IZ SONČNE ZAMBIJE Leto 14 - Št.3 - Lusaka, Božič 1982 DRAGI PRIJATELJI! SPET JE TU BOŽIČ. PRAZNIK NEIZREKLJIVE LJUBEZNI. PRAZNIK DRUŽINSKE POVEZANOSTI. PRAZNIK NEPOZABNIH SPOMINOV. ŽAL TUDI PRAZNIK POTROŠNIŠKE MRZLICE IN ČEZ- -MERNEGA VESELJAČENJA-. IZ VSEGA SRCA VOŠČIMO: NAJ BO SREDIŠČNA TOČKA VAŠEGA IN NAŠEGA BOŽIČA PRISTNO IN GLOBOKO DOŽIVETJE UČLOVEČENJSKE SKRIVNOSTI. VAŠI ZAMBIJCI. ODHAJAM IZ AFRIKE Morda le za nekaj časa - Bog ve. Odhod mi daje priložnost,da se ozrem na leta, ki sem jih prebila tukaj.Vseh trinajst let sem poučevala na isti šoli - na gimnaziji za fante v Materu. Sola je bila ustano¬ vljena le nekaj let pred mojim prihodom in zato lahko rečem, da sem sodelovala pri njenem razvoju. Danes ima šola kar lep ugled.Veliko zrelih fantov je posla¬ la v svet in mnogi so danes na odgovornih mestih v javnem življenju te dežele. Ko gih srečam, zelo radi obujajo spomine na solske klopi. Tudi smoter šole se je počasi širil. Prvi namen je bil seveda, dati jim nekaj izobrazbe. Potem pa smo, vedoč, da bodi ti mladi fantje jutri na vodilnih mestih, začeli poudarjati odgovornost, poštenost, uvidevnost do zatiranih - skratka vse velike krščanske vrednote. In prav tu je prišla do veljave osnovna misel zakaj smo tukaj : da bi oznanjali Kristusov nauk. Velikokrat sem bila presenečena, kako so močni,svojeglavi fantje,^polni zivljenske moči, bili voljni, rahločutni in odprti za sprejem božje besede. Lahko si mislite kako sem ob njih rasla^tudi sama. Moja duhovna obzorja so se širila. Šolo vodijo redovni bratje - marijanisti. Njihov samostanski duh tovarištva in sodelovanja nevsiljivo prenašajo tudi na šolo, bodisi na sodelavce - laike, bodisi na študente. Res je kdaj pa kdaj prišlo tudi do nesporazumov - a smo jih znali v miru poravnati. Bilo je zares veselje delati z njimi. Povezana sem bila tudi z našimi misijo¬ narji. Spremijala sem njihovo delo in jim pomagala po svojih močeh.Zdi se mi, da smo bili kot ena družina, čeprav raz¬ treseni po širni Zambiji. Pogrešala jih bom. Še eno ne smem pozabiti: srečala sem vse slovenske misijonarje.Vsa leta sem prebi¬ rala njihova pisma v Družini,Ognjišču, Katoliških misijonih in Ameriški domovini Z mnogimi pa sem se tudi osebno seznanila Vsem prijateljem doma in po svetu, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali pa iskreni -Bog plačaj. Kristina Mlakar NOVA POLJA. NOVA OBZORJA. Nova misijonska polja, to so moje sa n j®* Ko sem bil v Kapoche sem se prizadeval organizirati tudi področje Peire. V Lu- saki mi Matero ni bilo zadosti. Vleklo me je na podeželje, kjer sem skrbel za področje Sala. pozneje sem iz Kasisija upravljal področji Mungule in Chisamba, zdaj že samostojni župniji. Tudi iz Mumbvfe me vleče v Kraje, kjer še nimajo službe božje in se zakramenti še ne dele. Tak kraj je bil Mukulaikwa, sto kilome¬ trov od Mymbwe v smeri Lusake. Tam smo lani organizirali majhno občestvo in potem kupili hišico, ki zdaj služi kot začasna kapela. Tam imamo mašo po enkrat na teden. Načrtujemo gradnjo cerkve. Verjetno bomo zaceli že prihodnje leto. ‘‘‘oje srce pa me vleče še dalje. Mumbwa je prostrana in veliko ljudi še ne ve za veselo oznanilo. Le sedem odstotkov prebivalstva je katoliškega. Za večino je Božič še nekaj tujega. S patrom Rozmanom sva krepko vprežena in ne mo¬ reva prevzeti še dodatnih naporov. Mumbwa potrebuje vsaj še dva duhovnika. Radko Rudež PO DAUSEK ČASU NEKAJ C KI INI. Prihodnje leto bomo v Mpimi obhajali destletnico obstoja zambijskega bogo¬ slovja. Bogoslovno semenišče so odprli avgusta 1973, potem ko so bili zam¬ bijski bogoslovci izgnani iz Kslavija. Prvo leto je bilo v vseh šestih letni¬ kih osemindvajset bogoslovcev.Potem pa je število vztrajno rastlo. Leta 1977 so se višji letniki(bogoslovje) preselili v Lusako. V Npimi pa so ostali nižji letniki (modroslovje). Letos imamo 9o študentov v Mpimi in 4o v tusaki. Od fantov, ki so študirali v topimi je bilo 36 že posvečenih v duhovnike (za devet škofij!).Osip je precejšnji, vendar se stanje izboljšuje in počasi dobivamo domače duhovnike. Zelo težko je dobiti profesorje. Letos na primer, ni nikogar, ki bi poučeval cerkveno zgodovino. Lani ni bilo spiri_ tuala.Pa tudi drugi profesorji pogosto pridejo le za tri leta. Neprestano nenjavanje nič kaj dobro ne vpliva na vzgojo. Letos smo sezidali tudi stanovanje za sestre. Upamo, da bodo kmalu prišle Prevzele bodo skrb za kuhinjo. Iz denarnih težav nam pomaga pa naša farma. Krave, prašiči, kokoši in race. nas zalagajo z mesom. P a tudi sadja in zelenjave nam, hvala Bogu, ne manjka. Jože Rovtar SPET V ZAMBIJI. Med svojim štirimesečnim obiskom sem se srečal s starimi prijatelji, ki so me zelo lepo sprejeli. Srečal sem pa tudi mnoge nove prijatelje misijonov. Vsem prisrčna hvala in lep pozdrav za Božič in N ovo leto. V Sloveniji sta mi veliko pomagala profesorica Boža,Pleničar in naš provincial Jože ^okalj.Zelo sem bil zadtbvolj,en z misijonskima seminar¬ jema v Ljubljani in Mariboru, z obeh sem odnesel kar najboljše vtise. Ob¬ čudoval sem prijaznost slovenskih škofov in njihovo naklonjenost misi¬ jonom ter prizadevnost misijonskih referentov, Vilka Fajdige in Pepija Giderja. Moram pa spet ponoviti, kar sem za¬ gotavljal ob srečanjih v zaledju, da sem zelo težko čakal na vrnitev v Afriko. Ne le zaradi onesnaženega ozračja.... v Zambiji se počutim doma. Tukaj nadaljujem z začetim delom v GhaindijPalabani in pri sestrah kla¬ risah. fovsod imamo mala krščanska ob¬ čestva: v Chaindi in Palabani imamo po štiri, pri klarisah pa tri. Povsod tudi iščemo primerna zemljišča, da bomo v prihodnje gradili primerne mo¬ litvene prostore. Po vrnitvi sem se lotil ustanovitve še ene nove podružnice Silver Crest. Tam imam zdaj po dvakrat na teden verouk, po enkrat na mesec pa nedeljsko mašo. Podružnico gradim po načelih graditve m lih krščanskih ob¬ čestev. najvažnejša je pač vgoja vo¬ diteljev. N a j Bog blagoslavlja naše delo. Janez Mlakar TUDI TO SE ČLOVEKU PRIPETI- Pravijo. da po rešitvi "iz levjega žrela" človekovo življenje postane veliko lepše in enostavnejše. Jaz to zdaj vem iz lastnega iskustva. Na Miklavžev večer ? kar kmalu po sonč¬ nem zahodu, sem pripeljal pred vhodna vrata sestrske hiše v Materu. Z menoj je bila sestra Fabiola,domačinka, ki je prišla vliusako na duhovne vaje. Avto pa je bil do vrha naložen z bana¬ nami z našega vrta, ki naj bi jih drugi dan v -Kisaki prodal. Nenadoma se iz teme pojavijo štirje moški,o- boroženi s puško in kamni. Od mene hočejo denar in ključe. Zavpijem: "Na pomoči".Odprejo vrata.Zgrabijo me za noge in me vlečejo ven.Branil sem se z rokami in nogami.Sestra je jo¬ kala in vpila:"Ubili boste mojega očeta,nikar,nikarI" Začela me je bra¬ niti in jih porivati stran.Vrgli so me na tla, skočili v avto in odpeljali. Prepričan se, da če ne bi bilo sestre in ce ona ne bi reagirala .kot je, moja glava ne bi ostala cela. Te vrstice naj vas prepričajo, da je naša vera nekaj res čudovitega,zara¬ di Jezusa smo kljub vsem težavam zmagovalci.Krščanska ljubezen, pripra¬ vljenost umreti za prijatelje, je nekaj najlepšega na svetu. Prosim , zmolite eno Zdravomarijo za setro Fabiolo " da se bo spopolnila do vse polnosti božje"(Sveti Pavel Efežanom, 3 : 19 ). Mimogrede povedano; Že drugo jutro je policija našla avtomobil.Sicer nekoliko poškodovan a v glavnem v redu. Le ba¬ nane so izginile neznanokam. Janez Mujdrica KAJ DELA LOVRO TOMAŽIN - Misijonarji, ki smo člani Družbe Jezu¬ sove, se vsak mesec po enkrat zberemo na prijateljski večer. Novembra smo gostovali v Chelstonu, kjer živita Janez Mlakar in Lovro Tomažin. Ob šestih smo somaševali, potem pa povečerjali ob prijateljskem pomenku.Z Lovrom sva ?®wv 0 S° V0r: >-i a » da ga naslednji dan o- biščem . Ko ob osmih potrkam v Chelstonu, mi kuhar pove, da je pater že na grad- bišču. Napotil sem se tja. Našel sem ga s kupino delavcev, ki so polagali prvo ploščo za skladišče. Erijazno me ge sprejel in me naprosil naj kar opišem njegovo delo. Vodil me je po gradbišču in mi povedal naslednje: "Priprave za gradnjo Doma duhovnih vaj in Marijinega svetišča so v polnem teku. ^iša za duhovnika je zgrajena, še prepleskati jo bo treba.E-iosk za prodajo nabožnih predmetov in pijač je tudi že tam. ^rav tako tudi hiši za oskrbnika in enega delavca. Trenutno gradimo prostore za skladišče in lopo za mehanična popravila. Do Božiča bomo napeljali vodc^in elektriko. Na sami parceli smo našli obilje vode komaj 32 metrov globoko. Dela napredujejo kljub deževju." Potem sva stopila na gradbišče doma duhovnih vaj. Hodila sva po prvi plošči doma, ki bo lahko sprejel pod svojo streho do stoosem oseb. Stroški za gradnjo so visoki, ^ovro si pomaga na različne načine. Glavni vir dohodkov mu pride od prevozništva. Družba Jezusova mu je namreč zaupala v varstvo in u- pravo dva tovornjaka. Dohodki gredo za gradnjo. Zaprosil je pa tudi za pomoč dobrodelnih organizacij (Missio in švicarski postni sklad). Gradnjo sve_ tišča pa gleda takole: "Dobro se zavedam j da je treba priteg¬ niti ljudi, Cutiti^morajo da oni grade svetišče. Za osveščenje pa je treba časa.Od navadnega navdušenja do aktivnega sodelovanja t^ko duhovnikov kot laikov je še daleč. Zelja in pripnavljenost pa sta tu. Škofijski marijanski odbor se bo moral v prihodnje še bolj nasloniti na župnije, ki lahko pospešijo gradnjo svetišča. Z domom duhovnih vaj pa ne moremo čakati. Je nujno potreben." Stanko Rozman BARIČA ROUS nas je obiskala za nekaj dni v začetku decembra.V E^ga^o j e pri¬ šla po nugnih opravkih. Doma v Chilongi ima dela cez glavo. E 0 i e g bolnišnice imajo^tudi bolničarsko šolo. Ta ima tolikšen ugled, da se je letos za dvaj¬ set prostih mest prijavilo kar šest sto kandidatov. JOŽE ERNEST BENKO je uspel vključiti se v jezikoani tečaj cibembe. Tam bo ostal štiri mesece. Družbo mu delajo predvsem poljski salezijanci, ki so letos prišli v velikem številu * kar 14 naenkrat. IZ ŽUPNIJE SVETEGA KIZITA. Cerkev Svetega Andreja v Idlandi je blagoslovijena.Slovesnost blagoslovitve smo imeli 14.novembra. Bil je lep praznik za vso župnijo. Cerkev je bila nabita kot ljubljanska stolnica med velikimi slovesnostmi. Vsaj tri tisoč ljudi pa je obrede spremljalo po zvočniku, na dvorišču. Poleg doma¬ čega nadškofa je prišel še škof iz mesta Livingstone, ki je ljudstvo navdu¬ šil s svojim govorom. Bog nam je postre¬ gel z vremenom: bilo je oblačno in neko¬ liko vetrovno. Tudi zračnost cerkve je dobro prestala preizkušnjo, ^o cerkveni slovesnosti smo imeli še zakusko v bliž¬ nji šoli, potem pa spored ljudskih plesov. Mnogim faranom bo dan ostal nepozabno v spominu. Druga razveseljiva novica pa je, da so se sestre kombonijanke odločile, da se naselijo v Idlandi.Sestra Albertina, zelo sposobna Italijanka^ doma iz Vero¬ ne, bo pomagala v župniji. Njene sosestre pa bodo^ustanovile gospodinjsko šolo in mogoče še kaj drugega. Naj Bog blagoslovi njihovo delo in po njih utrjuje krščanstvo v župniji. Tudi delo pri novi cerkvi še ni povsem končano. Delo pri učilnicah smo morali za nekaj časa ustaviti, ker ni bilo de¬ narja. Za delo smo poprijeli po blago¬ slovitvi in do Božica bodo učilnice pod streho. Uredili smo tudi odtok vode ter posadili drevje in grmičevje*, ki bo olepševalo okolje cerkve. Zaradi pogostega pomanjkanja vode smo mor a li postaviti celo majhen rezervoar, da bo stranišče uporabno Pri Svetem Kizitu smo zaželi s tečajem za opismenjevanje odraslih. Priglasilo se je petdeset žena. Mnogo deklic šolskih let se je hotelo pridružiti. Kako so jo¬ kale, ko smo jih morali zavrniti! Upam, da bomo kmalu mogli kaj urediti tudi zanje. Saj je res žalostno pomisliti, da bodo toliki mladi talenti šli nepismeni v ena¬ indvajseto stoletje. Zmogljivost državnih šol še zdaleč ne zadostuje za vse množice otrok v naših predmestjih. Zaradi silnega navala je bil letošnji vpis v šolo zelo žalosten dan. Po celonočnem čakanju v vrsti so mnogi starši z grenkobo ugotovili da so si drugi priborili prednost s pod¬ kupovanjem. Jeza je privrela na dan in pri nekaterih Šolah je prišlo do resnih izgredov. Jože Grošelj Kristina Mlakar se poslavlja od Zambije. Upamo, da ne za vedno.Dvanajst let trdega dela m nepozabnih vtisov jo je trdno priklenilo nagnjeno misijonsko domovino. Zambijo zapušča na nasvet zdravnikov. Prof.Kristina Mlakar,Ilirska ul. 2 ? 6I000 Ljubljana,SLOVENIA Listič izdajajo: Slovenski zambijski misijonarji Naslov:*izito Cath. Church P,0,Box 90S4 Matero ^usaka, Zambia Printed at the Baptist Press- -lusaka