732. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala j v I4ubljani v upravništvu mesečno K 120, s dostavljanjem na dom K 1*60; s polto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—*. — Naročnina so at	pošilja	upravništvu.	m
s:	Telelon	številka 118.	:c
Leto II.
—r|~™	  m
Posamezna številka 6 vinarjev. /
ta	Uredništvo In upravniltvoi	as
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. k
V
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plačat pettt vrsta 18 v, osmrtnice, poslana io sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po> tt pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, ul
m	Telefon	številka 118.	ut
V Ljubljani, sreda dne 31. decembra 1913.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Na koncu drugega leta.
Neradi pišemo o sebi. Star pregovor pravi, da se dobro blago samo hvali. Tega se držimo tudi mi in govorimo o sebi le tedaj, kadar nas prisilijo drugi. Razni gospodje cenzorji, stari paragrafarji in razni drugi sovražniki so nas pogosto izsilili, da smo morali pisati o sebi. Drugače pa ni bilo treba, kajti »Dan« ima danes toliko prijateljev, da so nasproti njim vsi sovražniki brez pomena. Poznajo nas vsi — prijatelji in sovražniki.
Svoje drugo leto je imel »Dan« toliko boja, da ga bo zapisal v svojo zgodovino, kot čas najhujšega preganjanja — toda to leto je bilo ob enem tako uspešno, da more »Dan« ob koncu leta z veseljem gledati na svoje preganjalce in lahko vzklikne: Zmaga!
V novo leto 1913. smo stopili z negotovostjo, kajti vojna na Balkanu še ni bila končana in kriza še ni bila premagana. Ob meji se je trlo vojaštva, v notranjosti pa je država plačevala ljudi, ki so prežali na »veleizdajalce«.
Zato se je začelo leto v znamenju konfiskacij. Med onimi, ki so bili na zgoraj črno zapisani, je bil v prvi vrsti »Dan«. Ker smo odkrito povedali svoje mnenje glede balkanske vojne — kar se je pozneje izkazalo kot pravo — smo bili proglašeni za »srbofilskl list«. Mi se tega imena nismo posebno branili in nismo tajili, da so nam Srbi ljubši nego Švabi, Srbi so Slovani in prijatelji Slovanov, Švabi pa so naši skupni sovražniki. Srhi pa so tudi avstrijski državljani in ne vemo, zakaj bi bili proti njim, ako jih imamo tako radi pri nas, da smo skoraj celo leto vodili vojsko zaradi njih. Toda gotovim ljudem to ni šlo v glavo in so nas preganjali zato, ker si o tem sami niso bili na jasnem. V onih razburjenih časih so postali avstrijski cenzorji nervozni in ker riso vedeli, kaj naj store, so vse križem konfiscira-li. Ni prešel teden, da bi ne bil »Dan« vsaj parkrat konfisclran. V celi državi so bili samo še trije dnevniki, ki so bili z nami enako srečni.
Toda naši prijatelji nas niso zapustili — število naročnikov je ravno v onih časih rastlo od dne do dne. Ta čas boja bo ostal nam v najlep-lem spominu in bo še poznim potomcem pričal, kaj se je konfisciralo v Avstriji leta 1913.
Ko je bila balkanska vojna končana. smo se ozrli zopet po svoji domovini in smo zagledali svojo tužno Koroško: Zaradi nje in zaradi razmer na štajerski meji so se začele nove konfiskacije. Tudi to smo prestali.
Prišla je bratomorna vojna. Vedeli smo takoj, kdo je kriv krvavega klanja. Pa tudi o tem nismo smeli
odkrito povedati svojega mnenja, saj se je zgodilo, da je bil »Dan« konfisciran zaradi ene same besede »Žalibog«. Tudi to smo premagali.
Ko se je Balkan vsaj na videz pomiril in je samo še Albanija strašila po Evropi — so se začele razvijati domače razmere. Klerikalni smrad je polnil deželo. Kamila, Jo-hanca itd. Posvetili smo v te temne kote in smo razkrili klerikalne sleparije. Naša satira »Vodiški čudeži« je šla v 24 000 izvodih med ljudstvo.
Ob času volitev smo krepko podpirali samostojno kmečko organizacijo, ki je dosegla po vsej deželi lepe uspehe.
Ob tem času se je na mesto cenzorja spravil na nas — dež. odbor. Dr. Lampe nas je hotel zadušiti s popravki. Da smo mogli svojim čitate-ljem postreči z novicami, smo morali izdajati po dve ali tri izdaje na dan — in tako smo se tudi dr. Lam-pka otresli.
Tekom tega časa smo zopet zrastli in ob novem letu lahko rečemo, da sino doma povsod, da se po celi slovenski domovini člta »Dan«.
Da je bilo naše delo uspešno, se imamo zahvaliti našim prijateljem, čltateljem in naročnikom, ki so nas zvesto podpirali. Naše geslo je bilo vedno: skupno delo. List je last javnosti, ona naj govori v njem. Nismo se hoteli staviti na visoko stališče — ampak smo hoteli biti glasilo onih malih, ponižanih in preganjanih, ki ne najdejo drugod zaščite.
Naš program smo vestno izpolnjevali. Danes zavzema »Dan« vse slovenske pokrajine.
Hoteli smo vse te dogodke poklicati v spomin, da naši čltateijl vidijo naš boj, naš trud in naše delo in da nam pridobe novih prijateljev. Tako bo rastel naš krog, delali bomo za naš skupni veliki cilj, da bo srečna naša slovenska domovina!
Ježušeek na Kranjskem.
Jezušček Je šel po poti, da bi našel kje ljudi, čuden mož mu gre nasproti, v roki velik nož drži.
LISTEK
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Preden nam je mogoče povedati vse to, je preteknil vitez ta prostor.
Dospevši v njegovo ozadje, to je, na tisto stran, ki je ležala proti reki, je zapazil odprto zatvoro, ki je vodila po vsej priliki v kleti.
Kliknil je ženskama, ki sta pritekli k njemu.
»Naglo dol!« je velel.
»A vi?« je prašala kraljica.
»Pojdite dol, madam, to je vaša prva dolžnost. Za Boga, ne tratite časa z vprašanji v tem trenotku!«
Ivana d’Albret in njena tovarišica sta ubogali. Ob znožju stopnic sta zapazili, da nista v kleti, marveč v prostoru, ki je bil podoben zgornjemu; pod podorn sta slišali pljuskanje ... hiša je bila zgrajena na pilotih! In pod njunimi nogami je tekla Sena!...
Tam zgoraj, nad njiju glavami, pa je divjal strašen vihar človeških krikov, med katerimi so prevladovali kriki na pogibel, kakor prevladuje treskanje v hrupu nevihte!... Smrt jima!... Smrt jima!...
Takrat je bila jedva minila minuta, od trenotka, ko sta stopili v hišo.
Ivana d’Albret je prisluhnila za hipec.
V nekakšnem premoru sredi ljudskega neurja se ji je zdelo, da sliši zgoraj škrtanje žage... a ta občutek je trajal kratko kakor blisk, in iznova je zalilo besnenje množice vse druge glasove.
Vročično je začela iskati... kaj, tega sama ni znala! V strašnih tre-notjih, ko je smrt blizu in se zdi neizogibna, zadobi duh v silnih naturah neverjetno bistrost!... Ivani d’Albret se je zasvitalo, da mora voditi kak izhod do reke... noga ji je zadela mahoma ob železen obroč ... sklonila se je z vzklikom mogočnega veselja, dvignila ga z nečuvenim naporom, iztrgala zatvoro iz njenega ližišča ... in glej s hripavim vzdihom obsojenca, ki si je rešil življenje, je zagledala lestvico, ki je vodila med piloti do reke!... Ob znožju te lestvice pa je bil privezan čoln!
»Gospod! Gospod!« je kriknila.
»Evo me!« je zagrmel Parda-jan. »Ako umremo, umremo vsaj v veliki družbi!...«
In vitez se je pojavil na višku stopnic z debelo vrvjo v rokah. Potegnil je za to vrv in napel vse svoje telo v ogromnem naporu, tako da se Je zdelo, zdaj pa zdaj mu popokajo mišice na nogah in žile na sencih.
Ta hip se je začulo strašno ropotanje: ostudna tolpa, gladna krvi, je bila vdrla v hišo...
»Smrt jim!... Smrt jim!...«
Jezušček tako mu pravi:
»Kdo si ti, o grozni mož?
Kaj se sveti ti na glavi, kaj ti rabi takšen nož?«
Mož pa to mu odgovarja: »Mene tukaj vsak pozna, jaz sem tukaj za vladarja, ime mi jc — politika.
»Kaj, o groza«, Ješček pravi, »Kdo te klical je na boj, ali delaš po postavi, ali hodiš za menoj?«
Za me ne velja postava, moje geslo je le boj — le oblast je moja slava in nasilje — up je moj.
S tem sem narod pod se spravil, trdo vladam zdaj nad njim, ves denar mu bom zapravil, drugo zase pridržim.
Dom moj naša so župnišča, moji hlapci župniki, —■ cerkve moja so morišča, rabeljni — zaupniki.
Meni služijo kaplani in možje spokorniki, meni služijo župani, in možje odborniki.
Kdor se meni ne uklone tega z nožem umorim, zase zbiram si miljone, drugitn soka ne pustim.«
Jezušček se proč obrne, ker ga je postalo strah, da ne vidi sence črne — prek polja pobegne plah.
Toda komaj da ostane na samoti sred polja, mahata jr prek poljane, čudna, čudna dva moža.
Njih noge so kot iz slame negotov je njih korak, vreče nosita prek rame, da bi padla skoraj vznak.
»Kdo vidva sia. o možovi, in kam vodi vaju pot?«
»Naše je ime dolgovi, midva sva doma povsod.
Ker politika je taka, to postala sva midva, zdaj oba sva siromaka vsak pred nama trepeta.
Midva drugim vse požreva dava pa nikomur nič.
Glad gre z nama, koder greva, kranjske sva dežele — bič.«
In naprej sta odhitela, s saboi ju je vzela noč, pesem žalostno sta pela: »Verno ljudstvo: na pomoči«
Jezušček se je obrnil, ker je videl te stvari, proti mestu se je vrnil da bi našel tam ljudi.
Ko po ulicah je hodil ga je zgrabil policaj, komisar pa je razsodil, da svobodo ima vsaj.
Ta bi ne poznal Ljubljane, kdor pozna le ulice, treba iti je v dvorane, tam se tudi kaj izve.
Jezušček je šel čez cesto ker za okni luč gori. —
Mislil si je: srečno mesto, kaj vse v tebi se godi!
Sveti dvorec se visoki v tisočerih lučicah v zlatu se žare oboki in okraski v gručicah.
Jezušček gre po stopnicah, takrat seja bila je, in debata o krivicah, ravno se vršila je.
Jezušček v dvorano stopi, in lepo prikloni se: vidi tri može na klopi: »Kdo ste slavni vi možje?«
Eden njih mu odgovarja: »Kaj ti nisi tu domač, v dom deželnega glavarja naj ne pride vsak berač.
Mi dobrote tu delimo, blagor ljudstva sejemo, zraven dobro se gostimo, kakor rni umejemo.
Tu natančno se določi, kdo je naš in kdo ni naš, in tako se omogoči, da denar dobi pristaš.
Mi skrbimo za doklade, javni red varujemo, kdor je naš, dobi nagrade, druge pa kaznujemo.«
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25.
Samo! K 4*10
Samo! K 410.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro ideča samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine   po jako nizkih cenah.  —
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
To zlovešče tuljenje je bilo edino, kar se je še slišalo!
Takrat pa je potegnil Pardajan še enkrat za svojo vrv, podoben ti-tanu, ki se napne s poslednjim naporom, da izruje tisočleten hrast...
Začulo se je grozovito pokanje, hiša se je zamajala za hip... nato pa je sledilo ob pretresljivem, obupnem kričanju — mogočno grmenje, kakor da se je razsula nad tem krajem v resnici nevihta sodnega dne: hiša se je podirala! Stebri so padali... vsa streha se je vrdla kakor en kos! Opeka, železje, les ... vse se je porušilo v blaznem, peklenskem, morečem tresku, ubijaje pod seboj na stotine morilcev!...
Dvignil se je ogromen oblak prahu, iz njega pa ... strašno ječanje, srdito preklinjanje ... izkratka, vse strahote, ki jih je zmožen človeški jezik v trenotkih obupa in neizbežnih katastrof! ...
Nato se je spustil mrtvaški molk na ta nečuveni prizor ...
Kaj se je bilo zgodilo?
Pardajan je bil izpodžagal trojico lesenih stebrov, ki so držali streho!...
Navezal je bil nanje eno samo
vrv!
In podrl jih je s svojimi strašnimi stresljaji!
Nato pa je planil v globino, padel k znožju stopnic in skočil k Ivani d’Albret, dočim se je podirala hiša nad podom, ki ga je bil pravkar zapustil!...
Kraljica mu Je pokazala z roko na reko, lestvico in čoln.
Kakor bi trenil, so bili v njem vsi trije ... Vitez je prerezal vrv, ki je držala lahko vozilo; čoln se je prepustil strugi in zdrča! po reki navzdol proti Luvru.
Pardajan je vodil čolnič s pomočjo vesla, ki ga je našel na njegovem dnu. Pet minut nato je pristal pod Luvrom, tam, kjer so stale pred par leti še opekarne in kjer je gradil zdaj arhitekt Filibert Delorme palačo po naročilu Katarine de Medičis.
Ko so se izkrcali, je obstal Pardajan na bregu, s klobukom v roki, smehljaje se z usmevom plemiča, ki je spremil dve dami na izprehodu, zdaj pa se pripravlja na slovo.
»Gospod«, je izpregovorila Ivana d’Albret s tisto mirno energijo, ki je ni zapustila niti za hip med strašnim prizorom, ki smo ga opisali, »jaz sem kraljica navarska ... A vi?«
»Vitez de Pardajan mi je ime, madam.«
»Gospod, izkazali ste hiši Burbonski uslugo, ki vam je ne pozabi nikoli...«
Vitez Je zamahnil.
»Ne branite se tega,« je povzela kraljica. »Vsaj pred mano ne!...« je dodala s trpkostjo.
Pardajan je razumel, kal hoče reči: braniti hugenotko, le pomenilo skoraj isto kakor zaslužiti smrti
»Niti pred vami, madam. niti pred kom drugim,« je dejal s tisto prostodušnostjo, ki ga je tolikanj odlikovala. »Zavedam se res, da sem storil vašemu Veličanstvu važno uslugo, ker sem mu otel življenje; toda izjaviti moram, da nisem vedel, kakšno veliko kraljico mi je čast braniti, ko sem poizkusil iztrgati smrti dvoje ženskih, ki sta me srečali v nosilnici.«
Ivana d’Albret, ki je vodila volno že vrsto let, Ivana d’AIbret, dovršena diplomatka in pravcata voj-skovodkinja, Ivana d’AIbret, ki je poveljevala junakom in je morala vedeti sama najbolje, kaj je junaštvo je ostrmela pred tem hladnim dostojanstvom. družečim se s fino ironijo in šegavostjo, ki je bila značilna za vitezov nastop v vseh okolnostih življenja.
Ko ji je dal ta odgovor, je bi! njegov obraz nepremičen in njegove oči docela mirne; le njegova roka Je izpustila mečev ročaj, da opiše eno tistih neizraznih gest, s katerimi se človek norčuje iz samega sebe.
»Gospod,« je povzela kraljica, pomotrivša ga z neprikritim občudovanjem, »ako mi hočete slediti v tabor mojega sina Henrika, je vaša sreča zagotovljena.«
Pardajan se je zdrznil In nastavil uho ob besedi »sreča«.
(Dalje.)
»Kaj pa vera,« Jezus pravi, — kaj krščanstvo, kaj pa vest?« — »Kdor se proti nam postavi, ta naj čuti našo pest.«
»Kaj pa ljudstvo, ki gladuje, »Kdo za reveže skrbi!«
»Pa naj gre v dežele tuje, tam naj dela in trpi...«
Jezušček gre iz dvorane, in hiti na ulice — eden od gospodov vstane, trdo dver za njim zapre.
Najprej Jezušček ustavil se je pred hotelom »Slon«, potlej dalje se odpravil prot’ hotelu. »Union«.
UiN.I&N
H
Kar je videl tam na cesti, ko se je odprla klet — tega mogel ni posneti, in zapustil je ta svet.
Slovanski klub“ razpuščen.
Za božič nismo dobili Slovenci od vlade ničesar. To je samo po sebi razumljivo. Za novo leto se jc vsem srečnim avstrijskim državljanom obljubljal § 14. Za Slovence pa je vlada poskrbela posebno novoletno darilo, da je namreč razpustila »Slovanski klub« v Ljubljani.
Včeraj je dobi! g. ravnatelj Ivan Hribar od vlade sledeče pismo.:
Naj prejme Gospod Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavije« in tač. predsednik društva »Slovanski klub«
v Ljubljani.
C. kr. dež. predsedstvo za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 26. dec. 1913. St. 5044/pr.
C. kr. deželno predsedstvo razpušča na podlagi § 24 zakona o društvenem pravu z dne 15. novembra 1857 št. 134, drž. zak. društvo »Slovanski klub« v Ljubljani zaradi prekoračenja njegovega statutarične-ga delokroga.
S tem se tudi ustavi vsako daljne delovanje društva.
' Zoper ta odlok je prosta pritožba na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve, ki bi se morala vložiti tekom 60 dnij potom deželnega predsedstva v Ljubljani.
Razlogi:
V št. 283 časnika »Slovenski Narod« v Ljubljani z dne 10. decembra 1913 se nahaja sledeči razglas društva »Slovanski klub«:
»Službe na Srbskem. »Slovanski klub« je pooblaščen naznaniti sledeče: 1. prihodnjo spomlad potrebovalo bode srbsko ministrstvo sto stavbnih inženirjev. Nekaj teh inženirjev se bo rabilo začasno pri javnih gradnjah, mnogo pa jih more ostati potem tudi trajno v srbski službi. Plačilni pogoji določajo se s pogodbo; 2. Srbske državne železnice potrebujejo večje število železniških uradnikov in strojevodij. Plače železniških uradnikov so približno trike, kakor pri nas. Sprejmejo na se samo taki železniški uradniki, ki so so si že pridobili v železniški službe prakse; elevov in praktikantov srbske državne železnice ne sprejemajo. Plače strojevodij znašajo *a Srbskem od 1680 do 2880 dinarjev na leto. Poleg tega dobivajo strojevodje kilometrine in drugih postranskih dohodkov od 200 do 250 dinarjev. Njihovi prejemki so torej na Srbskem dokaj ugodnejši kakor pri nas. 3. Ministrstvo narodne pre-vrede potrebuje večje število živino-zdravnikrrv in gozdarjev. Živino-zdravnlške plače so: III. stopnja 1500. H. stopnja 1700 in I. stopnja 2000 dinarjev na leto in poleg tega službene doklade letnih 480 dinarjev. Za sedaj so izpraznjene službe samo zadnje plačilne stopnje 1500 dinarjev. Poleg stalnih dohodkov dobivajo živinozdravniki od privatne prakse, od nadzorovanja klavnic, ootem živine, ki se ima prevažati pp železnicah in od nadzorovanja sejmov po 200 do 250 dinarjev mesečnih dohodkov. Zivinozdravnike. ki se od drugod oglašajo, bode ministrstvo nameščalo v granicah bivše kraljevine Srbije. Zdravnike iz bivše kraljevine pa pošilja v novo osvojene kraje Srbije. Prošnje je naslo-
viti na dotično ministrstvo, odnosno na ravnateljstvo državnih železnic: pošiljati pa iih je »Slovanskemu klubu«, ker le taki kompetentie bodo sprejeti v službe, ki se izkažejo s priporočilom Slovanskega kluba — dopisom do Slovanskega kluba prilagati je za poštne izdatke po 50 h v znamkah.«
Tako posredovalno delovanje, zlasti po naročilu in v sporazumu z inozemskimi oblastmi pa glasom društvenih pravil ne spada v delokrog Slovanskega kluba, ki ga je torej na ta način prekoračil.
Razpustitev društva je torej v zakonu popolnoma utemeljena.
Tukajšnje c. kr. policijsko ravnateljstvo dobi ob enem ukaz. vsako nadaljnje društveno delovanje takoj ustaviti.
C. kr. deželni predsednik:
Schwarz m. p. Na to je prejel g. ravnatelj Ivan Hribar sledeče pismo:
v C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
St 993/l/pr.
Ljubljana, dne 29. dec. 1913. Gospodu
Ivanu Hribarju, ravnatelju banke »Slavije« itd. kot t. č. predsedniku Slovanskega kluba
v Ljubljani.
C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je glasom priloženega razpisa z dne 26. decembra 1913 št. 5044/pr. društvo »Slovanski klub«, katerega predsednik je glasom t. u. predložene prijave z dne 4. junija 1913 Vaše Blagorodje, razpustilo in je ukazalo c. kr. policijskemu ravnateljstvu. da vsako društveno delovanje takoj vstavi.
O tem se Vaše Blagorodje, kot predsednika »Slovanskega kluba« obvešča s pristovkom. da je s tem v smislu § 25 društvenega prava vsako društveno delovanje do končne razsodbe razpustitve ustavljeno in se Vas pozivlje, da izročite društveno premoženje t. u. odposlanemu uradniku.
C. kr. vladni svetnik in policijski ravnatelj:
Kiinigl m. p.
Iz tega se vidi, da je treba »šuftenblatu« v Gradcu izraziti kake pobožne želje — in se mu na Kranjskem takoj ugodi. Značilno Je, da je »Slov. klub« Pred vso javnostjo vršil svoje važno delo —> in da je bil razpuščen šele na nemško denuncl-jacijo. Mi smo že zadnjič povedali, zakaj in kako je nastal »Slov. klub«. Povedali smo tudi, da imajo vsi narodi v Avstriji podobne klube, ki skrbe za gospodarske informacije.
Gospodu Švarcu seveda ni treba skrbeti za vsakdanji kruh — zato ne ve, kaj je beda. Naj bi prišel enkrat k nam poslušat, kadar so prišli razni ljudje brez službe prosit informacij. Mi jih seveda nismo imeli. S početka je to oskrboval naš »Mars«,
— ker pa so ga nazadnje ljudje iz vseh slovenskih krajev obsipali s prošnjami in ni mogel vsem’ ugoditi
— je tudi on prenehal. Razni informacijski biroji so se izkazali kot podjetja nepoštenili ljudi. V Avstriji pa je nastajal čim dalje večji boj za obstanek. Ljudje so videli v Srbiji obljubljeno deželo in vse je hotelo na jug. V tein času le vršil »Slovan, klub« važno delo, da le branil ljudem odhajati v Srbijo. Treba pa je bilo poskrbeti za one, ki jim v Avstriji ne dajo kruha, drugod jih pa potrebujejo. Naravno pa je, da srbska vlada ne more nastavljati vohunov ali špijonov — in da je mogla dajati službe le poštenim Slovencem. Oni, ki so torej brez kruha in so iskali informacij pri »Slov. klubu«, naj se zdaj obrnejo na gospoda Švarca, da jim po svoji previdnosti svetuje, kam naj se obrnejo.
Tako Slovencem doma ne puste živeti — slov. železničarji, strojniki itd. to najbolje vedo — v tujino si pa tudi ne smejo pomagati — tako da naj Slovenec od gladu umira v svoji domovini pod peto ošabnega Švaba.
To nam je povadala vlada za novo leto z razpustitvijo »Slovan, kluba«.
Štajersko.
Maribor. (Afera Wastian.) Kot smo že svoj čas pisali, je dospela afera poslanca Wastiana tako daleč, da za moža očivldno ni več prave rešitve. Pisali smo že, da v nemško-nacijonalnih krogih prav resno raz-motrivajo, kaj jim je storiti v slučaju, da pride do volitev, bodisi deželno-bodisi državnozborskih. Danes se baje že tudi razniotriva, li naj poslanec Wastian svoje poslanske mandate obdrži, ali odloži, kajti afera je spravila ob ves kredit tudi vso vladajočo kliko, kojo je spravita v popolno konfuzijo. Merodajni naši idikovci se sicer drže v tem oziru sihio rezervirano, a tu in tara pride
vseeno kakšna »malenkost« na dan, ki priča, da so vsi skupaj došii na neko mrtvo točko, od koje naprej se jim ni možno več ganiti. Splošno se je tudi pričakovalo, da pade v zadnji, predbožični seji obč. sveta ena ali druga odločilna beseda v tej aferi. A tako obč. svetovalci, kot vsi oni, ki so zaznali o seji, so bili razočarani, kajti eden kot drugi vodilnih klikovcev, je bil zelo pazen, da ne pride tozadevno nepremišljena beseda na dan. Ves sejni potek je bil v znamenju nervoznosti in drvelo se je od ene točke dnevnega reda do druge z neverjetno naglico, do proglasitve tajnosti. Nad vsem klikinom priveskom leži kot mora, vedno težje, vedno temneje . Gotovi krogi vstrajajo pri tem, da je padec Wa-stianov bil zdolgema pripravljen. Najprej se ga je spravilo v diskredit v »Nationalverbandu«; nato je bila sklicana seja razširjenega odbora »nemškega društva«; nato je sledil pritisk, ki je VVastiana primoral izstopiti iz »Nationalverbanda«. Za tem se je baje pričel tihi boj med Vsenemci in NVastianom. Vsenernci so mu baje dali migljaj, da vstopi v njihove vrste — kar je pa VVastian odklonil. Posledica tega je bila njegovo strmoglavljenje. Dalje se govori, da se je Wastian že vnaprej zameril mariborskim Vsenemcem, zlasti njih kolovodji, in ti so potem s pomočjo Einspiuerja konečno dosegli svoje namene. Splošno se danes prišteva Wastiana političnim polmrtvecem v zadnjih zdihljajih.
Maribor. (Pogoščeni rezervni-ki.) Na sv. dan je prišel skozi Maribor vlak rezervnikov iz Banjaluke. Vojaki, ki so imeli pred seboj še štiridnevno vožnjo, so bili videti že zelo izmučeni in menda niti niso vedeli za sv. dan. Tukajšnji restavrater južnega kolodvora, Fellinger, jim je vsem postregel in to brezplačno, z jedjo, pivom in kadilom. Ko so voja-ki-rezervniki zato zaznali,, jim je bilo lahko brati raz utrujenih obrazov, kako dobro jim je dela radodarna pogostitev in tudi zahvala je bilo topla in prisrčna. Fellinger se je že opetovano izkazal rezervnikom in sprejel tudi že par pohval kor. poveljstva.
Maribor. (Klativitez.) Te dni se je klatil po Mariboru nek 25. do 28. let stari možakar, ter se izdajal za hotelirja Bauerja iz Brucka ob Muri. Mož je dobro stanoval, jedel in pil ter izvabljal ljudem denarja pod pretvezo, da ima veliko zalogo sadja. Konečno jo je potegnit kar črez noč, neznano kam. ter pustil lep denar — uepovrnjen. Mož ima rujave, an-gležko obstrižene brke, rujav, kratek površnik, nogavice dokolenice in čevlje za zavezat. Eni pravijo, da se je obrnil proti Celju.
Odvetniška zbornica. V listo štajerskih odvetnikov je bil vsprejet dr. Jos. Hild, odvetnik v Arnužu.
Iz Gradca. (Razno.) Pred nekaj meseci je bil vsprejet v samostan sv Srca Jezusovega neki delavec, ki pa pri vsprejemu baje ni povedal, da ima zelo nevarno srčno hibo. Neka slučajna srčna hiba je stvar šele spravila na dan, na kar je bila delavcu služba odpovedana. V delav sko knjigo so mu delodajalci sicer upisali, da je bil na lastno željo odslovljen, a dostavili »ker mu je bilo delo pretežko«. Mož je hotel te dni izvršiti samomor. Socialni demokra-tje se zavzemajo zato, da bi delavec tožil prejšnje delodajalce, ker je sedaj brez službe in tudi ne najde več nikjer vsprejema. — 26. t. m. se je pripeljal kantiner Rofonič pred neko kavarno. Konje in voz je pustil brez nadzorstva. Ko je hotel domu, ni bilo ne voza ne konj. Istega večera, proti 8 uri, pa je prišel v Gosting pred krčmo Schippinger nek mlad možki, ter ponujal konje in voz na prodaj. Krčmarju se je stvar zdela sumljiva in poklical je stražo. Nek navzoč mesar, Jakel, je vprego spoznal kot last Rofoničevo, nakar so onega, nekega krojača imenom iiiiu sler zaprli. — 71etna Karlina Hatsch-ineier si je ob peči zažgala obleko, ter dobila opekline vseh treh stopinj. Soseda, ki ji je plamen udušila, se je istotako nevarno opekla. Obe so prepeljali v bolnico.
Sirite napredne liste! Širite »Dan«. Pridobivajte zlasti sedaj novih naročnikov. Dopisujte še bolj kot sedaj! Vsi na delo!
Zahvala. Zveza jug. žel. podružnica Maribor in železničarska podružnica Ciril in Metoda v Mariboru se zahvaljujeta tem potom vsem, ki so le količkaj pripomogli k velikemu uspehu povodom prireditve božičnice. Posebno se pa zahva Ijujete društvi cen j. gospodični in gospej Majcenovi za veliko požrtvovalnost in neumorni trud, ki sta ga imeli z otroci. Na uspehu pri nastopu otrok se je videlo, koliko truda je bilo potreba, da so se otroci nava dili te preciznosti pri petju in posebno pa v igri, ki je uspela nad vse pričakovanje dobro. — Zahvaljujete se pa podružnici tudi vsern, ki so nam denarno priskočili na pomoč s podporami tako,
obleko obdarovali 54 revnih otrok. Iskrena hvala tudi tistim, ki so nam darovali toliko peciva, da smo obdarili s taistim čez 300 otrok. Bog plati tudi vsem, ki ste s svojim sodelovanjem odobru olajšali delo in pripomogli do lepega uspeha. — Kejžar, t. č. predsednik; Jarh, t. č. tajnik.
»Zveza jug. žel. podružnica Maribor« uljudno vabi na IV. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 4. prosinca 1814 ob 3. uri ipopoldan v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Ker so na dnevnem redu važna stanovsko gospodarska vprašanja, se člani poživljajo, da se v polnem številu udeležijo tega zborovanja. Po občnem zboru ob 8. uri zvečer ravnotam zabavni večer z godbo, petjem, šaljivimi prizori in plesom. Vstopnina k zabavnemu večeru za člane 30 vin., za nečlane 60 vin..
Narodna društva v Mariboru prirodo na Silvestrov večer veleza-nlmlvo zabavo s prav lepim vzpore-dom. Nastopili bodo tudi sokoli in sokolice. Pevske točke, komični prizori, balet, alegorija itd. bode gotovo vse tako zadovoljilo. H koncu starega leta vprizori dramatično društvo burko; »Srečno novo leto«. Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah v dvoranah kakor tudi na galeriji, kjer se bo tudi streglo. Po predstavi bo ples. Sodeluje orkester Glasbenega društva. —■ Prihodnja predstava slov. gledališča bode na dan 3. Kraljev dne 6. januarja 1914 z vprizoritvijo interesantne burke: Dva srečna dneva.
Dnevni pregled.
Danes smo priložili vsein cenj. naročnikom položnice, tudi onim, ki so naročnino že poravnali. Prosimo, cenj. naročnike, da naročnino vsaj do 10. januarja nakažejo, ker sicer se jim list ustavi. One cenj. naročnike, ki imajo že plačano naročnino, pa prosimo, da razdele položnice svojim prijateljem, da se tudi oni na-roče.
Punt v Varni in bolgarska vlada
Ze pred nekaj dnevi se je čitalo vesti, kako je svetovala bolgarska' vlada Ferdinandu Koburgu, naj zapusti Sofijo. Toda Koburg ni vedel, kam »na obiske« in je raje ostal za Božič doma. Enkrat prej je tudi bil opozorjen, naj zapusti prestolnico. Zdaj mu je pa bržkone prišla vest o spuntauih vojakih v Varni do ušes, in mu ni to kaj prijetno. Bolgarska vlada ni imela prej prav nikakršnih zlih namenov, a ker je poznala položaj v Varni, je indirektno namignila Ferdinandu, naj se zopet od-noče več Radoslavovljevov, temveč ušesa, ga zdajle bolijo odprte oči. Vse to kaže na odpor naroda, ki noče več Radoslavljevov, temveč bolj poštenih ljudi, kakor so tisti, ki tvorijo danes vodilno kliko bolgarske vlade.
Mladoradikalci v Srbiji. Mlado-radikalna stranka je imela predvčerajšnjem svojo konferenco, na kateri je obsojala vladno neodločnost v najvažnejših momentih balkanske vojne. Poleg tega se je zelo nepo-voljno izrazila o stanju strank in upravi v krajih Nove Srbije. Ob sebi je seveda umevno, da je delo svojih članov navsezadnje pohvalila.
Svobodna Albanija. Evropska diplomacija ne more določiti Albaniji glavnega mesta. Prej so hoteli, da bo stoloval Wied v Skadru; sedaj pa se protivi temu črnogorski Miklavž, ki je naprosil svojega zeta Emanuela, da se kraljevski prestol premesti. Srečni ljudje, ki se ukvarjajo toliko z roparji in ne morejo določiti njih poglavarju niti stolnega mesta.
Poljska kri. Znani komponist Nedbal je zložil novo opereto »Poljska kri«, ki je dosegla pri svoji pre-mijeri na Dunaju tako velik uspeh kakor ga še dandanes žanje Lehar-jeva »Vesela vdova«. Prihodnje dni jo uprizorijo v Zagrebu.
Iz Šmartna pri Litiji se nam poroča: V nedeljo, 28. decembra, je tukajšnji po svoji hinavščini, zlobnosti in škodoželjnosti splošno znani »rujavček« rohnel, tulil, cvilil na Ieci zoper napredne časopise. Zlasti »Dau« in njegove slike so mu ležali v želodcu. Grozil je, da ne prinese zadnje popotnice v nobene hišo. kjer imajo »Dan«. Zavedni Šmarčani se takih groženj prav nič ne bojimo. Vestno zasledujemo delovanje naše podivjane duhovščine. Kar je bilo nekdaj našemu narodu najsvetejše, namreč morala poštenje, pravico-ljubje, to sedanja duhovščina vbija in preganja. Znani rek našega Izve-ličarja »ljubi svojega bližnjega« — dejansko zanikuje. Torej je naravnost bogokletnost, ako si razgrajač na leci domišljuje, da je to v božjo čast. — Toda svetujemo Vam, le nadaljujte s svojimi dejanji. ■— Molče opazujemo vaša nasilstva in maščevan jaželjnost. — Poskrbeli bomo, da bo »Dan» posvetil v vaše temne beznice ter razkril moralno obnaša-da smo lahko znje vaših pristašev Slomškarjev in
povedal svetu, kako zdravijo po ar, Krekovem receptu histerične ženske. Potuhnjenci! Vam pristoja Kri-stov rek: To so pobeljeni grobovi, ki v sebi skrivajo gnjilobo in smrad.
Ce hočete, nadaljujte, slišali boste še delikatuejše stvari. (Ker tudi drugod duhovščina divja proti > Dnevu«, da bi na ta način delala reklamo za klerikalne liste, prosimo vse prijatelje, da nam o tem poročajo. Op. uredn.)
Iz Trebnjega. Mirnski potnik zaletel se je v farški cunji »Lažiljubu« ali kakor se najpoštenejši list na Kranjskem drugače imenuje »Domo-jubu« — tudi v vodjo parketne tovarne gospoda Franc Selenca. kateri nam je v času svojega 171etnega delovanja tu poznan kot pošten človek, da si podrejeni delavci boljšega želeti ne morejo. Ta potnik pripoveduje, da je marsikaj lepega izvedel ob volitvah, obrekuje omenjenega poslovodjo, češ, da je on zažugal tovarniškim delavcem, da morajo voliti gosp. Franc Zupančiča itd. Da je ta trditev popolna laž, potrdi lahko iz 32 32 v tovarni nastavljenih delavcev. Da se je pri zadnjih volitvah po Dolenjskem marsikaj zgodilo, kar ni v redu, to pa ta pošteni mirnski potnik zamolči. Ravno od te parketne tovarne je bilo najmanj 20 delavcev oroiianih volilne pravice, ker sc bili izpuščeni iz volilngea imenika Celo vodja Selenc ali kakor ga potnik s pomenljivim imenom Zelene imenuje, ni imel pravice voliti v kmečkih občinah, dasiravno je davkoplačevalec. Takih lopovstev se je po Dolenjskem dosti zgodilo, zatorej bode treba v prihodnje več pozornosti. Več o mirnškem potniku ob drugi priliki.
Iz Tržiča. V nedeljo, dne 28. t. m. sta agitirala naša dva kajdana za »Slovenca« — »Gorenjca« in »Domoljuba«. Priporočala sta obenem, da naj se varujemo slabih časopisov. Slabi časopisi so: »Slovenec«, »Gorenjec« iti »Domoljub«. Ker morajo odgovorni uredniki bežati pred sodnijo, ali pa se skrivajo pod poslansko imuniteto »Gliha vkup štriha«. Oni se skrivajo za plotom, vi pa za oltarjem, da morete napadati poštene ljudi. Ako ste pošteni, stopite na politični oder, da more vam vsak odgovarjati. Naši predniki so postavili hišo božjo Bogu v čast, vi pa jo skrunite s politiko. Sicer se nam smilijo vaši backi, ker ne čitajo naprednih listov in zato nič lepega ne izvedo.
V Št. Petru na Krasu imajo na
kolodvorski restavracm od zadnjega časa žemlje vsako posebej v papirnati vrečici, na kateri je napis »Hy-gienische Packung. Siid - Balmhof-Restaurant St. Peter in Krain. M. Dolničar.« Ker poznamo gospoda Dolničarja kot zavednega narodnjaka, ostanemo pri predstoječi oiiazki; nadjamo se pa, da bo on našel izhod iz tega fakta na ta način, da bo pustil narediti take vrečice tudi s sa-moslovenskim ali pa vsaj s sloven-sko-nemškim napisom.
Smuški tečaj v Bohinjski Bistrici. Ker so snežne razmere v Bohinju zelo ugodne, otvorijo se 2. prosinca smuški tečaji in sicer: en smuški tečaj za začetnike pod vodstvom poročnika g. Ringehia in en tečaj za gorske vodnike in lovce pod vodstvom g. R. Badiure. Eventualne prijave se naj dopošljejo na Tourist-Office, Ljubljana, ali pa na vodstvo smuškega tečaja v Bohinjski Bistrici. Vsa športna društva se vabijo, da opozorijo svoje člane na te tečaje.
Tiskarski štrajk. Po vseh štajerskih tiskarnah so pričeli črkostav-ci in ostalo tiskarsko osobje stavkati. Graški tedniki so ustavili izdajanje svojih večernih listov. Upati je, da se stavka ne bo zavlekla predolgo. Merodajni faktorji	namreč
upajo, da bo tozadeven sporazum dosežen v najkrajšem času.
Požar. Preteklo soboto je izbruhnil ogenj v vasi Dobindol pri Toplicah na Dolenjskem. Ker je bil hud veter, se je ogenj hitro razširil. Pogorelo je več hiš in gospodarskih poslopij. Skoda, ki jo je požar povzročil, je velika.
Smrtna nesreča. Dne 25. t. m. je prišel v Šešlerjevo gostilno v St. Jurju 52 letni rudar Štefan Kralj iz Izlak. Mož je bil precej vinjen in je sklenil, da prenoči v gostilni. Rudar je šel spat že ob osmih	zvečer.
Okrog dveh po polnoči pa je našel gostilničar Kralja na cesti pred svojo hišo mrtvega. Kakor se je dognalo, je stopil Kralj iz spalne sobe na majhen balkon, odkoder je padel na cesto tako nesrečno, da se je ubil.
Eksplozija v novomeškem okrožnem sodišču. Preteklo nedeljo popoldne se je od spodnjih prostorov novomeškega okrožnega	sodišča,
kjer se nahaja centralna kurjava, za-čula eksplozija, kateri je sledilo iz-puhtevanje gostega dima. Eksplodiralo je pri napravi za centralno kurjavo baje vsled tega, ker so kotel preveč segreli. Vsled eksplozije je uhajala voda v taki množini, da so bila tla vsa pod vodo. Poklicali so
strojnika g. Dularja, ki je bil slučajno doma, in tako se je večja škoda kmalu omejila.
Zverinska mati. Na sveti večer je pretepla v Vistri pri Pliberku na Koroškem stanujoča Terezija Pito-pijeva svojega štiriletnega sina tako da je otrok obležal mrtev. Pretepala ga je s polenom. Zverinsko mater so že aretirali in jo izročili okrajnemu sodišču v Pliberku.
Tatvina. V Lešaii so zaprli rudarja Pavla Vernika, ki je na sumu, da je izvršil več tatvin v okolici. Med drugim je ukradel neki natakarici tudi 200 steklenic piva.
Tragičen konec neznanih mla-dih ljubimcev. Preteklo soboto pred peto uro popoldne je mlad mož bledega, upadlega obraza, v svetlem površniku in v črnem klobuku, v spremstvu mlade deklice, ki ji je bilo najmanj kakih 20 let, naprosil brodnika Plichto v Holešovicah pri Pragi, naj ju prepelje čez Vltavo na nasprotni breg. Brodnik je odvezal čoln in je veslal na drugo stran. Bilo je že precej temačno. Voda je drla in brodnik je napenja! vse sile, da je mogel čoln drčati po vodi. Nenadoma pa se je čoln zakolebal in ko se je brodnik ozrl, je videl, kako je ruladi mož skočil z deklico v reko. V hipu sta bila oba pod vodno gladino. Brodnik je obrnil čoln v ono stran, kjer sta skočila v vodo in je z drogom iskal mlada človeka, toda zastonj. Naznanil je celi dogodek na policijskem komisarijatu v Holešovicah in policija je začela takoj poizvedovati, kdo sta samomorilca. Doslej se ji ni posrečilo priti na pravo sled. Na vsak način sta bila mlada človeka zaljubljena in sta iz neznanega vzroka izvršila samomor.
Prijetni gosti. Pred par dnevi se je pripeljalo na Pragersko par sto rezervistov ogrske narodnosti, ki so morali dalj časa čakati na vlak iz Ogrske. Rezervisti, sami reveži, so imeli očividno veliko lakoto, kar je enega med njimi napotilo, da se je spravil črez bufet. Jemal je, kar mu je prišlo pod roke in dajal še ostalim. Vsa zaloga je bila kmalu izpraznjena. Restavraterju seveda ni bilo prav in zahteval je od rezervista, da mu mora vse plačati, kar pa zopet temu ni ugajalo. Prišlo je do spopada in neki vojak je hotel restavra-terja z bajonetom napasti, pred čemur je restavraterja ohranil nek železničar. Šele, ko je došel načelnik postaje in zagrozil z aretacijo, se je vmešal v zadevo nek podčastnik in pomiril ljudi. — Ker bo vojaška oblast gotovo posegla v to zadevo, se nam zdi umestno, opozoriti na dejstvo, da naši železniški restavra-terji na Pragerskem navadno o takih prilikah svoje stvari — jedila in pivo — na naravnost nesramno oderuški način podraže, kar je izzvalo že marsikakšne rabuke ob takih prilikah.
Zagoneten slučaj. Iz Belgrada poročajo: Ko je pred božičnim dnem odhajal brzovlak ob 2. popoldne pi oti Budimpešti, se je na kolodvoru poslavljal Milan Jovičič od svoje žene, ker se je odpeljal v Monakovo. V trenotku, ko je žena moža objemala, mu je zasadila nož v prsa. Mož se je ranjen zgrudil, žena je skočila z voza, pa so jo takoj prijeli. V Zemunu so ranjenega kapetana vzeli iz vlaka in mu dali prvo pomoč. Policiji je Jovičič izjavil, da ga je žena samo slučajno ranila, zato so njo izpustili. Zena je iz boljše družbe in je znana po lehkomiselnem življenju.
Odpust delavcev v Ameriki. V čikaškjh ogromnih tovarnah za železo^ je bilo odpuščenih te dni deset tisoč delavcev; najbolj so prizadeti Slovaki. Tudi iz drugih ameriških mest se poroča, da se že dolgo let ni delalo tako malo, kakor ravno sedaj. V Združenih državah severnoameriških je sedaj na stotisoče delavcev brez dela. Glavno Slovaki in Hrvatje. Zato svare njih časopisi ljudstvo pred novim izseljevanjem iz stare domovine. Razume se, da so pri tem prizadeti vsi delavci raznih narodnosti tudi Slovenci in ne samo Slovaki in Hrvatje. Torej, sedaj ne v Ameriko!	_	'
Poslopje se zrušilo in ubilo štirinajst oseb. V Torre Annunziata v Neapolju se je te dni zrušilo poslopje, ki je pokopalo pod seboj štirinajst ljudi ki so jih mrtve potegnili izpod razvalin.
Streli na parnik. Na afrikan skem obrežju nasproti Arifi so streljali tamošnji domačini na angleški parnik »Ludgate«, ki je plul mimo. En strel je zadel nekega moža izmed posadke, ki je bila na parniku. Angleška in španska križarka sta odpluli v oni kraj.
Požar v pivovarni v Monako-vem. Pretekli četrtek okrog pol treh po polnoči je izbruhnil ogenj v pivovarni Hackerbrau v Monakovem. Požar se je hitro razširil. Kmalu je M celi imenovani kompleks morje plamenov. Do petih zjutraj so se mora# ognjegasci omejiti na gašenje bližnje pivovarne Pschorrbrtiu, ki so jo tudi že dosegli plameni, škoda
je seveda ogromna, vendar je krita z zavarovalnino. Pet ognjegascev je. bilo pri požaru nevarno ranjenih.
Ljubljana.
— Razpustitev »Slov, kluba«
je vzbudila včeraj po mestu veliko senzacijo. Vsak se je začudil temu koraku naše vlade, posebno, ker je bilo znano, da je »Slov. klub« skušal vsestransko podpirati naše gospodarske in kulturne razmere ter skrbeti za kulturne zveze z drugimi slovanskimi narodi. Toda stare turške razmere so se preselile k nam — in uboga slovenska raja si ne sme nikamor pomagati. Vlada je včeraj vse društveno premoženje konfisci-rala. Pravila določajo, da je v slučaju, ako se klub uradno razpusti za dediča »Slovenska Matica.« Ako bi imeli še kakega poslanca, bi moral za ta čin vlade na Dunaju Sttirgkh odgovarjati. Toda kaj!
— Oražem ne mara novih Občinarjev. Znano je, da ljudje beže iz Most, ker so razmere pod Oraž-mom vedno slabše. Oražem pa sam tudi odganja ljudi. Neki mož je s svojo družino že 13 let v Mostah. Zato je prosil, da bi se mu dala v Mostah domovinsko pravico. Klerikalni obč. odbor pa je to odklonil, zato, ker je ta naprednjak. Oražem je res vzoren župan — on bi najraje menda imel same ženske v Mostah.
— Novo leto naprednim Meščanom. Protiklerikalno gibanje v Mostah je postalo že tako močno, da se prav nobenemu naprednjaku ni treba skrivati za plašče drugih. Z obžalovanjem moramo konstatirati, da se nahajajo v naših vrstah ljudje, ki jim je napredna ideja še jako tuja. Osebnost jim je glavna naloga, da ovirajo napredek in dajejo klerikalcem potuho. Oni se potem nanašajo na nedisciplino naših vrst. Poznamo može, ki so bili nekdaj prvi borite-Iji, ko je bila napredna ideja v Mostah še v povoju; gledajo sedaj vse gibanje od strani in čakajo le na plen. Klerikalci to dobro vidijo in izkoristijo to v ta namen, da pri volitvah zmagujejo. Vsak, kdor ima le količkaj širše obzorje, mora tako početje obsojati. Vsak spor med nami pomenja tudi poraz nas samih. Sloga jači, nesloga tlači, pravi stari pregovor. Odločnost nas samih bode zmagala. Osebnost je bila vedno največja razdirateljica. Radi osebnosti v stranki so propadle že močne stranke in radi osebnosti se kruši disciplina v stranki. V Mostah le treba še tem složnejšega dela, ker stoji na nasprotni strani močan nasprotnik. Naša četa je še majhna, a tem sigurnejša, ker stoji na naši strani zavednost in razum. Zadnje volitve so pokazale, da imamo poguma dovolj, boriti se tudi v bodoče Zapreke, katere se nam stavijo, bodemo premagali, padli bodo v boju tudi tisti, kateri mu mečejo polena pod noge, ozirali se ne bodemo ne na levo ne na desno, šli bomo ravno pot do cilja, zanašajoč se v lastno moč. V tem znamenju nastopimo novo leto in bodočnost nam bode pokazala boljše vspehe, kakor dosedaj. Nasprotnik bo videl našo složnost iti bode krotek in ponižen. Primorali ga bodemo do kapitulacije in čas ni daleč, ko se to zgodi. To vam priporočamo za novo leto.
— Dvajsetletnica se bliža koncu. Letos je minulo ravno dvajset let, odkar smo dobili nove krone v denarju, namesto prejšnjih četrtink goldinarja. Je pa tudi dvajsetletnica, odkar so se začeli klerikalci na Kranjskem vmešavati v politiko. L. 1893. so začeli ustanavljati konzumna društva, hoteč s tem uničiti vse trgovce in gostilničarje. Toda tega niso mogli doseči, ampak ravno narobe, tako da je hudič vzel potem vsa ta društva. Ubogi kmet pa je moral potem plačevati, da je bilo strah. Takrat so tudi začeli pri volitvah postavljati svoje kandidate. Koliko krivic in hudega so klerikalci prizadejali v teh dvajsetih letih Slovencem!
— Srečni kmetie. Klerikalci so sklenili podariti svojim vernim backom in tercijalkam novoletno darilo. Podarijo jim ga pa v obliki podra-ženja voščenih sveč, ki jih bodo morali imenovani od sedaj naprej za 20% dražje plačevati, ako bodo hoteli ž njimi pri procesijah svetiti in jih potem cerkvam darovati. Kmetice iz ljubljanske okolice ne bodo pri tem nič prizadete, bodo pa toliko več vode v mleko prilile. Saj to ni greh, če se slepari in goljufa cerkvi na korist. Kilogram voščenih sveč bode sedaj stal 5 K 50 v. Mi pa pravimo, da je škoda, da niso istih sveč podražili kar za 20 kron kg, kar bi bilo-po-tem še bolj dobičkanosno. To so tako sama klerikalna podjetja, ki se vsa vzdržujejo s klerikalnega ali bolje rečeno, iz ljudstva izprešanega denarja. Bog daj že enkrat norcem pamet
— Nesrečni sveti triie kralji.
(Odgovor na včerajšnjo uganko v našem litu.) Schvvarz je najbolj črn, Šušteršič je najbolj velik, Štefe je pa nekak privesek k tema dvema, tako nekako kakor pasji rep. To so vam torej ti nesrečni sv. trije kralji na Kranjskem. Zakaj se niso ti sveti možje rajše podali v Albanijo, kakor pa da so ostali na Kranjskem? Potem bi bila vsa Kranjska dežela rešena nesrečnega položaja, v katerem se sedaj nahaja.
V žrebčarni na Selu so baje zelo čudne razmere. Ritmojster je zelo oblasten gospod. Posebno se znaša nad podčastniki. Za malo nezgodo, ki jo je zakrivil žrebec ne žrebčar, je določil po 15 dnij aresta. Tudi v izrazih ni izbirčen. Upamo, da bo ta opomba pomagala.
— Vse se mora osnažitl. Ker se gospod sluga in občinski svetnik Joža Marinko vedno zanima za red celega Vodmata v občinskem svetu, bi bilo potrebno, da bi se on zanimal za red pred svojo hišo. Gospod Joža Marinko se nič ne zmeni, da bi odmetal sneg na hodniku pred svojo hišo. Danes zjutraj okoli %9. ure je za pol metra na široko odmetaval sneg neki vojak izpred omenjene hiše. Prosilo bi se vojaško oblast za pojasnilo, ali je morda omenjeni vojak uslužben za hišnika pri g. Marinku. Mi Vodmačani mislimo, da za navadnega gospodarja velja isti za-, kon, kot za vse druge gospodarje v mestu »Ljubljana«, čeprav je občin, svetnik.
— Zanimivo sliko so nudile včeraj ljubljanske ulice. Okoli poldneva se je pojavilo na ulicah okoli 30 delavcev v boljših oblekah z novimi lopatami in so začeli v Šelenburgovi ulici sneg kidati. Delavci so bili prav dobre volje in krog njih se je nabralo polno občinstva. Kmalu se je razvedelo, da so to tiskarji, ki so jih iz-prle ljubljanske tiskarne. Ker so tiskarji brez dela, so šli k županu in so prosili za delo. Zaslužek so na-kloniji mestnim ubožcem. Občinstvo je z veseljem gledalo pridne delavce in je pokazalo, da ima delavstvo simpatije na svoji strani. Delo je šlo hitro iz pod rok.
— Sneg, ki je predvčerajšnjim pobelil Ljubljano in pada še vedno, še ni taka nesreča, kjer so vsaj hodniki po ulicah pometeni in se lahko hodi. Pod Rožnikom je malo slabše, pa vse eno se ljudje še ne bi toliko pritoževali radi snega, ko ne bi bile radi njega vse tamošnje vile naenkrat brez elektrike. Sneg je potrgal žice in že drugo noč ni razsvetljena cesta — kar bi bilo sedaj bolj kot kdaj potrebno — in v vilah tudi ni električne luči in ljudje si morajo pač pomagati kakor vedo in znajo. Pritožujejo se pa vsi, ker brez teh neprijetnosti bi lahko bilo. samo napeljati bi morali elektriko —»pod zemljo, da ne bi mogel sneg potrgati žic. To bi bilo zelo koristno, ker v takih razmerah je res neprijetno stanovati pod Rožnikom: cesta nerazsvetljena, policija nikjer, ni čuda, da se ljudje bojijo po noči na cesto in da se čutijo kot v Sibiriji.
— Silvestrov večer se po drugih mestih zelo veselo obhaja. O polnoči prihite ljudje iz restavracij in kavaren in si na ulici znanci in neznanci voščijo veselo novo leto. Pri tem vlada seveda splošna radost in se tudi vsak dovtip prav razume. V Ljubljani smo bili doslej precej fi-listerski. Ker smo dobili tako lepega besega sneženega Silvestra upamo. da bo danes prav živahno. Naravno je, da je v tej noči tudi policija skrajno prijazna — namreč drugod
— in da ne moti ljudi pri njih radosti.
— Žrcbanie ljubljanskih srečk. Dne 2. januvarja 1914 vršilo se bo v prostorih mestne blagajne 49. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Žrebanje, ki je javno. se prične ob desetih dopoldne. Za promet s strankami bo mestna blagajna dne 2. januvarja zaprta.
— Silvestrovemu večeru slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon« ni treba kričeče in vsiljive reklame. Znano je, da nudi vsako leto v pevskem in zabavnem delu izvan-redne zanimivosti. Priporočamo še enkrat prijateljem petja, da se potrudilo v sredo zvečer v Mestni dom!
— Sokol Vič naznanja, da je pričetek Silvestrovega večera v sredo v salonu gosp. L Trauna na Olin-cah ob pol 8. uri zvečer. Igra »Nebesa na zemlji« pa se prične točno ob 8. uri. O polnoči alegorija, potem prosta zabava in ples do 4. ure zjutraj. Vstopnina 40 v za osebo. Ker ima društvo s prireditvijo omenjene igre obilo izdatkov in truda, ter bode zabava vsestransko povoljna, se ceni. občinstvo najuljudncje vabi, da se večera polnoštevilno udeleži.
— Odbor.
— V mestni klavnici v * ,ulvj«mi se je zaklalo od 14. decembra do 21.
decembra 61 volov, 5 bikov. 7 krav, 277 prašičev, 159 telet, 8 koštrunov in 2 kozliča. — Vpeljalo se je 626 kg mesa, 2 zaklani govedi, 3 zaklani prešiči in 19 zaklanih telet.
— Restavracija na Glavnem kolodvoru priredi danes na Silvestrov večer velik vojaški koncert. Začetek ob 8. Vstopnina 60 v. K obilni udeležbi vabita Josip in Ivanka Schrey.
— Markuš Antonius in Kleopatra« ali »Vladarica Nila«. O tem sen-zacijonelnem filmu piše »Neues Wie-ner Tagblatt« med drugim tudi: Slednjič praznoval je tudi Shakespeare svoj ustop v film. Kar se je dozdevalo nemogočno, to je izpeljala rimska tovarna »Cines«, uprizorila je v živi sliki tragedijo egiptovske kraljice Kleopatre, in to v občudovanja vredni popolnosti. V slavo tovarne Cines bodi še omenjeno, da kljub neprekosljive krasote živi v vsej igri Shakespearjev duh. Gotovo bode vsakega zanimala statistika. Ta film je bil posnet deloma v Siciliji, in slike ob Nilu v Kairu. Dve la-diji so bile najete za prevažanje iz Sicilije v Egipt. Khedive Abbas iz Egipta dal je tovarni Cines nasvete in jo podpiral z zanimivimi historičnimi oblekami, katere je dal na razpolago. Tako n. pr. je obleka Kleopatre ukrojena po originalni obleki, ki se nahaja v muzeju. Tudi sveti krokodili so iz vrtov Khedive. Posnetki v Afriki so trajali 4 mesece in je bilo pri tem uslužbenih 16.000 oseb. Stroški za ta film presegajo mnogo čez 1 milijon kron. — Danes in jutri predvaja se še krasen smešen spored. »Radosti rezervnih vaj« je res krasna humoreska. Tudi Maks in Moric nas prisilijo k smehu, tako, da nam pridejo res solze v oči!
Trst.
Pekovski ples. Kakor smo že poročali, priredi plesni odsek pekovskih’ mojstrov dne 5. jan. ples v Dreherjevi dvorani, čisti dobiček je namenjen v kulturne namene za slovensko obrtno šolo. Nad 200 sloven. učencev obiskuje to šolo. Prihodnje šolsko leto se zopet odpre nekaj razredov. Nam je treba dobrega trgov, naraščaja. Vabimo torej vse na pon-deljek 5. jan. v Dreherjevo dvorano.
Pevsko društvo »Slava« pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji priredi v sredo dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer, običajni »Silvestrov večer« s petjem’ godbo, igro in šaljivo loterijo v dvorani gostilne gosp. Antona Čiač pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji. K tej najsimpatičnejši zabavi uljudno vabi podpisani odbor magdalenske rodoljube iz Spodnje in Zgornje Magdalene kakor tudi vrle Škedenjce k obilni udeležbi. Odbor pev. društva »Slava«.
Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu ima svoj trgovski ples
dne 3. januarja 1914 v gledališčni dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Začetek ob 10. zvečer. Blagajna se otvori ob 91/4. Svira popolni vojaški orkester c. in kr. pešpqlka M. T. št. 32. Ker je čisti dobiček namenjen za izobrazbo, se nadejamo obile udeležbe.
Ta trgovski ples spada med eno najlepših in elegantnih tržaških plesnih prireditev, poleg tega je pa čisti dobiček namenjen za izobrazbo in vzgojo trgovstva. Tedaj ni treba druge reklame ampak poživljamo tem potom, da nikdo ne izostane, zlasti pa oni iz trgovsko obrtnih krogov, ter isti, ki se v resnici zanimajo za napredek trgovstva.
Vodstvo otroškega vrtca pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji naznanja slavnemu občinstvu I. okraju, da ponovi svojo »Božičnico« v nedeljo dne 4. januarja 1914 ob 4. uri popoludne v dvorani gostilne gosp. Antona Čiač pri Sv. Mar. Magd. Spodnji. Podpisano vodstvo se nadeja mnogo večje udeležbe, kakor na prvi »Božičnici« na dan 25. t. m. posebno iz Sv. Marije Magdalene Spodnje. ker sta bili le dve osebi prisotni. Torej prihodnjo nedeljo pridite in videli bodete naše mlade junake, kakor se postavijo, pojejo, igrajo, kako so čvrsti in zadovoljni. Z veliko udeležbo izkažemo hvaležnost vrli vrtnarici gosplci Milki Kovačič za nje požrtvovalno delo na izobraževalnem pollu, ter vodstvu s tem, da pokrije stroške teh dveh prireditev. Ne zabite, da otroci dobijo hrano in je s tem obijno stroškov. Pridite vsi in vsi bodemo zadovoljni. — Vodstvo.
Ljubljanski občinski svet.
Včerajšnjo sejo občinskega sveta, na katere dnevnem redu se je nahajala edina točka: mestni proračun za leto 1914.. je otvoril župan g. Ivan Tavčar ob 6. uri, imenoval
obč. svetnika Ružičko in Srebota za overovatelja zapisnika, potem je pa takoj podelil besedo poročevalcu finančnega odseka, g. dr. K. Trillerju, da poroča
o mestnem proračunu.
Poročevalec je takoj uvodoma izjavil, da je proračun tak, da so prejemki proračunani čim bolj skeptično, pri izdatkih se je pa pristrigo-valo, dokler se je le moglo, ker se župan drži skrajne meje varčnosti.
Proračun ni ugoden, ker niti biti ne more. Država nalaga avtonomnim mestom ogromna bremena (agenda prenesenega delokroga), mesta morajo izvrševati razna dela, ki bi bila jih morala izvrševati država, ta jim pa ne dovoljuje nobenih drugih virov kot doklade na direktne davke in tudi tukaj nasprotuje progresivnemu obdavčenju, ki bi padlo na hrbet velikim kapitalistom, kar bi bilo veliko pravičnejše. To nakladanje agend prenesenega delokroga na hrbte avtonomnih mest je pravi »privilegium odiosuin« države, radi tega stane mestno občino
samo uprava okolo pol milijona K na leto,
t. j., ena tretjina vseh izdatkov in ogromna večina teh stroškov odpade ravno na rovaš agend prenesenega delokroga.
Letošnji proračun je tudi radi tega manj ugoden, ker je stopita v življenje nova službena pragmatika, na katero je ljubljanska občina lahko ponosna, ker je pokazala, da je kot delodajalka modernejša in pravičnejša od države in od dežele.
Veliki so tudi stroški za mestno šolstvo, ker samo za stvarne potrebščine se izda okolu 5 odstotkov mestnih doklad. Mestni licej sam stane na leto 70.000 K in vendar je lice) zavod, ki M ga morala vzdrževati država za Ljubljano In za slovenski narod! Tudi izdatki, ki jih mora dati mesto za vzdrževanje višje realke, so odveč, posebno ker je ta zavod tako organiziran, da ne odgovarja zahtevam in potrebam ljubljanskega prebivalstva in slovenskega naroda sploh.
Drugi razlog neugodnosti proračuna se pa nahaja v splošni politični in gospodarski krizi, ki onemogoča vsak komunalni kredit. Občina bf morala izvršiti razne naprave, ki bi koristile več generacijam in pravično bi bilo razdeliti tudi breme, na več generacij. Najelo bi se posojilo, ki bi se odplačevalo kakih 50 let, tako, da bi tudi poznejše generacije nosile breme za naprave, od katerih bodo tudi one imele koristi, ampak razmere na denarnem trgu so danes take, da niti misliti ni na sklepanje kakega posojila pod sprejemljivimi pogoji.
Te splošne gospodarske razmere so tudi krive, da mestna občina ne more prodati svojega zemljišča na Dunajski cesti (bivše vojaško preskrbovališče), za katero je ona morala dati svoječasno gotov denar s tem, da je zidala novo preskrbovališče. V proračunu se je nahajala postavka 100.000 K za prodajo stav-bišč na tem zemljišču, pa župan je črtal to postavko, ker ni upaaja, da bi se kaj stavbišč prodalo. Tako je izginila iz proračuna prejemkov tudi edina postavka, ki bi mogla izgledatl fiktivna. Zato bo pa pogrebni zavod ki ga občina ustanovi, nekaj dona-šal.
Osuševalna dela — danajsko darilo.
Za osuševalna dela mora prispevati občina z ogromnimi vsotami koristi pa nima mesto posebnih od tega.
Obteževala je mestno občino v zadnjih letih tudi nenaklonjenost deželne uprave.
Dežela ima velike koristi (dohodke) od Ljubljane in vendar ji je do skrajnosti nenaklonjena.
Govornik izrazi upanje, da bo s koncem leta tudi konec one večine pritožbarije od strani opozicije na deželni odbor, pritožbariji, ki pod-kopuje mestno avtonomijo. Ako bi bili sklepi večine obč. sveta nasilni, ne bi nič rekel, ako bi se vložila pritožba, ampak te nasilnosti ni.
Na nemški naslov.
Končno se obrne govornik proti Nemcem, ki so v finančnem odseku zahtevali, da se iz proračuna črtajo z ozirom na neugodnosti mestnih financ vsi izdatki za kulturne namene in izjavi: »Tako sestradana Ljubljana še ni, da ne bi mogla žrtvovati nekaj za kulturne namene slovenskega naroda, katerega središče je!«
S tem je poročevalec končal in župan otvori splošno debato. K besedi se oglasi
Nemec Pamtner,
ki kritizira proračun, posebno pa se usaja radi subvencije gledališču, ker. bi rad, da v Ljubljani ne bi bilo slovenskega gledališča, da bi Slovenci napolnili vedno prazno nemško šmiro.
Obč. svetnik Kregar je v kratkem govoru pobijal proračun, češ,.
Kino-ldeal. Soboto dne 3. do četrtka dne 7. januvarja 1814
IHoilo -»»i a O	TWIII «	P? izreku strokovnjakov naj večje umetniško delo
.. v Ictildll ICct	illld	kinematograii.e, ki se je dosedaj videlo 15.(100
77	sodelujočih, 5 delov, 2 uri predvajanja. Predstave
ob 3., 5, 7., 9., v nedeljo ob 10'|2. Mladini dostopno. Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu", veselo-•	igra,	dva	dela.	•	•
Literarna pratika
najboljša in najlepša knjiga na slovenskem knjižnem trga, je izšla in se dobiva v vseh knjigarnah po
K 5'—, po pcšti po K 530.
Ig. pl. Klein& Fed. Biimlferg,
zuiožnit knjijgarna.
da so v njem previsoko (vsaj za
100.000 K) zaračunani prejemki, potem pa je dobil besedo občinski svet.
Etbin Kristan,
ki se strinja z izvajanji poročevalca, da država ne dovoljuje občini sredstev za njene potrebe. Za šole bi sploh morala skrbeti država, ki ima edina tudi vpliv na nje. Občina mora plačevati za šolstvo, nima pa niti najmanjšega vpliva nanj.
Omenja protivljenje vlade progresivnemu obdavčenju in usodo sklepa obč. sveta o progresivni go-staščini, ki ga je dež. odbor zavrgel, in s tem pokazal svoje nesocialno mišljenje.
Glede izdatkov za kulturne namene je on drugega mnenja kot občinski svetnik Pammer. Ako bi se šlo za luksus, bi tudi on nasprotoval temu v današnjih finančnih razmerah, v katerih se mestna občina nahaja, ampak pravi kulturni nameni so tildi socialni nameni. On bi želel, da bi občina — ako bi imela denarja, seveda — nakupila čem več lepih umetniških umotvorov, ki bi se delavcu, ki šest dni na teden dela, v nedeljo pokazovala in razlagala njihova lepota. Prej bi se moglo reči, da ljubljanska občina v tem oziru stori premalo.
Slišal je medklic (Pammerjev) »Kroatisches Theater«. On se zanj čisto nič ne navdušuje, bil bi bolj vesel, ko bi Imeli v Ljubljani domače slovensko gledališče, ampak to je bila samo rešitev za moment. Ali kdo je zakrivil, da nimamo v Ljubljani slovenskega gledališča? Kot pravičen človek mora razglasiti, da je mestna občina ljubljanska storila vse, pokvaril je pa vse deželni odbor. Radi teh besed je nastal
živahen prepir,
ki sta se ga udeležila razven govornika največ obč. svetnika dr. Zajc in Pustoslemšek. Župan je pretrgal prepir, rekoč dr. Zajcu, da govornik govori k predmetu, in da ga naj ne moti.
Govornik končno izraža nado, da akcija na zidavo delavskih hiš, kakor vidi iz proračuna, vendar vstane iz groba in da obč. svet nekaj stori za biezposelne delavce. Zato glasuje v principu za prehod v špecijalno debato.
Župan da na glasovanje predlog za prehod v špecijalno debato. Predlog se sprejme in župan otvori takoj špecijalno debato, v kateri je Pammer zopet govoril proti gledališču, Etbln Kristan je pa stavil predlog, da se stavi v proračun postavka
50.000 K kot
podporo brezposelnim delavcem
in je svoj predlog tudi obširno in temeljito utemeljeval. V imenu večine je izjavil dr. Novak, da predlog v principu sprejme, regulativ za podpore naj se pa izroči posebnemu odseku. Pammer je, seveda v svojem sovraštvu do delavstva, hitro nastopil proti predlogu in je očital Kristanu, da je sprožil ta predlog samo zato, da bi se prikupil svojim volilcem.
Pa mož jo je izkupil, Kristan mu je take povedal, da ga Pammer gotovo ne bo več žalil. Kristan je namreč rekel, da bi on, ako bi hotel uganjati demagoštvo in demonstracije, lahko primarširal k vsaki seji obč. sveta s kupom predlogov, ki bi bili zavrženi, ampak Pammer vidi takoj rudečo ruto, ako sliši besedo organizacija.
Kristauov predlog je bil sprejet :n ravno tako tudi končni predlogi poročevalca, po katerih iznaša redna potrebščina 1,151.817 kron, izredna potrebščina 506.185 kron, pokritje pa 727.666 kron, tako, da znaša primanjkljaj 930.336 kron, ki se pokrije z doklado v dosedanji visokosti 35% (510.000 kron) z gostaščino (132.000 kron), drugo pa iz rezervnega zaklada mestnega vodovoda, proti svo-ječasnemu brezobrestnemu refundi-ranju.
Sprejme se v principu tudi predlog za upeljavo veseličnega davka. Potem vošči župan obč. svetnikom,
oni pa njemu veselo novo leto in seja je bila zaključena.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
VČERAJŠNJI DAN V PARLAMENTU.
Dunaj, 31. decembra. Včerajšnji dan je bil v parlamentu zelo kritičen. Celi dan se je pričakovalo, da bo vlada vsako uro parlament od-godila In vporabila § 14. Kljub temu je pa vlada tudi ta čas zmagala. V seji je bil v 2. in 3. čitanju sprejet zakon o deželnih predodkazih. Na to je nadaljevala zbornica debato o nujnem predlogu Pacherja (o upravi učiteljskih plač). Rusinl so z obstrukcijo prestali in šele na konci dopoldanske seje začeli z novim šundrom, zato, ker je predsednik izročil poročilo gosposke zbornice o osebnem davku finančnemu odseku brez prvega branja. Seja je bila nato prekinjena vsled šundra in vsled konventa senijorov, ki je bil sklican za ta čas. Konvent senijorov je sklenil ob 2. uri sklicati sejo finančnega odseka, ki na) bi rešil poročilo gosposke zbornice. Ob 5. uri naj bi se sešla plenarna seja, ki bi poročilo obravnavalo. Ob 2. uri se je sešel finančni odsek, ki pa ni mogel svolega dela do 5. ure dokončati, vsled Rusinov. Seja je bila ob pol 5. prekinjena in v plenarni seji se je stavil predlog, da se seja preloži na 7. uro, da finančni odsek v tem času svoje delo dokonča. Po dveh urah se je posrečilo to delo dokončati. Odsek je sprejel spremembe osebnega davka, določil, da znaša eksistenčni minimum 1200 ter odklonil predlog, da naj eksistenčni minimum znaša 1600. Ob 7. uri se je v plenarni seji začelo branje predloge o osebnem davku.
Seja sedaj ob 11. uri še traja. Prihodnja seja bo 7. jan. Proračunski provizorij se bo obravnaval januarja. Vlada se ne poslužl § 14. Nastopilo bo tedaj ex lex stanje. V vladnih krogih uupajo, da se Cehi (nar. soc. in agrarci) premislijo radi obstrukcije, ker je vlada obljubila predložiti predlogo o lokalnih železnicah in agrarcem obljubila milijone za melioracije.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mailb uglasiti m nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. url zvečer.
Najbolje domače belo in črno vino imam v osmici v Rojanu štev. 451. in se priporočam za obilen obisk. Rudolf Košuta.	1337-2
Vse prijatelje plesa se uljudno vabi na velik ples, ki se vrši na Silvestrov večer pri Anžoku v Spodnji Šiški. Vstopnina prosta. 1345-2
Samostojna kuharica se sprejme v gostilno, tu. Naslov v »Prvi anon-čni pisarni«.	1352-1
Išče se stanovanje s štirimi sobami za februar. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1353-2
Izvrstno vino »Samotok«, 1 92 v, sod 6 1 z povzetjem K 7.40, »Bogatin« 1 K 1.12, dostava brezplačna. M. Žerjav, Ljubljana, Streliška ulica 32. _________ _	1270-5
Iščem stanovanje za februar:
sobo eventuelno predsobico), brez kuhinje. »Samec«, na »Prvo anočno pisarno«.	1351-2
Za takoj se odda meblovane sobe za mesečno K 16 v Trstu, ulica Komerciale št. 18.	1348-2
Sprejme se takoj revnejša stara ženska, ali star možki, ali tudi 161et-ni fant, za postrežbo staremu gospodu, proti malemu plačilu in opoldansko hrano; kje pove »Prva anončna pisarna«.	1347-3
Težak za delo v skladišču se koj sprejme, poznavalci predmeta likerjev imajo prednost. Pisati: Trst, poštni predal 103, Stadion. 1349-2
Kočijaž in težak, popolnoma zanesljiv, se išče v Trstu, prednost imajo poročeni. Pisati: Poštni predal Stadion 103.	1350-2
DETToja štrro
Ivan Kersnič
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, I. nadstr. nad kavarno „Avstrijau
6e priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najno-vejSi modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo.
strokovni zdravnik za ženske bolezni,
Mestni trg štev. 3,
ne ordinira
do 7. januarja.
Prenočišče, gostilna, bufiet
Hinko Kosič
Trst, ul. Carradori št. 15
Srečno novo leto
voščim vsem cenjenim gostom, prijateljem in sovražnikom, znancem in neznancem, daljnim in bljižnim. Vino in pivo pivcem in vsakovrstnim jedcem,, na Silvestrov večer na izbiro. Ker ot-vorjeno bode, dokler petelin ne zapoje. Zabave bode dovolj. Za obilen obisk se priporoča.
HiDko Kosič.
FRAN KRAIGHER
Icrcjae-lci mojster
e. vilic©. šteTr. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in dcmačfga blaga veeno na izbero. — 'Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. - Cere zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za ^	eksport	po	morju.	'220^
Slovenci Cir	mm	
	! Spominjajte se nase prekoristne il in Metodove šolske družbe!	
mmmmm		
Restavracija na Glavnem ko odvoru priredi dares na Silvestrov večer
velik vojaški koncert.
SSačetels o"b S. tari. Vstopnina ©O vin.
Za obilen obisk se priporočata
Josip in Ivanka Schrey.
Hldravnik želodca11
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
-  11
Edna posebnosti likerja je
Itndi pozne nezlje prodbisiH yk«* v moji zjtlogi ne nahajajoče blago, kakor
klobuke, čepice, potreHčire  -------- za modistinje -=
po zdci iž©Xi 1 ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
FR. P. ZKJ mt
Iijnbljana, Stari trg i . Največja tovarniška zaloga
najsolidnejših gramofonov in plošč.
Plošče Columbia, Favorite, Ode on, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophon“ itd. itd.
O-retaaaofoiil ž.e cd 332 25. naprej,-FloSče	,,	«	«	1*30	„
0«»i3cl ■toresspla.doao.
Vsa poravlla se livrSujejo tošno in solidno.
Nmltim inntina
Ker je preostalo še mnogo blaga se bode radi generalne inventure razprodajalo po najnižjih cenah. Kakor na primer zimske suknje prej K 40 — K 50, sedaj K 20 — K 24. Moderni raglani in obleke, prej po K 30 - K 60, sedaj K 15 - K 25. Istotako se prodaja damska kon-fekcija pod polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.
J