ROOSEVELT DOSPE S POTOVANJA BELA HlSA JE ODSTRANILA DVOTEDENSKO CENZURO, KO JE BILO NAZNANJENO, DA JE BIL PREDSEDNIK ROOSEVELT NA TAJNEM NADZORNEM POTOVANJU, KI GA JE PELJALO DO PACIFIŠKE OBALI, IN DA SE JE ZOPET VRNIL V WASHHINGTON, D. C. Odkar je odpotoval iz Washingtona, so bila na prošnjo Bele hiše zadržana vsa poročila po listih in po radio, kje se nahaja. — Odkar so Združene države stopile v vojno, je bilo to prvo predsednikovo obsežno nadzorno potovanje. .Predsednik Roosevelt je iz Bele hiše odpotoval 1J. septembra ter Me je odpeljal najprej proti se vero zapadu in nato dalje proti Pacifiku. Ko se je zopet vrnil v Belo hiso, je povabil-Č-Hsnikar-,ie na konferenco, lia kateri jim j«' izrodil naslednjo pismeno izjavo: "Predsednik je zapustil Washington v četrtek zvečer, 17. .septembra in se je danes popoldne vrnil, ko je končal 8754 milj dolgo pot, na kateri je nadziral vojaške in mornariške postojanke, ladjedelnice, tovarne za tanke, aeroplane in munieijo, vojaška, mornariška in inariiiska vežbališea, zalagal-ne postaje in vkrcevalna pristanišča. Predsednik je iz Wasliing-tona potoval skozi Mi»^u#au, Illinois. Wisconsin. Minnesota; na zapadu skozi North Dakoto, Montano in Idaho, doli ob pacifiški obali in se je vrnil po jugozapadu skozi Arizono. New Mexico, Texa-s, Ijoulsiano in nato v Washington ter se je med |>otom vstavil na vojaških postajališčih v Miaswsip^nju in Sonth Caroli-ni." Predsednikovo potovanje po industrijskih krajili osrednjega in daljnega zapada je bilo časnikarskim poročevalcem znano od eaisa, ko je odpotoval iz Washingtona. umorim* »duLittihe pa prepoveduje čajmikarje^a poi-očevati o pred-edn i ko vem potovanju. Zato listi po eeli deželi niso omenili predsednikovega potovanja do včera j, ko je o tem prišlo obva«tilo iz Hele hiše. Iz Slovenije (Nekatere teh novic so bile že prej na kratko objavljene, a jih prinašamo še enkrat, bolj rfb&irne in |>odrabne( kakor so nam prispele iz domovine. — JIC., New York) Vljilb! jau>ki pokrajini vlada veftkanska zmešnjava. Italija ni drže le .še Ljubljano in pai večjih mest, vse drugo je v rokah hostarjev. Italijani pa ^ [jjtibljani na debelo streljaj« trtice, .same nedolžne ljudi. /a nekega, fašista, ki ga je neki ženska zadavila, ker jo jp liote posiliti, je bilo ustreljenih sedem ljudi, itd. Orožno je — možje se zjutraj j>oslavljrtjo oc žene in otrok, ker je inoaroče, d; jth na l>otu Italijani j>ol>erej< za talce in naslednjega dno u strele. Nikakor ni res, da stre. Ijajo kot talce le komuniste ampak kar dobe pod roko. (Poročilo je z dne 18 junija, 1942.) PROSTOVOLJKO ODMERJANJE MESA Nekaj posebno za Ameriko ufcir. Zdr. države je dej.-tvo, da smatra vlada ljudstvo v t»p!o£-nem za tako patrijotieuo iu ra&oduo, ter disciplinirano, da ni domig uvedla strogih vojnih odredb. Tiskanja novic in dnevnih dogodkov na fronti in doma tudi ni izrecno potegnila s trga raanrh dobrin, katere že pri£tev«jo med redke in bodo končno morale priti ped odmerke. Lgudstvu se je enostavno potom časopisja in radija povedalo, naj pazi in kupuje rnauj, Jla bo tako zaloga dlje eaiaa držala. Tu in tam se je sicer pripetilo, da ?o ljudje navalili na tirgovme, hotee se založiti s tem in onim. končno pa se je ljudstvo odločilo, da s čemer bo zadovoljna večina, bo dobro za vsakega posameznica in tako najdemo danes v trgovinah se mnoge komoditete, ki bi morale že iz^^niti 6 trga. f»ko bi se I3gT* Naši ljudje nimajo živeža, ne obleke, ne strtfie nad seboj. Pomagaj sestra, l>omagaj brat! Antonescu prodal Rumunijo v sužnost Rumunija prehaja polagoma v popolno nemško oblast v gospodarskem pogledu, kajti premier Antonescu je dal Nemcem proste roke v njih prizadevanju, da uničijo rumun-ako industrijo in reducirajo deželo na statu poljedelske države, ki mora biti docela odvisna od Nemčije. Indijanci bodo zopet rabili konje Kot je poročal John Collier, komisar za zadeve ameriških Indijancev, so rdecekožci na Zapadu zapeljali svoje avte pod streho in zopet zajezdili in vpregli konje, s katerimi bodo ods-lej skiibeli za potreben promet na svojih rezervacijah, kjer rede živino in se preživljajo z drugimi obrtmi in poklici ter s farmarstvom. Collier je rekel, da ImxIo zafledu Indijancev sledili še mnoffokje v deželi. Indijanci sami pa, ki so poznani, kot izvrstni jewteci, bodo na splošno uporabljali konje, kot prometno sredstvo. Ženske morajo zapustiti Dakar v Zapadni Afriki Poročilo iz Londona se glasi, ua je nemnki radio naznanil, da je governer fraiu-oske Zapadme Afrike izdal ukaz, ki doloža, da se morajo izseliti iz ])akarja vse evropske ženske z otroci. V Vichy ju je bilo naznanjeno, da je governer Dakarja Pierre Bois^on, kadal to odredbo zato, ker je Dakar preveč obljuden in da zaradi tega hoče nekaj prebivalstva postati iz mesta. Požrešni nemški zmaj Na Ouislkem je veliko pomanjkanje mleka in potrebnih maščob, a kljulb temu naciji za-plenjujejo zaloge mleka in o-livnega olja za nemžko armado in za nem&ke otroke. Ruanuiifki krogi v Ameriki i so dobili tajna poročila, da je politična opozicija obdolžila Antone-ea. da je pustil Berlinu, da jf- prišel vladati v Buka-rest. V posobni spomenici, katero je podpUal luliu Maniu. vodja Narodne kmečke stranke v Runmniji in zagovornik ter pdborii Je demokracije, je med drugim rečeno; 'Mi s.e ne strinjamo v kO!]ee«,ija.mi, katere dovoljuje tvoj (Antoneseov) kabinet n.tšim sedanjim "projektorjem.'' ki drže deelo pod .svojo nvti>kratiično peto." SpoiiKMiiea je dalje obtožii-a Antone***«, da z njegovo pomočjo postaja ne^inški "lel)en>*-raiun " realno dejstvo na samih ruiumtskilt tleb. "Namesto po-narojenja industrije, je tvoj režim uspel v tem, da je našo industrijo gemianvziral. Med-' tem. 'ko bo naša zeurlja morda! res ostal« v nafii posesti, l>o pa) Šel «ad našega truda v NemčiJ jo, ker bodeino ekonomiko od nje odvWui. Je čisto lahko raz-1 \-iti narodno zasta»vo nad tiibo-riščeni sužnjev, katere se pod te n znamenjem izkorišča za Nemce.'* Spomenica navaja sistematično izkoriščanje niinmv-kih virov naravnega bogastva, ter pravi, da jp prešlo jiod nemško kontrolo več kot 160 raimrn-*kili podjertij, katere vključujejo mamici jsdte tovarne, kemične, tete^tilnp, metaVurgične ter druge slične tovarne in vndučtri jalna podjetja. . Ravnotako je prešla pod nemško konrtrolo vsa oljna in- dustrija ter izdelovanje polj--ketfa orodja iu strojev in vsa ribja industrija, ki je za Nem-■e posebno važna, ker jim nudi velike količine konzerviranih in okajenih ter drugače p repa-r i rani h rib za prehrano Ijud- v bodoče samo garal za nem ške gospodarje, ki mu bodo drasro prodajali, kar bo potreboval. od njega pa dobili blago zjrstorij, takorekoč. Dalje je bil Antones<*u obdoL žen, da dopušča svobodno pot nacij>*ki propagandi, katero se ra opornija powtnine prosto in katera stremi za tem, da v>eje razkol med neuwkimi maj^ina-mi in nimnn?kih ljudstvorn s širjenjem naoijfke teorije o nemšiki miidvladi v podonavski ravnini in z omalovaževanjem rnmntiskih zahtev in aspiracij. Z iistim j»oročilom pa je pri-Š"a tudi ve-*t, da se je sirom de. žpt*. vršilo prai7jnova.nje sedem-.'esetletnice smrti transilvanskega "Gorskega kralja", kar je zelo razlbuTilo Xemce in Madžare, ki se boje, da ne bi \-znlaintela v Transilvaniji re-ve-Tta pro4i madžarski vladi. — (OXA). ADVERTISE "GLAS NARODA* BOJI V EGIPTU Včeraj ko zavezniki na osrednji fronti v Kgiptu napadli sovražnika in mu vzeli nekaj j#o>tojaiik. Napad je bil rzvnšeu v predelu Manna^Lb in je imel izboljšati zavezniške postojanke ter ni imel značaj kake večje o-1'enzive. Pri vsem tem pa so se vneli vroči boji, ki so na obeh straneh zahtevali velikih žrtev. Ameriški bomberji napadli japonske baze v zapadni Kitajski Z namenom, da drže '"zaprta, zadnja vrata" v Kitajsko, ->o ameriški letalci zadnji i»o-iieileljek spet bombardirali so-vražaitkove postojanke in čete v južnozapadni provinci \*un-nan, rxlkoiier bi mogli Japonci vpasti v Kitajsko s, te strani. i Ameriški poveljnik na Kitajcem, Joseph Stilwell, je dejal, da so Ameriški ibouubnlki 3 Spolne dni zaporedomn najwida- ii pozicije sovražnika ob zapadni strani reke Sal ween v zapadni Kitajski. V teh napadih >o sodelovala napadalna letala. Jugoslovanski narodnjaki odpeljani na Norveško Kot poroča ONA., so Nemci 300 jugoslovanskih guerilcev, ki so jih vjeli. CKlpeljali na Norveško in so jih 17. julija jKJstrelili v bližini Narvika. Zaprt.h pa imajo še 600 Jugoslovanov. ki jli drže pod najhujšimi mukami; muogi so napol nagi, vsled česar jih umrje |W[irečno po 1*2 na dan. Francija bo izgnala begunce, ki so se zatekli v deželo po letu 1939 Po poročilu Overseas NeWh Agency. Ik> v nezasedeni Franciji kmalu izdan dekret, po ka-lerem se l>odo morali izseliti iz deželi vsi oni. ki so pri/bežali tja |>o prvem septembru, 1939. Poroeilo, ki je bilo podano preko Lit&Kme pravi, da je stvar namerjena v prvi vrsti proti Poljakom in Ohom. ter Belgijcem, Holandcem in ži -dom. Češki voditelji so že imeli sestanek in so sklenili, da bi bilo doibro, ako bi mogli prizadeti begunci ubežati, preden bo odredba iwedcna. Njih končna določtba pa se je glasila takole: 4<\fi «mo vojaki. Nismo se bali ničesar poprej in ne bojimo se zdaj. To je vojna in mi bomo ostali na svojih mestih." Medlem pa so zavezniške vlade v skrbeh radi nameravanega dekreta in bodo skušale truditi beguncem ]x>moč na tajni način. Rumunci masakrirali 25 tisoč ruskih civilistov Sovjetski radio je dal poročilo, da je došlo v Moskvo pi->mo, v katerem je opisan ma-saker, katerega so izrvršili nad I civilnim prebivalstvom v Ode- Ijudje hoteli ras' tafco založiti ■/. rcnUkimi predmeti, katerih se ali več ne iajdeluje, aH se ne smatrajo dovolj važnim in po-treibnim, da bi se jih uvažalo sosednjih ameriških dežel. Tudi glede mesa, je vlada potom poljedelskega tajnika C. R. Wiokarda dala na znanje vsemu prebivalstvu, naj kupuje in uživa manj mesa, kot je govedina, teleti/na, janjčevina, svinjina in košlrunje meso. —' Tega mesa naj bi se ne jemalo več kot 2 in pol funta na teaen za osebo. KdoT ima rad iorretino in ribe, je zae-nkrat brez skrbi, kev tega si v^ak lahko privošči po mili volji. Wickard je dejal, da bo mor da potrebno uvesti odmerjanje mesa, zaenkrart pa ljudje tam, kjer je že vidno pomanjkanje mesa, sami uvedejo po-treftmo "znižanje uživanja mesa. Položaj v Stalmgradu kritičen Iz Moskve se uradno poroča, da je v bitki za Stalingrad prišel odločilen trenutek, k< je Stalin telefoniral tajniku komunistične stranke A. Cujanovu, da se mora posadka tr dno držati in da mora biti odstranjena zmešnjava. Rusi so t»e z vso ^vojo silo ^ r-gli na sovražnika in poročila naznanjajo nekatere pridobitve na severu hi jugu Stalingra da. V severozapadneni delu mesta pa so Nemei vrgfi v boj zopet nove divzije in zoj>et svojo črto potisnili nekoliko naprej. Kus'ko vflhovno poveljstvo naznanja, da je pred Stalin-gradom 300,0(K) Nemcev, ki so* na severu mesta dosegli nekaj j uspehov, na nekem kraju na! jugu pa so bili vrženi nazaj. V j s eve roza pa«, h i e m d e 1 a v skem predmestju so Nemci na]>redo-J vaM šele {x> šestem močnem' napadu. "Šele po šestem napadu se je Nemcem posrečilo nekoliko napredovati," pravi poročilo ruskega vrho\*nej?a poveljstva,: izdano o})olnoči. "Tekom teh' bojev je imel sovražnik težke izgube. Na nekem kraju so na-1 ie čete |>obile 900 hitlerjevcev.", Na jugu Stalingrada so Rusi( pregnali sovražnika iz nekega obljudenega kraja in uirili 300 naoijev. Zaplenili pa so ti topov. 10 strojnic, 15 trakov in 3 tnunieijs-ka skladišča. Ko so Nemei skušaH zopet polastiti se kraja, so izgubili tri infanterj-ske stotnije. Na istem kraju so se RuitiJi tudi treh vasi, ki so jih držali Rumunci. Ruska ofenziva v severozapadneni predmestju Stalingrada se nadaljuje, toda Ruš i ne j>oročajo o nobenih novih pridobitvah. Ru^ka artilerija je razbila o nemških tankov in tri baterije možnarje\\ Rusi prarvijo, da rdeča armada še vedno drži vse svoje postojanke pri Mbzdoku, zapa-dno od Orožnega in okoli Novo-rosiska ob Ornem morju. N a dveh krajih fronte pri Mozdo-ku so bili razbiti trije nemški tanki, 7 oklepnih avtomobilov, velska zalosrv mmiicije in 20 trakov z vojaki ter je bilo ubitih 200 nacfijev. Pri Novorosisrku pa je bilo uničenih 500 Nemcev. Na >'everozapadni fronti, severno od Moskve je bilo ubitih 700 Neniee v. HITLER BAJE ŽELI MIR Poljski krosri v Londonu pravijo, da je pred kratkim Hitler že dvakrat skušal s poljs-ko vlado v zamejstvu pogajati se za mir, toda poljska vlada o tem noče niščesar vedeti. Hitler je |M>slal nekejra vUoke-tra na-cijfikega uradnika v L'abono. da bi prišel v >tik s poljs'kinr z;i^topnikom. ki pa Hitlerjevega odposlanca ni niti hotel sprejeti. Kmalu za njim je prišel nek madžarski odposlanec, ki pa je tudi moral oditi praznih rok. s-i nimunsHci vojaki, kateri naarnalt ljudi v baraike, katere iso zaklenil m zastražili, nakar so^barake razstrelili, potem pa so trupla in-ruševine polili z oljem m zažarali. število masa-kriranih prebivalcev je znašalo '"fi tiierw" ' Goebbels straži nevtralce Berlin. (Nemško - radijsko poročilo.) — V radijskem govoru namenjenem nevtralnim državam, katere pa niso bile imenovane po imenu, je naeij-\ota 7.n novi red. dovolila drugim, ki sedaj nimajo vere in zaupanja vanjo, da bi pri sedi kar tako k polni skledi. Nujna zahteva po reč jih zalogah premoga I>onald M. Nelson, načelnik za vojno produkcijo, je dejal, da so se v 91 premosrorovih organizirali odbori, ki IxnJo skrbeli. da bo na kepa nega Čmivee mehkega premoga v Centralni Penwsylvaniji, West Virginiji in Alabami, ter v TllinoL-u. — Tudi na .polju trdega premoga se organizirajo etiaki otvbori in v raiznih rudnikih, kot bakrenih, svinčenih, itd., se tudi že podvzemajo koraki za slicno organiziranje. Kova odredba za Poljakinje Kot ne glasi vest iz I »nočna, so naciji uvedli za poljske ženske med 14. in 40. letom regulacije, po katerih ženske ne morejo dobiti živilskih odmerkov, ako ne morejo dokazati, da delajo "važno delo" ali da so registrirane pri nac-ijski delavski izanenjalnici. Tozadevno določbo je prinesel nemški list "Litzmanu-staedter". ki izhaja v Ix>dzu. Isti viri, ki so ]»odali to vest pravijo, da po otroci v manjši vasi Chaprow zažgali žitne za-' loge, ter je pri tem zgorelo tu-' di več hiš. V mestu F^odzu jej Zgorela velika tovama. kar je bilo najbrž delo poljskih sabo-terjev, ki uničujejo nacijem vse. kar morejo doseči. —ONA. Volitve na Angleškem odložene radi vojne N»žja angleška zbornica je| odglasovala z 215 proti 9 gla-sovom za odobritev prwlloga,i da se volitve za ^boniico odIo-| že na eno leto in ostanejo sedanji člani zbornice na svojih mestih. Herbert Morrison, tajnik za tiotranje zadeve, je dejal, da ne vidi vzroka, zakaj ne bi moarla zbornica, ki je bila izvoljena v letu 1935 ^ nadalje zastopati ljudstva, ker bi volitve v sedanjem težkem vojnem položaju ne bile umestne. Tozadevni argumenti so bili podprti z legalnimi iu političnimi vzroki, katere je končno sprejela in odobrila tudi 7jl>oraiea. Rekordno število zaposljenosti Delavska tajnic«, Mrs. Perkins, je podala poročilo, ki pravi, da je bilo v mesecu avgustu uposljenih 37,789,000 o-seb nevključivši farmske delavce—v mesecu avgustu 1941 je bilo število uposljenih za več kot dva mil jona nižje. Zapodijeno«t v Ameriki še ui bila nikdaT na takem vižku. Nevtralna Švedska Švedski premier Hanson je naznanil, da bo vladu pod vzela ukrepe proti grozeči inflaciji, katero preti pervzročiti zvišana nakupna sila. Istočasno je vlada naznanila, da je brezposelnost sedaj znižana na en odstotek. : » t>;>49 del«voea' je prijaylj* uill kot brezposelnih. - .-.....- . j .... .,/ ... . . GLAS. .NARODA j« list Vato sodelovanj«. Skatojte I ^^ //. ammit »bot. m&m i> pnuik«r ■ imeti naročnino vnaprej plačano. || List slovenskih delavcev T AmerfkL CCTAJTE, KAB~YAS ZANIMA ^^^MMjMWMMP^WMWHM__m a»i«i MUfcf ni>!■■>■ I tStfc. Wl rt Um F—t OfflM rt turn Irt. W. I. motor AH W C—g— W Uank Iti I«.__'1 No. 195. — Štev. 195. (Telephone: CHebea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 2, 1942 — PETEK, 2. OKTOBRA. 1942 - VOLUME L. — LETNIK I* FRIDAY, OCTOBER 2, 1942 SLOVENIJA—KAM PLOVEŠ? T. F. VI. Ugovarjali 'bi radi nekateri, 1 ■češ: zakaj se ni mogel sloven- i 'ski narod ''potnihniti" pod la- i ško aneksijo, saj moiale tu- i di v Jugoslaviji narodne manj- 1 šine, Nemci, Madžari Italijani, j fioadravJjati vce jugoslovansko i j zastavo, narodno himno, Ičra- t lja, v In d- . . . Da, toda šele S potem, ko je bila Jugoslavija 1 urejena po mednarodnih po-L godbah in ko 90 narodne man,'-'] šine potom optiranja postale > del jugoslovanskega državljan 1 stva. Kdor tega ni hotel, mu:< je b ila dana p rilika, da sej pravočasne, izseli med svoje so-h narodnjalke in tam daje duškaj: svoji nacionalni zavesti. Kam i naj se pa iasoli Slovenec iz Ljubljanske pokrajine, da bo ■flŠeft natezalnici, na katero so, Lahi položili vsa njegova najgloblja "čustva? Ni primere! Poudariti je pa treba te reči radi tistih med, I nami eamimi in drugorodci, kij I Poje jo o silnem trpljenju Slo-j | vencev sedaj tudi pod Italija-' j ni, pa pravijo: Zakaj pa ven-j [dar nrso lepvo mirni ostali? Saj: I jim je Italija dala vse, česar so! , potrebovali. Pametni nr.j T>i bili, pa se potuhnili. ljudje, ki tako govore, so ne-j varni. Že naprej delajo križe čez Slovence, češ zaleteli so se, ■naj tudi sami pospravijo vročo juho, ki so si jo skuhali. Za trpljenje Slovencev pod Nemci je lažžje najti simpatije v svetu, zakaj tam so se brutal-jnoati začele takoj pni hip. j Pod Italijo je 51 a stvar drugačno pot. Zato je ti eba, da snvo! I si glede teh reči na jasnem, I in da jih imamo tudi pred ame-j jridkim svetom pravilno pred-. J staviti. To ni lahka stvar. Gle» ■de Nemcev 'boš že kaj dopovedal Aaueri kancu, o Lati i h imajo strašno nedolžne pojme. Mhis solini je po njihovih - pojmih edini Laih, 'ki zasfluži vislice, "P* samo zato, ker jie vdinjal Hitlerju. Oe bi le majčkeno pokazal da se jo Hitlerjeve kompanije naveličal, mu v tistem hipu vsa Amerika vse odpusti in ga prišteje v vrste | ostalega "dobrega'* laškega naroda. To ste ji. In je tudi v tem vrok, da mora slovenski narod toliko ti pet i. Za vsem tem, kar je bilo doslej povedanega, se pa igrajo s Slovenci še druge močne "bile, še drugi križajoči se sebični interesi, (ki so jim Slovenci pripravno orodje za dosego . nekih ciljev, ki niso prav nič slovenski cilji. O tem nam je splošno manj . znano in je tudi zadeva vsa bolj delikatna, zato ni prav lahfko govoriti in pisati o njej. Toda če nam je do tega, da res spoznamo vzroke d anasn^e ga stanja v Sloveniji kelikor mogoče do dna, se ne moremo izogniti tem zamotanim rečem. Saj so prikriti vzroki še toliko bo|j nevarni ali vsaj lahko postanejo. Spet pa ponavljam: S pravilnim poznavanjem po- ložaja še ni rečeno, da bomo že tudi vedeli, kake vzroke odstraniti. O ne I Morebiti se nas bo celo polastila toliko večja malodu&iost, ko bomo zagledali pred ®dboj razgaljene nove gore ovir in težav, ki smo si jiih doslej sami zakrivali ali so nam spretno zakrivali drugi. Toda za eno gre. Ce ne bo mogoče najti pravih pc-tov za razvozljanje tega s ilnega gor-dijskega vozla, vsaj toliko f=e labko zaTemo, da se bomo znali ogibati napačnih ko akov. Takih namreč, ki bi utegnili radi naše nevednosti in nrpoocnan.ia , razmer in resniičnesra položaja še bdlj zapletati položaj in nehote napeljavati vodo na mlin tecra ali onega križajočega se interesa, ki se treirotno spoprijemajo tam v ubogi Sloveniji. 3 Svoje posebne interese, ki se ne ujemajo prav posebno s slovenskimi interesi imajo v Slo-j veni j i — kakor povsod v pod-jjarmljonTh deželah — združeni narodi. Z eno besedo: Bijte !se in umirajte, zadržujte v za-: poslenosti sile osišča, mi vas Iradi p: oslavliamo in predstavljamo svetu, pomasrati vam lliiprro sicer ne moremo, toda med tem se mi pripravljamo. Če vas bo kaj ostalo po končni zmasri. vam sicer danes obetamo. da v a!?. po vojni ne bomo ■pozabili, nihče nam pa tudi ne bo zameril, če na svo.ie sedanje obljul>e takrat pozabimo. Svoje prav posebne interese ima danes v Sloveniji vse kak o j zlasti Rusija. Po dovolj očit-I nih znaikLh, ki prihajajo bolj in bolj vidno na dan, o tem ne j more biti nobenega dvoma. Nič I pravili znakov pa ni, da je to 'slovanska Rit-ija, bati se je, da je komunistična Rudija. Interesi komunistične Rusije ne morejo biti obenem slovenski interesi.. ♦ Posebne interese ima v Sloveniji — Snbija. Bolje rečeno, šovinistični S^'bi, ki se jim zdi. da danes predstavljajo pred svetom Srbijo,, ne morda Jugoslavije, o kateri prav radi ti {srbski krogi s Hitlerjem in Mln-ssolinijem vred priznavajo, da je ni in je — ne bo . . . O vi-em tem bomo spregovorili kolikor mogoče premišljeno besedo. (Nadaljevanje prihodnjič.) ČUDNE OPERACIJE POLICIJSKEGA ČIŠČENJA. 14P. M." je prinesel obvestilo berlinskega radia o operacijah čiščenja v Jugoslaviji, ki -se "nadaljujejo po načrtu in z dobrim uspehom." Številke, ,k". jih navaja Goe/bbelseva radio " oddaja dokazajejo. da ni šlo za policijske operacije čiščenja ^ temveč da so »b vršile bitke nesporno velikega obsega. Nemci | namreč navajajo, da so v poteka dveh tednov ujeli 4000 Jugoslovanov in da jih je padlo : skupaj 3000. INVESTIRAJTE V AMERIKO RAZGLEDNIH W piše Anna P. Krasna KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS tovarištva, { !) vzajemnosti, pri guma, junaštva ali sploh Če^n, kar zahteva podlago duhovnih vrednost ito sposobnosti. Prikazujejo ga, kot topo živin&j, o-■katerem spkrii ne morejo um.-fu kako da se je naučil operiran ja kompliei ranih modernih strojem in orožja. Rus-ki človek, pravijo Neiri ne kaže niti najmanjšega «-•smjenja do duhovnih stvari n nima aibsohitno nobenega smisla za kak napredek, ter se zadovolji, da živi revno, medtem, ko si kremeljski voditelji grar ' krasne palaiče, iz katerih z:\-sužnjujejo množice. Takim in enakkn nacijAin modrostim in zaključkom, -»i človek lahko enostavno de.ia : /'Aba, kislo grozdje, kaj?" A i t po vsem tem se skriva več, kot gola nacijska propaganda, .'kriva se grd in, podel namen prikazati slovansko ljodfctv«., kot najmanj vredno za civilizirani svet in to na podlagi bo1-sevizma, katera doktrina, pravijo Nemci, je svetu etra.-' > nevarna. Kako nevarna je svetu na-cijska doktrina vemo danes vsi in vemo obenem tudi, da ni ravno težko ustvarjati predsodke proti ruskemu sistem«, kater lastujočim višjim razredom nasprotnega sveta ni posebna všeč. Zato bodo morali Skrvpni povsod, kjerkoli imajo pri: budno paziti, da bo dobilo naštvo in vztrajnost ter re 'r-prosen odpor slovanskili ljudstev odlikovanje v svetu, ki na ' odslej ceni tisti slovanski du" . o katerem je rad trdil, da ga n« razume — to je duh odpoia proti temnim silam znova porajajočega barbarstva. Sedaj Rusi odlikujejo svoje junaške borce in boriteljice za osvdbojen je njih1 dtnoovi e spod nacijske pete in če bo svet pošten. bo moral po tej vojni pripeti kolajno sijajnegn po£Tcmia in nexastraSen&ti na prša matuške Rusije — a prepr", čani £a sn>o lahko, da 4>«ln sovražniki Rusije storili Vse. kar bo njili moči, da bi se to t •• zgodilo in sredstev ne bod-bi rail, zato pa je važno /a vsakega slovanskega člo^ eka, da trdno stoji ob strani nn: -ga zavezniškega ruskega naroda in dela kjer more za pteWw Rusiji, da ne bo morda lepfrra dne, prisiljena na ene ali drug* vrste kapitulacijo ... to t biln velika in teTfca tragedija . veis slovanski rod. JERRY KOFRITfiffi io «*!»» orkester o» |MM Tereni d k* Polk« ,. A Nm planincali—ralCek StV. KI I"5 In DrqrESNE UNTVERSri V ' TAMBCRICA — Str. M ill . Za to*, cenik In cene .ploSC obrnite na: JOHN MAR8ICB Inf. <63 West 42nd Street, New Yorti VEŽBANJE AMERIŠKE ARMADE Odlikovanje ruskih t imakov t Sovjetska vlada je pred \ ratkim odlikovala in dala pri- , nanje stotisocim, ki so «e ju- j aško (bojevali in postavili v j rash sovražniku na že .zfisede- , em ozemlju Kusije. Najvišja odlikovanja Sov jet- * ke unije -s»o bila »podeljena 538 ^ uerilcem, kateri ko se izkazali posebnimi junaštvi in deja- ' ji, ter »o vodili guerilsko ak-ijo za nacijskimi linijami v Jkrajini, Beli Rusiji in v o-roižju Smolensska in Orla. Med onimi, ki so bili deležni osebnih odlikovanj je bilo 30 enisk, ki so bile vse prvovr.-dne ojevnice in Voditeljice gueril-kega gibanja. Pogum teli žensk e zdi skoi-o neverjeten in ven-ar vemo, da celo Nemci sami ►riznavajo, da ne more nacij-ki vojak na Ruskem zaupati tiikamur in najmanj pa ruskim enskam, ker nikdar ne ve, kdaj ma opravka z guerilsko bojev-lico, ki ga zvabi ja v past ali šče tajnih informacij. Xenici t odi pravijo in pišejo, la imajo Rusi svojevrstno ve-■o, katera jili navdaja s taikhn 'anatiizmom, da raje poginejo,! lego bi se dali ujeti, ter dovrše lemalokrat dana povelja-v oči-?letl gotove smrti. Ker naeijska lamet ne more razumeti slovanske duše, ki je prežeta s i ras t aro željo po svobodi in po jratstvu ter ljubezni do svoje :emlje in svojega naroda, \uzlagajo, da je Stalin Ruse taco usužnjil, da so pripravljeni ia of the cnrpAratinn and addreraea of above officers: < 21« WEST lSth-^rraEET, NEW YORK, N. T. ig 49*h Year ~ |l "OlM Narodfe" h iwned «Tery day except Saturdays, 8nndaya 1 i and Holla ara 2 Rvbarrtptioa Yearly 96. j Advertisement on Agreemnit j Za c«4o leto velja Hat sa Aniertko In Kanado f6.—; za pol leta $3.— j ' i sa Catrt lata |150 — Za w York za celo leto $7.—; sa pol leta $3.50. . 1 Za Inosemstvo n celo leto fl,—; za pol leta $3.50. j 4 f ---i Naroda" Izbaja T«al;l dan Izvzemal sobot . nedelj in praznikov. j < ^I j i "GLAS N J RODA", 216 WEST 18tb 8TREET\ NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—124J ] ! KAKO BODO 2IJV£LI kaisfrjevi delavci 1. \ — 1 I ' ■—■ Kot zm ^no, je a meriška vlada poverila graditelju par- ' ikov Henrj 'ju J. Iv^aisorju nalogo, da zgradi tri ogromne ransportne , aeropl.-zne za 44vzorec" za ceno $18,000,000. ! nesli, "bo Kaiser dobil naročilo za veliko šte-ilo sličnih aeroplaaiov. - . Da dobi dovolj delavcev, .ie Kaiser poslal v New York j v oje agente, Via dotb€: 20,000 delavcev. Zaenkrat je iz New! Vorka v treh \*lakih. opoto^-alo 500 najetih delavcev, ki sot laj že dospeli^v Portland, Ore., kjer se nahajajo Kai-| rjo ve ladjelenfce in v katerih bo gi*adil tudi tran&poi-tne! ■roplane. ■ I Kaiser želi, d.«, bi bili aijego^ delavci z delom in usemi ^merami zadovoljni in dia bi ostali, kajti delavce krvavo treCbnje za svoja, velika podjetja. Podnebje v Partlandu je milo, prijetno, zmerno; zju-| raj je nekoliko me sle, podnevi sije sonce in ni vihar ;ev 1 deževja do novembra. Vseokrog je valovit svet z veli--.cTnskimi gozdovi; ka*asen pogled na celo pokrajino. V Kaiserjevih ladjedelnicah je sedaj zaposlenih 10 j isoc delavcev, treba pa jih je 35,000. Na železniški postaji: o Newyorcane pričakali cassnikarski poročevalci, foto-1 rafi, Kaiserjevi uradniki, zastopnik AFL in več delavcev! • ladjedelnicah. > ~ V«e novoo^le delavce vpišejo v AFIi., k katero je Iva^ser podpisal pogodbo, s katero «e je obvezal, da bodo j v«i njegovi delavci včlanjeni v Ameriški delavski federaciji. Vstopnina je od $20 do $30, tedenski prispevki pa po 3.50. . Največ delavcev se bo vpisalo pri localu št. 72 AFL, v katerem ie bilo leta 1939 včlanjenih 400 delavcev, sedaj a šteje članov 50,000. Ob svojem prihodu so 'bili delavci nastanjeni v Hud--n House, kjer je proetora za 4000 delavcev, ter jim je lo naročeno, da naj ležejo, češ, da po štiridnevnem sedeli v vlaku vsakdo potrebuje, da "podolgem'' leži. Hudson House se nahaja poleg Kaiser je ve ladjedelni-p Vancouver c*h Colunibia rr ki in sestoji iz 10 poslopij in e v vsakem pro-stora za ljudi. Poslopja imajo dva ad^tropja in popolnoma nova. Vise sobe so ena kot dru-„'a: lesena postelja s potrebno odejo, omara s predali in -»telaiami, lesen in položen naslonjač, pepelnik, košarica za papir, ena električna svetilka na stropu, kljuke iz me-;i, eno stranišče s kopalnico za pet ljiudi. San»ka soba na teden velja $5, z dvema posteljema no $3.50. V poslopju je velika ofbednica in dve dvorani za razvedrilo z naslonjači in mizami. Vse oskrbuje in upravlja uradnik Federal Housing Authority (FHAV Kaiserjeva družba bo postavila tudi radio, ker želi, •ja so delavci zadovoljni in da ostanejo. Nastanjen je tudi • oseben delavski posredovalec ali svetovalec, h kateremu se more zateči vsak delavec in mu potoži svoje težave. In Kaiser jeva družba ima več sredstev, s katerimi more potolažiti kakega nezadovoljnega delavca. V Toliki ottedmci dobe delavci zjutraj zajtrk, nato lunch box, da jo vzamejo s seboj na delo in zvečer večer- >, vse za $1.45 na dan. Primorani pa niso jesti v Hud-m House, pa najbrže bodo, kajti Hudson House jim bo dajala hrano dva tedna brez plače, pozneje pa bodo od-•lačali. Nekateri delavci pa so že po nekaj dni jedli, nato :.a izginili- Kd? pa plača za take "begunce?" Najbrže bo 'n to skrbel Kaiser. Delavske plače in razmere pri Kaiserjevi družbi pa tri. prikuhe, solata, pie, cake, ice cream kava mleko — sa večerjo. V naselbini ni žganja pač pa pivo in lahka vina. Ako kdo z delom in z raamerami ne bo zadovoljenega družba ne bo zadržala in bo mogel iti, kamor bo hotel, to-da vožnjo bo moral sam gtočati. __ , ... * B W A Iflnr- Ntm Tal OGNJE OBVAROVAIjNI TEDEN. Vežbati_civiliste v temeljnih pravilih ssnmo obvarovanja tekom zračnih napada, je prvotna naloga urada za civilno ot>-ranibo.. K tej odgovornosti je( predsetlnik Roosevelt dodal drugo — ono, da se prebivalstvo poduči o nevarnostih po-•žara, poraročenega vsled nevarnosti ali površnosti. . Zato tekom tedita, ki ga je predsednik proglasil kot "Fire Prevention Week" namreč od 4. do 10. oktobra, ho OCD skušala pridobiti sodelovanje vseh meščanskih, bratovskih, delav skih in poslovnih oiganizacijj naj pomagajo i>odučevati ob-; <"instvo o važnosti obvarovanja* prod ognjem in njegove kontrole. Le potom te združene pozornosti in napora smemo ini, kot borilni narod upati za-treti ognje, ki ogrožajo in ovirajo vojno produkcijo. . Požarji ne vnieujejo le življenje in lastnino, oni vujčujejo čas — čas v smislu izgube dela v vničenih tovarnah, čas izgubljen za pc-sekanje gozdov, ki bi nas zalagale z lesom, čas iz-gubijen za popravke. Veafcdo, da pomaega snižati izgtdbe in zamude časa vsled ognja, naj stori troje. 1. Pazi doma na čistoto in dobro gospod in jets-o 2. Ravnaj se na delu po vseh varnostnih pravilih. 3. Nauči se-, predno nezjroda natstane, kalčo se ogenj kon-/ trolira, naj iidbruhne doma, ali na delu. SPOROČILO UPRAVNIKA Koncem tedna mi je v veselje sporočiti, da so se naročniki, ki so zaostali z naročnino, jafeo povoljno odzvali na pOfciv uredništva, ki je bil pri-, občen zadnji petek. Pričakujemo, da bodo naročniki, ki še niso to storili, v kratkem poeta. li za zaostalo naročnino in ofb-novitev. Želeti je, da lahko prihodnji teden sporočim. da ' je bil odziv 100%. Vsakemu je znano, kako važno je, da podpirajo v teh čafcih ' slovenski tisk in tudi vemo, aa ( ne borte ta nujni poziv prezrh. Upravnik. VLADO KLEMENOlČ SELŠKI ŽUPAN SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO / $2.50 PoSiljam Money Order zA lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime------- St., ulica ali Box si----_- Mesto in državna-------- NaroČite lahko to knjigo pri: : KNJIOAftNa, "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW Kratka Dnevna Zgodba *eLAB H A I D D A' " Twt FRIDAY, OCTOBER 2, 1942 " " - TRAMotuin UM I «1 I II-BM-W*-« . . . — ■ ...... .—- , —^-a—1MB V nedeljo popoldne je bilo i >reeej ljudi v selški gostilni, 'ri obeh veliikafti mizah so se-leli kmetje. Čeprav je imel nak pred seboj poli« vina* -endar ni "bilo na njihovih ob-azfh tiste brezskrbnotsti, kakor e ob takih prilikah navada. 4koro vsak je dilžal v rokah ne-cako pisanje in čakal, kdaj pri-le na vreto; da nru ga bo raz-olmačil pisar, ki je sedel pri naH im*iei blasu peči. Med em ko je pisar čital posamee-likomf nenišlka uradna pisma Ln jim jih prestavljal v slo-iren&hio, so si kmotje raeprav-jali to in ono, 144Nič ne rečem," pravi prvi, 'oblast je bila vedno in še bo. Vn*pak po slovenska naj nam pišejo gospodje v kanolijah, da jih bomo razumeli. Ali je res tega treba, da moramo kmetje pi^rja plačevati, da nam pove, kaj stoji v pranta?" WtPa ne le to," pove drugi, sami zapravljamo denar,-ko cele poldneve postajno v irostitni. Pri prazni mizi ne lirvš s«Hlel ka-li? Se tako tekre-mar po strani gleda, če predolgo žnlte s vo j pol ič. Hol a j. ost i r lirinesi še merico!" "NaAa rfovenema je v doma-deželi-zaničevana pastorka," -•p oglasi tretji "Ali je to prav, da nas,(ki s trudom zemljo obde lujemo in pridelujemo kruli tudi z gosposko, ki v redu cesarju davke plaičujemo in gremo zanj tudi v krvavi boj, kadar nas pokliče, ali je to prav. (hi nas im sodiriji in davkariji imenujejo neuknjne slovenske kmete f Ali so kmetje zavolio kanclije, aR je kancKja zavolio kmetovi" ; * * Prav iz srca mi govoriš;, pravi prvi kmet, "Zadnjic so mi dali na aodniji nekak papir, na j ga podpišem. Gledam, gledam v pisanje, ne radomem' nič. NVmsko je, prn\nm. ali bi mi mosrli gospod sodnik, po slovensko razložiti. Pa me prav jrdo x>ogkxia in nekaj za®aoea-|, jas češ, da sem siten. bele neti pisar mi je, ko sem-ga prav tepo" prosil, razložil pismo.* „-'. 1 v 'Jaz bi pa »ploh ne podpi--a.1," prarvi tisti, ki si je na-noeil Se poli«. "Ali ni dovolila vlada leta oseminštiridese-tega, da ima slovamičina po tia^h {krajih iste pravice, kakor ient¥'inaf Xe bodimo strahopetci- Če »bodo v. kanolijah viri el L, da patnaino postave, nam ne bodo več vsiljevali nemščine. Po slovenski naj se nauče gospodje." Med pogovorom je stopil v izbo župan šmid.. Selčani so ga imeli radi, ker se ni nikdar šfculil mod nemlško gofjpodo, kakor 6o to delali župani po drugih krajih, hoteč se prikai-piti oblastnikom. Glede ^lo-venflčine je bil istega mnenja kaikor kmetje in je že večkrat omenil. da ne bo plačeval pisarja, da bi nra prevajal nemška pisma. . "Pozdravljen, Srrvid," mu kličej/ od vseh strani kmetje in ireu ponujajo pijačo. ♦"Kako mislih, župan,'* ga vprašujejo najagovornejši, "ali nas bodo še dolgo pitali i nem-' škimi pismi? Povej gospodom v kanclijah. naj nam ne na-pravljajo stroškov in sitnosti. Naj nam vendar pišejo, v domačem jeziku." <"0e jim je na davkariji dober na£ denar, n»j jim bo še naša beseda!" 44 Že večkrat ?em povedal gospodom, kar jim gre, pa so samo skomignili za rameni. nič se ne da napraviti. Se enkrat bom »poskusil, bova napt-avfla pismo." Pisar je tolmačil Se posled-nemu kmetu njegovo nemško pisanje. T£o je končal, je Za-dovoljen spravil denar, ki si, ga je zaslužil in pokre^čal z dolgim požirkom vina iz po-iliča. •"Velik jwpir si pripravi," _-t' ■ ; rt_ ga ogovori župan, " in pero na novo pri reži. In glej, da bos čedno pisal. Gospoda na vse gleda." Pisar je pripravljen. A preden, začne, se ž«pan na dolgo in široko razgovarja -s kmeti, kako ki kaj naj se -napiše; da ne t>o užaljena gospoda, da pa bo tudi vse povedano, kakor je prav. Nato narekuje pisarjn sledeče pismo: "•Ljubi naJs častiti in hvalevredni gespod okrajni glavar! Ker Oni vsako reč prav predvidijo, kako da bi e ljudje pritožujejo, da- ndeejo meti pisarja v gostilni, ker nora jo preveč zapiti. Drugi • mrifk pa je ta, da nimam jaz sa vse te opravke in stroške 60 goldinarjev na leto dosti. Dona pa takega pisarja ne morem imeti, da bi nejp&ki pisati spal, ker bi imel premajhno plačo. Po slovensko pa sam naredim. Da 'bi se-, zgodilo, •že-, le Gospodje in tudi drugi ljudje. In jaz trudi to .želim, da bi se po slovensko pisalo, da bom vsaj vedel, zakaj se podpišem, Ce pa to ni mogoče, da bi se zgodilo. Jih pa lepo prosim, naj namesto mene dnugega postavijo. Zdaj Ji!h pa lepo pozdravim in ostanem Njih po* nižni služabnik, Pavel Šmid, župan. .-r. SeTca, 5. malega srpana 1851." Ko je bilo pismo napisano, ga je moral pisar še erikrat pre-čitati. "Vsi so bili z njim zadovoljni. "Dobro je tako, naj gospoda ver da se ne damo. Že jutri odpd^li, Šmid." Še so si nekateri naročili vina in ostali v gostilni do pozne noči, pomenkujoč se, kakšen cd gov or bo prise! na pismo. FABEBK1 % Topolen ve6er. — Na pobu-3o Treasury departmenta je i t)il pretekli petčfe pritejen slo- t renwki večer v sredini čelške na- * jelbine v New Yorku in sicer v 6 ->loku med First in York Ave. s a a 72. ulici. i •Namen te prireditve je bil, c lase ljudi vzpodbudi k nakupu 1 rojnik bondov, ali "War Sa- i rings Bond*' katero je najhuj- i ki orožje streti glavo najhujše- i :u(u in najbolj 'hreesvestneanu so-rsažniku miru in civilizacije, 1 kar jih. pomni zgodovina. Tukaj so bili tudi zastopani! i Slovenci in Hrvatje. Da bi bi- i li zastopani ise bratje Srbi, bi 1 se dalo tukaj veliko lepše za- j pisati, in sicer da je bHa zasto- ] pana tudi Jwgoslavija, ker pa ni bilo tako, mora ostati tako, • kakor je. . i ISloveBs^ki program te prire* j ditr\e je.zastopal odbor za na- ^ kup vojnih bdndov in sicer Mr. i L. Zakra^ek, predsednik tega 1 odibera, Mr. A. Svat, upravnik < "Glas Naroda" in Mrs. Anna ] P. Krasna, pomožna urednica j '•'Glas Napoda." - ... i IZelo je povzdignila sloven-sfki program te prireditve slo- i venska narodna noša, ko so ; prvi. prikorakaj i na oetu spre- ^ \-oda. Ni jih bilo dosti, sftj je bil upravičen vzrok temni, ker so Slovenci na ta prostor prihaja liod dela, kar bi jim ze&o oteSkoeilo premem ti obleko v talko ikratkem času. Vseeno, se je poJkazalo v lepih narodnih slovenskih nošah precej amie-riskii Slovenk, med katerimi sem spoznal Miss R. Kovač, m©-ško čast pa je rešil Mc. A. Svet. Niajvec je pa k programu prijwmogla slovenska, pesem. Nasi bratje Cehi so nastopili prvi, in ko so peli pesem "TJ •boj** bi "fiiovanori" fantje ki čakiali na odru za njadi, da nastopijo, spravili diri- genta -češkega pe^tekega sabora Mr. K. Lfeitiwrfc iskoraa iz rAv-not^žja, l|ftr prostovoljate .in bf^ffi viedfioisti defikeipa pevo-Vod^e zaželi peti s češkim dte-ront ift je vfcet© pnwej časa> preteo Ur. Leitne* zavedet od kod prihaja ta grtena mo6 ža fcar se jim je pa na-' zadnje'pwiv lepo bi po bmt^ko zahvalil. . Za ^ehi ntf&topil 'Slovan' pod vodstvom pevwttd^e Mr. I Hrudeta, katenemte so pa ffi pomoč galantni člani p^tsk^a mfcfeanegi, zsbo-j jk m ^eert I®. V. "Dotno- vinfte" Mr. T. Capuder in Mr. Tomaž Bertok, j ^ VA2NO ŽA NAROČfilKF/ ' ) Poles mloTi Je niTidao do kdaj teste piaCuo uroCnlao. Prva I ( ft evil km pomeni nnco. drugi dkn ia tretja pa lečo. Da ua pftbra- ' J alta oepotreboe^i deta Tu atrofikor, 7tš ptoalmo, da ikoiatč naroCol- \ BO pnmftnn poravnati. PoAJttt Buotaln nai iTSOtt tu IU ja / tm pUčmJ»* n« levo aastoftolkc ▼ Vtiera kraja ali pa katerem I ■ari ' \ HatopBikDf, kojlh Imena ao tiskana a ItkAal Črkami, ker ao opravi- , / fenl obiskati turn dnuce oaaelMn«. kjer Je kaj aaKh rojakov nam- ) • Jenih ZaatopoLk bo Vsa t*ro£tl potrdilo aa plačano narotaln« i Cleveiand. Aotoo Botoek, Ckaa. Kw ■afeer, Jkcob Beaalk. CMrard. Anto« Macoda Lorain, Loala Baiast. i oka Kanit Toengatowa, Anton KlkaU 0UM3OK: Ongo« OUt, J. ■'irt-at PiMMSlLTiNUi Dtaauaer. lofaa Jevaikai OoneaMivk,^. Bllm OoVerdaie in okolica. Joa. Paternel Export, Lanla Small Farreil. Jwtj Okun Forest City, Math ffil« " ¥%■'.' Blodnlkar Ureeftstmrg, r raak Norsk Homer City.' Vt. rereadnk Imperial, Vefete Patef^ lAllailA^M * - *--^ - jooamoirB, mm rattan Krajra, ast. Taoftaij t.nwfoe: Ptaak Ball era teldwa^. Ju»d finst Httafcuisk In okolica. PMItf rnt»* Rtertton. A- Hran Tortle Greek, Fr. Scfclfrw We«t Newton. J.-vnh Jnvaa WISCONSIN . Ifilvaakee. Weat Afttk. ti. f4ak Rhfbojjpnt, Vinl wTokibc'o • Hork Bf^fifitt. IJMH ^Mfter rUtmondrllle. Joa Hollea V 'U! teak «aaia»nik Ia4a patrM« ta in ta katcH K »»W. SMte»nfte tapk , iwiti ' "WHMl *%kU -flii AdcM PAik_». OBNlA : Baa rrandteo, Jbesk liliaft COLORADO: Poeblo, Peter Colls. Waitenbarg. M. J. Maya* . INDIANA s Indianapolis: rraak ZapaaeU ILLINOIS: Chicago, a. BevCK Ocaro. J. raMib (OUcngo. flMM In nnaala r La Sails. J. Spellck Mascoutah, Martin Dole'to North Chicago la Wsokessa. Unlk WairHh uartLAND : KttsmUler. lr v«lokn. Ko sem premišljeval o tem, k> mi prišli na misel twdi tisti ia^i Slovenci, ki.jim. je Bog xxlaril poseteii glas, da bi ae povzdignili «k»veneko pe-enk pa raje £e .na leta bre«->rižno glodajo od «trani, kako d rugi žrtvujejo. Takim-bi privoščil, da se jim v«aj za ne-iaj časa napravi prav pošten :tlt v grlo, Tiste pa- ki jih fTzpodbni&jo k taki stvari, jih laj pa piči.mesarska mroiha na ionec jezika, da bodo imeli popolnoma okraiženega. . Tudi brvaeiki mešani zbor 14 Je-lim&tvo * je jako lepo zapel. Največ aplarvBa. pa je biia delež aa od strani občinstva -v sv©-fem solospeva nalsa vrla ame-niska Slovenka Miss A. Kepic aa katero laiiko jgfl-edamo z naj-reoljkn! ponosom. pri prodaji vojn9i bon-iorv je bil najlepši uepeli. Kakor mi je povedal Mr. Svet, se frh fb podale «a $l50,00^. »SP AJOSH th 79 VBSBfiHS* -gins t mil natofsh. -- Šp—rtMO-rieška slomicn. — Spisal jo k R. D. L' Cortlim. ra knjiga 3e pdjUŠtna in pra* OU "prf-krajSana. Od prve do tadnje strani je is popolnoma iatat kot jo je pisatelj napisal ln kot je bila prvohSo tzdAnft «a rlSJo t^no. Cena Je toto a&ks, ter no se poratilie prvotne tiskarske forme, in ker je pisatelj »prejel nižjo ce- Po tej prlpt'&dtl stopnjerafni metodi kkm*X5otfcta pkt&kgn, a * lahko «a-o«fis SponSčine. Xb praktično nčenje ima kar najmanj 'nezanimivih in zapletenih slovničnll pravil ter raa \RŠ brail, & H- hmeti ftpanata>t Oortotovo kratko metodo bo odobrili ašteljl, nrofesorj i, *»ole, poslaništva ir ekspor&l'e tvrdke po cS6em "veto. * Ji praktRno. priptosto ls tttpešao. . Prodanih je bilo ie nad 2.000XKK Cortlnovih knjl«, . Če vas t* kjjis^ io tab ko idNSu |n > KNJIGARNI S DO VEN IC PUBLISH tNG COMPANT. 216 West 18th Street New tOTfc t. T. = |V- V KSKABIGI ^ —1 ■ - pa "AMERIŠKA 111 SLOVENSKA URA" ^ so vključene sledeče }a slovenske pesmi: I. Podoltnica — molki zbor s bari. • ton samospevom Čl J. Prjxrtrav — motld sbor . . __ I X. Lahko noč — moikl sbor 111 4. Otoftki *von — m*ftanl sbor 80 $. Pomladnnka — racfiani sbor, s . bariton aamonpevom ' I , i® 6. Lira 1. — za aolo »peve. moftki | ^ lh- mežaai "sbor 7. Ura XI. — ra meSanl zbor [i KI j S. Altaritskl odmevi — za mofikl in : žennkl zbor, z bariton sa- - _ mospevom , jf 9. Kantata Iz pnalrna J2« — mnSkl . ti »bor lt. Soft — za saniofpcv«, ■ j-j zbor In spremljevanjem " ■ glasovtra 1( II. P«Um 29 — m samospev«, me- _ ftatil zb^r in spremJJevrmie V fciuovira ali orgpl p !'•, CENA SAMO 50 ceHtov j?- KOMAD i • • : „ • «< To M koncertne pesmi za moške g in mešane zbore, katere je oglas- , .. bH In Sr namozaložM izdal MA J1 TEJ Tj. IfOIMAR, organist in M pevorodja pri »r. Vido, Cleve- č ■ land, Ohio. »S3. 1< I j Naročite to zbirko pri: 11 KNJIGARNI SIXJVEN1C PTBL. ? COMPANY - » "K il6 W. ttfli St. New York H * fHrM-^i.-..'.^",----- .'J V Med Slovenci je pa, mislim, B jiaprarvil, kakor sem zvedel, n^j P višji rekord Mk\ V. Pavli«, to ^ jih je kapil menda za oelih 400 « dolfctjev. To je ravno tafeo, kakor bi na Hitlerja vrgel 400 funtov težko borribo. Radi bi vedelL — Gori sem j že omenil, da Srft>i nieo bili za- r i >ioy>ani na čehosiovaško-juigo- ^ slovai Vem večeru pretekli te- j jden. Z«, lo moramo ta večer ^ 1 imenovati samo Čehoelova%o- f SlovenKko-Hrvaski večer. .. -j Oudimo «e, in radi bi vedeli, ) otfcod ta vedno v eoja od tuje- l nest jugoslovanskega s odelo- j vanja od strani naših bratov ^ Srbov ? Ln to ravno v tem kri-tidnem času, ko se nafeaja »jo- 1 srosfcrvaacfflti narod v najrveSjib j Rmrtnifc. irtukab in trpljenju.. ,] Had i bi vedeli, odkod ta pod- ] pih srt>s0cemiu narodu? Ali ee Trtotimo, da so. nase domneve,, { da tako šcuvanje prihaja na- ( ravnost "Ud io^roelovaaskeg-a po- ^ ^lani^tva iz Washingtona? ] ISaj »o se komaj ohladili sa- ^ -mokrepi, ki so pokadi v jago- , tsTovaneki narodni skupščini, -pa se že zopot »trvaria drago1/ «lo, ki bo samo povečalo že t-£u i Iko neznosno trpljenje ju^celo-vanskega naroda in ki bo brez dvoma najboljše orodje sovrafe- , nika .Tngoslavije! ( Ali ni ravno eedaj. najbolj primeren fes, da pokažemo o- ! Ftaleami ^vetla, kateri nas ravno j ^poenava po naši h rabrošti in ! žrtvah, ki umirajo na oltarju ! domovine Jugoslavije, da smo ' celotoi narod? Karod, kateri i «i želi <9e bolj tesnega in bolj ! brajfekega sodeiovanja, kaikor j katerikrat preje! Ali ni ravno sedaj tisti čas, ; da ee zavemo grehov, .katere ; smo napravili v preteklosti in ; s Sraterimi ee je okoiiBtil so- ! vražnik? . iZato bi od naroda ne bila vež ! kakor upravičena, zahieva, daj I se taki, kateri niso zmožni, ali kateri ne marajo delovati za t*dkistvo ^kopnega naroda, odstranijo, in se na njih mesto postavi zmožne može, kateri bodo v resnici delovali za do-brdbit celotnega naroda! , Qodoranje — Že precej let je minilo, da bi MI deležen kakega godovanja ali T.ezovanja , imendana. Saj je ob takih pri-likah vioosih veliko lepše in bdl j i prijetno kakor pa n4 kaM na-i povedani prireditvi, kjer mo-" ra Sovek zaradi drugih brzdati i svoje razpoloženje, posebno pa i še, ako ima godovaiec pravega f patron a in prav^vezovalce. j fTafco sem ba pretolkli torek deležen takega lepega večera v - dvorani Slorv. N"ar. doma v . Breoklynu. k^r "SteVan" ;: fevx>je redne ^v^fce vaje vsak • Uxiik. Seveda ne smem pozabiti, dali je bil pretefkli torek sv. Mihael, 1 palro© weh IfihoT in MfedqJJ in'-tudi pBftrim -predsednika] M Slovana Mihe Pimata/ J ((Poleg Mihe Pirriata je ofbhaja- 1 la svoj god tudi Miss Mihaela I Zore.) * Medtem, ko so "Slovanovi" člani Ia6čfli note slovenske pesmi v skritem kotičku dvorane, • so se kar po prstSh pripravljale in oblagale mize oib prihodu dvorane za "surprajz party,'* katerega eta pripravili Mrs. M. MaJSek in T. Kovacb svojemu bratu Mike Pimatra. Skoraj ganljivo je bflo videti razc*caranje Mr. Pirn at a. Vzelo je nekaj minut, predno je prsSel k eebi, nakar nas je vse povaibil, da prisedemo. Po par požirkSi dofbre pijače se je razvilo razpoloženje cele družbe do takega viaka, da so se od slovenske pesmi tresli flaAeati na mizi, in orehi trklja li iz orefliove potice . ; Zapusti sem jih okoli polnoči, ko se je Afir. Pirnat vsem lepo zahvalil da so se ga «po«m-nili na ta način, posebno pa svo jrma sestrama Marv in Tessie, m se je videlo, da ga je -zelo I ganila bratovska ljubezen. Koliko Ča«a ©o. še pstali, ne vem. Vem le, da že dolgo časa nisem bil v tako galantni in j prijetni družbi in želim, da i Mr. Pirnat zdrav in vesel do-3 čaka drugega godu. F. R. V. ) -:- VESTI IZ CLEVELAND, OHIO Etne 24. sept je preminila v 1 Emergency bolnišnici mlada " rojaSkinja Louise Spudick, roj. ^ Možina, stara šele 28 let. Po-" kojnica je bila rojena v Cle-r velandu. Zapušča žalujočega " soproga Jcsepha, mater Ange-. lo, sestro Mary, poročeno Giru-^ belnJk, brata Franka in WTPlia-w ma ter strica Johna Žiberta. ^ Njen oče Andrej je preminil le-v ta 1938. L" Po dolgi in mmčni bolezni je J" uanrl Anton Potdkar, star 75 h let. Doma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel v Oeve-land pred 52 leti. . e Po dolgi bolezni je umrla na * svojem' domu Margareta Škuf-ca, roj. Steile. Stara je bffla 68 let. Doma je bila iz vasi Podcerker fara Stari trg pri l" Ložu, odkoder je prišla v Cle-veland pred 37 leti. Soprog ^ Frank ji je umrl pred 11 leti. ° Zaptbšča sinoda Jamesa Mav-^ ko in Avgusta ter hčeri Mar-y gareto Szjimanski in VŠdorijo ^ Manno, v starem kraju pa si-^ na Stanley a. - .'i. -____ , ------^a t V8l i na bojišče s^ vojsico- li vati sproti, sovralniku II osebne lobode; tT-VSAk p* Galileo pomaga pobiti sovraiui-ka, ako kupuje WAR BONDS in ZtfAM-r *KE redno.--- NA OBISKU. V naši naselbini se nahaja na obisku pri svoji . sestri Mrs. Katarini Meditz, 815 Park Ave Brooklyn, N. Y^'Mr^. Mary Ma-letič iz So, Chicago, HI. S svojo sestro se nista videla že' nad 30 let. Danes je Mrs. Me-difcz obiskala, tudi naš urad v spremstvu Mjrs. Katarine 9ns-taršič iz Brootolyna. Obiskala je tudi več drugih svojih sorodnikov in znancev v naselbini, izrazila se je da se ji naša newyonska metropola v splošnem zelo dopade. Prisostvovala je tudi Cehoelov J«ygosloan-, skenra festivalu ptetečeni petek večer na 72. ulici, katere-, ga program se ji je zelo dopa-_ del, posebno petje slovenskega L tabora, kakor tudi petje'Miss t ,%me Kppie. Omenjena je'Seet-. Ta znanega rojaka Mr. Joe Stemietza v Eveletti, Minn., katerega tem potom prav iskreno pozdratvlja kakoir tudi lepo pozdravlja svoje znance v Kanadi. Želimo ji obilo zaba- - ve in razvedrila za časa ti jene-L ga bivanja v naši naselbini, ter srečen povratek na svoj „ dom v So. Chicago, 111. - 4<01asa Xaroda/' l| . _____ . . POLOŽAJ V JTOO SLAVUI "J (JIC.) — V velikih bojil] iiined Italijani in partizani v o-j zemflju Rnin—Sinji so Italijirci J imeli 260 -mrtvih in 320.ranje Jnih. PcJblediee so grčeovite fe-»prisalije. Eteevno strel aQ6 več L nedolžnih ljodi . V Splitu so zažgali več hiš L in 500 le^t staro židovsko kn již £ nico. Spli^fcski -akof je brzojav j no protestiral pri vojaški ob lasti v*Rmfn. ; - V Albaniji je večji del mladi . ne v gorah. Italijani imajo za- - eedeno samo obalo in se popoJ- - noma izogibajo bojev z upor y niki. v mnogih slučajih jih ce- - lo podpirajo, da ne bi izerval: bort>e.. ■G C A S R i R O D A* b n*w Tiri FRIDAY, OCTOBER 2, 1942 ** ■ ■««« 111 TRMOfLffN l«n TRUE RODOVI DoKodki " nekdanjih dni. — Spinal: ENGELBERT O AN O L 101 ZAPISNIK POLITIČNE SEJE JPO S S. VRŠEČE SE V CHICAGU, ILL. 12. SEPTEMBRA 1942. Nadaljevanje IZJAVA Ju^oslov. Pomož. Odbora c ct slovenska sekcija. fiSlovenci v Ameriki oziroma v - Aimer i kaitci ^loveuč&ega poifik-^v » la, ki imajo du&evne iin v mno- p - gili slučajih materialne zvec&e s ji Slovenci v Evropi,, inmjo v ne-jil • danjem svetovnem konfliktu » pred vsem zmago ameriške de- r jiuokracije pred ocnni in so pri- j s '■pravijeni storiti za to zmago ž [ vse, kar je v njihovih močeh, J p j vedočl, da je od nje tdvieoa! no le svolnnlna(bodočnost te de-ji, • žvle, airupak tudi preporod v«e-io i ga svata. V tem svoltodnemj c " svetu naj tudi Slovenci dobe u 1 tisti prostor, ki jim gre po pra- " viei in ki jijn je bil doslej od-K reč t* n. C ISlovenci, člani južnih SLcva-l C " nov, so poseben narod, čigar d \ Vsi deli se zavedajo svoje skup- v 1 nosti in zaradi t«ga zahtevajo aediujenje vseli doslej razbitih • ' kosov v eno celoto — v Zed in- | jeno Slovenijo za katero eo se ^ I»ojevali že od svoj »-ga na rod -nega preporoda . y 1 Zed in jena Slovenija mora biti avtonomna, organizirana j * na čisti demokratični podlagi s in kot taka naj postane del nt- s ve Jugoslavije v kateri Ibo av- r tonomija vseh njenih delov in j I njena demokratična organiza- j cija z ustavo brez vsakih reak- 0 "jcionamih pridržkov. ~ ' iPrepi ičani, da bo v novem ^ * j svetu vtsaka izolacija nemogoča | II in. da bo razvoj vsakega naro- J j da odvisen od razvoja vseh, iso H °jSlovrtz privilegijev in zapostav- j !' ljanj, enaka pravica za velike , in male, ki edina more biti te- ] x m»'lj isvobode, napredka in var- , nosti. Za te cilje pozivnno ria so- H m (delovanje vse Slovence in S3 o- ( venike b; ess razlike strankarske ali verske pripadnosti, prizna- , vaj oči vsakomur njegovo indi-P' vuhialno svobodo, ki pa ne sme onemogočiti sodelovanja na skupnwn polju, kjer prav >edaj °~.bije narod naših dedov boj za ^ življenje ali smrt. . n Sledi vpraBanje representaci-je kongresa. Predloženih je lo ntfm^o sugestij. Br .Molek pri-( a poroča, naj bi kongres tvorile vse centralizirane organi zaei-> o- .F * proporčnim zastopstvom po številu članstva. Br. Kri-»la stan je za široko reprezentacijo, ni- čisto vse krajevne slovenske or-►jo cantzivcije in ustanove naj pošljejo deleg-ata t* leir centrali-lo- zirnnih. uredniki listov naj tu-. z di imaio delegatke praviee. Ju, (Po dotari debati je bil spre-la- jet sledeči predlo«: sestre Pri-ne *land : I je. iSloven Jki narodni kongr«- iiln ■—■ — tvoiijo glavni odborniki v»«h s I ov ejisk iii centradiziranih or-i ganizaerj kolikor se jih hoče udeležiti, dalje vse lokalne slovenske organizacije in us t an o- """ ve vsake vnste labko pošljejo po eneiga delegata, končno ima- ~~ jo uredpiki vseh slovenskih lis-tli imajo delegatske pravice. ~~ likalne organizacije in usta-nove, ki ne morejo same poslati en ojega d* legata ee lahko zdru-žijo in pošljejo skupnega dele- ~~ ga ta za vso naselbino. Razumu* se, da ti pogoji ve- """" l,iajo le za obstoječe organ iz a-cije in ustanove. Stroške dele- "" ga tov ]>lačajo organizacije in "" ustanove same. , — J>alje je sklenjeno, tla ^e sdc- f venski narodni kongres vrsi 6. decemfbra 1942 v Clevelandu. Če ne bi bilo mogoče dobiti dvorane za ta dan, se kongifs %-rši teden prej ali kasneje. I Br. Enuenc predlaga, da so . člkaški člani JT*> rflov. sekci- Al je poobla-ščeni, da izvrše vse priipraa Adamiča, ki .jo je ]K>-slal v pismu, naj bi JPO slov. sekcija poslal protest ])redsed-niku Rooseveltn. ker je v svojem govoru po radiu na I^bor IJay omenil Srbijo namesto Ju-2rosl§vije. Navzoči opozore go-vornika, da je Roosevelt že popravil s^-o.jo pomoto z obža- 1 lovanjem, kar je bilo ofcjavlje no v časopisih 11. «ebiti od ju«o*k>van-ske vlade v. Lond^mu uradno izjavo in zagotovilo, da bodo * v novi združeni in demokratični Sloveniji vključeni vsi Slovenci, ki so podjarmljeni . po Italijanih, Neirttaih in Madža-t ih. Ravno tako bi bilo dobro dobiti zagotovilo, da bo vlada iipositevala kablc^t am, ki je bil ■ ^>oslan. Br. Kristan poudarja, da st1 7. nasvetom br. Zalarja strinja, toda priporeča naj , tu stvar prepusti kongresu ki bo m>el večji vpliv kot pa ga , ima jKrniožni odbor. ! Nato br. Cainkar poroča, daj a je p rejel povabilo od ElrneTja' Davisa, šefa vojnega urada za a' infointacije. naj pride 18. st>pt. ! v Washington na razgovor gle-^de spornih zadev med Jugoslovani v Ameriki. On je Dpvisaj oo njegov nasvet t upoštevan ali ne. Br. Rrapenc izrazi dvom. da' bi Slovenci kaj dosegli v Wash-' ingtmm. Dnigi ou.», timctno In Ktrnjno kljnV1«*. ul^Mro ter ielew»lharstTo. Cena $1.— ZI VI IZVIRI 8pisal IVAN MATlClC ZDRAVILNA ŽEIJSČA K£ atrani. Cena 25 rento* V KREMPUIH INKVIZICIJE Spisal Michel Zevaco. Nad v>e zanimiv zgodovinski roman iz ča>*a inkvizicije. — 461 strani. Cena $2.— LISTKI Spisal Kaavar Meftk«. (144 nt ran J.) Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOV ENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. (120 atrani.) Cena 75c Po 50c zvezek AndrtJ Ten»o*ae (Ivan Atbretat) Bele oofi mali Junak. (DwtojeralcU) FiJotofska zgodba (Alojz Jirasefc) Na različnih potih (Frane Friacb) Verne du^e * vieah (Prosper Mirime) Knjiga Je svojevrsten poja* * slovenski književnosti, kajti v nji Je * trlnajHtlb dolgih poglavjih opisanih trinajst rndo* slovenskega naroda cd davnih po$etknv v starem slovenstvo do današnjega dne. Knjiga Je verno zrcalo naSega Uvljenja in trpljenja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot sin more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 4» STRANI V PLATNO VEZANO $2. Pofttnla* plačana mr&fiwini^aiSH^^ * Po 75c zvezek Relfegsr (Artor Bernede) P* strani klobuk (Damlr Fsigell Po $1 zvezek Verldiens (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjevsl Plngrlnskl otok (Anatole Frane«) Po $1.50 zvezek Zločin In kasen (F. M. DostoJevskiJ) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City V 1t>!ii mi i.*' izpregli km'-.ijo, m konja, sta zobala oves v lile- Ai vu. .\L»'ta jr morala z Xadino tja. Mati, oče in oskrbnik bo ^ ,(Hl;ii v »oivnje prostore. (fospa in gospod sta da.iala oskrb-ni'ku naročil.-i in navodila za njegovo poslovanje. . SI še tisti večer je odpt ijal hl»i>ec oskrbnika na pristavo, di Drago jiutro mn je bila pvra skrb, ra je pripravil prostoi, j,, kjer so l>o učila Nadina ježe. j in labtul je primeren kraj malo dol pod vrtoni, ga dal lepo'p, izravnati in ponti z drobnim peskom. Prostor .je ogradil v velikem krojra. Hlapcu .je naročil prejšnji večer, naj zlgodaj v< juija.se konja na pristavo Ko je prišel hlapec z obema kon- m jcma, ju je preizkušal o>kibnik. Najprej eneara, ixxtem dru- žt iTv-g-a. Navezal >i je r.a škornje ostrog« in jahal konja a- hitrem diru po jahaluSeu zdaj naprej, »daj nazaj. Žival je delala pra- sv vine koraike, leliw je iztezala noge, stopala počasi, se ^pen.iala ^j,, na zadnje noge dirjala v dclgili, iztegnjenih skoJvib v krogu — vj kakor jo je ravnal izveabani jezdec. . rt Zatlovolljno je trepljal konja po gladkem, ploščatem vratu a konj je dklanjal glavo in s-jKrnjail vrat, kakor (la čuti jezde- lH če v o zadovoljnost. (ila-nc je rezgetal, noztlive ^o se mu V; širile in ožile. Tam. koder mu je ležalo jemaenje na svetli!n( dlaki, ^o se nabirale l»4e pene. w "To bo vt^elje >.a mlado gospodično!" je govorM oskii>-.n«k -am pri sebi. , je Na pristavo sta prišla oče in hči. jM -Ali je že vse pripravljeno!" je vprašal Zavinščak. m "\'se je pripravljeno," je odgovoril oskrbnik. "'Konja sta izvstna. Ivrotki /ivali sla. Nič se ne bojte, gospodična." "Kaj hi -e bala. Ali takoj začnemo?" je vprašala in sto-pila h konju, ki ga je pi" jjalial Dominik. Nti^o je dela v ;r fctremeu in hotela skoeiti na konja. v, dati s tai na konja, težje s konja gledati na;s_, tla.. In tako je vzkliknila tudi Nadina: "iPadla b-an, padla i ^ btm!" ^ . .. Idi "Nič m* ne bojte! < i sto se edite čisto g lahko kakor na stolu." jo je tolažil oskrbnik. ,4Nič se vam ne zurwli. Samo fitraliu ne smete imeti!" p Potem p<*prijv>! kon.ia za grivo in ga je ]>eljal v krogu po ^ jaliali^ču.' Najpiej sta šla korakema. Hojninik je ztičlel n stepati hitreje, in tudi konj je posušil korake. Oskrbnik je stopal čim dalje hitreje, je začel teči. Ln tako tudi ^ k'.nj — lepo v lahkih..prožnih koiaikib je šlo v kro$u naprej. ^ Zmeraj hitreje in hitreje. Končno je bilo oskrbniku no prijala. . > ♦ * Nadina je bila vsak lan na jahaliA-u. Vstajala je zgo- J d ti j, ko sta še spala oče in mati. in je »sla na pusta vo. > "Komaj sem vas pri^a-km-al, »gospodična!" jo je jiozdrav-ljal »skrbnik, "tako lepo je na pristavi, kadar pridete sem. IVglejte, ravnokar je v^tel; solnee. Kako lej« je svet, ki se • koplje v prvh ne^rmili žarkih. Vse je svetlo kakor bi bilo ] jKsžlftčeno. In, glejte, tako zašije v sijajni luči vsa jn-istava, 1 kadar pridete semflcaj, Nadina." Lepo je znal govoriti oskrbnik, mladi Dominik, v sivo-Teleni opravi z zelenimi našitki.. Nastavi je dlan. Ntuliua je stopila nanjo in se zavihtela 5ta sedlo. Konj .je začutil lahko breme, zadrgetale so mu mi-ši-ee., nfpoj^iil je vrat, kakoi da se klanja pred mlado svojo «os[H»darioo. Xadina je nalahko pritegnila vo.fke, toliko, da «e je dotaknila jenuena, in že se je spustil konj v tli r. Tekel je z i ti ha lko v valovitem krogu. Nadina je poskakavala v seše„ da bi odjezdila po ravni, gladiki cesti, tja daleč, daleč v >vet? In l>omrnik z njr.. f'itala je v knjigah o starih naif dili, da si je njih domišljija ustvarila konja, ki so ga nosila ii.očr«KČTia krila. Ko hi z.iajei tudi njanemiu konju zrasla taka| mogočna krila, da bi se dvignil v zrak in jo ponesel v ne~{ znan« dalje, tja visoko pod *olnce, tja preko onih-le višav, kii te sklepajo na obzorju v velik, skal ovit, z zelenjem rbsenčen' pa-s. In Dominik z njo. Kako bi gledala svet pod seboj! Jn ljudje kot mravlje! V-e je bilo majhno: hiše kot igrače in I iud.ie kot mravlje. A ona visoko prd solneem in Oonii-nik z njo! ."Krasno jezdite, gospodična! Niti poJikovnikova hči ni jezdita NilnV ne ^ezdi lejiše od va:sf Nadina/' je go- voril Dominik. (rledala jra je in 11111 je bila hvaležna. "Videl s« m mnoiro vojke, konj ie ortrstal na mest«. Fpog-Titi je vrat, zalirskal, udaril s prednjo nogo oto tla, " Pomaigajte mi s konja," ie rekla "Nadina.. Dominik je pristopil iu jo prestregel v roke. Clbvisela je v nje«rm*vh rokah. Zaprla je oči .in kri ji je zapiala v lica. Nekaj .je občutila na ustn'pfc, nekaj je zagorelo na njih. Nič ni vedela, kaj je. -anio. sladko je bilo. . Sedla je na klop m Dominik je sedel poleg nje. (Nadaljevanje prihodnjič. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki daj« poljudna navodila, kako PMtktt ameriški državljan. Poleg vprnssnj. ki Jih Davadno sodniki stavijo |>ri izpitu za dr-Sarljsofilvo, rs»*l»uje knJiSlea Se v II. delu nekaj važnih letnic ls Egitdovine ZtHlInjcnlh držav, v III. delu pod naslovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njcnlb držav, I.lnrolnov govor v Gottjrubnrgn. Predsedniki Zedlnjo-nih driav in Poedino države. Cena knjiilel Je samo 50 centov. ln ae dobi pri: SLOVNIC PUBLISHING CO. tit West 18th St.. New York Molitveniki ▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja. Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (St. 355> 2V§ * inC«;v — 234 strani v bflem eelolidu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 2Vi x 3%, Inčev — 2U4 atrani Cena 75 eentov RAJSKI GLASOVI — (M. W) 2*4 * 4 1 n«ev — 2S5 atrail nteril Sv. Krile? Pot Cena $1-5* tj RAJSKI GLASOVI—št. 415) z 4 Infev — 255 M rani ratevil 8v. Kritev Pot Cena I1M NEBESA NAS DOM — (It. 415) 2% x 4Vi tofev — S&4 InCev Cena 7Sr SKRBI ZA DUŠO (št. 416) 3 x 4 Vx inčev—512 strani Cena $1.15 ŠOSTAKOVIC NE PRIDE V AMERIKO DUuitri Aa>takovrč. raski sklailatelj, ki je za časa obleganja Lenin^ri-aoni-ral 7vnaTio eiutfonijo, katera je bila najprej predvajana v A-liwriki, je bil povabljen, da pride v Ameriko in tukaj nastopi, kot d irifirent ali pa kot pianist, pri znani Pi>harmonic Svmplio-nv orkestri. ! ' „ i tSostakovič je odgovoril., da ;je z^lo bval-ežeu za jwvabilo, j toda je < komponira- t qjeon nove simfonije, ki bo po-svečeiui 25-letnici ^Vendell VVillkie ,>e srkunal tpo predovati pri et\ari in je v imertu Mrs. Prattove, ki je članica direktorjev omenjenega orkestra, je tpiaša! tudi Sta j Una. naj bi on kaj storil, da (