremišljeno pisati W4nRfcti ffflih. $ tft pač# ppw*ča-
jo«. Da, celo po zlobi diši to. Gorostasno nevednost v vprašanju kmetijskih zbornic kaže uvodničar »Del. Pravice« sam, ko pobija nek načrt, ki ni več načrt. Po najnovejšem osnutku zakona o kmetijskih zbornicah bi spadali pod zbornice le tisti kmečki delavci, ki ne spadajo pod zakon o zavarovanju delavcev.
Trditev, da gre delavstvu slabo celo tam, kjer ima pariteto, je dokaj čudna. Veseli bi bili, če bi zagovornik razrednih zbornic dokazal, koliko so dosegle delavske zbornice več kot pa bi doseglo delavstvo v skupnih zbornicah s podjetniki. Če oi samozvanik čital hrvatsko krščansko
strokovničarski »Socialno Pravdo«, ki tudi ne stoji na razrednem stališču in neusmiljeno razkriva blagodati jugoslovanskih delavskih zbornic, ki jih vodijo sami raz-rednobojneži, bi dobil mogoče o teh zbornicah nekoliko drugačne in pravilnejše pojme, kot pa jih ima on.
Ta primer nam jasno kaže, kako je krščansko-socialistična strokovna organizacija oddaljena po duhu od krščanske strokovne organizacije. Med njenim pojmovanjem in pojmovanju strokovnega gibanja ostalih držav je globok prepad, ki ga ni mogoče zakriti s prav ničemer.
Svojevrstni katolicizem.
Že večkrat je bilo poudarjeno, da nekateri drugače govorijo za javnost, in zopet drugače, ko so v tako zvanem ožjem krogu.
V resolucijah in na manifestacijskih zborovanjih govorijo o socialnih okrožnicah papežev Leona XIII. in Pija XI. kot
o	edinem izhodišču iz sodobne socialne zmede. — V ožjem krogu, ko so sami med najbolj zaupnimi, govorijo drugače ter osporavajo socialno delo katoliške Cerkve.
V javnost, ki hoče lepih besed ter jim navdušeno ploska, mečejo fraze o doslednem katolištvu in zvestobi do Cerkve, v privatnih razgovorih pa pripovedujejo o tem škofu in o onem kardinalu, kako ni socialen in da se druži s kapitalisti... Senco vidijo, sonca pa ne marajo ...
Govorijo:	Cerkev je odpovedala. —
Slepci! Sami pa še niso prišli do spoznanja, da so prav za prav odpovedali sami, ker so se oddaljili od Njega, ki jo je ustanovil ter tavajo tja, kjer taborijo nasprotniki.
Pravijo: potrebna nam je enotnost. Toda to so samo besede, dejanja kažejo drugače. »Ljudska fronta« jim je ideal. Pozabili pa so, da prava ljudska fronta ni od včeraj, ampak že od zdavna. Temelje tej naši ljudski fronti so položili naši veliki možje: Slomšek, Mahnič, dr. Krek, nadškof Jeglič, dr. Korošec in drugi. V tfej ljudski fronti je zbran velik del vernega slovenskega ljudstva, predvsem naš kmet.
Pravo ime za našo ljudsko fronto je: katoliška fronta. V tej fronti mora biti tudi delavstvo. »Ljudska fronta«, pa naj bo prenesena tudi na slovenska tla, je delo rdeče Moskve. Kdor propagira njo, ruši katoliško fronto in našo slovensko skupnost!
»Širite dober katoliški tisk,« tako ob vsaki priliki poudarja sv. Oče. Katoliški tisk je tisti, ki daje jasne smernice v sodobni zmedenosti pojmov. Kdo je bolj izpostavljen demagogiji, kakor baš delavstvo in kdo bolj potrebuje dobrega katoliškega lista, ki bo premočrtno in brez ovinkov razkrinkaval svobodomiselstvo in marksistično demagogijo ter nevarnost komunizma? — In vendar, so se znašli ljudje, ki so se obregnili, prav ob katoliški delavski list, »Delavsko fronto« ...
Nehote se moramo vprašati vpričo vsega tega, kdo ima korist od takega katolicizma? V čigavi službi so ljudje, ki imajo dvojni obraz ... ?
Jasnosti zahtevamo. Ni danes čas za slepomišenje. Komur katolicizem ni samo fraza, se mora brezpogojno znajti v isti vrsti, kjer je velik del vernega slovenskega ljudstva. Vsako izbegavanje, vsako koketiranje z marksističnimi elementi, vsako simpatiziranje s takozvano »ljudsko fronto« — je izdajstvo nad slovensko preteklostjo in nad slovensko katoliško skupnostjo ter nad našo bodočnostjo!
Politične vesti.
Angleški kralj Edvard VIII. si je za
svoje počitnice izbral sončno Dalmacijo. V nedeljo zvečer je prispel na Jesenice, se ustavil nato v Kranju, da je obiskal na gradiču Brdo kneza namestnika Pavla, s katerim ga veže osebno prijateljstvo. V pondeljek zjutraj se je vkrcal v Šibeniku na svojo jahto »Nahlin«, s katero bo bro-daril po Jadranskem morju. Spremlja ga le neznatno spremstvo. Jugoslavija in njena jadranska obala je postala vsesplošen predmet angleških listov. Dotok tujcev, posebno Angležev, je izredno narasel, da so vsi hoteli prenapolnjeni.
V Mariboru se je mudil pretekli teden
čehoslovaški poslanik g. Girsa. Ob tej priliki se je vršila slavnostna seja mariborske Jugoslovansko-čehoslovaške lige. Zlasti se je mnogo govorilo o gospodarskih zvezah Čehoslovaške in Jugoslavije, ki so po naši lastni krivdi zelo zanemarjene. Čehi kupujejo od nas žito, sadje in bi radi odprli svoj trg tudi našim vinom.
V Belgradu so imeli dne 9. t. m. predstavniki delavskih sekcij JRZ plenarno sejo. Delavski zastopniki so bili obveščeni, da je bila ustanovljena Jugoslovanska delavska zveza (»Jugoras«). Pravila so že potrjena. Znak: srp, kladivo in pero, kar naj menda pomeni kmeta, delavca in izobraženca.
JNS neprestano zboruje, proglaša svoj delovni program, ki je »edini jasen in odkrit«. Predsednik Živkovič agitira po Bosni.
Te dni so socijalisti prijavili svojo stranko z imenom »Socijalistična zveza delovnega ljudstva«.
V Grčiji je komunizem pridobival med vojaštvom, uredništvom in delavstvom.
Komunisti so organizirali pogoste stavke ter imeli v načrtu generalno stako, ki naj izzove nerede, ki jih bodo komunisti izrabili in se polastili vlade. V kritičnem trenutku je 5. t. m., v sporazumu z vladarjem, ministrski predsednik Metaxas proglasil obsedno stanje, razpustil grški parlament in razpisal nove volitve. Uvedena je bila diktatura, komunistični poslanci aretirani, razven voditelja Hlavena, ki je ušel. Vlada je položaj popolnoma obvladala, delo se je vršilo naprej. Vendar je to opozorilo vlado, da se loti rešitve so-cijalnih vprašanj.
Tudi v Bolgariji se snuje ljudska fronta
po običajnem receptu. Združile naj bi se:
kmetska fronta (srednje usmerjeni levičarski zemljedelci), delavska fronta (delavska in socijalnodemokratska stranka) in meščanska fronta (demokrati, republikanci) . Zato postaja na drugi strani vedno bolj aktiven bivši ministrski predsednik Cankov, ki bi rad preprečil delo ljudske fronte in uvedel fašizem po nemškem vzgledu. Govori se, da bo kralj Boris Can-kovu, kot voditelju narodnega socijaliz-ma, poveril diktatorske pravice, da iztrebi komunizem.
V Španiji še vedno zmagujeta obe strani, vsaj dvojna poročila za to izzvene. — Ostala Evropa pa išče svoje koristi, zlasti vojna industrija hoče od vsepovsod oboje zalagati. — Uporniki so skušali dobiti priznanje svoje vlade od Združenih držav, kar pa se še ni zgodilo. Pač pa je že Nemčija dejanjsko priznala uporniško vlado. Dve nemški ladji sta prišli pred Ceuto, kjer so se izvršile vse predpripravne formalnosti, nakar je general Franco sprejel nemške oficirje v palači vrhovnega komisarja. Ker je v Franciji desnica dosegla, da vlada ni pristopila na pomoč španski vladi, hoče francoska vlada doseči, da se tudi ostale velesile ne vmešavajo v španski spor. Raznim vladam je poslala povabilo na tozadevno konferenco. Dočim še Italija ni odgovorila, so pristale na predlog: Anglija, Belgija in Nemčija, ki seveda zahteva, da se isto zaveže tudi SSSR, ki med tem pošilja svoje najbolj izurjene agente v Španijo. Anglija in Francija 'predlagata, da se Španija popolnoma blokira in tako prepreči Španiji vsaka tuja pomoč. Zmagovalec bo priznan. Blum sam že zelo želi, da ge končajo poboji in divjanje anarhistov, ki požigajo cerkve, kar je na ljudskih frontah neizbrisljiv madež. Somišljeniki od vsepovsod hočejo pomagati vladi ne le moralno, ampak tudi gmotno. Delavske zveze zbirajo dobrovoljce, denar in življenjske potrebščine. — Najnovejša poročila sporočajo, da po odločbi mednarodne komisije, ki upravlja pristanišče Tanger (nasproti Gibraltarja) ne sme nobena španska ladja pristati tukaj, ker to pomeni nevarnost za druge trgovske ladje. Ista komisija je priznala oblast upornikov v španskem Maroku. — Iz Španije prihaja najnovejša vest, da so komunisti umorili voditelja španskih katoliških delavskih sindikatov Don Dimasa v Ma-dariaga.
V Južni Ameriki v Argentiniji se začne •1. septembra panameriška konferenca, ha kateri se bo razpravljalo o vprašanju mi-
rovne organizacije, o protivojnih paktih; omejitvi oboroževanja, odpravi carinskih mej in še o marsičem koristnem, kar pa bo vse — brez koristi.
Iz Addis Abebe neprestano prihajajo demantiji, da bi se vršili v Abesiniji neredi in boji proti Italijanom. Torej še prav gotovo vse vre . . .
Domače vesti.
Zasluženo odlikovanje. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom sv. Save V. stopnje za dolgo nacijonalno delo g. Karl Stržina, strojni stavec Cirilove tiskarne v Mariboru in bivši župan na Pobrežju pri Mariboru. K zasluženemu priznanju na najvišjem mestu naše častitke!
701etnico je praznoval v Mariboru g. Avguštin škrabar, vpokojeni podpolkovnik in prvi poveljnik takrat od generala Maistra osnovanega 45. pešpolka v Mariboru.
Župnik Janko Petrič umrl. Na obisku pri svojem prijatelju v Kostanjevici je podlegel srčni kapi g. Janko Petrič, 591et-ni župnik v št. Petru v Ljubljani.
Prisrčna proslava v Stični na Dolenjskem. Beli menihi v Stični so slavili zadnjo nedeljo 8001etnico svojega samostana. Slovesnost so združili s prireditvijo nedorasle mladine. Zbralo se je 5000 otrok, od katerih je prejelo med slovesno službo božjo nadškofa dr. A. Jegliča 4000 sveto obhajilo. Prisrčno mladinsko prireditev je zaključila igra »Potujoči križ belih menihov«, katero so igrali na prostem.
Pri občinskih volitvah na Vrhniki je dobila zadnjo nedeljo JRZ 26 odbornikov, JNS pa 4 odbornike. — Pri občinskih volitvah v Ajdovcu je dobila zadnjo nedeljo JRZ 17 odbornikov, JNS 1 odbornika.
Zopet pod ključem. V aprilu je pobegnil od dela v mariborski vinarski šoli 26 letni kaznjenec Franc Železnik. Radi tatvine je bil obsojen na 3 leta in mu je manjkalo pred pobegom samo še 15 dni, da bi bil prestal kazen. Potikal se je po Avstriji, kjer se mu je tako slabo godilo, da se je priklatil nazaj in je bil od orožnikov te dni prijet na Teznu pri Mariboru.
Obsojen na 15 let. Na 15 let robije je bil obsojen v Mariboru 11. avgusta mesarski pomočnik Ferdinand Knapič. Dne 12. februarja je na mostu v Mariboru z osmimi zabodijaji z nožem usmrtil 451et-no Terezijo Konrad. Obtoženčeva mati Ana Knapič je bila pri »Samopomoči« zavarovana za 22.000 Din. Ker ni mogla sama plačevati zavarovalnine, je odstopila polico Tereziji Konrad, ki je redno poravnavala zavarovalne prispevke. Po smrti Knapičeve leta 1934 je dobila Konradova 22.000 Din posmrtnine. Obstojal je baje dogovor, da bo Konradova izplačala za slučaj materine smrti Ferdinandu Knapiču in hčerki Rozi Kaplovi po 3000 Din. Ker Konradova ni držala obveznosti, je prišlo do pravde, katero je Konradova dobila. Vse omenjeno je Ferdinanda Kna-piča tako jezilo, da je Terezijo Konrad iz maščevanja javno zaklal dne 12. februarja t. 1.
Kap je smrtno zadela 681etnega Pavla Gerliča, mizarskega mojstra iz Spodnjega Radvanja pri Mariboru.
Nočni napad in zabodljaj. V noči na zadnjo nedeljo je bil pred Žoharjevo gostilno na Teznu pri Mariboru od neznancev napaden 181etni delavec Pavel Dvoršak. Eden od napadalcev mu je povzročil z nožem hudo rano na levi nogi. Dvoršaka so prepeljali v mariborsko bolnico.
Kolesar povzročil avtomobilsko nesrečo. Pri Framu v okolici Maribora pri odcepitvi od glavne ceste se ni zmenil kolesar za signale avtomobila, katerega je šofiral uradnik maribor. livarne Gustav Pengg Barbaš. V zadnjem trenutku je švignil na pravo stran ceste. Barbaš je v očigled nevarnosti zaokrenil avto in zadel z njim
v	obcestno jablano. Vse šipe avtomobilske limuzine so se pobile in drobci so občutno ranili tri osebe v vozilu, katero se je vsled sunka tako poškodovalo, da so ga morali potegniti v Maribor v popravilo.
Prostovoljno v smrt. V Št. Vidu pri Ptuju se je ustrelil 501etni hišni posestnik in trgovec Gustav Šušteršič, oče 11 otrok.
Krvoprelitja na Dravskem polju. Zadnjo nedeljo zvečer in v noči sta bila prepeljana v mariborsko bolnico z Dravskega polja dva v pretepu težko ranjena. V Šikolah sta se pograbila 251etni posestnik Anton Kaiser in njegov sosed. Med pretepom je bil Kaiser od nasprotnika s krepelom po glavi tako hud udarec, da ima^ prebito lobanjo. — V Račah so se vračali pijani fantje proti domu in so se stepli. Z rano pri srcu je obležal 211etni posestniški sin Franc Colnarič. Ker je dajal po zabodljaju znake življenja, so ga odpremili v bolnico.
Krvav zaključek prepire med očetom in sinom. V Kukavi pri Ptuju sta se zadnjo nedeljo sprla 681etni posestnik Jože Janžekovič in njegov 331etni sin Anton. V prepiru je zamahnil sin s koso in je zadel očeta v hrbet tako, da je stari Janžekovič izkrvavel.
Povožena od avtomobila. 701etna Jožefa Očkrl se je odpravila zadnjo nedeljo od Sv. Jakoba v Slov. goricah v Maribor. Na odcepu ceste proti št. Lenartu v Košakih jo je povozil osebni avto. Z zelo nevarnimi poškodbami so jo prepeljali v mariborsko bolnico.
Smrtna nesreča otroka. V Rogašovcih v Prekmurju je peljal kmet Viljem Sinkov voz gnoja po strmini. Ko je zaviral voz, ni videl, da je pred njim enoletna Mirica, hčerka soseda Reiserja. Kolesa so šla otroku čez glavo in mu zdrobila lobanjo, da je bil pri priči mrtev.
Drava naplavila utopljenko. Pri Sv. Marku niže Ptuja je naplavila Drava truplo tiskarniške vlagalke Ane Szilagy iz Maribora, ki je skočila v Mariboru z brvi v Dravo koncem julija.
Po treh mesecih naplavljeno truplo brodarja. Močno narasla Drava je odtrgala 28. maja v Jelovcu pri Kamnici v okolici Maribora brod. Pri tej priliki je utonil brodar Josip čapla, kojega truplo je te dni naplavila Drava pri Varaždinu.
Izredna starost in čilost. V Arji vasi pri Petrovčah živi 90 letna Ana Debeljak. V mladosti je podpletala škofu Slomšeku nogavice, katere ji je nosil škofov sluga Matija, ki je bil iz Žalca. Starka še plete danes brisače brez očal in pripoveduje, kako je njen oče kot postiljon v družbi tovarišev vozil Napoleona po strmem klancu pri Trojanah s štirimi belci in je dobil vsak od kočijažev od cesarja za srečen pristanek v dolini zlat za 10 gold.
Toča je zabila okoliš Gornje Radgone. Najbolj hudo prizadet je del vinskih goric: Police, Zbigovci in Crešnjevci, kjer je vzela toča še ono, kar je preostalo po pe-ronospori.
15 m globoko je padla pri nabiranju drv
v gozdu med moškim in ženskim kopališčem v Celju 37 letna služkinja Marija Kopitar. Pri padcu na trdo cesto si je zlomila levo nogo in se je hudo poškodovala na glavi. Prepeljali so jo v celjsko bolnico.
Smrt v prepadu. V Črnem vrhu pri Sv.
Jurju ob Taboru se je zgodila zadnjo soboto zvečer smrtna nesreča. Po ozki stezi nad 50 m globokim prepadom je šel 671et-ni delavec Jurij šošter iz Črnega vrha. Na nepojasnjen način je v gozdu strmoglavil v prepad in je obležal mrtev.
Posledica solnčarice. Pri Pečovniku v Celju so našli zadnjo nedeljo razmesarjeno truplo 261etnega trgovskega pomočnika Franca Pukl iz Maribora, ki je bil uslužben pri celjskem trgovcu. Pred dne-
vi	je dobil pri kopanju solnčarico in je izvršil obupno dejanje v duševni zmedenosti.
Vlom pri belem dnevu. Predpoldne je vlomil neznanec v stanovanje inženjerja Mikuša v Gaberju pri Celju. Odnesel je 400 Din gotovine, briljantni prstan in nekaj obleke.
Sedemletni otrok ob roko. Pri Sv. Lovrencu pri št. Pavlu pri Preboldu se je igral 71etni cestarjev sinček Ivan Rihl pri mlatilnici in tlačil v njo slamo. Mlatilnica ga je zgrabila in mu je tako zmečkala desnico, da so mu jo morah v celjski bolnici odrezati.
Smrtna železniška nesreča. 20 letni Anton Nahtigal, sin ljubljanskega vseuči-liščnega profesorja in sam slušatelj univerze v Ljubljani, je na prelazu čez železnico ob Glinški cesti v Ljubljani preslišal signal za prihod ekspresnega vlaka. Na tiru ga je zagrabil stroj, mu odtrgal glavo ter nogo in še vlekel razmesarjeno truplo kakih 100 m daleč.
Zopet smrtna nesreča na severni steni Triglava. V severni triglavski steni sta zadnjo nedeljo ponesrečila dva turista iz Celovca. Smrtno ponesrečeni je Jože Pfe-nnin, 201etni umetni mizar iz Celovca. Njegov spremljevalec Schwarz, kemični praktikant iz Celovca, je obležal ranjen v žlebu stene.
Študent utonil. Na Ježici pri Ljubljani je utonil v vrtincu Save llletni gimnazijec Stanko Brumec, sin vpokojenega železniškega strojevodje iz šiške.
Radi denarnih težkoč si je vzel življenje v Ljubljani na Zaloški cesti brivski mojster.
Z motornim kolesom je zadel ob tramvajski kandelaber na Glincah pri Ljubljani Milenko Markovič, 331etni poročnik kolesarskega bataljona. Poročnika so prepeljali v stalno vojno bolnico v Ljubljani.
Samopomoč. Farani župnije Dobovec, kamor spada znana gora Kum s cerkvicama sv. Neže in sv. Jošta, gradijo kar . sami cesto od Trbovelj na Kum. Dobov-| ški šolski upravitelj je cesto strasiral,
kmetje so napravili že do jeseni 2000 ših-tov tlake. Banovina jim je in še bo priskočila na pomoč, da bodo mogli težavno delo dogotoviti.
Ustavljena cestna dela. Radi pomanjkanja denarnih sredstev so morali do nadaljnjega prekiniti preurejevalna dela na cesti Majšperg—Naraplje—Žetale.
Večji in manjši požari. V Starošincih na Dravskem polju je nočni požar uničil domačiji Mesarič in Pulko. Dvojni gasilci so preprečili, da se požar ni razširil. — V Gornjih Jablanah na Dravskem polju je začelo iz neznanega vzroka goreti v ko-larnici posestnice Terezije Beranič. Omenjeni je pogorelo gospodarsko poslopje s skednjem, kletjo in hlevom. Upepeljenih je 9000 kg sena, dva voza in razno orodje. Isti ogenj je prešel tudi na hišo in gospodarsko poslopje posestnika Jož. Horvata, ki sta pogoreli s 15.000 kg sena. Dve gasilski četi in domačini so podtak-taknjeni ogenj omejili. — V Kališah v občini Kamniška Bistrica je zgodaj zjutraj vsled slabega dimnika zgorela hiša posestniku Janezu Urhu. Gospodar je z veliko težavo in nevarnostjo rešil v zad-
njem trenutku iz goreče hiše pet spečih mladoletnih otrok. — V Logu blizu Poljan na Kranjskem je upepelil ogenj hišo posestniku Francu Buhu, po domače Do-vjaku. — 25.000 Din škode trpi posestnik Matevž Planinc v Dežnem pri Poljčanah, ker mu je uničil ogenj hišo in gospodarsko poslopje. — Domačija je zgorela v Starem Logu pri Pragerskem posestniku Antonu Rozmanu — Na Teznu pri Mariboru je zgorelo gospodarsko poslopje Neže Skalejeve. Zgorele so tudi kokoši in vse gospodarsko orodje. Škoda 40.000 Din. Gasilci so oteli stanovanjsko hišo. — Požar je upepelil posestniku Ignacu Doklu viničarijo na Lučkem vrhu pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Požar so zanetili viničarjevi otroci. Viničarju je zgorela vsa oprema in 600 Din gotovine. — V Selcah pri Sv. Barbari v Slov. goricah je uničil ogenj 'do tal gospodarsko poslopje posestnika Martina Benka in je škode 18.000 Din. — Posestniku Jožefu Magdiču v Zgor. Ver-janah pri Sv. Trojici v Slov. goricah je pogorelo 80.000 Din vredno gospodarsko poslopje z živinsko krmo. Pri gašenju se je hudo opekla Magdičeva žena.
čTod kladivo!
»Delavska politika« izraža svoj gnev nad »strašnim zverinstvom poganske drhali« v Španiji, ki »pomori vse, kar ji pride v pest«. In to seve »mora vzbuditi v narodu najenergičnejše samoobrambe, mora podivjati najtreznejšega pravičnika«, da tudi on udari. Tako zagovarja »D. P.« »najtrez-nejše pravičnike« — morda še katoliško verne —, ki so »morali podivjati« proti »poganski drhali«, da sedaj vrše grozodejstva, ki jih obsoja ves kulturni svet in se jih sramuje celo sodrug Blum, Da bi podivjani »pravičniki« morili one, ki se bore proti njim, bi torej še razumeli po pravilu »zob za zob«, ne moremo p-a razumeti ravnanja »najtreznejših pravičnikov« z menihi in samostanskimi sestrami ter celo mrtvimi telesi, ki pač niso mogla vršiti »strašnega zverinstva«. »D. P.« sicer hoče dokazati, da je bilo dejanje z mumificiranimi trupli karmeličank nemogoče. Svetujemo, da si prebere poročilo očividke Slovenke.
Ljudske fronte, Ugleden politik hrvat-ske seljačke stranke je izjavil, da hrvat-ska kmetsko-demokratska koalicija ne misli na nikako ljudsko fronto. Za Hrvate obstoja samo njihova kmetska stranka.—
V	imenu srbske združene opozicije je odbil organizacijo ljudske fronte list zemljo-radniške stranke »Selo« kot nepotrebno, ker obstoječe politične grupe zahtevajo več kot pa je to v programu ljudskih front.
—	Če primerjamo pota slovenskih in hr-vatskih mačkovcev, vidimo, da si oboji najmočneje nasprotujejo glede ljudskih front. Kar hrvatski pobijajo, slovenski ustvarjajo, ker se pač čutijo sami preslabe, da bi se mogli uveljaviti v političnem življenju. — Na Češkoslovaškem so odbili narodni socialisti, nemški in češki socialdemokrati predlog komunistov, da se organizira ljudska fronta. Češki socialdemokrati izjavljajo, da bodo toliko časa proti
vsakemu sodelovanju s komunistično stranko, dokler ne postane popolnoma jasno njeno stališče o taktiki delavstva. Obenem pristavljajo, da iščejo komunisti pri vseh sličnih akcijah le sredstvo za dosego svojih komunističnih ciljev. Tudi na Češkem torej ne bo nič z ljudsko fronto, ker so češke stranke kljub poslovnim zvezam svoje države z Rusijo zavedajo, kakšna nevarnost preti iz Rusije demokraciji.
Gil Robles in marksisti. »Delavska Politika« očita španskemu voditelju katoličanov strahopetstvo, ker se je umaknil pred terorjem iz Španije in odšel v Francijo. Njegovo postopanje primerja z av-stro-marksisti. Naj ne zameri spoštovana »D. P.«, če trdimo, da je le nekoliko razlike med Roblesom in avstrijskimi marksisti Deutschovega in Bauerjevega kova. Marksisti so imeli v Avstriji močno organizacijo Schutzbund, ki je bila dobro oborožena in vojaško izvežbana, v mestnih dunajskih hišah so imeli cele trdnjave. Vsa povojna leta so pripravljali marksistični voditelji »barikade«. Kar je bilo za marksiste žalostnega, je bilo to, da so pozivali leta in leta delavce na barikade in obljubljali zvestobo za zvestobo, ko so pa doživeli nolomijo, so pustili delavstvo iz-krvavljeno na barikadah, voditelji Deutsch in Bauer so se pa umaknili z drugimi vred iz države. Denar so pospravili že preje. Gil Robles ni imel nikake milice, ni pripravljal barikad in ni nikogar pozival na barikade. Za svojo stranko je zahteval so-odločevanje, za katolike pa svobodo udejstvovanja. Zaenkrat ga je torej nemogoče primerjati z dunajskimi marksisti in je vsaka ironija nanj odveč v tem oziru.
Španska ljudska fronta in krščanski socialisti. Glasilo slovenskih krščanskih socialistov piše o Španiji kot da bi tam obstojala pred uporom vojske najlepša demokratična vlada, ki je neznansko skrbela za red in mir ter sigurnost vseh državljanov. In sedaj so padli po tej vladi črni re-akcionarci, podpirani od fašistov vsega sveta. »Delavska Pravica« naj ve, da naš delavec bere časopise in da mu je dobro znano, da je španska vlada levičarska, da
so jo sestavili z milostjo socialistov in komunistov in da je ta vlada mirno gledala, kako se širi komunizem v državi, o kateri je že Ljenin rekel, da bo prva godna za boljševizem. Krščanski list mora tudi na Španijo gledati z očali kristjana in ne marksističnega svobodomiselca.
Enotna fronta proletariata. V »Socialni misli« (urednik Franc Terseglav) iz leta 1923 beremo: »Osnovala se je Socialistična stranka delovnega ljudstva. Ta stranka je poizkus realizacije »enotne fronte proletariata« in so se na tej podlagi združili bivši komunisti ter socialdemokratski skupini okoli ljubljanske »Zarje« ter mariborske »Enakosti«. Krščanski socialci so izjavili, da v političnih in kulturnih zadevah ne more biti enotne fronte, pač pa je mogoča in potrebna dogovorna skupnost v strokovnih zadevah. To stališče je gotovo pravilno, ker bi krščanski socialci sebi in drugim lagali, ako bi drugačno stališče zavzeli« — Kdor to bere, mora priznati, da se je od leta 1923 pri nas res precej spremenilo tako v oblikovnem kot stvarnem oziru. Kar je bilo nekoč črno, je sedaj mnogim — belo!
Preiskava pri Trockem. Trocki, bivši rdeči maršal in izgnanec, ki biva v Norveški, je imel nepričakovano preiskavo, ki so jo izvršili pri njem norveški nacionalisti. Slednji so izjavili: »Preiskavo smo izvršili, da damo policiji potreben material za intervencijo.«
Iz gibanja stavbin-skega delavstva.
Stavbinci na Jesenicah stavkajo. Dne
10. avgusta ob 13 je stopilo v stavko pri tvrdki Slograd na Jesenicah in na Javorniku 260 stavbinskih delavcev, ki so zaposleni pri novogradnjah v tovarni in izven nje. 11. avgusta dopoldne se je stavka razširila tudi na podjetje ing. Jos. Dedek, ki povečuje v Zasipu električno centralo in na podjetje Svetina, Bled, tako da stavka sedaj v radovljiškem okraju nad 300 stavbincev. Zahtevajo izenačenje z ljubljanskim sporazumom in izvajanje tega sporazuma. Stavka je bila pravilno najavljena oblasti. Med delavci vlada red in mir. Javnost je na strani delavstva. Gradbeni podjetji Miloš Regovc z Jesenic in Jenko z Javornika sta sporazum že zadnjič podpisali. Za 12. avgust se pričakujejo pogajanja. Z ozirom na draginjo, ki vlada v teh krajih, vsa javnost pričakuje od prizadetih podjetij, da pokažejo svojo uvidevnost in da s pametnim sporazumom pripomorejo do čimprejšnjega zaključka stavke.
Zadnji čas Se množe poročila o stavkah pri javnih delih, ki jih je razpisala država, oziroma banovina. Podjetja, ki so dela iz-licitirala, plačujejo sramotno nizke plače, da se morajo zaposleni poslužiti skrajnih sredstev. Dokler še ni izdelan zakon o minimalnih mezdah, bi morala oblast, ki delo oddaja, staviti v ponudbo minimalne mezde za delavce, ker drugače dela, ki naj bi brezposelnost omilila, svoj cilj izgreše!
Zahtevali« povsod »Delavsko fronto"!
Rudarji TPD so odpovedali kolektivno
Eogodbo radi nejasnosti, ki jih je v pogod-
i	vse polno in ki se potem razlagajo vse na škodo delavstva. To se je zgodilo v sporazumu z vsemi strokovnimi organizacijami. Razen tega je TPD, ki izkazuje vedno večje dobičke, nameravala 15. avgusta reducirati spet večje število delavcev. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je sklicalo sestanek med predstavniki TPD in zastopniki delavskih organizacij, ki se je vršil 10. avgusta. TPD je pristala na to, da odloži nameravane redukcije delavstva, delavski zastopniki pa bodo sklicali informativne sestanke z delavci. 26. avgusta se bodo pogajanja nadaljevala. Prepričani smo, da bo delavstvo v močni povezanosti znalo uveljaviti svoje pravice in (si ustvariti vsaj znosno življenje.
Vestnik Zveze združenih delavcev.
VELIK USPEH ZVEZE ZDRUŽENIH DELAVCEV.
Zveza združenih delavcev v Ljubljani, katoliška slovenska strokovna organizacija, kakor se sama nazivlje, je bila nasprotnikom, ki odlično znajo slepomišiti,
v	preteklih dneh še prav posebno pokazala, da ni muha enodnevnica, temveč močna disciplinirana strokovna organizacija, ki stahovska načela »Quadragesimo anno« spravlja v praktično življenje. Uspehi Zveze združenih delavcev na organizacijskem — saj ima že 11 podružnic in ok. tisoč članov .— ter na strokovnem polju so tako razveseljivi in lepi, da so delavci, ki so začeli graditi lansko zimo novo kat. delavsko organizacijo ZZD, lahko ponosni na svoje delo in na svoje uspehe. Organizacija, ki šteje po dobrem polletnem delu že tisoč članov in ima 11 ustanovljenih postojank, ni več muha enodnevnica, temve£ organizacija, ki se krepko razvija in ki je dokazala vsem nevernim Tomažem, da je ideja in načelo, ki je organizacijo poklicalo v življenje, edino pravo in trdno, na kateri more in mora stati vsaka slovenska organizacija, posebno pa to velja za delavsko strokovno organizacijo.
Strokovna organizacija ščiti gospodarske interese svojega članstva. To je bistveni in glavni del delovanja vsake delavske strokovne organizacije kakršnekoli barve. Razlika je samo v tem, da stoji Zveza združenih delavcev na večnostnih principih krščanstva ter s pomočjo papeških enciklik in kat. naukov vrši svoje delo, druge organizacije pa naslanjajo svoje delo več ali manj na materializem. ZZD je mlada in borbena organizacija, borbena zato, ker delodajalci niso pripravljeni dati sami od sebe delavcu ono, kar mu po človeških in po božjih zakonih pripada. Danes se vse krši in prelamlja, od poštenosti do prepričanja, pogodb in zakonov. Zato pa mora strokovna organizacija budno stati na straži, da more takoj in odločno odbiti vse napade kapitalističnega zmaja. Uspehi potem seveda ne izostanejo! Delavci se še | z večjim zaupanjem oklenejo svoje stro-
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
32
— Ne vem — je skomignil Muzard z rameni.
— Ali ga že dolgo niste videli? — je poizvedovala Andrejina.
— Pred tremi urami — je odvrnil s posebnim naglasom blagajnik.
Andrejina je bila ta čas preveč zaposlena in se ni zavzela za prijateljev naglas.
Večerja je bila pripravljena. Deklica je povabila gosta k mizi.
Vsedla sta se. Andrejina je bila vesela, on pa resen in molčeč. Deklica ga je nekaj časa opazovala, potem pa je vprašala:
— Kaj vam je, gospod blagajnik? Ali vas tare kaka skrb?
Iz njenega glasu je zvenelo sočutje. Pogledal ji je naravnost v oči. Iz njegovega, od hude borbe zmučenega srca se je izvil pretresljiv krik:
— Dalje ne moreni vzdržati...
Muzardov krik je pretresel deklico. Čutila je, da prijatelja tare nekaj izrednega. Povpraševati si ni upala, marveč je sočutno strmela vanj.
Blagajnik je čutil, da mu bo odleglo, če se bo izpovedal. Prijel se je za čelo, kakor da bi hotel zbrati misli, nato pa je začel govoriti:
— Loche, moj prijatelj Ciprijan Loche, kakor ga
vi	nazivate ima eno hčer. Ta hči je razmeroma nilada, lepa, bogata, izobražena. In sedaj poslušajte, kaj se je zgodilo! Ciprijan Loche, bogati bankir in tovarnar mi je pred dobrimi tremi urami sporočil po mojem prijatelju Ivanu Solemeju, da želi imeti mene, ubogega blagajnika dnevnika »Pošta« za zeta ...
Ko je izgovoril te besede, si je oddahnil, kakor da bi se mu odvalil s prsi težek kamen.
— In vi ste sprejeli njegovo ponudbo? — je vprašala deklica z nekoliko drhtečim glasom.
— Sprejel? — je odvrnil on prezirljivo. — Andrejina, ali me tako malo poznate? Jaz bi sprejel Lochejevo ponudbo? Ne! Stokrat ne! Revež sem, toda toliko se vendar cenim, da se ne bom vezal z družino Ciprijana Locheja.
— Gospod Muzard, — je zašepetala Andrejina — tu ne gre' za Lochejevo družino, marveč za njegovo hčer.
— Vem!
— Ona vas ljubi? — so nežno dahnile dekletove ustnice.
Muzard je vzdrhtel. Sklonil je glavo in molčal.
Andrejina ga je nekaj časa opazovala.
— In vi njo ljubite? — je čez čas vprašala z drhtečim glasom.
Muzard je stresel z glavo. Stisnil je pesti in divje treščil ob mizo.
— Ne, ne in ne! — je vzkliknil. — Ne ljubim je, nisem je ljubil in je ne bom ljubil... Eh, pustiva! Vi tega ne morete razumeti.
Nastal je molk. Prijatelja sta si za hip zrla v oči, potem sta sklonila glave.
— Njena slika me je preganjala; to je vse — je čez čas dejal blagajnik in je zamahnil roko, kakor da bi hotel pokazati, da je že vse končano.
— Toda, če vas gospodična ljubi, ji boste povzročili veliko žalost.
Muzard je topo odvrnil:
— Njo teži prokletstvo denarja. In v tem leži nerazumljiva in skrivnostna usoda.
— Vi bi jo torej ljubili, če bi bila revna?
— Ne vem... Vem pa to, da me ne bi iskala, če bi bila revna, ker se mi zdi, da si me želi le iz muhavosti, ki je last bogatih in razvajenih deklet.
šele sedaj sta se spomnila, da še nista dovečer jala. Miza je ponujala črešnje in duhteče jagode.. Nista se jih dotaknila; nista bila lačna. Vstala st; in šla v njeno delovno sobo. Podala sta se k oknu h sta pogledala ven. Muzard je prijel roko mlade pisa teljice in je zamrmral:
— Kako dobro de človeku, če ima takega prija telja ko ste vi! Ljrbezen je prevara, tako prijatelj stvo pa vedno ostane kot nekaj najlepšega in naj boljšega na svetu.
— Oh! —- je odgovorila Andrejina. — O ljubezn se ne sme govoriti slabo, ker je prava ljubezen neka svetega.
Muzard jo je vprašaje pogledal. On se je nje popolnoma zaupal, a njemu ni bilo nič znano i njenega življenja.
— Kake tajne skriva to dekliško srce — se j< vprašal na tihem. Čez čas pa je dejal:
— Glej, glej, kako ščitite ljubezen!
— Vse žene jo ščitijo in ljubijo! — je odvrnili deklica.
—- Ko jo spoznajo — je dodal prijatelj.
— Tudi prej, a ko jo spoznajo, jo še bolj cenijo in, čuvajo.
Muzardovo čelo se je nagubalo. Trpko se je na smehnil in z drhtečim glasom vprašal:
— Vi ste že ljubili?... In morda tudi seda ljubite ? ...
Njegov obraz je dobil tako bolesten izraz, da j deklica jasno spoznala, kaj pomeni njegovo vpra šanje. Prešerno se je zasmejala.
~7 Ne tako žalostno, dragi prijatelj! Nisem lju bila in tudi sedaj ne ljubim. Zagovarjam ljubezer četudi je nisem spoznala in okusila.
Priznati morate, da osemindvajsetletna žensk? ki živi v popolni samoti, tu in tam ražmišlja o lju bežni in si jo želi. Sicer pa sem jo srečavala okro; sebe in jo opazovala. Ljubezen je silna stvar! In č
kovne or^ijiz^cije, še bolj postanejo zavedni in disciplinirani!
|n kakšne uspehe upa pokazati Zveza združenih delavcev na strokovnem polju dosedaj? Evo jih:
Ljubljanska tobačpa tovarna povprečno zaposluje okrog 800 delavcev in delavk. ŽŽD ima organiziranih v svoji podružnici tobačnega delavstva 235 delavcev in delavk, pekaj iipajo socialisti, od 10 cjp 20 pa 4$Ž, večji del jp pa neorganiziran. Ker nekateri ljudje v tobačni tovarni govore, de w ni dosedaj še ničesar naredda, da ni*
uia pokazati na noben uspeh za svoje delo, paj na tem mestu javno pribijemo, de ie bila ravno ŽIZD tista organizacija, Jti je preprečila praznovanje delavnih dni v onem število, kakor se praznuje po drugih tobačnih tovarnah v držayi; ZZD je tista Organizacije, ki je z naklonjenostjo slovenskih ministrov g. dr. AL Kreka in g. dr. A. Korošca dosegla, da se socialne razmere v Ipibljanski tobačni tovarni v zadnjem času piso poslabšale, kar b.i se pregotovo zgodilo, če bi strokovna organizacija ZZD vsepovsod ne intervenirala, prosila in zahtevala, da se delavstvu pusti vsaj tp, kar ima danes. ZZD je bda ona organizacija, ki je v zadnjem trenutku preprečila, da ni bilo v Ljubljani reducjranih 150 delavcev iri delavk. — Kdor pravi, da ZZD nima uspehov, je demagog; kdor pravi, da bodo prve pppkpjitve izvršene šele s 1. aprilom 1037, mu ZZD odgovarja: le počasi, so-drugi in tovariši, upokojitve se bodo izvršile čimprej, za kar imamo zagotovilo.
Zveza združenih delavcev nikjer ni eačelp organizirati 4ejavstya tam, kjpf ?e obsfojpjp dr0ge organizacije. ZZD je zatp zapela z organizijanjeip predvsem jam, kler sp n^gžji terenj, kiet doslej drpg^ Orgapizapije sploh niso poskušale, da pi dplale. Nobena organizacija do zadnjega čpsa ni potjsla OFgjamzirati obrtne in ptanj-še skupine pp dešft in yeč dplavc^v,, Tti-Ma je ZZD m je za svpjp člane pri mizarskem podjetju 'I. Vrečar y Ppmžaljjb 4r* sggjk m Priborita vsled solidarnosti in za-vednosti delavstva skupno kolektivno po-gpdbp, «ft?iotpp nokrš^pje plač, plačijp rjagrad vajeppept, plačijp ppsebnih dnpv-nic' del^ycem, ki d®lajo izven Domžal nad Škm daleč. odpravo akordnega dela itd. Kolokb^llP pagp^io je piožno odppyedati Šele pp enepji letji jp to s trimesečnim ro-i TO Vrečar je pokazal vehkp spmalnega čuta in umevanja do de-
f?|Vsk«b/teČc4 da nfbilp tr&ft °F&-
nrjapjjj sečj pp skrajnem sredstvu.
Delavstvo, ko bo videlo uspešno delo ZZD, se bo te organizacije oklenilo z vsem srcem in z vso močjo, tako da bo čez čas zbrana močna in ogromna armada slovenskega katoliškega delavstva, ki bo pomedla ž vsemi neizrazitimi elementi in z vsemi krivimi preroki.
ron-
ku, lfjer $e je i.' ministru re%jralo p vseh perečih vprašanjih tpbačnega jfelavsfta, zlasti pa Q nepgpdpib posledicah glepe ?.a* ylačeyapja upp^Vj^T** Vfjppb' prgamzacije
ni izostal. G- minister dr. M. Krek nas j? dne 10. avgusta telefonično obvestil, da je pri Glavni finančni kontroli izposloval, da je odobrila upokojitev petih ljubljanskih tobačnih delavk. Ostale upokojitve, tako nas je zagotovil, bodo čimprej sledile.
Dve novi postojanki. Dne 19. julija in 9. avgusta sta bili z ustanovnim občnim zborom ustanovljeni zopet dve novi postojanki ZZD. Prva v Dolenji vasi in druga v Ribnici. Obširnejše poročilo bomo objavili prihodnji teden. Bog!
tažnost zdravniških preiskav vajencev
V naši državi imamo okrog 60.000 vajencev, t. j. 11% vseh zavarovancev pri delavskem zavarovanju. Samo v Ljubljani imamo preko 2000 vajencev, ki so prijavljeni v zavarovanje in ki posečajo obrtne nadaljevalne šole! Vprašanju vajeniške zaščite pri nas odločujoči činitelji posvečajo vse premalo pažnje, ki bi bila potrebna, da se: zdravje, delovni pogoji, obisk strokovnih nadaljevalnih šol, nagrade za delo, itd. zaščitijo v zadostni meri. Izredno važno je na primer vprašanje zdraviliškega pregleda vajenca, predno se napravi učna pogodba nied delodajalcem ih vajencem. Marsikje dosedaj opravljajo te preglede šolski zdravniki. Potrebno pa bi bilo, da vse preglede prevzamejo zdravniki delavskega zavarovanja, ker itak nadaljno skrb za zdravljenje vajenca, če ta oboli, prevzame delavsko zavaro-
raz-
nec odloči za pravi poklic, k$jti ravno nepravilna izbira poklica je v veliki meri .Igriva, 4$ vajepci telesno shirajo še presno Sp Š0 rokodelstva izučili. JJer vajenci tmznejepdmojstrov in delodajalcpv Česjto-gra£ nj§o dpleŽni' pravpga" ravnanja, se velikokrat žgp0i, dg vajenec — ko se iz-\ičj — ne piore zn^ji tega, kar bi se lahko naučil, & bi p« fmbl ra gospodarja izkoj" i;išppyklca. pametno bi‘biio, dsi "tji se uvedla ha dpk$?R Čas, pa tri ipesece ali na pol teja, ’ pbypma prpiskaya Vseh vajencev, da bi se tako preprečile jppd	—
np boječni 10 hiranje pbrtnega "
  'jiTV.nrn..,. ■ .	-
Še In
Italijanska industrijska konfederacija je sklenila »a zahtevo delavskih orgahiza-dij, da še zvišajo mezde za 10—20%. Vslpd sankcij se je namreč podražil živež tudi v tem ih še večjem razmerju. Nova uredba stopi v veljavo že te dni in sicer najprej pri stavbenih delavcih.
Rojstva »e padajo samo v Franciji ip v dragih zapadnih državah, ampak fu# nas! Nigijenski znypd v Ljubljani je izdal statistiko, ki pove, da je Radio število novorojencev od leta 1934 na 1035 za 931, nasprotno pa se je v istem času povečalo število smrtnih primerov za 915. Prirast prebivalstva y Sloveniji je pade} ?a 1781 v istem razdobju. Naraslo pa ie število nezakonskih otrok za 06. Vse verna slika so-cijataib razmer.
Beremo, goslaviji ž«”
nik«, ki bo pridobivala svjnčevp in cjnkovo rudo v srednji Srbiji; »Trosnik Mineš« za zlato in pirit v Bosni, in »Jugoslavija mi-ning sindicat« za eksploatacijo zlatonos-nih polj v južni Srbiji. Da bodo družbe delale velike dobičke, je gotovo, Jugoslavija je za tuj kapital pač obljubljena dežela, za to razumemo predsednika upravnega sveta rudniške družbe »Trepča Limited«, ki je na lanskem občnem zboru delničarjev izdavil: ». . . v Jugoslaviji so z nami pošteno ravnali in razvijati smo se mogli v cvetoče podjetje vsled splošnega reda v njenem notranjem in zunanjem političnem življenju« ...
1 Blizu 1200 pekovskih delavcev je stopilo v stavko v Belgradu, ker delodajalci niso hoteli pristati na njih zahteve ta'na sklenitev kolektivne pogodbe. Tri pekarne pa so to pogodbo vendar podpisale ih delo se v njih vrši nemoteno.
sveiu
Strokovnjaki razpravljajo o zanimivi ideji angleškega učenjaka prof. Debenba-ma, ki pravi, de bi se dali stalni ia sitni toki južnopolarnega zraka, ki vejejo z br-
zino nad 70 km na sekundo preko ledenih puščav Antarktide, izkoristiti za proizvajanje energije. V njih smeri bi bilo treba zgraditi ogromne generatorje v podobi mlinov na veter. Velikanska jeklena krila teh generatorjev, ki bi se vrtela v tokih polarnega zraka, bi dajala dosti večjo energijo, nego n. pr. 6000 ton vode, ki pada v Niagarskih slapovih vsako sekundo v globino. S to energijo bi bilo mogoče, pptisniti mejo civilizacije daleč v Antark-tido in dvigati z njo rudninske zaklade, ki jih tam slutijo.
Francija ni samo dežela izvrstnih vin, temveč se lahko ponaša tudi s tem, da spravi izmed vseh dežel na svetu največ rudpipskih vod na trg in da jih največ izvaža. Za to se mpra zahvaliti svojemu velikemu naravnemu bogastvu s temi vodami. Poleg tegh pa je Francoz tudi vpet kpnsument mineralk. Po bjfejih in priljubljenih krčmah se ponuja obiskovalcu nešteto pkusno etiketiranih steklenic z dobrin^ vodicami. Nd° bi sp jim mogel upirati, posebno ko stane velika steklenica komaj okrog 2.25 franka. 5pa pa ce-nijp trapccisike vpdice tud^ drugpd, ne samo dorna, je najbolje razvidno iz tega, da znaša njih letni izvoz okrog 50 milijonov steklenic, število, s katerim se 7 mi-lijqnov steklenjc letnega izvoza šampanjca prav gptoyp ne more primerjati, vs^j kar se tiče količile.
wm
Olimpijske igre.
S koncem tega tedna se za
išče svetovne pozornosti. Vse Časopisje posveča največ pažnje olimpijadi ih celo tako V*#«1 dogodki, kakor j? španska fevojupija, njso mpgli zmanj^atj'zanimanja za shm^h«'dq?odke, ki sje odigravajo v Berlihp. Dosedaj se je v glavnem izvrSila "že 'vežiha olimpijskega športnega programa; da se vidijo obrisi zmagovalcev. V prvi vriti je thkaj Abmrika, ki prp^engča daat| y laft-ki atletikj. Lmefikanci sp aiMfsC pred vsemi narodi v tej športni panogi. Alpd Ejvrppcl so ha prvem rpestu Nhmčl, ža^'-'njimi pa Finci.- Zanimivo je, da se ima Amerika zahvaliti za svoje lepe uspehe v Rrvi vjgti svojim črncem, ki so doma zaničevani in niso enakopravni beicprn, kadftF pa je treba v sp prtu zastopati ameriško zastavo, sp pa dobri. Jugoslovani šo nastopili ha' letpSnji olimpijadi v Številnih športnih’ panogah, niso se pa nikjer mogli spraviti y ospredJb-	spoct-
” 'ičudovanja vredno engr-: pogum, s katerim so lefc pred njimi, vendar to hi zadostovalo. Treba je imeti' še znanje, ki pa našiip športnikom primanjkujp. ^argdi tega
igrali morda Jugoslovani Že'važnejšo Vlogo,‘kakor so jo na lettošpjilj.
Nogpmet. V Ljubljani 90 impli v ngdpljo pryfl-
'	‘	  fc	PFftf1
lločeno
pokazMi zefd ?epo iti koristno igro ih’če hi bili pri'vseh dosedanjih tekmah tg-k» 4obro
RO V9«
qlUia.p
cijski tekmi, M se je končala ‘s 5:0 za Olimp, katerega letoš sploh spreiplja posebna sreča. Mariboru je rjastopilo graško moštvp GA" reprezentkpci	Marfbpra	ftj'
borčani so zmagali 3:2. — V Zagrebu se je vršila tekma za Jugo-cup med belgrajsko Jugoslayijo in Haškpm 2:?. Hašk je 9 tpm izpadel. V Selgra-du je zagrebški pradjanski premagal Baska 2:0, v Splitu’Hajduk Cončordio 2:1.
Kako se bo Igralo letošnje državno prvenstvo-V Belgradu se je v nedeljo vršil občni zbor Jugoslovanske nQgpmptne zveze o načinu letošnjega tekmovanja ia'prvenstvo države. Žaslopanih je b0o 647 klubov. Predlagana sta bila dva predloga! Prvi predlog zagrebškega nogometnega podsaveza, ki je ?a hgo 8 klubov ip BSK kj je za ligo klubov. Debata je trajala pd 1Q-—M-1 Ob 2! popoldne se je prjčelO * glasovanje ter je 'bif ž 296 pro‘ti ^6J’ sprejet predlog BSK. Prvenstvene tekme se bodo pričele 13. septembra. Dne 23. ip 30. avgusta bo igrala osješkA Slayija proti Naku kvfthiikapij^ki tekmi- TekFRyable kbhčanp |5. junija prihodnjega leta. Preko poletja bodp tekmovali zg Jpgo cup. Na koncu prvenstvenega tekmovanja bo 10. plasirani klub izpadel iz tekmovanja! a na njegovo mčsto bo prišel klub, ki
epi
J*iayalne : tekme' V Kamniku. V soboto in nedeljo So se vršile v Kamniku plavalne tekrpe ?a Rrypn?tVfl ljubljansko podzyeze. Udeležili ?Q ae jih trije klubi: ljubljanska Ilirija,' mariborski Maraton in SK Kamnik. Tekme so bile Želb' Žf-
fubljanska 'Ilirija,'' mariborski 3K Kamnik. Tek yabne, niso pa podale ppspbnih re^iutatov.
Pr
•yenstyo v plavapju, waf.prpqlu in sljokih ši je priborila Jlirija y^25 Ročkami, zelo lep iišpeli pa je 'ddseg‘el' Jdaratoh, ki je na'drugem 'mestu s 265 točkami, tretji je Kamnik'
Mednarodne motociklistične dirke so se vršile v nedeljo pa progi Maribor—gftihfhca—Maribor. Ppggo so tekrpovglci prevozili desetkrat- y kategoriji turnih motorjev do 6p0 ccm je zmagal ih ž.Luckirnan iz Ljubljane v času 48,33 (najboljši čas dneva), v kategoriji športnih 'motorjev do 250 ceni je vozil prvi skozi cilj NeugJ^dJJ iz Dunaja, dq 3&ppcrn Ra Lp^iik (Pgnpjr^ibpi;).'
Pub sloygnsl^}j kolesarjev v Celju je priredji y nedeljo zvezdno vožnjo na sedmih progah. Na Rrogi '^agreb-del je‘‘je zmagal ShnonoVič,' na progi Mežica-Čelje Janko Bajer, na progi Ljub-tjana-Celje Oblak Janko, na progi Mafibor-Celje Rozman š.teffm, Sjovphjgradec-p,eljo C^jnko Vinko, Knjipe-Jjelje Dertoncelj BVahjo ter ha oomači progi Celje-Št- Petet-Lelje Jerftt^jc Oton........
jjp npsijo 0jpj5iie djulk( ni grevkrk. ker ljplieziii'»g VkFk čloy9ka, »§0ryeč čloye^e slabosti vprajp IjUr bežen.
IVtuzard jo je foplo ppgledal in vpra^:
tL (fce 0i vf Miri rialpteli na ljubezen kaHpr si jo ramišljatp, Ijaj. pi stprili? ...
4ndrejink ga jp resno pogledala.
— Ali bi mi vi branili, da bi pastala srečna? Ge bi to storili, ne bi bili prijatelj, marveč brezsrčen trinog.
Muzard je vzdihnil.
— Andrejina — je sklonil glavo, da bi skril splze, ki sp pp silile iz oči — vaše prijateljstvo je moj edini zaklad, ki ga imam. Ne bi ga hotel i^pjti!
Čez čas je dvignil glavo in je prosil deklico, naj iptl dpvplj ^a^itj. Andrejipa je perjkipiala. On si je napolnil pipo ip prjžgal- Kipalu sp se vijlUi gosti oblaki dima skozi okno.
Andrejina je čutila, da prijatelj trpi. Potolažiti ga je hotela. Ppložila jp rokp na njegovo ramo in nežno zašepetala:
— Ne bojte se, dragi Miuzard! Mojega prijateljstva ne boste izgubili! Prepričana sem, da boste tudi takrat, ko bova imela šestdeset let, hodili k meni ip boste pokadili svojo pipo.
On je tedaj hotel poljubiti njeno malo, mehko roko, a si ni upal, ker je čutil brezmejno spoštovanje nasproti iskretienau prijateljstvu tega mladega bitja.
— Kak° si 4Pb«r. dragi mpj Avguštin — je stisnil prijatelju rokp župnik Nai*n- r— Tako često
pplŠfijaš! Kako ge jii naj aab¥nll*U?
O, pugti toL— se je nasipehnil M!uzard. — Pridem, kadar pač m^em. Ip ti obiski zame pisp
irtpv. ^aj bi nair«? bd m tM-
----------------------------------  1Vji
lf»l A' "WWWWIII1 'Ml »J Ul |! I	v	.	i
r J	<WftY<«ral	prednik:
Nagledal, se je v župnikov pbraz, lfi g» je bolezpp popolnoma spremenila- O prejšnji samozavesti in odločnosti ni bilo na njem sledu.
Pubpynik se je nat9 ptffnil k Peaideriju, ki je stal pri vratih.
— Deziderij, — je dejal s slabotnim glasom — lačen sem. Pripesi mi ipak? sadja.
Strežnik je .odhitel.
Dulipvnik se je nato obrnil k Miizardu.
— Ta fant zelo skrbi *a“e — je dejaj pohvalno. — Boljšega strežnika de bi mp^el najti.
Muzard se je spomnil n§.	^9	Ppzl'
derij pod ypliyom tajne moči ranjenega dubovnika jeclja je in z izrazom glpbpkega obžalovanja izpovedal svoj strašni zločin. On bi ga takrat morda bil zadavil, če ga župnik ne bi bil prosil:
— Sedaj mu podal roko, ker sem mvj jaz že odpustil. V spomin ohrani samo to, da me je neki razbojnik fp poč ranil. Vse drugo popplnpma izbrisi iz spomina.
Zlata duša. Pavel. Kako je dpbor- Odpustil je in pozabil. On pa ni pozabil ničesar. On jp še vedno Jessep na tega potutojenega, zlobnega strežnika. Če bi bil Naim umrl, bi bil on vzjic svpji prisegi prijayil krivca. On še sedaj ne zaup0 Dpzideriju. A brezmejna jn nežna d°brpfa bojpikpva, ki je dejal: »ta farit zelo skrbi zamef, ga je zelq zmedla in on se jp odtrgal pd xnaterielne|a sveta in je po,hitel v božje kraljestvo, ki v njfnft zivj Naim i$ kj.e^ angeli izgovapjajp blagre: *blagpr usmiljenipa - - m zdelo
.# bmi dft »e je! spba «)r^nen|ik %
Medtem se je strežnik vrnil s krpžnikpm v roki. Muzard ga je ostro pogledal. Deziderij je vzdržal njegov pogled. Nato je fant pogledal v duhovnjkpve oči in Muzard je bil priča npRpzabpega pribora; dva pogleda sta se križala ¥ W4 teip sta SP združila neizmerna ljubezen in kPSSnjp. fri srcu ipH. j« B9' stalo toplp in tibfi si je sašepetaL
ca t^apna
— V tej 0išj vlada d^jgp žjvljenje. ffrnip je sedaj pritegnil tudi Deziderija. ,
V tem hipu se je oglasil pri vratih zvonec. Deziderij je odložil krožnik in je šel odpirat.
Župnik je prisluhnil. Obraz mu je zažarel od veselja, ko je spoznal glas, kj jg$i$fd od zunaj. Radostno je vzkliknil:'
— Gospa Chastepac!
V naslednjem trenutku so se vrata odprla. Na pragu se je res prikazala gospa Chastenac. Oblečena je bila v črnino. V roki je arža|a košarico, polno sadja: grozdje, hruške in breskve. Približala se je postelji in sq je ljubeznivo nasmehnila bolniku.
— Gospod župnik, je nežno dejala gospa — prišla sem pogledat, kako se počutite.
— Prevec ste dobri, gospa! — se je nasmehnil dupovnik. — Kako se vam naj zahvalim.
Muzard je čutil, da se razgovarjata dve prijateljski dgjg ip Sč je, 9udjJ terpu vedremu prijateljstvu SVefnika in damp, kj je s svojipii darili pospeševala bolnikovo ozdravljenje in ki je bila vsa srečna nad župnikovjm okrevapjepi.
Gospa se je obrnila k Muzardu, ki ga je zelo s štpvala, in ga je vprašala:
— Imate kake vesti pd Spjemejevih.
— Ne! — je odvrnil blagajnik. — Tu in tam dobim od njih kako razgledniPP 11 Norveške ,toda O tem np podata, kak° Mft Fe:
Gospa Elizabeta se je zamislila, čp? čas 39 *W' jala z glavo ip rekla:
— Ivan mi povzroča skrbi. Dozpala sem, dp. igra na borzi. Tega ne odobravam, ker mrzim denar, ki ni zaslužen s poštenim dejom. S tem igranjem je prišel 40 denarja, kj jp pfppgpčij to potovanje po
, kako se bo vse tp kopčalo. klpne je
Bftg ¥e
im. m un ain nn niiwwr)nj
i bPvtokF y. w
Cirila v
nr
(Dalje slpdj.)
m
vin rvrvT/vnr fr
rT