Poštnina plačana v gotovini.	Cena številki 1 Dinar
Leto XXIV.	8. septembra 1928.	Številka 9.
Tisk tiskarne Panonije r. z. z o. z. v Murski Soboti, predstavnik Ludvik Norčič.
Nevtepeno Poprijeta Devico Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pJeb.ij v Črensovcih. Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice] razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904.1 dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Sloven-j ske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15] Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-j rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada veča jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.! M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: lj Živlenje sv. Martina pušpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekovei Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v polJ platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari.
Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, so letos v dinarah dariivali: 61. i 62. črep so ešče kupili: Horvat Sabo Ignac i; Žižek Martin, G. Bistrica, nabrala 463-50 Din; dariivali so: Horvat Ignac^ 30, Žižek Treza, 10, Bernar Štefan, 3, Viitek Paveo, 10, Vučko Andraš, 10, Balažič Anton, 5, Doma Marija, 10, Magdič Ignac, 20, Kramar Ivan 1, Škafar Ivan, 2, Balažič Dani, 10, Tkalec Ivan, 3"50, Tkalec Marija, 20, Tkalec Jožef, 10, Ciglar Ivan, 10, Kustec Matjaš, 6, Zavec Ana, 5, Kram* pač Treza, 2, Tompa Štefan, 5, Fotivec Kata, 5, Zavec Andraš, 3, Kustec; Ivan, 5, Utroša Treza, 4, Horvat Verona, 5, Ifko Jožef, 10, Žižek Martin, 10, Kreslin Martin, 20, Raj Štefan, 5, Lebar Jožef, 6, Vučko Ivan, 10,i Magdič Franc, 5, Horvat Mihalv 10, Vučko Marija, 40, Kocet Janoš, 10,, Kelenc Jožef, 5, Lebar Ivan, 5, Ščrnjavič Lena, 5. Lebar Andraš, 4, Vučko Štefan, 2, Vučko Martin, 5, Žabota Jožef, 5, Žalig Štefan, 3, Nedeljkol Vinci, 5, Gabor Ignac, 10, Djura Ivan, 5, Krampač Štefan, 10, Kustec J Štefan, 25, Cipot Štefan, 2, Vučko Ivan, 10, Prša Ivan, 2, Kolarič Ivan, 10,1 Djčrek Štefan, 5, Kelenc Ivan, 3, Škafar Marija, 5, Mlinarič Ferdi, 5, Gla-| vač Ivan 12 Din. Na Kapci sta nabrale Ftičar Kata i Gerič Ana 222-20 Din. j Dariivali so sladeči: Somi Mikloša žena, 2, Horvat Štefana žena, 2, Luter j Štefana žena, 2, Bežek Marija, 5, Cigan Jožef, 4, Hozjan Ana, 2, Cigani Ana, 2, Miholič Štefan, 10, Toplak Janoš, 4, Magdič Kata, 10, Horvati Lčna, 4, Vida Lena 2, Farkaš Jožef 10, Makoter Ignac 3, Zenkovič Marijal
4,	Smej Ferenca žena 10, Magdič Jakob 10, Činč Ferenc 10, Šariiga Štefani
5,	Juretič Jožef 5, Pucko Jožef 2, Pucko Matjaša žena 2, Horvat Ivan 5,1 Varga Mihal 2, Magdič Lena 2, Tomšič Lena 1, Tomšič Marija 1, lebanj Kata 2, Horvatič Marija 2, Balažek Jožef 2, Jaklin Jožef 2, Verbančič Ignac 2,3
Farkaš Marija 3, Varga Ludvik 4, Varga Jožef 8, Balažko Matjaš 1, Mag-dič Imre 5, Juretič Ignac 1, Časar Marija 2, Lebar Jožef, župan 10, Her-ženjak Jožef 2, Sarjaš Jožefa žena 3, Miholič Matjaš 10, Turolja Jožef 2, Letnii" Mihal 2, Gerič Roza 1, Kor Janoš 1, Marton Jula 5, Herženjak Ludvik 3, Volgyi Vendelin 2, Kocet Mihal 1, Cuk Štefan 5, Vinčec Jožef
1	Leček Mikloša žena 2, Horvat Štefan 1, Zenkovič Bara 4, N. N. 11-20. V Koti sta tevi nabrale 56 Din. Daruvali so: Ftičar Ignac 5, Horvat Kata
2	Horvat Franc 4, Horvat Lena 4 Horvat Matjaš 3, Nežič Ana 6, Koter Matjaš 4, Magyar Verona 2, Ftičar Jožef 3, Horvat Jula 2, Horvat Janoš 2, Farkaš Lena 1, Vida Franc 3, Križanič Bara 1, Tomšič Jožef 1, Balažič
Janoš 6, Žerdin Lena 1, Lipič Treza 1, Horvat Roza 5.
*
* *
49, 50, 51. kamen so kupili: Matjaš Gruškovnjak i žena, Rozalija Gruškovnjak, Štefan Gruškovnjak v Chicagi, vsi iz Žižkov i vsaki dariivao po 12 dol. 52. i 53. kamen so daruvali: preč. g. Klement Veren, pleba-noš v South Betlehemi, ki so daruvali 20 dol.
Oča sirot povrni vsem darovnikom obilno. —	ODBOR.
»Fantič le gori stani"!
Tebi Marija, mogočna kralica . . .
Prišla sva, mladi prijatel do zadnjega tala te knigice:
Marija je mimo šla mil' ga j' pogledala: Fantič, le gor vstan!
Te reči so se vlekle kak rdeča nit skoz celo to knigico. Marija je šla mimo dečka nakli ležečega. Pogledala ga je, batrivala, vzdignola. Marija ma glavno vlogo v vsoj toj knigici. Zato, kda govorimo od društev in od družb nemremo pozabiti tiste družbe, ki ima ime po Mariji. Misliva na ; Marijino družbo. Fantič moj, ne vstraši se, tudi ne čemeri, či ti nazadnje spregovorim nekaj od Marijine družbe; ej, to je ne za mene. Malo počakaj malo henjaj, morebiti se bo tudi v tebi v tom tali kaj spremenilo! Dečko, ali kaj poznaš Marijine družbe? Čiio si že gotovo kaj od njij! Morebiti jo mate cilo v vašoj fari; nej samo za dekle, liki tiidi za dečke. Ali pa jMste jo meli, pa je zmrznola, ka ste nej marali za njo. Ka pa tij praviš na to? Ali te ta stvar kaj veseli, ali se ti morebiti mrzi? Tak se mi vidi, če se I ne motim, ka ti nikaj preveč ne diši. Misliš si: Dečko, pa Marijina družba, to nejde vkup. To je samo za ženske. Dekle naj majo nad tem veselje, mi '. dečki pa mamo vse kaj driigoga.
Mislim, ka te je tiidi te reči malo sram. Nej je tak? Oha sam si ^ itiislo, ka de kaj tališega. Kak Jezuša se morebiti sramuješ tiidi Marije in §|njene družbe. Nešterni dečki mislijo, ka so samo skišnjeni za Marijino J|lružbo, ne pa gizdavi. Sram te je kodišice, ciganke. Ali boš v to rendo ppostavo tiidi mater božjo Marijo? Praviš, ka maš vero! Šče kakše navad-jt£e ženske se ne sramuješ, ka nebi šo z njov. Či si pa dečko dobi lepo, ■jnlado, bogato ženo, štera ga ma rada, tiidi on gori za njo. Samo misli ■gde de jo vido, z njov gučao, kak se njej prikupi.
Znaš, tiidi Marija je dekla, lepa in bogata, ka takše nega pod vašim zvonom. Najvekše gospe v vsakoj državi gde majo še krala ali casara, si računajo v čast, či smejo iti v družbi kralice ali casarice, te gospe se zo-vejo „dvorske dame". Pa ne samo gospe, tiidi gospodje, generali in mi-nistri mislijo tak. Glej, dečko moj, kralica vseh kralic, šteroj se klanja neba in zemla, se poniža k tebi in tezove: Dečko moj, ajd za menov. Tj sirmaček pa se joj viipaš protiviti. Poslušajte dečki: Dokeč de prinas tak, ka do se dobri ltidje, ki pravijo, ka majo vero, sramiivali Boga, Marije in pobožnosti, telko časa de slabo. Prosim vas, kakše krščanstvo je to! V Boga vervati, poleg se ga pa sramiivati. Dokeč si ne računate v čast, telko časa ste nej kristjani!
Toda Marija je resan ženska, ali tiidi tvoja mati je ženska ali se je boš zato sramiivao in ogibao? Bože matere pa bi se brano. Či bi ti meo živo vero in bi dobro premislo, kakša čast je to za nas siromačeke, ka mati neskončnoga Boga šče biti tiidi naša mati, potem bi inači sodo. Živo verni liidje in mladenci vsej časov, so mater Božo tak častili, kak pobožne žene in dovice. Kakša navadna svetnica ne bi bila primerna za patrono moškim, Marija pa je vse nekaj driigoga. Kralica vsega stvarstva in viipanje vsega človečanstva. Vsi kristjani, moški kak ženske se z vtipanjom k njoj obračajo in njoj kričijo: vsem je tolažnica, srednica in zagovornica. »Žena, glej tvoj sin! Sin, glej tvoja mati!" je pravo Jezuš na križi. S temi rečmi je s sv. Janošom vred izročo Mariji vse liidi in jih pozvao naj Marijo vzemejo za mater. In ti je ne bi šteo vzeti?
Mogoče ka se bojiš či boš v Marijinoj družbi, ka boš preveč pobožen! Istina, mnogo kristjanov se nikaj driigoga bole ne boji kak preveč pobožen biti. Kakša nesreča, kakša sremota, kakša zgiiba „preveč" pobožen biti. Či bi se pekla in peklenščeka tak bojali bi bilo dobro znamenje.
Aha, že sam vgano ka ti misliš. V nebesa bi pa rad prišeo, samo jaz sam zadovolen z zadnjim kotičkom. Či jaz v nebesah sedim za dve-rami, či samo čonte obiram, pa sam veseli! Mnogi tak mislijo i tiidi tak pravijo. Ka pravim pa jaz na to.
Dečko, povej mi, če se bojiš biti preveč pobožen! Preveč lepi? Preveč vučeni? Preveč bogat? Preveč lepo živino? Maš rajši kliiko kak lepo kobilo? Dugo njivo? Preveč močen? Premožno, prelepo, prebogato za-j ročnico dobiti ? Oho, kabi se toga bojao ? Samo nore misli na kaj takšega. j Či je več penez, tem boše jel Či je vekši grunt tem rajši ga vzemem. Dosta penez, dosta časti, dosta grunta, nikdar preveč. Pa zaročnico, či bi jij meo sto, bi si zbrao najlepšo, najbogatejšo.	(Dale.)
Vsebina:
Nevtepenoj materi . . .	Stran	1 Obljube Srca Jezušovoga	„	2 Od toče prizadetim in še bole od toče ne prizadetim .....■ .	„	3
Večni posvet..........„	4
Od ,Doma sv. Frančiška'	„	7
Svetniški venec meseca
septembra......Stran 9
Življenjepis Chambon Marije, laične sestre reda Marijir.oga obiskovanja „ 11 Društva i zveličanje . . „ 12 Izreki Svete Terezije . „ 12 Cerkveni glasi .... „ 13
NEVTEPENOJ MATERI.
0 sveta Marija, mati Zveličitelova, vu vori moje smrti pravi, da si mi mati, da se mi bo dobro godilo, da bo živela moja duša zavolo tebe. Pa če se mi to pripeti, da se vržem v tisto vozo ognjeno, dokeč ne plačam ves svoj dug, naj me sprevaja ta tvoja smilenost i me hladi vu ognji, toli v britkostih, da bom lehko pravo: po velikosti moje bolečine je prišla tolažba v moje srce i razveseljava mojo dušo. Pašči se zato, mati, i mi pomagaj, ne daj mirti svojemi Sini, dokeč me ne blagoslovi i ne odpusti ves dug moj zato, ka si ga ti prosila. Amen.
O sveta Marija, kraljica angelska, ki jedina si bila vredna, da te angeo pozdravi, da boš poprijela tistoga, komi služijo vsi angelje, po koga zapovedi nas čuvajo angelje na vseh naših potdj, naj se zveličamo, naj se nikdar ne podteknemo v kamen, dokeč nas ne pripelajo v tisto mesto, štero nam je Gospod pripravo.- Zapovej mojemi angeli čuvari, naj se briga za mene, naj me skrbno varje v življenji i smrti i naj ne dovoli, da bi se tvoj sluga zamazo i naj mojo dušo spravi v tisto sveto svetlost, štero je Bog Abrahami i njegovomi pokolenji obljubo. (Prec. man.)
Obljube Srca Jezušovoga.
IX.
blagoslova bom celo hiše, kde bodo vopostavili i častili podobo mojega presveto ga Srca." Ka je blagoslov?! „ Gospod, celo noč smo lovili pa ntka/ nesrno zgrabili" (Luk. V. 5.) Tak so se tožili apoštolje jezuši AMe ta tožba bila ponižna molitev, je Jezuš blagoslovo njihovo delo. Šli so do Jezušovoj zapoved, ešče ednok ribit; „Na tvojo reč vržem mrežo" (Luk V-5-6.) pravo je sv. Peter. Vrgo jo je i potegno je vo teliko rib ka so se mreže trgale Sveti Peter, kda je vido to čfdo, e pred Jezuša po-klekno i tom- z globokov poniznostjov pravo: Jdi od mene Gospod ar sem jaz grešen človek«. (Luk. V. 9.) I je Jezuš lehko šo od njega ? Ne" nego je tisti blagoslov, šteroga njemi je dao pri lovlenji rib, povekšao'
&P/JT?, r, flt- PT° "je™ je na]mre : -Odsehmao boš duše lovio (Luk. v 11.) I kakši je bio te blagoslov pri ribičiji duš, nam pove
sv. P,smo : Peter ,epovzdigno svoj glas ...: Spokorite se, vsaki z med
(Dejanje an H U^V N ' Pridražil° " * *šti den okoli Mjezero W' (Dejanje ap. II. 14-41). Na edno predgo so se jezeri povrnoli. Ednok je
razprestro mrežo na duše i jezere je vlovo. Dobo je te blagoslov ar e pocastio z.vo podobo toga siromaškoga Jezuša, gda je verno spuno želo njegovega Srca ka b. vrgo mrežo, kda že ne meo več viipanja na lov i kda je pred podobov tov ponižno klečao i priznavao, ka ne e vreden ž njim vkuper biti.	J
Blagoslov ščeš meti na tvojo hišo ? Spuni želo Jezušovoga Srca ; spravi si podobo njegovo i se je ne sramuj, časti to Srce, ravnaj se po' njegovoj peldi, bodi potrpljiv, spunjavaj verno vse svoje verske dužnosti, pa podooa Srca Jezušovoga, štero častiš v svojoj hiži, bo segnola v cerkev. V cerkev bo segnola roka Jezušova i odprla tabernakl i odtec, z tosa zivoga Srca bozega vzela vo i na tebe razlejala blagoslov, boži blagoslov. I Te blagoslov bo duš. davao ljubezen, da si z malimi molitvami, malim neznatnim zatajuvanjom spravi velike inilošee, se šči^ti hitro svojih talini? se spopoln. v jakostih i vtrdi v stanovitnosti. Te blagoslov bo J blodnike milo iskao i hitro, al. bar stalno pripelao nazaj v očino hišo bo delio
SH !,wn0SthZ m*h.m>ub0Jevao vese!ie do siromaštva i veliko smilenje do sirot v bogastvi, bo davao potrpljivost v pomenkanji i strah Gospo-
dov v obilnosti. Pa poleg teh dobrot se ne bo spozabo tiidi z tvojih časnih, vremenitih potrebčin. Blagoslov Srca Jezušovoga ti da veselo zakonsko življenje, dobro deco, dobro držino, da ti blagoslov na polji, pri živini, pri živadi, nahrani z tvoje male njivice več ljudi, kak se jih hrani z trikrat tak velikoga imanja, kde pa ne toga blagoslova. Od tvoje male sklečke idejo vsi siti i močni i zdravi vkraj te, kda ednok menje ljudi se pri ednok vekšoj skledi ne more zadovoljiti. Pa gda pride ločitev od toga sveta, te, posebno te se kaže moč toga blagoslova. Te blagoslov Jezušovoga Srca naprej sklada pred tvojo se ločečo dušo vse svoje zasluženje, svoje neskončno zasluženje, da se v nje oblečeš i se ž njim prikažeš na sodbi. Sladka dušica, kak medena bo tista sodba, pri šteroj bo sodnik gledao na sebe i ne tebe, pri šteroj bo sodo tebe » blagoslovom svojega neskončno smilenoga Srca.
Obesite zato, dušice, v vsako hišo podobo Srca Jezušovoga i verno i goreče častite po njej Srce miloga Zveličitela.
Od toče prizadetim i še bolje od toče ne prizadetim.
Slovensko Krajino je letos strašno pobila toča. Gde leži zrok te nesreče? V nas samih.
Po nedelaj i svetkaj se več ne sveti. Trdo hlapčevsko delo se je opravlalo že leto za letom: ženjalo, kosilo, mlatilo se je posebno v tistih krajeh, gde evangeličanci prebivajo. Pa tudi katoličanci so si vzeli dosta nepotrebnoga i nedovoljenoga dela i posla po nedelaj i svetkaj, pa tak razdražili božo pravičnost. Keliko ljudi je hodilo po trgovinaj, veselicaj celo — brez svete meše. Keliki so vidili velike Gospodove i Marijine dneve samo krčme. Keliko pijanosti i nečistosti se je zgodilo te velike dneve. Oba sta pa smrtniva greha bila največkrat. To spoznamo po tom ar smo srečavali pijance omamljene od alkohola, ki so_se premetavali kak žibki... od razvuzdancov pa mučimo. Ne je dobro gnoja razkapati, pravite sami.
Dober Bog, ki je življenje svoje dao za nas, je vido naše blodnosti i naj nas reši, naj nas spravi s krive poti na pravo, je spleo šibo iz toče pa nas je vdaro ž njov. Vdaro je ž njov po tistom poli, štero bi moglo počivati i mi nesmo njemi dali počitka. Zdaj lepo počiva pa ne rodi. Trs ne bo opijano nikoga, toča ga pokarala. Hiše so se podirale, so razkopane, razcotane, brez strehe. Popravljamo i pokrivamo je, pri njih se zdržavljemo, štere smo po nedelaj i svetkaj zapustili i šli grešit iz njih vo na pole — na poti — vu krčme.
Moj greh, moj preveliki greh! To naj bo naš odgovor v teh žalostnih dnevah. Ali pokora brez vupanja je nikaj. Vtipajmo se, ka nam dober Bog bo odptisto grehe i nas v nevolaj ne bo ostavo. Najdejo se dobra srca, najdejo se smilene diiše, štere nam odprejo svoje dare, ka mo znali preživeti to leto, to zimo, do driigoga pova. Viipajmo se, dober Bog bo blagoslovo tudi naše pole i bo to nesrečo z obilnim blagoslovom popravo. Vse bo to, če bo istinska naša pokora, če bomo svetke svetili, če bomo trezni i čisti.
Ki nesmo trpeli od toče, bodimo ponižni i smileni. Mi smo si jo s svojimi grehi tudi zaslužili, mogoče še bole, kak Goričanci, ali dober Bog ne nas je še vdaro, čaka na našo pokoro. Spo-korimo se, bodimo ponižni, priznajmo, da smo vredni bože kaš-tige, pobolšajmo svoj žitek, bodimo čisti, trezni, svetke posvetimo, predvsem pa bodimo zdaj smileni i pomagajmo nesrečnim bratom, ki jih je toča obiskala. — S smilenostjov rešimo svoje duše i svoje pole nesreč.
Večni posvet.
Oljka.
Pod južnim nebom na sunčanih obokaj bregov, raste i se razvija oljka . . . drevo s sivim Iistjom . . . sivim plaščotn ... i s črnim sadom . . . Človek bi mislo, da je angeo smrti pripravo te farbe žalosti, da z njimi izrazi bolečino.
Pobožna duša, če bi mogla ednok v sredi lepe vedre noči ogledavati široke oljkice . . . vidila bi kak ta drevica blediije v srebrnoj svetlobi mesečine ... o, nehoteč bi tvoje misli poletele v ograd oljk bluzi Jeru-žalema i henjale bi pri Jezuši, ki v smrtnoj muki krv znoji . . i moli . . .
Ograček oljk! . . . Večni posvet! . . . dva nerazdriižliviva prijate-la ! . . . Eden za driigoga skrbita ! . . . Kak rada daruje oljka Jezušovoj svetilki sade, tiste male oljke, da gori, da ne vgasne . . .
Krščanski pesnik, zdaj razmim tvoj ponos, kda spevleš večnomi posveti . - ■ razmim, da ti je njegov pogled segno gostokrat v to najglob-§0 notrašnjost i tvojim goslam podaro najčudovitejše viže.
Drage male oljkice se poberejo . . . vržejo se v prešo i prešajo se. Vzdihavajoč dajo pod nesmilenim pritiskom svojo ki v do poslednje kapljice : hrano večnomi posveti 1 . . .
Med vnogih stvarih, ki jih je Cerkev mogla vzeti za razsvetlavanje svetoga tabernakla, je izbrala oljko — olje. Jeli lepše znamenje za dušo, štera v- svetoj tugi ma samo edno željo, da v ljubezni izgorevle za Boga?
Presveto Oltarsko Svestvo je najpopolnejši spomin na prebridko smrt j moko Zveličitelovo, zato je i dostojno, da Jezuš ma poleg sebe živo sliko trplenja i smrti! . . . Zato je tiidi popolnoma prav, da se euharis-tična duša s znameniivanjem večnoga posveta zednači. I duša se mora žrtviivati i izgorevati za svojega Zveličitela.
Žmetno bo najšeo slast v oltarskom Svestvi tisti, ki na toj zemli žive v raskošji i veselji. Takši človek redko obiskava presveto oltarsko Svestvo . . . i to samo iz navade . . . mimoidoč . . . pa bo v duši takšega človeka po obiski ostao tak mali vtis, da ga bo zbrisao te najmenši slap svetskoga živlenja.
Da bo med dušov i Oltarskim Svestvom prava srčnost, je potrebno, da sta več ali menje živeli v spodobnih prilikaj. Da zamoreš teda Jezuša v presvetom Svestvi razmiti, da zamoreš ukiisiti slast Njegove bližine i ga iskreno ljubiti, ti je brezpogojno potrebno, da si vnogo trpo, ali da šče trpiš. K jasnomi posveti dvorane poslednje večerje boš se navado komaj te, če boš duže prebivao v senci Getzemanskoga ograda.
Duša, štera išče svojo srečo v tihoj molbi presvetoga Svestva, ma z malimi izjemami povest trplenja, skrito na dni svojega srca. H komi bo se obr-nola kda jo pritisnejo skrbi i trplenje? ... h komi? . . . Mogoče k sveti? . . . Ah, što pozna svet, on zna dobro, kak vkanjlivo je viipanje, pričakuvati od njega kakše sočutje v takših žmetnih minotaj! . . .
Ti-li globoko prederajo v glavo trnjave krone špice . . . te-li tišči žmeten križ na tvojih ramaj . . . veri mi, jedina pot, kde boš najšeo za-vfipanje v svojih bolečinaj, je — pot v cerkev.
Kak betežna mati, tak kleči pred oltarom zabrigana duša . . . poglobljena v misli . . . mogoče sama — z večnov svetilkov. Ona se pogovarja z Jezušom, a njeni duh se nemore odtrgnoti od brig, ki jo mučijo, ki njoj delajo življenje za neznoslivo. O kak to boli dušo prevzeto s živov verov, kda more gledati vse te ljiidi, ki stojijo v hiidom boji s svojim Bogom . . . Ljiidi, ki so na Boga popolnoma pozabili, ki z nekim hrepenenjem iščejo grdostije, kj jih strasti zovejo na zabavo, na mesto, da svoj pogled gori ravnajo. Štero-li njoj bolno žalost pozivlejo v pamet spomini na svoje grehe, ki jih je včinila neizkušena vkanjiivajoča sama sebe v svojoj mladosti . . . Kak jo muči ta miseo, da nikdar ne bo mogla za nje včiniti zadosta pokore. Kelika bolečina, kda pod do-mačov strehov na vsakom stopaji naleti na ovire i na pregled do svete vere . . . da je prisiljena, da je svoj vsakdenešnji kruhek pri norčevanji i pregledi svojih najdražjih čiivstev 1 • . . Želeti: da zamoreš vmreti i biti pri Jezuši, a na mesto toga moreš šče dale živeti med brezverniki i bogo-skrunci! . . . Kak bi je rada ona vse zbrala okoli euharističnoga prijatelja, ali, ah, kak jo boli, da se ona za to čuti ža nesposobno.
Pogosto je žrtviivala Bogi preostale dneve svojega živlenja za povr-nenje njoj teliko mile duše! Kak je pogosto prihajajoča iz cerkvi, pogle-davala na tisto njoj drago čelo, v one mile oči, nebi-li kaj opazila, kak se je viipala, da bo mogoče vendar opazila znamenje kakše spremembe v njenoj duši ... je mogoče vendar! ar ona moli i vzdihavle že teliko let! . . .a vedno zobston! . . .
Pogosto se vrnola včasi po tistoj poti nazaj v cerkev! mogla je blago prigovarjati Zveličiteli, da njemi razodene prigovore vupanja, ki je bila že na tom, da omahuje, da premine.
So tiidi ljudje, ki verujejo, a vendar tak živejo, kak da njim je Euha-ristija nepoznana. Presveto Oltarsko Svestvo neje za nje nikaj drugo, kak neki prosti slučaj o veri .v . . vreden molbe, da to dopuščajo, ali je to za nje vendar samo slučaj. Če idejo mimo cerkvi, se razmi, oni pozdravijo presveto oltarsko Svestvo . . .oni šče ga za minoto obiščejo, ali ne dovolijo svojemi srci, da spregovori . . . Lepa slika . . . umetnina . . . je za nje več vredno . . . bole interesantno i se jih globše prima. O koliko sočutja ma Bog s takšimi slepci! Rad bi jih privlekeo k sebi, zato jih včasi obiskava s preizkušnjami i nesrečami. V bolečinaj i trplenji morejo končno spoznati svoje nevolno stanje . . . Komaj te odpirajo svoje oči! . . .A presveto oltarsko Svestvo dobiva v njihovoj duši, a pomali tiidi v njihovom srci znova mesto, ki njemi ide. Tak Euharistija ponovno dosegiije nadmoč v njihovom krščanskom načini življenja.
Ne mislite, da so euharistične diiše, tej angelje božje ljubezni poletele k Jezuši brez rupača i trnja . . . Pogosto se dogaja ravno nasprotno . . . Komaj po dugom iskanji blodeče v megli i nevihti so prišle i najšle breg Jezušove bližine. O te neznoslivi nemir i karanje z grehom obložene diišnevesti! . . .to sramotno izdajstvo spačlivoga sveta, . . . te neprečakuvani padec z višine raskošja v globočino siromaštva, iz nasladnosti i sreče v nevolo i nesrečo! . . .to strašno čiivstvo, da naednok sam stojiš na sveti . . . ostavlen od vseh prijatelov . . . obkrožen samo z grobami . . . Strašni vdarci 1 A vendar . . . vendar . . so to poslednja sredstva, ki jih je ljudska trdokornost ostavila Zveličiteli, da tak ž njimi ponovno pripela v svoje božansko naroče vnoge diiše, ki so plavale v nevarnosti, da na njega popolnoma pozabijo. On je na vsaki način šteo, da te diiše očisti i za vsigdar včini za blažene!
Vi dragi krščanski bratje! Vsi vi, ki ječite pod jarmom žmetnoga križa, spoznajte že ednok: da neste stvorjeni za to zemlo — nego da ljubite Boga — Oltarsko Svestvo. — To je naše pozvatije ! Če nas Bog pokara tti na zemli, neso to nikše kaštige, štere bi šle za tem, da grešnike oddaljiijejo od Boga, ne, ravno nasprotno, kda vas kara, včini On samo zato, da vas ponovno pripela k vašemi nebeskomi Oči i da vas z Ijiibez-nijov vašega Boga ponovno osreči.
Le tiidi Bog odloči, da obkroži vašo dušo s Kalvarijanskimi bolečinami i da vam ne ostavi nikšega izhoda iz toga stanja, včini to samo zato, da vas prisili ščete ali neščete — da se podate v dvorano zadnje večerje.
Kak bogat i prekrasen predmet za rezmišlavanje nudi krščeniki — katoličani ta lepa boža narava. Edna priprosta slamica, ponižen poljski cvetek so večkrat zadostni, da se srce pobožne svete diiše raztaplja od genljivosti i zahvalnosti do Boga . . . A za dušo, štere hrana je kruh
močnih, štere pijača je vino odebranih, šteroj je zvezda voditeljica svetloba večnoga posveta: keliko lepote bo najšla ta duša, v ednoj vlati pšenice, kak njoj glasno guči grozd vinskoga trsa, prepletene z listjom oljke!
Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio: BOGOSLAV.
Od „Doma sv. Frančiška."
Odbor za zidanje sirotišnice „Doma sv. Frančiška v Crensovcih, naznanja sledeče: Po sklepi seje širšega odbora od 13. maja t. 1.
1.	Prosimo za sirote v božem imeni, ne da bi koga silili, ali šteli škoditi domačim namenom, kakše ma štera fara ali občina. Naj vsaki v prvoj vrsti podpira domače namene i potreboče i poleg teh naj da kakšo drobtinico tiidi Jezuši za njegove sirote.
2.	Nabirali bomo zviin letos ešče tri leta to je do 31. dec. 1. 1931. i to redno tri krat na leto okoli goda:
a)	Srca Jezušovoga,
b)	sv. Ferenca (Frančiška) i
c)	Božiča.
Zviinredno pa sprimemo vsaki den dar, gda nam ga što pokloni pri kakših posebnih veselih prilikah, kak je gostiivanje, god, krstitje, odaja, dobljenje penez iz Amerike itd. Dovoljenje za nabiranje v celoj državi do 31. decembra 1. 1931. je dano od ministerstva notrašnjih zadev 1. 1928. jun. 27. pod br. 28.976.
3.	Ki daruje sto dinarov ali več, dobi edno diplomo.
4.	Ki dariije en kamen ali črep, to je 650 Din. ali 12 dolarov, se skleše njegovo ime z zlatimi literarni v marmornato tablo v „Domi sv. Frančiška".
5.	Za vse žive i pokojne darovnike i njihove domače se služi brezplačno vsaki tjeden edna sveta meša.
6.	Oprosijo se vsi gospodje plebanošje v Slov. Krajini, da nabiranje z predganice oznanijo i priporočijo.
7.	Oprosijo se vsi naročniki i širitelje M. Lista, da bodo pomagačje nabiranja za sirote na te način, da po-budjavajo vsakoga do koga li pridejo, naj daruje za dom sirot.
8.	Oprosijo se vsi naši smileni Ijiidjč, naj pišejo svojim domačim, štere majo v dobrom sliiži v Ameriki, Ca-
nadi, Australiji i. t d. i je oprosijo, ka kupijo sami ali skupno z drugimi en kamen ali črep.
9.	Oprosijo se vsi naši Ijiidje, ki majo koga v Sloveniji ali na Horvačkom, ali gde indri v našoj državi, naj njemi pošlejo naš naslov i naj ga oprosijo, naj nam naznani, ka bode pobirao na dom. Naš naslov je: Odbor za „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, Prekmurje.
10.	Prosimo za občine, v šterih se senje vrši, par ljtidi, ki bi za časa senja pobirali. Naj se javijo dobre duše, štere bi te triid na sebe vzele i mi njim pošljemo potem pooblastilo, ka smejo pobirati, ka je žandarje gor ne stavijo.
Ka je „kamen" sirotišnice „Dom sv. Frančiška"?
„Kamen" sirotišnice „Dom sv. Frančiška" je dar, z šterim se hiša lehko gorizozida. Cena ednoga „kamla" je 12 dolarov ali 650 Dinarov. Potrebujemo pa 800 ,fkamlov". Te „kamle" prosimo od naših ljtidi i vseh dobrotnikov, ki zviin mej naše države do- j bro služijo v Canadi, Ameriki, Australiji itd.
Ka je „črep" sirotišnice „Dom Frančiška,,? „Črep" sirotišnice „Dom sv. Frančiška" je dar, z šterim se spravi pohištvo v sirotišnico i se zasigura njeno vzdržavanje. Cena ednoga „črepa" je 650 Dinarov ali 12 dolarov. Potrebujemo pa 800 „črepov". Te „črepe" prosimo od naših ljtidi i vseh dobrotnikov, ki prebivajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencov, predvsem pa od prebivalcov Slovenske Krajine.
Gda bo pali pobiranje na „Dom sv. Frančiška" ? Na „Dom sv. Frančiška,, bo drugo pobiranje na Ferencovo ali Fran-čiškovo, to je na god sv. Ferenca okt. 4. Na te den, ali edno nedelo prle ali sledkar, kak je pač v tom meseci mogoče pobrati, prosimo tiste fare, kde nemajo svojega lastnoga pobiranja i kde ne je bilo toče, naj dajo kakši krajcar na „Dom," ka hitrej pride vkup potrebna šuma za hišo naših sirot. Poleg svojih domačih potreb mislimo tiidi na sirote.
Oblastnomi odbori v Maribor smo prošnjo poslali za podporo na naš Dom.
Nove kamle i črepe v prišestnoj številki objavimo.
ODBOR.
V V O V
Svetniški venec meseca septembra.
Lepi je v naravi mesec september. Minola je stiskavajoča vročina, zreli sad se smeje iz drevja. Orjemo, sejamo, z znojnim delom pripravljamo novi pov. Trudapuno delo i dozorenje sada se ravnotak preminjava v duševnom življenji. Svetki meseca septembra ravno te misli budijo v nas. Te mesec štirje Marijni svetki prepletajo kak venec.
8. Mala meša. God Marijinoga rojstva. Ne je zapovedani svetek, ali verniki ga obhajajo po staroj navadi. Evangelium od toga svetka guči od Marijinoga pokolenja, kak je pognalo Jess-tovo steblo, Davidova korenina skrivno rožo. Marijika je najlepši bomblek v božem ogradi. „Njeno rojstvo veselje naznanja celomi sveti, ar se je od nje porodilo sunce pravice, naš gospod Jezuš Kristus.,,
Jeli hvalijo moj rojstni den bar moji domači? Živem li tak, ka je vredno bilo se naroditi?
12. Ime Marijino. To ljtibljeno dete so zvali za Marijo To ime več pomeni. Med drugim pomeni „gospo". Ona je zaistino gospa sveta, čeravno se v ponižnosti za deklo zove. Pomeni tiidi „zvezdo morsko" tak razlaga sv. Bernard, ki v svojem prelepem govori od svetoga Marijinoga imena. Marijino ime je blaženo ime, vsaka duša je z vupanjom i ljiibeznostjo imenuje. Na nebi i na zemli je miljoni zazavajo vsaki hip. Vu večnosti se bo tudi vedno glasilo: Ave Marija!
14.	Zvišavanje sv. Križa. Križ Kristušov je drevo življenja, „na šterom je življenje vmrlo i iz smrti je življenje vstanolo" (Cerkvena pesem). Kristušovo najdeno i nazajdobljeno križno drevo je Heraklij casar odičo. Križ je naše viipanje, dika i zveličanje. Na sodbi bo Kristuš z tem znamenjom pelao odičene v nebo. V tjedni toga svetka je kvaterni post. Kristušovo življenje z zatajuvanja punim življenjom zvršimo vu svojem srci.
15.	Marija sedem žalosti. Pozvanje Matere bože je pomenilo trplenje na zemli. Kristuš to šče, naj njegov vučenik nosi križ njegov. Nišče je pa ne bio vernejši vučenik, kak njegova presveta mati, zato je pa tudi največ mogla trpeti. Preživela je vso Sinovino trpljenje, v svojem srci je nosila njegov križ. Zmed vnogih njenih žalosti posebno sedem mamo: Simeonovo pro-rokuvanje, beg v Egipt, zgtiba Jezušekova, srečanje z križom obloženoga Jezuša, toga križanje i smrt, toga z križa doljemanje i toga pokop. V podobi sedmerih mečov obhajamo te žalosti, šteri so prebodnoli njeno srce. Ki gazite pot življenja i se tožite
na trpljenje, poglejte se i sodite, či je vaša bolečina tak velka, kak njena. Vi trpite za svoje grehe, ona je za vaše.
17. Rane sv. Ferenca. Sv. Frančišek je jako ljubo križanoga Jezuša. Vnogokrat je proso za miloščo, ka bi mogo občutiti njegovo trpljenje. Na konci svojega življenja je dobo na gori Al-verni Kristušove petere rane. Teh bolečine je noso do svoje smrti. I jaz morem povdarjati z sv. apoštolom Pavlom „Kristušove rane nosim". Njegove rane pa te nosim, če mirno prenašam težkoče življenja: „Znam najmre, da če z Kristušom trpim, se ž njim tudi odičim".
21. Sv. Mataj apostol. Nekda je cestninar bio. Zavržen po-seo je bio mauto brati, šteri je vnogo ljudi ogiilo. Cestninare so zato v javnom življenji meli za očitne grešnike. Jezuš je šo ednok mimo njega, ga je pogledno i nagovoro: „Nasleduj me". Cestninar je povrgo svojo slažbo i je postao njegov apostol. Kelikokrat ide Kristuš mimo tebe i tebi je pravo že večkrat: Nasleduj me. Zakaj si gluhi na njegovo reč, zakaj ne postaneš njegov vučenik?!
24. Marija rešiteljica robov. V srednjem veki se je ustanovo red z namenom, da reši krščenike iz poganskoga robstva. Ko-trige toga reda so same sebe daruvale, da rešijo robe. Pod Marijiriov obrambov so vnoge rešili duševnoga i telovnoga robstva. Teliko grešnikov ječi v robstvi hiidoga duha, si včino kaj za njihovo rešenje? Si molo za nje? Si njim voščo zveličavno reč? Teliko milijon duš žive v poganstvi, robstvi zmote. Misijonarje je povračajo. ;i včino kaj za misijonare? Si daruvao kaj za nje?
29.	Sv. Mihal. Kda se je en deo angelov spunto proti Bogi, je ostao Mihal nadangeo veren. Ka več, stopo je načelo dobrih angelov i premagao je puntarske. On je zagovornik Matere Cerkve. Si že vido, kak ga malajo: jaki mladenec z ščitom, ki tlači po hiidom duhi i ga z spicov prebodne! Na ščiti so te reči: „Sto je taksi kak Bog?" Po vsakoj tihoj meši k njemi zdihavamo, naj nas čuva v naših bojih. Se ti vojskuješ za božo pravico?
30.	Sv. Oremuš (Hieronim). V njegovih žilaj se pretaka slovenska krv. V Strigovi njemi je tekla zibelka. Cerkveni očak je bio, vučenjak i veliki zatajuvalec. Vnogo modrih reči je spisao i prestavo je sv. pismo v latinščino. Svoja slednja leta je preživo v samoti v Betlehemi poleg brloga, kde se je Kristuš narodo. Tii se je pošto, tu je molo i premišlavao od ljubezni deteta Jezuša. I ti lehko misliš, da brez pokore prideš v nebeško kralestvo?!
--Dr. Rogacs.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične
sestre reda Marijinoga obiskavanja.
n.
Prva leta redovnoga življenja.
Chambon Frančiška je bila osemnajset let stara, kda so se njoj odprla vrata chamberyskoga samostana od Marijinoga pohodjenja. Za dve leti, augusta 2. na den Kraljice angelov je položila zaobljube i pod imenom Marija Marta je zavzela stalno mesto med belošlarnimi nunami.
Na postavi Jezušove nove zaročnice neje bilo nikaj privlačnoga. Lepota kraljevske hčeri je bila oznotraj. Dober Bog njoj je telovni darov malo dao, da bi njoj mogeo tem več duševnih. Njeno obnašanje i njeni guč je bio paverski; pameti je bila proste, štera.se po nikšem včenji ne mogla spopolnjavati. Ne je znala ne čteti, ne pisati, njena čustva je po-digavao samo boži vpliv; nature je bila žive a malo trdoglava; njene redovne sestre so večkrat pravile: „0 če je od svetice guč, je zaistino sveta ona, ali takša svetica, štera včasi na probo deva našo potrpljivost".
Svetnica je to dobro znala. V svojoj priprostosti se je zato zavolo svojih faling dostakrat tožila Jezuši. „Tvoje nepopolnosti — odgovoro njej je pa Jezuš — so najlepši dokaz za to, da vse dobro, ka se v tebi godi, je od Boga. Nikdar te ne rešim teh" neprilik, one so pokrivalo, štero zakrije bože dare. Ti se preveč želeš skriti? Jaz to ešče bole želemP . .
K toj podobi denimo ešče edno drUgo, štere poteze so tudi jako prisrčne. Pri teh telovnih pomenjkljivostih je prednica opazila v njej lepo dušo i ka se ta lepota po Jezušovoj milošči den za dnevom povekšava. Po teh miloščaj zastalno spoznamo božega umetnika, ki je delao v toj duši i to tem bole, ar so ostale ešče nadale v njej telovne falinge. Kakša i keliko svetlost, kakša globoka uvidevnost poleg slabe pameti! Kakša ne-dužnost, kakša vera, kakša žela po trplenji v tom srci, štero nese včilo! Omenimo za zdaj samo reči prednice, častite matere Revel Terezije Euge-nije: „Pokorščina njej je vse. Odkritosrčnost, deteča prostost, duh ljubezni jo živejo; samozatajtivanje, predvsem pa njena prava, globoka ponižnost so svetli dokazi, da jo Bog vodi. Kem več dobi od Boga, tembole se zavrže i tem bole se boji, da se vkani. Tanače rada sprejema i zato jo reči duhovnika i prednice pomirjavajo. To nas posebno veseli, da ljubi skrito življenje. Za neobhodno potrebno drži, da se skrije pred opazuvanjom ljudi i se jako boji, da bi što opazo, ka se v njej godi".
Prvivi dve leti redovnoga življenja naše drage sestre sta brez vse zvUnrednosti minoli, če izvzememo dar molitve, skoro stalno zbranost z Bogom i veliko, vsikdar se povekšavajočo želo po Bogi; ovak neje bilo na njej nikaj posebnoga, i z koj bi se dalo sklepati na zvunredne reči, ki so se pri njej dogajale. Leta 1866. meseca septembra je pa mela že goste prikazni. Prikazali so se njoj: naš Gospod Jezuš Kristuš, BI. D. Marija, verne duše z purgatoriuma i nebeški prebivalci. Križani Jezuš se njej je skoro vsakodnevno prikazao i njej odkrio svoje rane, naj premišljava od njih: včasi njej je te pokazao svetle, odičene, včasi pa modre, krvave i jo je oproso, naj se združi z njegovim bridkim trpljenjem.	(Dale)
Društva i zveličanje.
XIII.
Zadnji ugovor se tak glasi, ka so prej apoštoli nej meli časa, da bi bratovčine nastavlali i ka vse, ka mati Cerkev voda, je potrebno na zveličanje.
Ar smo že v prejšnjih odgovorah tudi na te ugovor dali odgovor, zato zdaj samo na kratko to povemo:
Vsaka bratovščina sloni na kakšoj verskoj istini i zato kda so apo-štolje vero oznanjali, bi ščista lehko tudi bratovščine nastavlali, či bi samo najmenši miglaj dobili od Kristuša, ka so bratovščine potrebne za zveličanje. Ka se pa tiče trditve, da vse, ka Maticerkev voda, je potrebno na zveličanje, samo telko odgovorimo, da Maticerkev se ravna samo je-dino po Kristuši, ki pa nema samo zapovedi, to je potrebne reči za zveličanje, nego ma tudi tanače, to je za zveličanje hasnovite i priporočlive reči.
V naših odgovorah na ugovore je vsaki lehko spoznao, da je pisec ugovora daleč zablodo, celo večkrat do krive vere. Mi njemi želemo pravo pamet, globoko ponižnost i to da de meo iz vseh bratovščin dosta diiševnoga haska.
Bratovščine ne so potrebne za zveličanje, je krščanski navuk, nego samo hasnovite i kak takše je vsakomi priporočamo, kak smo je i prle priporočali. Nišče pa naj ne misli, da ga bratovščine zveličajo. Zveliča nas jedino, či verjemo ka je Kristuš včio i držimo, ka je Kristuš zapovedo.
(Dale.)
Izreki Svete Male Terezije.
Od bože Ifibezni.
„Samo edno pot popolnosti poznani i to je lubezen".
„Lublenomi Bogi sam vsikdar davala samo lubezen".
»Brez lubezni so vsa naša dela, naj so še tak bliščeča, prazna i nikaj vredna. — Nej, Jezuš nezahteva veliki del, nego samo vdanost i zahvalnost, to je lubezen".
„Moje srce ne hrepeni po bogastvi i časti, tudi nej po ne-beskoj diki. Samo po lubezni hrepenim".
»Samo to želem dosečti, da bi bio Bog lublen. Rajši bi bila v pregnanstvi, kak v nebesaj, či bi tam mogla več delati v te namen".
„0 ne zgublajmo časa! Duše se pogublajo i Jezuš žaluje. 1 mi ostajamo pri svojih bolečinah, pa ne mislimo na to, da bi njega tolažili,,.
„Na pitanje, či ne bi štela pridobiti zasluženja, je odgovorila : O pač! ali nej za sebe, nego za duše, za potrebe svete Cerkvi i — vsem bi rože sipavala pravičnim i grešnikom".
Delajmo Jezuši veselje!
„Ar sam ostala mala, poznam samo edno opravilo: korine trgati. Korine liibezni i aldova; i je darujem Bogi za to, da ga razveselim, g „Veliki svetci so delali Bogi na čast, jaz pa, ki sam jako mala duša, delam Bogi na veselje. Mali cvet sam v roki luble-noga Boga, skrovna rožica, štera ga pa zato li razveseljava".
„Nikdi igle ne bi nikdar vzela gor za to, da bi se s tem rešila purgatoriuma i vse ka sam kda včinila, je bilo za to, da sam delala Bogi veselje i rešavala diiše".
„Nej mi je za to, da bi si nabrala zasluženje za nebesa i samo iz lubezni do Tebe, o Jezuš, bom delala, samo da Tebe razveselim, da potolažim tvoje presveto Srce i rešim duše, ki te bodo večno lubile".
Ednoj svojih sester piše: „Či ščeš postati svetnica, mej samo eden cil: Delaj Jezuši veselje! Či ga pri vsakoj priliki razveseliš, ti bo v velikih rečeh pomagao".
„Nikaj ne bi bila žalostna, či ne bi Bog vido mojih del, č* bi bilo to mogoče. Tak jako ga liibim, da bi^ njemi rada veselje delala i on ne bi znao, što ga razveseljava. Či zna i vidi, mi je tak rekoč dužen povrnoti".
Od ljubezni do bližnjega.
„Nej mi je zadosta, da vsakomi dam, ka me prosi, nego tudi se trudim, vgoniti žele drugih. Zahvalna sam i čutim se odlikovano, či morem komi pomagati".
„Jezuš šče, da zavisi rešitev vnogih duš od naših aldovov, od naše lubezni. Darujmo svoje trpljenje Jezuši za diiše. Živimo za nje, bodimo apoštoli".
„Boga prosim, da za mene dariivane molitve ne bi olejšale mojega trplenja, nego, da bi se rešavale duše".
CERKVENI - OLASIJ
J. KONTLEFt
— Novi pomožni piišpek dr. Ivan Tomažič. Ar so naš prezvišeni gospod hercegpušpek, dr. Andrej Karlin postarali, so si poiskali mlado.
pomoč. To pomoč so najšli v mil. gospodi stolnom dekani, ki so bili tudi nadešpereš naše Slovenske Krajine, v gospodi dr. Ivani Tomažiči. Toga gospoda so priporočali v Rimi za svojega pomočnika i sveta Stolica jih je imeniivala za njihovoga pornožnoga plišpeka. Piišpekovo čast so dobili augusta 1. pri posvečenji v mariborskoj stolnoj cerkvi.
Gda mi to veselo vest naznanjamo našim naročnikom, jih lepo prosimo, naj goreče molijo za novoga cerkvenoga pastira, ka bodo znali pomagati ovčice velike pušpekije tak voditi, ka se niedna ne zgubi, posebno pa, ka bodo znali tisto veliko delo, štero so začeli, srečno dovršiti, naj-mre, ka se pod njihovim vodstvom spuni vroča žela vsega slovenskoga ljudstva: Anton Martin Slomšek ka se prištejejo k blaženim. Slovenska Krajina v pomočniki prezvišenoga hercegpiišpeka, v presvetlom gospodi dr. Ivani Tomažiči naj najde tudi svojega velikoga pomočnika!
— Fčrnia v Srbiji.. Prvi obisk cerkveni i prvo slovesno firmanje v Srbiji se je vršilo toga leta meseca junija. Pred bojom najmre izvzemši mesta Niš je v celoj Srbiji ne bilo katoličanske fare. Junija 17-ga so eršek Rafael Rodič začeli firmanje v Beogradi v cerkvi Kristuša krala. Fermancov je bilo 153. Od 23. do 30. junija so pa ohodili katoličanske naselbine i tiifirmali-te naselbine so sledeče: Niš, Leskovac, Pirot, Aleksinac, Kruševac, Paračin, Cupreja, Senjski Rudnik, Tresibaba, Knjaževac, Zaječar i Negotin. Na najbole slovesen način so jih sprejeli v Negotini. Kda so prezvišeni eršek po dovršenoj fermi na obedi nazdravili v prvom redi Sv. Oči rim-skomi papi, so pravoslavni odgovorli: „Nas to nikaj ne moti, da je Pre-vzišeni pozdravo v prvom redi Sv. Očo papa; mi se radi priključimo želi njegovoj i spregovorimo: Živeo Sv. Oča Papa!"
—	Kina. Sv. Oča so dali nalog nunciji (apoštolski delegat) v Tokiji (Japansko) Guardiniji, naj posreduje v imeni Kristušovoga namestnika pri japanskoj vladi, ka ta obustavi neprijateljske odnose proti Kini, ki so nastali zavolo nemirov v Trinanfu-Šantung-i. Namestnik „Kralja mirii", verno vrši svojo dužnost, včini vse, da se ohrani blaženi mir, O da bi ga samo poslušali vladarje držav !
—	Angleško. Katoličanski eršeki in piišpeki so stavili volilcom vseh angleških strank do rok resolucijo, v šteroj zahtevajo od njih, naj se v parlamenti potom svojih poslancov pobrigajo za zakone, šteri zasigurajo šolskoj mladini katoličansko vzgojo.
—	Amerika. Leta 1905. je ustanovo Rev. Francis C. Kelley, zdajšnji pušpek v Oklahami društvo za razširjanje kat. Cerkve (Catholic Curch Extension Society), štero je dozdaj teliko dobrovoljnih milodarov nabralo, ka je z temi postavilo više kak trijezero kat. cerkvi i šol. Na Angleš-kom mislijo zdaj na spodobno društvo, ar je tam šeststo varašov ešče brez cerkve, čeravno majo ti vsaki od 2000 do 6000 kat. prebivalcov.
—	Polsko. Lukomski, pušpek iz Lomze so ostro nastopili v svojem pastirskom listi proti veri sovražnim političnim strankam i nad nje razglasili cerkveno kaštigo. Ar so pa zastopniki strank prosili odpuščenje od cerkve, njim je bila kaštiga odpuščena.
V 61 faraj pušpekije Gnesen—Posen so katoličanci ostro protestirali proti preganjanji katoličanov v Mehiki. Sad protesta je bio te, ka se je polska vlada odločila, da pošlje svojega konzula v Mehiko, ki bo tam zagovarjao pravice 6000 tam živočih kat. Polakov. Pinski pušpek Ladzin-ski so začeli preiskavo, da se za blaženoga imenuje 1. 1644. vmrli provin-
c\a\ dominikanskoga reda Fabian Maliszewski Pzemiski (Mališevski Pše-miski). Pušpek v Lodzi Dr. Tymieniecki dajo zidati hiše za delavce na svojem imanji. Zidarska podjetja delajo te brezplačno, plačati se mora samo material, zato pa pride hiša samo na 10.000 Zlotov i se še ta šuma odplačuje v malih obrokaj i na duge rate.
Na poslanca dr. Puteka so zrekli krakovski hercegpiišpek, vojvoda Sapieha cerkveno kaštigo zvano „osebni interdikt" (prepoved do cerkvenih niilošč i blagoslovov), ar je te poslanec v protiverskoj kmetijskoj stranki potom svojih listov podkapao vero i ar je v parlamenti predlagao zakon proti pravicam Čerkve, šteri pa neje bio sprejeti.
—	Rim. Društvo za razširjenje vere si zida novo palačo, štere vogelni kamen je bio 12. maja položeni. Kamen so blagoslovili kardinal Van Rossum.
Nemci so postavili spomenik na čast prvim svetim mantrnikom na svojem pokopališči v spomin svetoletnoga romanja Nemcov 1. 1925. Spomenik sta blagoslovila nuncij Pacelli i kardinal Ehrle.
—	Čehoslovaška. Maja 11. je sprejeo Masaryk predsednik Čehoslovaš-ke republike v slovesnoj audienciji Ciriaci-ja, novoga papovoga nuncija, ki so njemi izročili svoja poverilna pisma i ga pri toj priliki pra'v srčno pozdravili kak predstavnika „plemenitoga naroda, šteroga zgodovina je stara i šteroga država je važna zavolo svoje središnje lege". Predsednik republike se je toplo zahvalo za pozdrav i nunciji obečao pomoč države, da morejo svojo službo cerkvi na- hasek spunjavati.
—	Vogrsko. V Pečuhi so položili vogelni kamen za novi katoličanski zavod, v šterom bi se vzgajalo sto visokošolcov. Za zidavo toga zavoda je vlada dariivala edno milijardo koron i pušpekija je v ednom meseci ravno telko nabrala vkiip. V naši penezaj ta skupna šuma pomeni nekaj menje kak dva milijona dinarov. Te zavod je zato podignjeni, da čuva katoličanski znak pečuhskoga vseučelišča sv. Elizabete, štero je z Bratislave (Požona) sem primeščeno.
—	Moški in dečki, čiijte! V varaši Cork na Irskom je letos šlo v prošeciji do 30 jezer dečkecov, dečkov in moškov. Vsi so šli v najlepšem redi po štirje-štirje. Ka bi pravili tej, či bi vidili naše prošecije, gda vse leti naprej ? Navčimo se reda.
—	Rim nas vči. V Rimskoj piišpekiji majo to lepo navado, ka vsakše leto obsliižavlejo v ednom ali driigom kraji velko slovesnost (kongres) v čast Jezuši v Oltarskom svestvi. Tak so meli i letos. Več dni je trpelo. Ves čas je bilo Oltarsko svestvo v molbo postavleno. Na jezere in jezere moškov pa dečkov je pristopilo k sv. prečiščavanji. Zadnji den je bila prošecija, štera je trpela dobre štiri vore. Kre prošecije stoječi gledalci so glasno zazavali: Živeo Kristuš Kral!
—	Sprejem v katoličansko Cerkev. Polski pušpek Mihalkijemič iz Vilme je nedavno sprejeo več pravoslavnih duhovnikov v kat. cerkev. Med temi je P. Pašnik prestopo s celov farov.
—	Nova slovesnost. V Beči so v ednoj cerkvi gospe i gospodje obsliižavali 25, 30, 40, 50, 60, 70 letnico prvoga svetoga prečiščavanja. Tak se indri žnajo na vse forme gibati in se v versko življenje poglablati. Mi pa tak drevenemo.
—	Lourd. To je kraj na Francoskom, kraj samih čiid, zavolo šterih si vučenjaki belijo vlase. Radi bi je zatajili v to formo, ka so ne delo nebes nego naravno. Z vsov svojov vučenostjov pa denok nemrejo razložiti kak je. V zadnjem časi so nagloma ozdravile: Eliz. Delos, raka v želodci, Aug.- Tramunt, jetiko v čontaj pa zvužganja obisti, Aug. Ducret pa John Lucien, Juliete Hafard in M. Deschamps, vsi so meli gnjilobo v čontaj.
—	Redka svečanost. Na trojičko nedelo je v Rudesheimi na Nemškom bio za mešnika posvečeni nigdašnji ravnatel na gimnaziji v Kolini. Postao je kapucinar. Žena je tiidi stopila v klošter k benediktinkam. Mela sta troje dece. Vsi trije so že prle odišli v kloštre. Sin je benediktinec, ena hči je šolska sestra edna pa benediktinka. Čudne so resan bože odredbe.
—	Strašna sodba boža. V ednoj fabriki v Esseni je eden delavec strašno preklinjao proti Bogi pa grdio Cerkev i duhovnike. Pravo je, ka bi ga jako veselilo, či bi mogeo vse duhovnike z drotom okoli zamotati pa v drot elektriko spustiti, da bi se vsi „vtegnoli". Bilo je tri minote pred desetov. Ravno eden tjeden kesnej, tri minote pred desetov, so čiili driigi delavci strašno kričanje. Bežijo bliže i ka vidijo? Tisti delavec je bio ves zapleteni v drot električnoga mašina. Rešenja je ne bilo. Mrtvoga so potegnoli z drofa.
—	Novi delavci Kristušovi. Meseca julija je na Irskom bilo posvečenih za mešnike 181 bogoslovcov. Samo v ednom mesti (Maynooth) je bilo 61 novomešnikov. Na Angleškom so takzvani anglikanci. Tej so protestantje ali luterani i so jako bluzi našoj ka-toličanskoj veri. Zdaj se pripravla 11 njiivih duhovnikov za pristop v našo cerkev. Bodo znova posvečeni.
—	Evharistični kongres se zove tista cerkvena slavnost, štera se napravi v čast Jezusi v Oltarskom svestvi. Bilo jih je že 28. Letos od 3. do 6. septembra se je vršo 29. v Avstraliji, kleti pa 30. v Afriki. Z naše bivše piišpekije, sombotelske so odpotuvali na te dalnji kongres, mil. piišpek sombotelski, grof Mikeš Janoš i kanonik dr. Tauber Aleksander.