DOMŽALE, 24. MARCA 1995 • ŠT. 3, LETNIK 34 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Ob prazniku, mamica, kaj naj ti kupim? Mamica, kaj naj ti dam? Drugega nimam, zapojem ti pesem o sončku, narišem ti vse, kar poznam. Naberem ti šopek vijolic in rečem ti: »Rad te imam. M. VOGLAR Občinski svet Občine Domžale je zasedal tretjič Očitno se ponavlja praksa maratonskih zasedanj prejšnje Skupščine, saj bi se tudi 3. seji Občinskega sveta naše občine dne 22. februarja 1995 lahko reklo »maratonska«. Sicer pa »samo« šesturno zasedanje ob predlaganih 20. točkah dnevnega reda niti ni bilo tako presenetljivo. Ker pa so bile tudi obravnavane točke po svoji vsebini zanimive, svetniki verjetno še opazili niso, kako čas hitro teče. In kaj se je dogajalo? Zataknilo se je že pri sprejemanju dnevnega reda, saj je poleg nekaterih dodatnih točk, ki jih je predlagal predsednik sveta, Klub svetnikov LDS predlagal umik točke »Informacija o finančnem poslovanju glasila Slamnik« z dnevnega reda. Svoj predlog je utemeljil z oceno, da je posredovano gradivo zgolj grob oris finančnega poslovanja v obliki računovodskega izkaza, radi pa bi se seznanili tudi z vsebinskim prikazom prihodkov in odhodkov; tudi po vprašanju financiranja izdaje knjige Oj, ta Slamnik. Ker so se s predlogom svetnikov iz vrst LDS strinjali tudi drugi člani Sveta, je bila točka umaknjena. Da nas zelo skrbi za naše zdravje, je pokazala obravnava Informacije o problematiki zdravstva v naši občini. Svetniki so z velikim zanimanjem prisluhnili besedam dr. Janeza Svoljška, direktorja Zdravstvenega doma, ki je prisotne sezna- nil z nekaterimi najbolj perečimi problemi, s katerimi se trenutno ukvarja Zdravstveni dom Domžale. Prav gotovo so eden bistvenih problemov sredstva, ki jih ima Zdravstveni dom na razpolago za nakup nove oz. zamenjavo iztrošene medicinske opreme. Na kritično situacijo na področju ginekologije pa je poleg g. Svoljška opozorila tudi svetnica, ga. Majda Pučnik-Rudl z zanimivim primerom čakalne dobe na redni pregled (več kot eno leto), ki je po besedah direktorja posledica slabe kadrovske zasedbe (2 ginekologa za 19.000 žensk). Storitve oz. nekatere dejavnosti, ki bi jih naša občina lahko sofinancirala na tem področju v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa stane »samo« 17.460.000,00 SIT letno. Ob razpravi so člani sveta tudi ugotovili, da bodo morale pristojne občinske služ- NOVO v /O LB - BANKI DOMŽALE - bančni avtomat v Domžalah in na Viru -pismo zaupanja be skupaj z Zdravstvenim domom pristopiti k reševanju pereče problematike na območju bivše Občine Domžale tudi z občinami Mengeš, Moravče in Lukovica. Upamo, da bodo dogovori in bodoči ukrepi res pripeljali do izboljšanja situacije. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč Občine Domžale ter zadolžili županjo in njene strokovne službe, da proučijo postopek prenehanja dosedanjega Sklada stavbnih zemljišč. Ponovno pa se je zataknilo pri sprejemanju Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave. Njegov sprejem po enofaznem postopku je predlagala županja, ga. Cvetka Zalokar-Oražem in v uvodni obrazložitvi še posebej opozorila, da gre za začasen akt, ki naj bi veljal do sprejema Statuta in ustreznega odloka na njegovi podlagi. Sprejem predlaganega odloka pa je nujen za zagotovitev nemotenega delovanja občinske uprave tudi v omenjenem obdobju. Po predlogu g. Gerbca naj bi se navedeni odlok sprejemal skupaj z Načrtom delovnih mest v občinski upravi na naslednji seji oz. po sprejemu Statuta, predlagano gradivo pa naj se NAPREDEK DOMŽALE TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VARI X NAKUPU Rekonstrukcija južne stene gradu na Brdu omogoča varen prehod vsem, zlasti pa šolarjem, ki vsak dan hodijo mimo v bližnjo Osnovno šolo Brdo. obravnava in sprejema kot osnutek. O velikem številu vodilnih delavcev, ki bi jih glede na predlagano organizacijo imela naša uprava, pa je podvomila ga. Majda Pučnik-Rudl. Da se da občinsko upravo zmanjšati, je ugotovil tudi g. Anton Preskar; predlagal je ustanovitev Direkcije gospodarskih javnih služb občine Domžale, katere pravna podlaga je podana v odlokih, ki jih je sprejela že prejšnja Skupščina. Glede na navedene predloge in pripombe ter še nekatere druge argumente so člani Sveta sprejeli sklep, da se predlagani odlok sprejme kot osnutek in posreduje v javno razpravo. (Nadaljevanje na naslednji strani) V SLAMNIKU PREBERITE PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE DR. MIHA BREJC Proslava ob 50-letnici zmage nad fašizmom da, toda... Občinski svetniki Občine Domžale so na prvi seji 29. decembra 1995 za predsednika Občinskega sveta izvolili svetnika dr. Miha Brejca. Ob tej priložnosti mu iskreno čestitamo ter ga predstavljamo bralcem Slamnika in posredujemo kratek pogovor. Najbrž mi boste pritrdili, če rečem, da ste bili vse od osamosvojitve Slovenije bolj znani širom po Sloveniji, kot v domžalski občini ali posebej v Dobu, kjer živite in imate svoj dom. Predstavite se, prosim, bralcem Slamnika. Rojen sem bil leta 1947 v Beogradu, kjer so bili starši tedaj v službi. Leta 1950 smo se preselili v Ljubljano, tu sem obiskoval šole. Leta 1976 sem kupil parcelo v Dobu in začel graditi, tako sem že dolgo Dobljan in se počutim kot domačin. Gospod Brejc, vi ste povsem novo ime v političnem življenju občine Domžale. Kaj bi rekli o tem? Res je. Toda s politiko se nisem nikoli ukvarjal. Sem univerzitetni profesor. Študiral sem sociologijo, doktoriral pa iz organizacija skih ved. Politika me ni nikoli zanimala, to pa predvsem zato, ker je bil moj oče Tomo Brejc politik in vem, kaj to pomeni za družino. Drugi razlog pa je bil, da nisem spadal v tisti krog ljudi, ki so jih tedanji politiki vključevali v svoje vrste. Ves čas sem se gibal med ljudmi, ki smo imeli svoje mnenje, to pa ni bilo zaželeno. Predvsem sem se zanimal za svojo stroko. Ko pa se je začel proces osamosvajanja Slovenije leta 1990, sem sprejel vodenje varnostno-informativne službe. Do tedaj, ko sem bil razrešen, smo odkrili veliko nepravilnosti, sami pa ste lahko videli, da se je oblast lotila mene, namesto, da bi stopila Ob 50-letnici bombnega napada na Domžale in Moravče 35 Let PZ Janez Cerar Nove občine in stare krajevne skupnosti Preprečujmo nezgode pri otrocih Dvajset let Stobljanskega okteta Dr. Miha Brejc, predsednik Občinskega sveta Občine Domžale na prste storilcem. Vzpostavlja se star režim, na vsa pomembnejša mesta spet postavljajo preverjene kadre. Očitno je, da ta oblast ni za to, da bi se afere raziskale in ugotovili krivce. To in še marsikatera nepravilnost so me spodbudili k temu, da je vendarle treba nekaj narediti za to, da bi Slovenija postala demokratična država. Proti vsem nepravilnostim, ki nas vodijo v totalitarno državo, sem se pripravljen boriti, zato sem se vključil v politično življenje. Kaj lahko rečete k temu, da so vas svetniki izvolili za predsednika Občinskega sveta Občine Domžale? Na začetku je bilo čutiti neko napetost med strankami, tu in tam je bilo tudi nekaj ostrih besed, a se je ta začetna nervoza počasi umaknila v ozadje, zdaj je med nami v našem svetu, tako ocenjujem, konstruktivno razpoloženje. Sodelujemo kar dobro, to je vidno tudi iz sklepov, ki jih, zato da bi ljudje videli, kaj se v svetu dogaja, v Slamniku objavljamo. Treba pa je dodati, da je proces uvajanja lokalne samouprave zahtevno delo, ki v drugih državah traja desetletja, mi pa smo nestrpni in bi v nekaj mesecih radi naredili, kar se preprosto ne da. Svet je opravil vrsto začet- Nadaljevanje na tretji strani /lamnik Domžale Občinski svet Občine Domžale je zasedal ze tretjič (Nadaljevanje s prve strani) Kar nekaj naslednjih točk se je nanašalo na ustanovitev odborov Občinskega sveta kot njegovih delovno-posvetovalnih teles. Za zagotovitev pravne podlage za njihovo ustanovitev in imenovanje so člani sveta najprej sprejeli Statutarni sklep o ustanovitvi in pristojnostih občinskih odborov, na njegovi podlagi pa ustanovili Nadzorni odbor, Odbor za finance, Odbor za gospodarstvo, Odbor za družbene dejavnosti, Odbor za kulturo, šport in dejavnost društev, Odbor za komunalno-stanovanjsko dejavnost, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbor za urejanje prostora in varovanje okolja ter Odbor za požarno varstvo, zaščito in reševanje. V nadaljevanju so še kadrovsko zasedli ustanovljene odbore in vanje razporedili kar 69 imen. Od tretjega zasedanja Občinskega sveta ima naša občina tudi dva podžupana, to sta g. Simon Mavsar, ki ga je predlagala stranka LDS, in g. Matjaž Vovk, kandidat SKD. Tretji kandidat za to funkcijo g. Jurij Berlot, kandidat SLS, pa je v boju z g. Matjažem Vovkom dobil premalo glasov. Da so člani sveta komaj čakali točko »Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta«, je pokazal velik odziv svetnikov, saj so se drug za drugim zvrstili za. govorniškim odrom. Kot je bilo možno ugotoviti, tudi člane sveta tega mandata zanima usoda deponije komunalnih odpadkov ter problematika izgradnje avtoceste po območju naše občine. Pa seveda še marsikaj drugega. No, ker ima vsaka stvar svoj konec, smo tudi mi po šestih urah dela že kar utrujeni dočakali zadnjo besedo predsednika Sveta, dr. Mihe Brejca; ta se je prisotnim zahvalil za vztrajnost in konstruktivno delo ter sejo zaključil ob 22.00 uri. URŠKA ILIČ-VIDERGAR OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK Starši, ki želite svoje otroke v šolskem letu 1995/96 vključiti v vrtce Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale in še nimate vložene prošnje za sprejem, oddajte prošnje do 1. 5. 1995 na upravo VVZ Domžale, Savska 3. Obrazce dobite na upravi VVZ. Uprava VVZ KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FRANC KOTAR TRZIN VABI V SVOJE VRSTE VSE USTVARJALNE LJUDI, PREDVSEM PA MLADE, KI BI SE ŽELELI UKVARJA TI Z GLEDALIŠČEM. TEL. 714-531 đ DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. UDomžale, Kolodvorska 6 Tel.: 711-082; tel. in fax: 712-278 RAZPISUJE programe * SREDNJE ŠOLE OB DELU - Agroživilska šola: pek, slaščičar, mesar - Gostinska šola: kuhar Pričetek šolanja takoj! Vpis mogoč najkasneje do 15. 4. 1995 * TEČAJI ZA USPOSABLJANJE - Računovodstvo malih podjetij - Tečaj za voznike viličarjev - Računalniški tečaji (DOS, VVindovvs, VVIND-VVORD...) * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Pričetek tečaja 27. 3. 1995 ob 17.00 uri Avtocesta skozi občino Domžale in Črni graben OSNUTKI LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA AVTOCESTO V ODSEKU BLACOVICA-ŠENTJAKOB SO RAZGRNJEN118. 3.-18. 4.1995: - OBČINA DOMŽALE: LJUBLJANSKA 69 - PROSTORI OBČINE DOMŽALE - KS DRAGOMELJ: V OSNOVNI ŠOLI DRAGOMELJ - KSIHAN: V OSNOVNI ŠOLI IHAN - KS SLAVKA ŠLANDRA, DOMŽALE: V PROSTORIH KS, SLAMNIKARSKA 14 - KS SIMONA JENKA, DOMŽALE: V PROSTORIH KS, SLAMNIKARSKA 14 - KS DOB: V PROSTORIH KS V URADNIH URAH - KS KRTINA: V OSNOVNI ŠOLI KRITINA OD 15. DO 18. URE - KS TOMA BREJCA VIR: V PROSTORIH KS V URADNIH URAH Z DIREKTORJI PODJETIJ Zgodba o skrajnih naporih Konec februarja 1995 je Cveta Zalokar-Oražem, županja naše občine, skupaj z Jože-tom Leničem, poslancem Državnega zbora, povabila na delovno srečanje direktorje iz vseh največjih podjetij v občini Domžale. Razgovor je bil namenjen izmenjavi mnenj in pogledov na sedanjo gospodarsko situacijo, v njem pa je sodeloval tudi Feri Horvat, poslanec in predsednik Odbora za gospo- darstvo pri Državnem zboru Republike Slovenije. V uvodu je županja poudarila, da tudi v novi lokalni samoupravi ostaja veliko priložnosti za skupna sodelovanja gospodarstvenikov in Občine Domžale, obenem pa se jim je zahvalila za vse opravljeno delo. Posebej je izpostavila skupno sodelovanje na področju načrtovanja porabe prostora, pri pomoči društvom in družbenim organizacijam, pa tudi pri skupnem pritisku na državne institucije, ki naj bi tudi z ustreznejšo zakonodajo olajšale položaj gospodarstva. Feri Horvat je predstavil zakonodajne in razvojne teme, na katerih Državni zbor načrtuje v bližnji prihodnosti sprejeti novo zakonodajo. Posebej zanimivo za gospodarstvenike je bilo področje mednarodnih gospodarskih odnosov ter davčne politike, še posebej konkretna vprašanja pa so bila podana v zvezi s sprejemanjem državnega proračuna, ki bo v veliki meri tudi vplival na delo in živ- ljenje v letošnjem letu. Po mnenju nekaterih bi bilo morda celo bolje, da ga ne bi sprejeli, saj tako ne bi mogel biti bistveno večji, kot je bil v lanskem letu. V razpravi so direktorji opozorili na skupne probleme, ki se po njihovem mnenju prepočasi ali sploh ne rešujejo in poudarili, da bi morala biti vsa prizadevanja usmerjena predvsem v zgodbo o skrajnih naporih, da bi vendarle prišli na zeleno vejo. Brez posluha vlade in poslancev ne bo šlo, zato so bili Jože Lenič, Feri Horvat, pa tudi svetnik Aleš Ocepek povabljeni, da se tudi v prihodnje na podobnih oblikah, kot je bilo to srečanje, dobijo in nato predloge gospodarstvenikov tudi posredujejo vladi in poslancem, predvsem pa jih upoštevajo pri sprejemanju svojih odločitev v Državnem zboru. Ob koncu je županja obljubila, da to zanesljivo ni bilo zadnje srečanje in povabila prisotne, da se sodelovanje z občino ohrani tudi v prihodnje. ČESTITAMO! Priznanja ob dnevu civilne zaščite Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite 1. marcu so župani vseh štirih občin na območju nekdanje Občine Domžale skupaj z Izpostavo Ministrstva za obrambo Domžale pripravili svečan sprejem za letošnje dobitnike priznanj poveljnika Republiškega štaba za civilno zaščito. Na sprejemu so bili tudi poveljniki civilne zaščite vseh štirih novih občin BOMO V DOMŽALAH DOBILI Višje strokovno izobraževanje? »Domžalčani upravičeno pričakujemo višjo strokovno šolo za smer usnjarstva in morda tudi za strojni program,« je bilo poudarjeno na okrogli mizi, ki se ga je z Ministrstva za šolstvo in šport zaradi zadržanosti ministra Gabra udeležil državni sekretar dr. Pavle Zgaga, ob njem pa sodelavci in svetovalci Ministrstva ter Zavoda za šolstvo, predstavniki Gospodarske in Obrtne zbornice, poslanec Anton Peršak, vodstvo Srednje šole Domžale, z Občine Domžale pa Cveta Zalokar in Oražem, županja, in Irena Gričar z Oddelka za družbene dejavnosti. Namen razgovora je bil, da skušamo doseči in predstaviti vizijo poklicnega izobraževanja na višji stopnji v občini in regiji in ugotovljeno je bilo, da je najpomembnejše že to, da se je v občini začelo govoriti o nadaljnjih programih višjega strokovnega izobraževanja, ki bo po novi zakonodaji sodilo zunaj univerzitetnega študija. Čeprav zakonodaja še ni sprejeta, je treba pripraviti teren, da bo naša srednja šola kadrovsko, prostorsko in materialno pri- pravljena za izvajanje višješolskih strokovnih programov - usnjarska smer, ki je edina v Sloveniji, obstajajo pa tudi velike možnosti za uvedbo višješolskega študija strojne smer, kjer se potegujemo vsaj za dva oddelka višješolskega strokovnega študija. Proračun RS v šolskem dinarju že letos zagotavlja finančna sredstva za opremo sedanjih učilnic, tako za potrebe obstoječih programov kot višješolskih, nujna pa je tudi dograditev telovadnice. Zanimanje in potrebe so po višješolskem strokovnem študiju v naši občini žive, kadrovske, prostorske in materialne možnosti delno že zagotovljene, zato upravičeno pričakujemo in smo pripravljeni vsi skupaj, predvsem pa Srednja šola Domžale, ki je že predstavila tehnološko središče, narediti vse, da obstoječe oddelke poklicnega izobraževanja nadgradimo, dvignemo nivo izobraževanja ter ga prilagodimo potrebam gospodarstva in obrti tako občine, kot regije in države. ter štab civilne zaščite dosedanje občine Domžale, ki bo predvidoma do konca letošnjega leta opravljal naloge vodenja zaščite, reševanja in pomoči za območje vseh štirih občin. Cveta Zalokar-Oražem, županja Občine Domžale, je po pozdravu v uvodu opozorila na pomen civilne zaščite zlasti pri zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč, ki postajajo velika ovira razvoja tako Republike Slovenije kot Občine Domžale. Prav zadnja leta tudi nekdanji občini Domžale niso prizanesla z naravnimi nesrečami, zlasti suša in poprave ter požari so tudi pri nas povzročili veliko škode. Pri odpravljanju teh posledic sodelujejo občine s svojimi sredstvi, zlasti pa tudi v prihodnje pričakujemo požrtvovalnost in sodelovanje vseh, ki na tem področju sodelujejo: to so predvsem strokovne institucije in različna društva, v katera je vključenih na tisoče posameznikov, ki nikoli ne odrečejo pomoči. Prav vse naše občine so znane po dobri organiziranosti, to pa bo treba tudi v prihodnje krepiti: kadrovsko usposabljati, materialno dopolnjevati, saj bomo le' tako zagotovili dobro pokritost področja CZ tudi v prihodnje. Županja se je zato iskreno zahvalila vsem, ki so s svojimi prizadevanji in humanimi dejanji kakorkoli pripomogli pri odpravljanju posledic teh nesreč, vsem skupaj pa iskreno čestitala ob mednarodnem dnevu civilne zaščite. Letošnji priznanji Poveljnika Republiškega štaba za civilno zaščito sta za dolgoletna prizadevanja prejela: KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE je prejelo bronasti znak civilne zaščite, ker že od leta 1989 vzorno skrbi za organiziranje in usposabljanje izvidniških enot civilne zaščite za reševanje iz ruševin GASILSKO DRUŠTVO MORAVČE pa je srebrni znak civilne zaščite prejelo za dolgoletno požrtvovalno delo na področju oskrbovanja sedanje Občine Moravče s pitno vodo in s tem za zagotavljanje normalnih življenjskih pogojev mnogim družinam na tem območju. Domžale /lamnik 3 Ob petdesetletnici bombnega napada na Domžale 27. februar 1945-črn dan za Domžalčane Med starejšimi Domžalčani je 27. februar 1945 ostal v spominu kot najbolj črn dan druge svetovne vojne. Čeprav se je vojna že bližala koncu, so lovci, ki so jih zavezniki izročili partizanski vojski, ljudje so tem letalom rekli titovci, ob 15. uri 15 minut napadli Domžale. Nekateri domačini so že pred tem govorili, da bodo ta dan Domžale bombardirane. Pričakovali so napad na domobransko postojanko pri železniški postaji in na sedanjo občinsko hišo, kjer je bilo nemško vojaštvo, na vrhu stavbe pa opazovalni stolp protiletalske obrambe. Domobranske postojanke niso napadli, blizu nje ni padla nobena bomba. Gospod Franc Bolhar, dober poznavalec tedanjih razmer v Domžalah, v mladih letih pa je bil tudi sam pilot, je o tem najbolj črnem dnevu Domžal povedal nekaj zanimivosti, nekaj svojih spominov pa so dodali tudi drugi Domžalčani, ki so bombardiranje preživeli. Že nekaj dni prej je nad Domžalami nekajkrat zakrožilo zavezniško izvidniško letalo. Posledica te izvidnice je bilo bombardiranje. Tistega usodnega dne, pred petdesetimi leti, 27. februarja 1945, je zgodaj popoldne iz dobenske strani priletelo več lovcev. Leteli so vzporedno z Ljubljansko cesto nad Društvenim domom. Prvo bombo, teh je bilo največ 50-kilogramskih, vmes pa tudi nekaj 25-kilogramskih, so odvrgli na Fr-nihtovo hišo Franca Steinarja. Hiša je bila razdejana in škoda velika, žrtev pa na srečo ni bilo. Druga bomba je zadela opazovalni stolp na strehi sedanje Občine Domžale; tu sta bila mrtva dva nemška vojaka, opazovalca. Na srečo ni nobena bomba padla na dvorišče med občinsko hišo in Pošto, kjer je bilo vskladiščenega veliko streliva, posledice bi bile katastrofalne, žrtev med civilnim prebivalstvom pa bi bilo še več. Tretja bomba je zadela stanovanjsko hišo ob sedanji elektro-delavnici Antona Grilja, rekli so menda pri Veiderju. Bomba je najbolj razdejala stanovanje dva-inšestdesetletnega Maksa Dajč-mana, ki je bil tudi sam žrtev napada, hkrati sta tu umrli še njegova enaintridesetletna hčerka Marija, poročena Žitko, in njena še ne eno leto stara hčerka Marija Žitko. Maksova žena, ki je šla prav tedaj k Jarcu po kruh, pa je ostala živa. Razdejano je biio tudi stanovanje Vinka Okršlarja, a se je na srečo vse srečno izteklo, čeprav so bili tedaj ljudje notri. Tega dogodka se prav dobro spominja tudi Avgust Loboda. Mama ga je poslala z vozičkom po kruh k Jarcu. Ko je bil nekje med Medvedovo trgovino in Jarčevo pekarno, so prileteli titovci, iz katerih so streljali s strojnicami; krogle so krušile omet na Cerarjevi hiši. Čevljar Janez Cerar je Loboda vabil, naj se skupaj z domačimi zateče v njihovo klet, a je z vozičkom raje odhitel proti domu. Ko je bil ravno pred Griljevo trgovino z elektromaterialom, je nekaj metrov stran padla bomba. Skril se je za voziček in jo dobro odnesel. Potem je, ne da bi bil vedel, kje je, nekajkrat zakrožil po domžalskih cestah. Sestra Marija, poročena Loboda, pa se spominja, da so pozneje doma v kruhu, ki ga je Avgust tisti dan z vozičkom pripeljal domov, našli več bombnih drobcev. Mojster Anton Crilj je povedal, da je bila trgovina z elektromaterialom povsem razdejana, ves material pa uničen, samo žarnice so ostale cele. Trgovine in stanovanja nad njo niso obnovili; od tedaj je tam prehod. Ena bomba je povsem zrušila sosednjo hišo usnjarja Viktorja Kleinlercherja, kjer je sedaj tržnica. Na srečo tu ni bil nihče mrtev. Srečno se je končalo tudi v sedanji Lenčkovi hiši. Tedaj je v njej stanoval znani domžalski zdravnik dr. Matija Hočevar. Bomba je priletela iz zahodne strani, prebila več zidanih sten in se končno ustavila v fotelju, nekateri pravijo, da na postelji. Bomba ni eksplodirala. Ko jo je gospodinja našla, je menda rekla: »Tole pa ni naše,« in jo vrgla skozi okno na cesto. Marija Loboda, ki je ta dogodek videla, se spominja, da so se ljudje umaknili na drugo stran hiše, a bomba tudi to pot ni eksplodirala, pozneje so jo nekje za Bistrico uničili nemški vojaki. Še ena bomba, ki so jo tako neodgovorno odvrgli med Pečni-kom in Štiftarjem, ni eksplodirala. G. Bolhar se spominja, da so jo potem previdno odstranili nemški vojaki. Največ žrtev je Marija Žitko iz Domžal žrtev bombnega napada 27. februarja 1945 bilo ta dan pri Janežiču ali Jožetu, kjer je sedaj avtobusna postaja pri Napredkovi trgovini Vele. Ljudje so se najprej zatekli v Jožetovo klet, ker pa se je ob bombardiranju treslo in se jim ni zdelo varno, so tekli ven na vrt in pod kozolec. Tedaj je mednje padla bomba in štiri ženske so bile mrtve. Tega dogodka se posebej dobro spominja Kosčeva Milena, ki je bila z njimi in je na srečo ostala živa. Mrtve so bile petinšestdeset-letna trafikantka Frančiška Japel, triinšestdesetletna Ivanka Janežič-Jožetova, njena dvaintridesetletna hčerka Ivanka Janežič in tri-indvajsetletna trgovka v Turičevi Domžalski fotograf Franc Klemen, rojen 20. februarja 1906, preminil ob bombnem napadu na Domžale, 27. februarja 1945 jim Elektrikarski mojster Anton Grilj v delavnici z mojstrsko diplomo se bombnega napada živo spominja trgovini Marija Jezernik. Milena se je po tem dogodku vsa umazana od zemlje zatekla k Hab-janu-Cenetu in se tam umila. Trupla so bila tako razmesarjena, da jih ni bilo mogoče identificirati. Glavo Janežičeve mame so našli šele štirinajst dni pozneje. Kosčevo Mileno so najprej prišteli k mrtvim. Doma v Mengšu soji med tem že pripravili krsto in tudi vence so ji nekateri znanci prinesli. Ta njena neprijetna zgodba s srečnim koncem je seveda še precej daljša, a je ob koncu pogovora dodala, naj vsega tega ne zapišem. Manj sreče kot Milena sta v tem bombnem napadu imela devetintridesetletni fotograf Franc Klemen in sedemintridesetletni frizer Janez Breskvar. Potem ko sta se pred bombnim napadom zatekla k sosedu Vrečarju, sta stekla nazaj domov, da bi odprla izložbena okna, da se pri bombardiranju šipe ne bi razletele. Prav tedaj je pred njiju padla bomba in sta bila mrtva. Marija Loboda, poročena Vah-tar, ki je tedaj obiskovala meščansko šolo, se spominja, da je protiletalska obramba z nogometnega igrišča pred šolo streljala na letala. Nato so jih napadli lovci in po njenem poročilu je bilo tu mrtvih več nemških vojakov. Iz letal so zažgali tudi lesene »lope« na šolskem dvorišču. G. Franc Bolhar se spominja, da je bilo ob tem napadu mrtvih 17 civilnih in vojaških oseb. Spominja se tudi pogreba nemških vojakov na domžalsko pokopališče z dvema neobičajno velikima krstama, domneva, da je bilo v njih po več trupel. Domžale so doživele še nekaj nočnih bombnih napadov, ti pa so bili na srečo brez žrtev. STANE STRAŽAR V Kulturnem domu Domžale tudi poroke Svet Glasbene šole Domžale je podprl željo županje gospe Cvete Zalokar-Oražem, predsednice gradbenega odbora, da bi v mali dvorani Glasbene šole potekal poročni obred. Seveda pod določenimi terminskimi in prostorskimi pogoji. Vedeti moramo, da glasbena šola deluje tudi v sobotah in nedeljah, posebno med tekmovanji in večjimi nastopi. Ko bosta KD in GŠ v celoti obnovljena, bo GŠ kandidirala tudi za organizacijo državnih tekmovanj mladih glasbenikov. Takšna tekmovanja pa trajajo ves teden, vključno s koncerti prvo nagrajencev. Obnovitvena dela v KD potekajo nemoteno, čeprav nekoliko prepočasi. Na severni strani ob Ljubljanski ulici GP Graditelj utrjuje in izolira temelje in kletne zidove z zunanje strani, saj so znotraj že sanirani. Na srečo so bili temelji KD pred več kot 80. leti solidno grajeni tako, da bo stavba zelo stabilna. V man-sardi že rastejo stene bodočih vadbenih prostorov nad novo dvoransko ploščo, nato bo sledila obnovitev celotne strehe. Graditelj je vključil obrtnike - kooperante, ki prevzemajo elektro in strojna instalacijska dela. Stavba bo plinsko ogrevana, saj je priključek plina že v njej. V mesecu maju 1995 bo glasbena šola Domžale v Hali Domžale pripravila kulturno prireditev z naslovom: POMAGAJMO GLASBENI ŠOLI IN KULTURI Občani Domžal, prisrčno vabljeni! TONE SAVNIK C. Franc Bolhar se dobro spominja bombnih napadov na Domžale to rfiia, da ga bomo pomnili dokonca Mojega; življenja; ©e danes ne vemo, kakšnemu wowoboditoemu" pričevanju naj bi ta napad služil. Bombe ao «aan»č -padale vsevprek ia drobile rimovkio civilnih ljudi, ki Jih prt najboij&i volji ni mogoče vtaUniU go« ; poglavje „vojuib Cf^uelek S tetal »e popoldne pribrnel čez Trzin , in /drvel čez na£o Kolodvorska »n Tirolsko cesto napre.,. Na tem pakt*s» pa« iti bombe* ki se Jih prav nUi&e ni niti tnalo nadejal. Zato srn« zaradi sijoje lahkovernosti plačali tuđi tako visok kr.ni darek. Ubitih Je bilo deve* ljudi to si-ps-; trgovska pomoćnica .fecrntk ftlždija, J5wsti5»tcart» Jaaefičeva i« ;hf e*fca, posipa Dajčmanova, njena hčerka Mata in vnukinja, fotograf memers, brivec Breskvar ter lastnica trafike. TPopolnotna utsKteua *U budo potl&<3e-vaaih Je bito »kora3 dvajset poslopij., N» j navedem samo nekaj imen: tdša fotografa Klemena, missarja Vrečarja, brivca Breskvar ja, trgovine Kani, restavracije pri »'?i*yr', Hša čevljarja Cerarj«. •»Iravtdka dr. Hoee var ja, električar ja Orite, tatearja Steinarja in stanovanje Dajćmanovife. kraja bo ta dan m-in gibi poučen zgled ■ ognjenim blagosio- in 3p» V so las 9,4 nI & Vi ŽSc: gra. prst;, verif Ore* k"ikit» ral- v. V zgodovini našeg pisan fen* najbolj it polom v'j m, da so na vtini ob-suli tisH, k; svečana zagotovila, ■'"'hro in o&s ©isre&i srno |im vM'jdi na \ nam hoficjo samo Zanimivo je poročilo o bombnem napadu na Domžale in žrtve v takratnem časopisu, katerega košček kot spomin na ta strašni dogodek in svojega pokojnega očeta hrani Fani Klemen, poročena Obreza. V časopisu je očitna napaka, v stanovanju ni umrla gospa Dajčmanova, ampak njen mož Maks Dajčman. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE DR. MIHA BREJC Proslava ob 50-letnici zmage nad fašizmom da, toda... Nadaljevanje s prve strani nih opravil. Imenovali smo odbore občinskega sveta. Na prihodnji seji, ki bo v sredo 22. marca, nas čaka zelo zajeten kup gradiva. Obravnavali bomo osnutek proračuna občine, ki bo nato v tridesetdnevni razpravi. Pripravili smo tudi statut občine in še vrsto drugih gradiv. Odbori so začeli delovati, občinska uprava se postopoma oblikuje. Občani imajo morda občutek, da je nastal nekakšen zastoj, a ta čas je bil nujno potreben, da so se zadeve uredile. Nenazadnje je treba vedeti, da se je stara občina delila na štiri dele. Problemov je vsepovsod, kolikor hočete, vendar menim, da jih je naš svet začel dobro reševati. Med drugim ste omenili tudi avtocesto, ki jo prav te dni zakoličujejo. Kakšni problemi se kažejo pri tem? Kaj menite o sami trasi avtoceste? Pri avtocesti se pojavljajo številne težave, seveda ne morem reči-, da jih bo naš svet lahko rešil, ker marsikaj ni v pristojnosti občine. Tu mislim zlasti na koridor, za kar je že prejšnja občina dala soglasje. Seveda imajo ljudje v zvezi s tem veliko upravičenih pripomb, ki jih bomo poskušali reševati. Čeprav moramo upoštevati sklepe prejšnje skupščine, mislim, da ni prav, da bo cesta potekala po rodovitnih poljih, ki smo jih pred nekaj leti meliorirali. Drugod po svetu bi jo gradili po slabših zemljiščih. Ali ste seznanjeni s številnimi spori, ki trajajo že dolga leta v zvezi s komasacijo zemljišč v občini? Kaj svet lahko pomaga pri tem? Na sodišču je menda trideset sporov. Ob znani neuspešnosti naših sodišč in nezainteresiranosti naše oblasti za majhnega človeka, navadnega zemljana, to ni nič čudnega. Ljudje so upravičeno ogorčeni, melioracija je bila končana leta 1990 in v letu 1995 ljudje še zmeraj nimajo sklepa, na katerega bi se lahko vsaj pritožili. Tisti, ki pa so se pritožili, pa odgovora ne dobijo. Oblast ne spoštuje nikakršnega reda in dela, kakor ji najbolj ustreza. Letos mineva petdeset let od zmage nad fašizmom in nacizmom. Kakšen je vaš pogled na praznovanja ob tej priložnosti, ki dvigajo kar precej prahu. Kaj menite o spravi slovenskega naroda? Mislim, da je prav, da proslavimo petdesetletnico zmage nad fašizmom in nacizmom. To je bil gotovo izredno pomemben dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Na to smo lahko ponosni. Najbrž ni nobenega Slovenca, ki bi nasprotoval proslavi zmage nad fašizmom in nacizmom. Seveda pa bi bilo zelo narobe, če bi proslavljali zmago revolucije. Naj se zmaga nad fašizmom in nacizmom pri nas praznuje tako, kot se bo praznovala v Evropi, tako da ne bo odpirala novih ran. Hkrati bi bilo prav, da bi se zavedali, da je slovenska država začela nastajati šele s prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990. Leta 1991 smo se osamosvojili; končno imamo svojo državo, in to je gotovo najpomembnejše za vse Slovenke in Slovence. Zasnova proslave ni obrobna, ampak je zelo pomembna zadeva. Če bodo na proslavah govorili spet samo en jezik, takšnega, kot smo ga slišali na proslavah vseh preteklih petdeset let, potem to ne bo takšna proslava, kot se je večina Slovencev želi. Ob tej priložnosti bi bilo treba jasno povedati: slovenska zgodovina ima svoje herojsko dejanje, to je NOB, ima pa tudi temne strani, to je pokol nedolžnih ljudi v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugod po Sloveniji. To je del naše zgodovine, priznajmo to napako, povejmo, to je bilo narobe. Potem bomo laže živeli. V tem duhu si predstavljam spravo. Toda tisti, ki imajo oblast v rokah, tega preprosto nočejo razumeti in sprejeti. Gospod dr. Brejc, pri vodenju Občinskega sveta Občine Domžale vam in vašemu svetu tudi v imenu bralcev Slamnika želim veliko uspeha in hvala za pogovor. Pogovarjal se je STANE STRAŽAR 4 /lamnik Moravče Slavljenec Miro Capuder z Moškim pevskim zborom KUD Tine Kos Moravče ISKRENE ČESTITKE, G. MIRO CAPUDER Tri desetletja z glasbo Če se v Moravčah pogovarjaš o petju in o glasbi, potem se skoraj vse konča in začne pri g. Miru Capudru, Alešovem Miru, orga-nistu, glasbeniku, pevovodji in kapelniku, ki prav v teh dneh praznuje tri desetletja uspešne glasbene poti. To ve vsak, še zlasti pevci, godbeniki, vsi prijatelji glasbe, brez Mira se od leta 1965 na glasbenem področju v Moravčah ne bi zgodilo skoraj nič. »Začel sem leta 1960, ko je umrl oče, ki je bil 50 let organist. Iz Šentvida nad Ljubljano sem se vrnil v Moravče, se zaposlil v Mizarski delavnici, kjer sem še danes, in se vpisal v tedanjo glasbeno šolo. Pri enaindajsetih se mi je malo mudilo, pa sem naredil v dveh letih za štiri leta trobente in že 1961. leta ustanovil v okviru Kulturnega društva Tine Kos ansambel ZADOVOLJNI MUC,« pripoveduje. Na nobeni prireditvi niso manjkali, nobene veselice ni bilo brez njih. Smrt g. Mavrica Berganta, tedanjega organista, je spet posegla in razširila Mirovo glasbeno področje. Na prigovarjanje prijateljev: »pejt mal zaigrat, saj se zastopš« in mame so se 14. marca 1965 Mirovi prsti prvič uradno sprehodili po tipkah cerkvenih orgel in potem jim je ostal zvest do 1986. Brez mame ne bi šlo, mi pripoveduje in ljubeče pogleduje 92-letno mamo, ki skupaj z njim obuja spomine. Prvo leto ie bilo najtežje, pa je mama večino vedela prav svetovati katera pesem je primerna in s svojim znanjem je kasneje Miro poučeval tudi mlade organiste. »Res ne vem, kaj bi brez nje,« pravi in se spominja, da je tedaj že imel tudi pevski oktet. Od tod do vodenja pevskega zbora tako v okviru društva kot tistega, ki vedno zapoje ob pogrebih, ni bilo daleč. Kar okoli 1100 pogrebov je bilo doslej in prav nikomur ne pozabijo zapeti v slovo. In nato je še ena Mirova ljubezen: PIHALNA GODBA MORAVČE, o kateri so pogovori najprej stekli »ob šanku«, tam se največ zmeniš, se smeji nagajivo Miro in spomini ga ponesejo v jesen 1974, ko je zbral fante, tudi dekleta so bila vmes, iz glasbene šole, jim narisal notno črtovje in osnovni toni so bili tu. Novembra 1974 je bil občni zbor, na katerega so povabili tudi takratnega domžalskega kapelnika, ki pa jih ni vzel prav resno, češ saj še Miro Capuder v domžalah komaj delamo, pa je to bistveno večje mesto. Pa jim ni vzel volje. Še več so jo imeli, ko jim je na pomoč priskočil g. Gvido Učakar,- bivši kapelnik vojaške godbe, Moravčan, ki jim je šel res na roke. Za začetek jim je napisal preproste skladbe, vedel je, kaj znajo in zmorejo in je šlo. Besede iskrene zahvale g. Uča-karju pa še danes kar vro iz ust slavljenca. Cilj občnega zbora je bil: budnica za leto 1975 in šlo je. »Kar malce strah me je bilo, ko sem videl, kako so vsi zavzeti, vodstvo tedanje KS je pomagalo pri nakupu instrumentov, jaz pa sem mislil: instrumenti že, kdo bo pa pihal. In ko so zaigrali, je bilo veliko solz ponosa in še danes je Miro prepričan, da ni manjšega kraja, ki bi imel večjo godbo. Vaje so enkrat tedensko, tako da Mira dva večera ni doma, če je nastop, potem ga ni, saj vadijo, dokler ni v redu. Pri godbi je najstarejši, v zboru med najstarejšimi in samo s pohvalnimi besedami govori o svojih pevcih in godbenikih, zelo zadovoljen je z njimi, le to si želi, da bi ga nadomestil kdo od mlajših, saj leta so tu in čeprav je Miro, kot se sam rad poheca, »trden predvojni material«, bi kakšna mlada moč prav prišla, saj včasih čuti, da je dela kar preveč za enega. Pa ne da bi obupaval! Najraje se spominja nastopa v Črnomlju, ko je nadškofa tako pritegnil njihov nastop, da je kar pozabil na mašo; pa skupnega koncerta ob 20. letnici Pihalne godbe Moravče, ko je dirigiral kar petim godbam, tudi ne bo nikoli pozabil. Napisal je tudi nekaj skladb, najbrž vsi poznate Pozdrav moravski dolini in Jutro, Miro pa sam najraje prisluhne kakšni lepi narodni in zanesljivo jih bo veliko na slovesnosti, ki jo Moravčani pripravljajo svojemu Mirotu, saj ga cenijo in imajo radi. In če boste tudi vi med tistimi, ki boste v teh dneh vsestranskega glasbenika Mira Capudra srečevali še bolj prešernega kot ponavadi, mu ne pozabite seči v roko in se skupaj z njim veseliti treh desetletij njegovega glasbenega dela. Hvala, g. Miro Capuder, in srečno vsa naslednja desetletja. VABILO Skupaj z našim Mirom CAPUDROM bomo tri desetletja njegovega dela na področju glasbe v naši Moravski dolini praznovali V SOBOTO, 1. APRILA 1995, OB 20. URI V KULTURNEM DOMU V MORAVČAH. Prvi del bo namenjen koncertu MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA MORAVČE pod vodstvom slavljenca ter podelitvi Galusovih značk pevcem, v drugem delu pa boste prisluhnili NEVV SVVING QUARTETU Pridite in preživite prijeten kulturni večer! OBČINSKI SVET OBČINE MORAVČE Jože Razpotnik, predsednik Občinskega sveta Zadnja seja Občinskega sveta Občine Moravče je bila zaradi obširnega dnevnega reda sklicana kar za dva dni, saj terja postavljanje temeljev nove občine veliko dela, pa tudi aktov, ki so pomembni za dober začetek. Tako so izvolili tudi predsednika Občinskega sveta Občine Moravče. To je postal Jože Razpotnik iz Gore pri Pečah; doslej je bil delegat Krajevne skupnosti Peče v bivši Skupščini občine Domžale. Na seji so se pogovarjali tudi o kadrovski zasedbi, medtem je bil objavljen že tudi razpis delovnih mest in g. Matjaž Kočar je prepričan, da bo Občina Moravče s prvim aprilom samostojno začela delati. Odločili so se tudi za sestavo odborov, ki bodo pokrivali posamezna področja in nekateri izmed njih so že začeli s svojim delom. Najpomembnejši je sedaj proračun; zanj je delovno gradivo pripravljeno. Zelo natančno pa ga bodo morali pregledati vsi po vrsti, da bo pripravljen tak osnutek, ki bo resnično lahko omogočil dobro delo in razvoj Občine Moravče. TITOVCI BOMBARDIRALI MORAVČE Ob 50-Ietnici še enega nasilja Prvič so Moravče 23. decembra 1944 bombardirala nemška letala. Odvrgla so nekaj več kot dvajset rušilnih in zažigalnih bomb. Na srečo jih je največ padlo na ceste, vrtove in njive. Blizu Kavka je bomba zrušila Li-sičkovo hišo in hlev. Žrtev ni bilo. Domačije niso obnovili. Prav v posmeh, kot da Moravska dolina ni dovolj naredila za narodnoosvobodilno borbo in revolucijo, kot da ni bilo dovolj žrtev - samo na spomeniku NOB v Moravčah jih je napisanih 194, to pa še ni vse, so Titova letala v februarju 1945 Moravče večkrat bombardirala ter tako povzročila ogromno škodo, strah in nenazadnje tudi žrtve. Lahki in hitri lovci, ki so jih zavezniki odstopili Titovi vojski, Agromelioracije se nadaljujejo Na območju naselij Imenje, Dole, Prikrnica, delno tudi Sv. Andrej, primerno vreme v tem predspomladanskih dneh omogoča opravljanje agromelioracijskih del, katera bodo že v letošnjem letu zagotovila lažjo in boljšo obdelavo kmetijske zemlje. Dela opravljajo na osnovi razpisa iz lanskega leta, ki ga je pripravila še prejšnja občina, zajemajo pa tudi del Hrastnika. Agromelioracijska dela bodo bistveno prispevala k boljši obdelavi zemlje in večjemu pridelku. Začela se je gradnja kanalizacije Na Tomanovi poti v Moravčah je v teh dneh zelo živahno. Na osnovi sredstev, dobljenih še v letu 1994, so namreč začeli graditi kanalizacijo. Vrednost investicije je blizu 17 mio SIT, to pa obsega približno 500 metrov kanalizacijskih vodov. V tem prispevku je delež lanskega proračuna, delno pa so v njem zajeta tudi sredstva krajevnega samoprispevka in denar krajanov. Ko bo sprejet proračun Občine Moravče za leto 1995, bo mogoče z večjo gotovostjo reči, v kakšnem tempu bodo gradnjo kanalizacije nadaljevali v letu 1995. zato so ljudje tem letalom rekli titovci, so prvič napadla Moravče 15. februarja ob 15. uri. Odvrgla so okoli 25 v glavnem 50-kiTo-gramskih bomb, nekaj je bilo tudi 25-kilogramskih, in naselje obstreljevala s strojnicami. Ob tem napadu so zgorele stavbe: Jakobov hlev, skedenj in svinjak, Mesarjeva kajža, Balijev hlev, skedenj, hlev in svinjaki ter Vrečar-jeva mizarska delavnica. Razbita je bila tudi Mesarjeva hiša, hlev in skedenj. Dve kravi in konja so morali zaklati. Bombna eksplozija je precej poškodovala tudi Tomanovo hišo ter ostrešje na Klopčarjevi hiši. Na pol podrta je bila ob tem napadu tudi Janeži-čeva hiša. Med naslednjim bombardiranjem 26. februarja popoldne je pogorelo Jurkovo gospodarsko poslopje. V hlevu so ruševine pokopale štirinajstletnega Ivana Bi-zilja-Balijevega iz Moravč, ta je krmil živino ali pa se je tja zatekel pred napadom. Bombna eksplozija je ubila tudi pet ali šest govedi. Podrt je bil Jančigajev novi hlev. V stari hlev je bomba padla skozi streho in strop ter se, ne da bi eksplodirala, ustavila v košari. Eksplozija je razkrila Benkusovo hišo, poškodovala pa tudi Napo-kojevo hišo in hlev. Jože Kosmač, ki je tedaj skupaj z drugimi elektrikarji popravljal električno napeljavo v Moravčah, poškodovana je bila ob prejšnjem bombardiranju, se prav živo spominja tega dogodka. Z elektrikar-jem Kovičem sta pri Lavraču malicala. Opazovali so letala, ki so krožila in bombardirala Vače, naenkrat so bili nad Moravčami. Streljali s strojnicami in 20-mili-metrskimi topovi ter odmetavali 50- in 25-kilogramske bombe. Na srečo kar veliko bomb ni eksplodiralo. Tudi drugega neeksplodiranega streliva je bilo vsepovsod veliko. Neeksplodirane bombe je odstranil Tomičev Tone iz Stegen in jih zunaj naselja zaž-gal in uničil. Naslednji dan, 27. februarja 1945, ko so Titova letala bombardirala tudi Domžale, so Moravče in Moravčani, kolikor jih ni že prej zbežalo v bližnje gozdove, ponovno doživeli strašen bombni napad. Bombne eksplozije so na ta dan povsem uničile župnijsko gospodarsko poslopje s kolar-nico, ki je nato še pogorelo. Zrušena je bila Lavračeva hiša, precej poškodovane so bile tudi Martinkova, Petrova in Marke-skova hiša. Stekla so bila večino vsa razbita. Moravče so bile v glavnem prazne, brez ljudi, šli so, kamor je kdo vedel- Ker so se bali ponovnih napadov, so mrliče pokopavali zvečer. Tako so Moravče in vsa dolina tudi v tem pogledu dale velik davek. Več bomb so na Moravškem odvrgla tudi poškodovana zavezniška letala, da so se znebila tovora. Tako je 21. februarja 1945 v gozdu pri Podkraju eksplodiralo šest težkih bomb. Dne 24. februarja pa jih je šest eksplodiralo v gozdu nad Drtijo. Dve bombi je poškodovano letalo odvrglo nad Preskami, ena je eksplodirala, druga se je zarila globoko v zemljo in so jo pred kakimi desetimi leti odstranili. STRAŽAR SVETOVNI POPOTNIK GAŠPER OREHEK IZ PRIKRNICE Povsod so prijatelji Pri Gašperjevih v Prikrnici si novinarji v zadnjem času kar podajajo kljuke, saj se vsi želijo pogovoriti z Gašperjem, ki se je po desetih letih skupaj z ženo Clemenso vrnil domov. Prijateljstvo, ljubezen in mir so ga spremljali na vseh sto tisoč kilometrov dolgi poti, ki jo je prehodil peš in vedno znova ugotavljal, da so povsod prijatelji. 18. junija 1984 je odšel iz prijazne domačije na začetku Prikrnice na dolgo pot. S seboj je imel nahrbtnik, fotoaparat, dnevnike, v katere je sproti shranjeval spomine, najosnovnejše toaletne potrebščine, oblačila, čutaro s pijačo in piškote ter sadje, nekaj fotografij in sporočila, s katerimi ie želel ljudi seznanjati s svojo željo, da bi prijateljstvo, ljubezen in mir zavladali v svetu, da bi vsi spoznali nevarnost drog in alkohola in živeli v bratstvu. Hkrati je želel spoznati njihove običaje in jih obenem seznanjati s svojimi spoznanji z vsega sveta. Zato je bilo na njegovi poti veliko prijateljskih srečanj, predavanj, razgovorov z najvišjimi državniki, ne pozabi pa tudi svojega srečanja z le- pim indijskim dekletom Clemenso, ki se ob najinem pogovoru stiska k topli kmečki peči in naju radovedno opazuje. Iz Prikrnice ga je pot vodila preko Avstrije čez Češko in upal je, da bo čez Rusijo prišel na Kitajsko. Pa ni šlo, zato se je vrnil na Madžarsko in čez Romunijo, Bolgarijo in Turčijo skozi arabske države Bližnjega vzhoda v Egipt in v Izrael. Vmes so bile prav razburljive dogodivščine, saj so ga večkrat osumili za vohuna in ga izgnali v druge države. Hodil je po Sudanu in Čadu, se spet vračal v Egipt, kjer je bil osumljen za libijskega vohuna, se izogibal nevarnostim iransko-iraške vojne in čisto od blizu doživel bombardiranja. Sreča ga je spremljala tudi po potovanju po Afganistanu, kjer je bil nekaj časa z muhamedžini v stalni nevarnosti pred Rusi. Od tod do Pakistana ni bilo daleč in potem po poti Marka Pola do Kitajske, kjer so ga po mesecu in pol zaradi predavanja v neki šoli, ko je rekel, da je po njegovem mnenju Kitajska en sam odprt zapor, »dostavili« v Pakistan, od koder do Šrilanke ni bilo daleč. Indija pa ga je privlačevala naprej. Tedaj se je začela zalivska vojna, zato se je nameraval vrniti v Irak, kamor je prišel ob koncu vojne in na začetku nove med Kurdi in Iračani. Vrnil se je v Turčijo in spet v Indijo, od koder je šel v Nepal, Butan, Bangladeš, pokukal malo v Burmo, pa spet nazaj v Bangladeš in Indijo, kjer je spoznal Clemenso; pot se je zaključila s poroko in odhodom v domovino staršev. Njegova želja, da bi obiskal Filipine, je za zdaj le želja, upa pa tudi na ponovni obisk Indije. Za Gašperjem Orehkom je 100.000 kilometrov prehojene poti, 10 let je hodil povprečno 35 do GAŠPER OREHEK na sprejemu pri ministru za izobraževanje v Indiji. 40 km dnevno. Lažje je bilo, če ie deževalo, pravi, saj so dežele, po katerih je hodil, vroče. Povsod je naletel na prijatelje, dobrodošel je bil pri različnih ministrih, sprejel ga je predsednik države NEPAL. Imel je veliko predavanj, bil je gost različnih vlad, njegovo pot je spremljala TV, pa tudi BATA, katere 110 parov superg je porabil. »Prav prijetno je bilo, ko so me v trgovinah, kjer so visele moje slike, kar čakali in bili prav srečni, da so mi lahko pomagali z novim parom čevljev.« V desetih letih se je nabralo veliko drobnih, ~ veselih in žalostnih dogodkov, od katerih se Gašper najraje spominja sestrine glasbene čestitke, ki jo je prejel sredi tujine, pa sprejema pri predsedniku NEPALA, najbolj nevarno pa je bilo, ko je bil med zalivsko vojno sredi bombardiranja, ali pa ko je med poplavami v Bangladešu več kot 30 ur preživel na drevesu. Sedaj je doma, ureja spomine, albume in rad bi napisal knjigo o svoji dolgi poti, s katere se je redno oglašal domačim, jim pošiljal pošto, ki pa zaradi različnih okoliščin ni prišla domov, zato so se nekateri spomini, predvsem pa fotografije, izgubili. Želi, da bi del spoznanj sto tisoč km dolge poti prispevalo k lepši prihodnosti vsega sveta, katerega del sta tudi Gašper in Clemensa, ki se v Prikrnici dobro počuti, le malce prehladno je zanjo. Ampak pomlad prihaja in Gašper upa, da bo prinesla tudi zanj in Clemenso lepše dni. V. V. Lukovica /lamnik 5 ČETRTA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LUKOVICA Razvojni programi Občine Lukovica Pred četrto sejo Občinskega sveta Občine Lukovica se je pod predsedstvom Cirila Smr-kolja sestala tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; ta je pripravila predloge za sestavo komisij, ki bosta spremljali vse aktivnosti v zvezi z gradnjo avtoceste in telefonije, sprejela pa je tudi usmeritve za sestavo odborov. Statutarni sklep na prihodnji seji. Po pooblastilu Anastazija Živka Burja, župana, je četrto sejo, na kateri je bilo prisotnih deset članov, vodil Ciril Smr-kolj. Po potrditvi zapisnikov so se člani sveta lotili predloga statutarnega sklepa; razložil ga je Vinko Burja, predsednik Komisije za pripravo statuta in poslovnika, prisotni pa so prejeli tudi pismene pripombe Milana Drčarja, svetnika Občinskega sveta Občine Lukovica. V razpravi, ki pa se zaradi odhoda enega od svetnikov ni končala s sklepanjem o sprejemu statutarnega sklepa, so sodelovali: Andrej Burja, Ciril Smrkolj, Viktor Serša, Franc Avbelj, Milan Drčar, Stanislava Stopar in Franc Bernot. Nezadovoljni s predlaganim prostorskim planom Po krajšem uvodnem poročilu so člani v bogati razpravi povedali svoja mnenja o predloženem osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega druž- benega plana občine Domžale, dopolnitev 1994 ter o pripombah iz javne razprave ter sprejeli naslednje sklepe: 1. Sprejme se informacija o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Domžale, dopolnitev 1994 ter o pripombah iz javne razprave 2. Občinski svet ugotavlja, da je osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Domžale, dopolnitev 1994 za območje Občine Lukovica pripravljen zelo pomanjkljivo, v njem ni vrisanega dejanskega stanja, kljub dogovorom naselja niso zaokrožena, niti ni upoštevana rezervacija posameznih območij za gospodarski razvoj tega območja (industrijske, obrtne cone ipd.) 3. Občinski svet Občine Lukovica predlaga, da se javna razgrnitev podaljša in da se javna razprava v skladu z dogovorom opravi na sedežu občine, pa tudi v zainteresiranih krajevnih skupnostih. Pri pripravi osnutka se upoštevajo: - pripombe iz sedanje razprave in pripombe, posredovane že v prejšnjih dveh letih oz., da se pripravi ustrezne odgovore nanje, - da se pri pripravi novega osnutka upošteva razvojne in urbane potrebe Občine Lukovica, Svetniki Občine Lukovica na svoji četrti seji Novi prostori za potrebe OBČINE LUKOVICA se urejajo v Zadružnem domu v Lukovici. Namesto odsotnega predsednika Občine Lukovica je sejo sveta vodil podpredsednik Ciril Smerkolj - da se upošteva lokacija avtoceste na tem območju, - gospodarski razvoj Občine Lukovica, - zaokroženost naselij, - upoštevanje dejanskega stanja na terenu. 4. Pri pripravi osnutka je potrebno upoštevati strategijo razvoja občine in potrebe krajanov, posebno skrb pa nameniti varovanju okolja - industrija in obrt ne bi smeli onesnaževati okolja. 5. Občinski svet Občine Lukovica predlaga županu, da čimprej skliče sestanek vseh pristojnih za prostorsko planiranje in urejanje okolja ter skupaj z Občinskim svetom opravi razpravo o prostorski problematiki na celotnem območju občine. 6. Čimprej naj se oblikuje Odbor za prostorsko planiranje, komunalo in varstvo okolja ter prične z aktivnostmi na področju prostorskega planiranja. 7. Od Upravne enote Domžale se zahteva, da pospeši razreševanje problematike na komasacijskih območjih - zemlji-ško-knjižni vpisi in lastniški problemi. En odbor in dve komisiji V skladu z 10. členom Začasnega poslovnika Občinskega sveta Občine Lukovica je bil sprejet sklep o izvolitvi ODBORA ZA PRIPRAVO PLANOV, PRORAČUNA OBČINE IN FINANC, katerega člani so: FRANC BLATNIK, LUKOVICA, SERŠA VIKTOR, RAFOLČE, KAMILO DOMITROVIČ, PRE-VOJE, FRANC BARLIČ, BLAGOVICA, CIRIL SMRKOLJ, ŠENTOŽBOLT, MATIJA CE-RAR, GRADIŠČE, TOMAŽ CE-RAR, IMOVICA. Soglasno so imenovali Komisijo za spremljanje priprav in gradnje avtoceste, v kateri so: MATEJ KOTNIK, DARINKA VAJDE, FRANC CAPUDER, MILAN DRČAR, JANEZ Ml- KLAVC, FRANC BARLIČ, TOMAŽ CERAR, JANEZ HROVAT, FRANC KOTNIK, VINKO JE-RAS, JANEZ ŠTRUKELJ, STANE MATJAN, ZDENKO VODJU-NEC, CIRIL SMRKOLJ. V komisiji za koordiniranje aktivnosti pri izgradnji telefonskega omrežja, ki jo vodi Tomaž Cerar, pa so še: FRANC BARLIČ, VINKO DOLINŠEK, MILAN DRČAR, BOJAN KRIŽ-NAR, MATIJA ANDREJKA, FRANC ZORE, SREČO GER-ČAR, MIRO KLOPČIČ, SILVO RESNIK, PETER ČEBULJ, JANEZ BURKELJCA, RAJ KO KERŠIČ. Sprejeli so tudi informacijo o aktivnostih na področju izgradnje PTT omrežja, ki jo bo Občinski svet obravnaval po 14. marcu 1995. O problematiki osnovnošolskega izobraževanja Po sprejemu sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini Lukovica, ki kaže volilni uspeh posameznih strank (SLS - 15,570,00 SIT; LDS - 12.540,00 SIT, ZLSD 4.140,00 SIT; SKD- - 36.090,00 SIT; SDSS - 8.790,00 SIT), je svetnica ga. Stana Stopar, tudi ravnateljica Osnovne šole Janko Kernik Brdo, spregovorila o problematiki osnovnošolskega izobraževanja v Občini Lukovica ter predstavila pristojnosti občine na področju osnovnega šolstva, obenem pa podala tudi predlog zagotavljanja finančnih sredstev za potrebe osnovnih šol, ki naj bi bila zagotovljena v proračunu Občine Lukovica. Iz proračuna naj bi se pokrivali naslednji stroški: materialni stroški, vzdrževanje, vsi prevozi otrok (v okviru možnosti tudi nakup novega kombija), obnove prostorov, varstvo vozačev, del interesnih dejavnosti, udeležba in organizacija različnih šolskih tekmovanj, regresiranje prehrane, delno pokrivanje eskurzij učencev in šole v naravi, izobraževanje učiteljev in oblikovanje amortizacije. Opozorila je tudi na potrebna sredstva za inšpekcijske preglede kotlovnic in potrebo po nakupu alarmne naprave za potrebe šole ter na problem majhnega plačila voznikom, ki opravljajo prevoze šolarjev. Sprejeli so tudi sklep o zaprtju računa za izplačilo prejemkov s področja borčevsko-invalid-skega varstva ter Odlok o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč Občine Lukovica, imenovali pa so tudi njegov Upravni odbor: JANEZ BERNOT, AN- DREJ BURJA, MILAN DRČAR, PETER KRIŽNAR IN ANTON ŽUREJ. Razno Najprej so se ob pomoči Stanislava Stražarja, glavnega in odgovornega urednika glasila SLAMNIK, dogovorili, da župan spregovori o nadaljnjem skupnem izdajanju glasila, nato pa skoraj enak sklep sprejeli tudi v zvezi z obravnavo delovnega gradiva PRORAČUNA OBČINE LUKOVICA ZA LETO 1995, kjer naj bi župan čimprej sklical prvo sejo Odbora za plan, pripravo proračuna in finance, ki bo sprejel program obravnave in sprejema proračuna. Ob koncu so obravnavali še vlogo g. Janeza Štrekarja, Blagovica 17 za odstranitev plazu, vlogo KS Češnjice za ureditev odvoza smeti, problem prometne varnosti na magistralni cesti M-10, kar bo ena izmed točk na naslednji seji ter se dotaknili delovanja KS v Občini Lukovica, o katerem naj bi se župan pogovoril z vodstvi teh o delu v letu 1995 - po Zakonu o lokalni samoupravi, realizaciji finančnih načrtov v letu 1994 ter njihovem prihodnjem položaju in programih dela v letu 1995. Seja se je zaključila s predlogom za obnovo fasade Zadružnega doma v Lukovici, pozivu PTT Lukovica, da v delu hodniku uredi poseben vhod ter s pobudo, da občina sodeluje na različnih natečajih za sredstva za razvoj posameznih območij. V. OBVESTILO OBČINA LUKOVICA OBVEŠČA, DA OB JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA AVTOCESTO BLAGOVICA-ŠENTJAKOB IN VRANSKO-BLAGOVICA od 18. marca do 18. aprila 1995 in sicer na vseh sedežih krajevnih skupnosti in sedežu Občine Lukovica. Predstavljamo vam Ivana Urbanija s Krajnega brda Mrnov ata, Ivan Urbanija iz Krajnega brda, je bil rojen 11. oktobra 1917 in je marsikaj postoril za domač kraj. Predstavljamo ga bralcem Slamnika. V družini je bilo pet fantov in dve dekleti. Oče je bil daleč okoli znan zidarski mojster, zaposloval je po deset zidarjev in delavcev. Zgradil je veliko manjših in večjih zgradb. Med prvo svetovno vojno mu ni bilo treba iti na fronto, ker je gradil škarpe ob cesti v Črnem grabnu. Gospod Urbanija, rojeni ste bili tu v Krajnem brdu. Kako se spominjate razmer v vasi v vaših otroških letih? Bilo nas je osem otrok, a je ena sestra pri šestnajstih letih umrla za špansko. Španska bolezen je pobrala tudi staro mamo, v vasi pa je ta nalezljiva in nevarna bolezen pobrala deset ljudi, bolni so bili pa skoraj vsi. Šolo sem obiskoval v Krašnji. Tedaj je poučeval učitelj Anton Grmek, ki je bil tudi odličen sadjar, naučil nas je cepiti sadno drevje. Potem sta učila Cilka in Vladislav Rape, ročna dela pa neke učiteljica, imena se ne spomnim. Razmere v vasi so bile tedaj bolj prijetne kot sedaj, ni bilo radijskih sprejemnikov in ne televizije, bilo je več družabnosti, ljudje so se bolje razumeli med seboj. V vasi sta bila tudi dva duhovita možakarja, ki sta povsod poskrbela za prijetno razpoloženje. V zimskem času so ženske pletle jopice, vsi smo seveda pletli tudi kite »v sedem slam« iz pšenične slame za slamnike. Moja teta Frančiška Slapar je iz kit izdelovala tudi slamnike in cekarje. Ali ste po osnovni šoli ostali doma na kmetiji? V glavnem sem prijel za delo na kmetiji, oče je bil kot zidar skoraj zmeraj z doma. Nekaj časa sem tudi jaz delal pri njem. Brat France se je zidarske stroke izučil pri očetu in končal delovodsko šolo. Oče je bil zelo napreden, saj je imel prvi kolo v Črnem grabnu. Na njegovo pobudo so si vaščani zgradili vodovod iz zajetja pod Lipo. Kdaj ste prevzeli domačijo in koliko imate zemljišč? Zemlje je kar precej, a kaj ko je vsa na tako hribovitem in težko dostopnem terenu, da je delo s stroji zelo nevarno. Vse zemlje je okoli 15 ha, domačijo pa sem povsem prevzel po materini smrti po drugi svetovni vojni. Kako ste preživeli drugo svetovno vojno? Hudo je bilo. Ko bi moral leta 1943 v nemško vojsko, sem si pri kuhanju žganja popa-ril nogo. Zaradi malomarnosti zdravnika na Golniku bi kmalu umrl. V ranah pa sem bil do konca leta 1943. Potem so mi operirali slepič. Nekaj časa sem bil v partizanih, potem pa sem moral zanje delati na domačem terenu in skrbeti za hrano za Ribičičevo skupino. Kakšne so bile razmere v Krajnem brdu po drugi svetovni vojni? V glavnem se niso nič razlikovale od drugod. Tu je bilo toliko težje, ker nismo imeli ne ceste in ne elektrike, vodovod pa je bil večkrat suh. Pri gradnji ceste nas je najbolj podpiral tedanji učitelj v Krašnji Jernej Lenič. Vse delo smo morali opraviti sami ročno, strojev ni bilo. Največ težav je bilo zaradi tega, ker lastniki niso dovolili gradnje po njihovih zemljiščih. Elektrika je bila zelo daleč, opraviti smo morali veliko prostovoljnega dela. Vodovod smo morali povsem obnoviti. Cevi smo res dobili brezplačno, vse drugo smo morali narediti sami. Naredili smo še eno zajetje pri studencu pod Ajdanar-jem. Pred tremi leti smo dobili as- faltirano cesto, kar je zlasti za hribovske predele velik napredek, vsaj ni več neprestanega posipanja in popravljanja makadamske ceste. Zelo razočarani pa smo bili nad pošto, posebej nad tedanjim domžalskim direktorjem. Najprej nam je vzel pošto v Krašnji, le s težavo smo v vasi dobili dva telefonska priključka. Telefon bi bil zelo potreben. Kako gledate na nove občine, imate svojo občino in župana. AH ste zadovoljni? Če lahko povem odkrito, mi je žal, da je tako, kot je. Ves Črn graben od Trojan do Lukovice naj bi še naprej ostal v občini Domžale, tako kot smo se odločili z referendumom. Kako veliko družino imata z vašo še tako mladostno ženo? Sedem otrok je bilo, šest hčera in sin. Sin je poročen na domačiji, a je zaposlen, saj so dohodki na kmetiji premajhni za življenje in vse potrebe. Pogovarjal se je STRAŽAR 6 /lamnik Domžale Nove občine in stare krajevne skupnosti S spremembo organiziranosti oblasti na lokalni ravni smo se podali v neznano. Proces je stekel, končnega rezultata še nekaj časa ne bo. Nove občine se v prvih mesecih svojega obstoja srečujejo z (pre)mnogimi problemi. Še zmeraj ni novih proračunov, lastnina stare občine še ni razdeljena, zakonske pristojnosti niso povsem jasne, kadrov je premalo, razmerje med občinskimi sveti in župani ni razčiščeno. Ostajajo le problemi. Občani pa želijo boljše storitve, in to povsem upravičeno, saj smo jim ves čas govorili, da delamo reformo zato, da bodo stvari tekle bolje. Podrla se je celo tista osnovna paradigma, ki je govorila, da novi sistem ne bo dražji za davkoplačevalce. Že sedaj ugotavljamo, da bo novo delovanje dražje, da se bo administrativen aparat še povečal. V teh okoliščinah je občinski odbor LDS Domžale priredil posvet z enim samim vprašanjem. Ali bomo v novem sistemu obdržali krajevne skupnosti? Uvodni besedi sta podala poslanec v DZ lanez Kopač in tajnik občine Domžale Milan Pirman. Zakonski paket o lokalni samoupravi omogoča nadaljnje delovanje KS-ov, vendar morajo biti te zapisane v občinskih statutih. Formalno je torej vse odvisno od glasovanja občinskih svetnikov. Krajevne skupnosti lahko oblikujemo; ali pa tudi ne. Velika večina prisotnih na posvetu se je opredelila v prid KS-om, zato mi dovolite, da naštejem nekaj glavnih argumentov, ki govorijo KS-om v prid; 1. KS-i so mnogo bliže posameznim krajevnim projektom in tako laže mobilizirajo občane, ki so zainteresirani (npr. pridobivanje zemljišč, samoprispevki, itd.) 2. KS-i ustrezno pokrivajo teritorij stare občine. Občani so že sedaj veliko stvari urejali prav na KS-ih. Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini 3. 4. 199S 8.30-9.00 9.30-10.00 10.15-10.45 11.30-12.30 12.30-13.30 4. 4. 1995 8.30-9.30 10.00-10.30 11.00-11.30 12.00-12.30 13.00-13.15 13.30-14.00 14.00-15.00 5. 4. 1995 8.30-8.45 8.45-9.15 9.30-10.30 10.45-11.30 12.00-12.30 13.00-14.00 14.15-15.00 6. 4. 1995 8.00-8.15 8.30-9.30 10.00-11.00 11.15-12.15 12.30-14.30 7. 4. 1995 8.30-10.30 11.00-13.00 13.30-14.00 8. 4. 1995 8.00-11.00 11.30-12.30 13.00-14.30 11.4. 1995 8.00-9.00 9.15-10.00 10.15-11.00 11.30-12.30 13.00-14.00 12. 4. 1995 8.30-9.00 9.30-9.45 10.30-11.00 11.15-12.00 12.15-13.00 Zamudniki 13. 4. 1995 8.30 9.00 10.30 11.30 12.00 12.30 13.00 13.30 14. 4. 1995 8.45 9.00 10.00 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 18. 4. 8.15 8.30 9.30 10.00 11.00 12.00 13.00 1995 Dragomelj, Ivan Lukan Pšata 25., Luka Mivšek Selo pri Ihanu, Mihaela Flerin Ihan, pri Gasilskem domu Prelog 4, Franc Bitenc Trojane 14. Janez Smrkolj Ožbolt 1, Ciril Smrkolj in pri KASARNI, Zg. Petelinjek Blagovica 5, Janez Cerar Zg. Loke, Ivan Trdin Češnjice nad Blag., Leopold Šinkovec Kranje brdo 11, Franc Novak Krašnja 31. Marjan Štrukelj Čeplje Trnovče, Anton Oražem Lukovica, pri Kmetijski zadrugi Šentvid, pri Andrejka Rafolče 18, pri Igliču Rova, pri Gasilskem domu Oepala vas, Alojz Pavovec Nožice, Gostičeva 28, Jakob Grašič Homec, pri Gasilskem domu Preserje, Kamniška 34, Alojz Černivec Radomlje, pri Krajevni skupnosti Jarše, Gasilski dom Vir, pri Krajevni skupnosti Dob, pri Krajevni skupnosti Trojica, Gasilski dom Domžale, Veterinarski zavod, C. Talcev 19 Studa, Leopold Kos Trzin, Mengeška 19, Ivan Kecelj Krtina 37, Franc Simon Zalog pod Trojico, Vinko Kepec Vrhpolje, Dominik.Lenček KraŠce, Gasilski dom Moravče, na dvorišču KZ Emona Katarija 11, pri Srenjščku Dešen 6, Ribič Gora pri Pečah, Dolinar Peče, pri Maksu Malu Gaberje pod Limbarsko goro, Urankar Peče Moravče Krtina Prelog pri Ihanu Ihan Selo pri Ihanu Pšata Dragomelj Trojane Ožbolt Blagovica Krašnja Lukovica Šentvid Rafolče Dob Nožice Home"c Rova Radomlje Jarše Domžale Trzin Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi na sedežu zavoda, vsak dan od 7-9 ure. Cena rednega cepljenja po razporedu je 2.650.00 SIT, posamezno cepljenje pa 3.200.00 SIT. VETERINARSKI ZAVOD 3. KS-i so ustrezno kadrovsko okrepljeni. Ekipe na KS-ih so usposobljene za vodenje investicij. 4. KS-i porabijo denar mnogo bolj varčno in racionalno kot občina. 5. KS-i delujejo nestrankarsko (po besedah poslanca Kopača so prav KS-i še zadnja oaza civilne družbe) in zato strankarske razprtije ne zavirajo učinkovitosti pri delu. 6. KS-i mnogo bolje poznajo lokalne probleme, kot zaposleni v občinski upravi. Seveda poleg dobrih strani obstaja tudi nekaj slabih, vendar so prednosti nesporno mnogo večje od slabosti, zato bodo svetniki LDS-a v občinskem svetu poskusili uveljaviti naslednja stališča: 1. V Statut občine vnesti dosedanje KS-e kot samostojne pravne osebe s svojimi žiro računi. 2. V proračunu občine zagotoviti čim večji delež za nemoteno redno delovanje KS-ov. 3. S pooblastilom prenesti del najenostavnejših postopkov v KS. 4. Zagotoviti informiranost ekip v KS (pošiljanje ustreznih gradiv, obravnava posameznih točk po KS...). Verjamem in želim, da bomo pri uveljavljanju svojih idej pridobili podporo tudi ostalih starank in županje. Vsi tisti, ki smo se ukvarjali z investicijami v občini, lahko potrdimo, da je prav aktivnost krajevne skupnosti tisti osnovni pogoj, ki omogoča razvoj kraja. Brez pravin ljudi na KS-ih bi bilo opravljeno mnogo manj dela, kot ga je bilo, zato dovolite, da se ob tej priliki zahvalimo tudi vsem tistim, ki so v KS z resnim in profesionalnim delom prispevali k razvoju naše občine. JOŽE LENIČ, občinski svetnik, poslanec LDS v DZ Povabljeni k javni razpravi O proračunu in osnutku prostorskih dokumentov Po dogovoru, ki je bil sprejet na posvetu s predsedniki svetov krajevnih skupnosti v Občini Domžale, bo javna razprava o: osnutku proračuna občine Domžale, spremembah in dopolnitvah dolgoročnega družbenega plana občine Domžale, dopolnitev 1994, potekala v krajevnih skupnostih v času od 28. marca do 9. aprila 1995, na krajevno običajen način in v prostorih, kjer se na posameznem območju navadno zbirajo krajani. Na razgovorih bo sodelovala Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, s svojimi sodelavci; ti bodo podali tudi uvodne informacije k posameznim točkam dnevnega reda. Kolikor ste zainteresirani za sodelovanje v razpravi, pa vabila niste prejeli, saj so se v nekaterih, krajevnih skupnostih odločili le za razprave v okviru razširjenih svetov KS, pokličite svojo KS in povprašajte, kdaj je razprava na vašem koncu. OD 26. MARCA DO 10. APRILA 1995 Očistimo našo občino V okviru EVROPSKEGA LETA VARSTVA NARAVE bomo projekt POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA, ki je vseslovenska akcija in ima za cilj urejeno in čisto okolje, angažiran odnos človeka in družbe do okolja, dvig ekološke zavesti, povezovanje turizma in naravne dediščine, izvajali tudi v naši občini. Namen akcije, ki smo jo poimenovali OČISTIMO NAŠO OBČINO, je očistiti okolje tako, da bo privlačno nam in obiskovalcem Slovenije in občine Domžale, čas njenega izvajanja - od 26. marca do 10. aprila - pa se ujema z veliko nočjo, dnevom zemlje, 27. aprilom, 1. in 9. majem, obenem pa pomeni tudi uvod v projekt: MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA ČISTA. Urejanje in čiščenje okolja ima dva osnovna cilja: Odklanjanje vzrokov, katerih posledica je neurejeno, zanemarjeno in nečisto okolje in pomladansko čiščenje in ureditev okolja po zimskem onesnaževa- nju povsod, kjer ljudje stanujejo, žive, delajo, se družijo. V čiščenju in urejanju okolja bomo zavzeto in organizirano sodelovali: KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE, ki je zadolženo za postavitev kontejnerjev za kosovne odpadke ter odvoz vseh odpadkov, pranje ulic ipd. KRAJEVNE SKUPNOSTI, ki bodo preko svetov krajevnih skupnosti in drugih organov za varstvo okolja usklajevale vse akcije. NAJŠIRŠI KROG LJUDI, vsakdo od nas, ki bomo uredili okolice svojih hiš in domačij - svoje bivalno okolje, PODJETJA, USTANOVE, ŠOLE, ki bodo uredila svoja dvorišča, okolja stavb in drugih prostorov, počistile svojo okolico... DRUŠTVA, predvsem turistična, planinska, lovska, športna, kulturna, gasilska, taborniki, skavti in vsa druga, ki želijo sodelovati v prizadevanjih za lepše in bolj zdravo okolje. Čigava je ta nesnaga v opuščenem kamnolomu pri Dobovljah in kdo jo bo pospravil OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE OBVEŠČA, da je na 3. seji dne 22. FEBRUARJA 1995 sprejel: I. Odlok o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Domžale ter imenoval Upravni odbor Sklada v sestavi: - Feliks HRIBERNIK, predsednika - Franc GERBEC, član - Roman KURMANŠEK, član - Marjan SMOLNIKAR, član 2. Statutarni sklep o ustanovitvi in pristojnostih občinskih odborov 3. Sklep o ustanovitvi Odbora za finance 4. Sklep o ustanovitvi Odbora za gospodarstvo 5. Sklep o ustanovitvi Odbora za družbene dejavnosti 6. Sklep o ustanovitvi Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev 7. Sklep o ustanovitvi Odbora za komunalno-stanovanjsko dejavnost 8. Sklep o ustanovitvi Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 9. Sklep o ustanovitvi Odbora za varovanje okolja in urejanje prostora 10. Sklep o ustanovitvi Odbora za požarno varnost, zaščito in reševanje 11. Sklepe ob obravnavi Informacije o problematiki zdravstva v Občini Domžale, in sicer: 1. Oddelek za družbene dejavnosti in Odbor za družbene dejavnosti skupaj z Zdravstvenim domom Domžale naj pripravijo celovito informacijo o problematiki zdravstvenega varstva v občini Domžale s konkretnimi predlogi za njeno reševanje ter s predlogi Državnemu zboru Republike Slovenije in pristojnemu Ministrstvu za spremembo zakonodaje na tem področju. 2. Zdravstveni dom Domžale je dolžan nemudoma pripraviti predlog rešitev na področju zdravstvenega varstva žensk. 3. Občinski svet predlaga Zdravstvenemu domu Domžale, da sproži razpravo o zdravstveni problematiki na območju bivše občine tudi pred Občinskimi sveti Občin Mengeš, Moravče in Lukovica. 4. Zdravstveni dom Domžale naj pripravi predlog sprememb in dopolnitev ustanovnih aktov glede na novo organiziranost občin. 5. Župani vseh novonastalih občin so dolžni pristopiti k oblikovanju dogovora o reševanju navedene problematike. 12. Sklep o pristopu Občine Domžale k Stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije in imenoval podžupana Občine Domžale, ki sta: - g. Matjaž VOVK, roj. 8. 12. 1962, stan. Vir. Pubičeva 7/b; - g. Simon MAVSAR, roj, 17. 12. 1968, stan. Nožice, Gostičeva 59. V posamezne odbore pa je imenoval naslednje člane: Nadzorni odbor Andrej SENICA, predsednik Anton IPAVEC, član dr. Milan NAPRUDNIK, član Marija CERČAR, članica Janko KRALJ, član Marjan GOLJA, član Emilijana SREBOTNJAK, članica Marko KOKAL), član Franc ČERNACOJ, član Odbor za finance Martina URBANIJA, predsednica Vinko OKRŠLAR, član Marko VRESK, član Almira ŽEMLJIC, članica Janez CERAR, član Ladislav PRUSNIK, član Maks RESNIK, član Branko ŽEBOVEC, član Franci ZAJC, član Odbor za družbene dejavnosti Andreja POGAČNIK-1ARC, predsednica Breda-Marija KOKALJ-LIMBEK, članica Janez GROŠELJ, član Jožica POLANC, članica Martin GROŠELJ, član Majda PUČNIK-RUDL, članica Marija KAVKA, čalnica Franc HERLE, član Odbor za kulturo, šport in dejavnost društev Bogdan OSOLIN, predsednik Mihael STARBEK, član Toni DRAGAR, član Vera VOJSKA, članica Pavel PEVEC, član Tatjana KOKALJ, članica > Frane MAZOVEC, član Odbora za komunalno-stanovanjsko dejavnost Anton PRESKAR, predsednik Franc REITER, član dr. Marko STARBEK, član Roman KURMANŠEK, član Franci GERBEC, član Marko BREG AR, član Ladislav PRUSNIK, član Zvone REPAS, član Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan CENCELJ predsednik Peter PAVLI, član Anamarija CERAR, članica Jernej LENIČ ml., član Janez SLOVNIK, član Odbor za varovanje okolja in urejanje prostora Jože NEMEC, predsednik Feliks HRIBERNIK, član Peter FIRBAS, član Jože LENIČ, član Peter PENGAL, član Martin GRAŠlČ, član Stane ORAŽEM, član Anton GRILJ, član Zoran POLJŠAK, član Tajnica občinskega sveta URŠKA ILIC-VIDERGAR, dipl. iur. Pomladansko urejanje okolja usmerimo predvsem na naslednja področja: urejanje okolice hiš, stanovanjskih blokov, vasi in mesta, ulic, kjer ljudje stanujejo; urejanje okolja, trgovin, gostinskih objektov, podjetij, bank, pošt, avtobusnih postaj, bencinskih servisov in drugih javnih objektov; urejanje okolice kulturnih in športnih objektov, spomenikov, cerkva, pokopališč; urejanje cest, postajališč, pločnikov, prehodov za pešce, prometne signalizacije, pranje ulic in cest, čiščenje peš in kolesarskih poti; urejanje nabrežij in gladine potokov; urejanje parkov, klopi, zelenic, cvetličnih korit, nasadov, vrtov in drugih zelenih površin, gozdnih poti in površin, popravilo ograj; urejanje odlagališč za odpadke, odprava črnih odlagališč; ureditev vseh drugih javnih objektov ter urejanje različnih turističnih, obvestilnih in drugih tabel. Akcije se začenjajo v krajevnih skupnostih, zato poiščite svoj kontejner in vsaj odložite vse zbrane odpadke. Poiščite informacije pri vodstvu krajevne skupnosti, pri Komunalno-stanovanjskem podjetju Domžale, ki bo postavilo kontejnerje in opravilo kompleten odvoz kosovnih odpadkov - v SLAMNIKU objavljamo razpored odvoza. Organizirajte se v okviru društva, stanovanjskega bloka, šole ali pa le s sosedi. Poskusite najprej: POMETI VSAK PRED SVOJIM PRAGOM, potem pa naprej! PRIČAKUJEMO VAŠE SODELOVANJE, VAŠO POMOČ, SAJ BOSTA LE S SODELOVANJEM VSEH NAŠA DEŽELA IN OBČINA ŠE LEPŠI, BOLJ UREJENI IN ČISTI. Domžale /lamnik 7 ŽUPANI NOVIH OBČIN SODELUJEJO Skupaj gre laže Župani novoustanovljenih občin na območju nekdanje občine Domžale: Cveta Zalo-kar-Oražem, Občina Domžale, Anastazij Živko Burja, občina Lukovica, Janez Per, občina Mengeš ter Matjaž Kočar, občina Moravče, nadaljujejo z vsakotedenskimi srečanji, katerih namen je spoznati vsa področja dela in življenja novih občin. Potem »Vse je bilo že tolikokrat zapisano in povedano, da nima smisla veliko govoriti,« je dejal eden izmed prisotnih na delovnem sestanku vodstev vseh treh mestnih krajevnih skupnosti, na katerem so se pogovarjali o investicijah v mestu v letu 1995. Medse so povabili tudi Cveto Zalokar-Oražem, domžalsko županjo, ki je prišla skupaj s sodelavci in skušala najti najugodnejše rešitve, s katerimi bi razrešili najosnovnejše probleme našega mesta. Osnutek programa, ki je bil osnova za razgovor, ie bil pripravljen z željo, da bi bil dopolnjen in sprejet, pa se je kmalu izkazalo, da je skoraj vse probleme mesta Domžale potrebno reševati dolgoročno in ne le za leto 1995. Poudarjeno je bilo, da je treba določiti prioritete, ob katerih pa je treba upoštevati nekatera dejstva, ki bodo bistveno vplivala na nadaljnji razvoj mesta (avtocesta), ob tem pa najprej razrešiti osnovne komunalne zadeve (vodovod, kanalizacija, čistoča), in ne pozabiti na kulturni dom, razširitev pokopališča, cestne prepreke, obnovo gasilskega doma na Savski, avtobusno postajo, ureditev STOBa, urejeno prometno signalizacijo, poglobitev železniške proge in še marsikaj. Ob naštevanju teh problemov so prisotni prišli do problema URBANISTIČNE ZASNOVE MESTA, o kateri se govori že dlje časa, je pa ni. Mesto je urbanistično neurejeno tudi zato, ker ni mestnega urbanista, ki bi vedel, kam kaj ko so že spoznali vsa pomembnejša področja: problematika in način financiranja in vodenja občinskih proračunov, družbene dejavnosti, varstvo pred požari, področje civilne zaščite, komunalno in stanovanjsko področje so se zadnji četrtek pogovarjali o vzdrževanju komunalnih objektov, zlasti cest, vodovodov in kanalizacije, saj so že (ne) spada, ki bi pripravil usmeritve za sistematično gradnjo, ne pa parcialne rešitve, ki druga drugo ne dopolnjujejo, ampak izključujejo. Skladnega razvoja ni, ni poudarka na tradiciji mesta, ki bi se lahko kazala tudi v mestnem muzeju, v skrbi za ohranitev preostalega dela »starega« mesta in ne nazadnje tudi v določitvi lokacije za novo mestno cerkev ali le izdelavi makete Domžal, ki je tudi nimamo. Županja je obljubila vso po- prvi meseci pokazali, da so to področja, ki najbolj zanimajo krajane. V pogovoru je sodeloval tudi g. Jože Duhovnik, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, skupen dogovor pa je bil, da bo to področje za začetek predstavljeno v vsaki občini posebej in da bo čimprej potrebno doreči tudi organizacijsko shemo bodočega komunalnega podjetja kot javnega podjetja. Zupani so tudi sprejeli dogovor o organizaciji skupne medobčinske slovesnosti ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom, ki bo v začetku maja v Domžalah. moč pri nadaljnjem razvoju mesta, ki mora postati moderno mesto s svojo zgodovino, svojo dušo in svojim jutri, na katerega bomo ponosni. Morda bo za začetek naše mesto že spomladi po malce bolj temeljitem pospravljanju, (večina je opazila, da je pod novo županjo mesto čistejše), nekateri so predlagali, da ga poimenujemo kar s VSAK NAJ POMETE PRED SVOJIM PRAGOM postalo vsaj bolj PRIKUPNO. Za začetek je že nekaj, se vam ne zdi! V. Spoštovani naši uporabniki Bliža se čas, ko boste ponovno pristopili k akciji čiščenja bližnje in daljne okolice, k pospravljanju podstrešij oz. prostorov, ki jim po domače pravimo ropotarnice. Glede na to, da smo pri tej akciji nepogrešljivi tudi komunalci in da se ob takih akcijah čestokrat srečujemo s problemi, vprašanji (kje, kako, kdaj, kam, koliko), sem vesel, če bo ta prispevek vsaj nekaj pripomogel k uspešni izvedbi te akcije. Predvsem nas komunalce obvezuje realizacija akcije odvoza kosovnih odpadkov. Namreč to opravilo nas čaka dvakrat letno (spomladi, jeseni) in sodi v sklop rednega odvoza odpadkov. To pa pomeni, da za to akcijo komunalci nismo posebej plačani, strošek pa se pokriva iz rednih mesečnih obračunov komunalnih storitev našim uporabnikom, v tem primeru iz »smetarine«. Zato je prav, da posebej poudarimo, da kosovne odpadke za odvoz lahko pripravi le tisti občan, ki je vključen v redni odvoz odpadkov in to storitev tudi redno plačuje. Žal pa se dogaja tudi drugače, da so bili največji neza-dovoljneži in »nergači« prav tisti, ki niso bili vključeni v redni odvoz odpadkov, pa čeprav smo odpadke odpeljali. Seveda se je zgodilo tudi to, da smo pri enem stanovanjskem objektu napolnili tovornjak z odpadki, v jesenski akciji 94 pa smo odpeljali blizu 1000 m> kosovnih odpadkov v sanitarno deponijo Dob. S tega razloga seveda akcije ni bilo mogoče speljati v tednu dni, saj smo se je lotili sami z delavci in tovornjaki. Seveda pa je potrebno povedati, kaj so kosovni odpadki. To so odpadki, ki jih zaradi teže in velikosti ni mogoče zbirati v normalnih zabojnikih za smeti, pojavljajo pa se praktično v vsakem gosodinjstvu. Tipični predstavniki so: štedilniki, hladilniki, pralni stroji, pohištvo, tepihi, kolesa, hišna oprema, umivalniki, školjke, kadi, postelje, ležalni vložki in nenazadnje tudi peči za centralno ogrevanje naših stanovanj. Seveda pa je hkrati potrebno povedati, kakšni oz. kateri odpadki ne sodijo v sklop akcije zbiranja in odvažanja kosovnih odpadkov. V prvi vrsti smo dolžni opozoriti na posebne odpadke, ki jih na našo sanitarno deponijo v Dobu ne smemo odlagati. Zato prosimo naše uporabnike, da jih do nadaljnjega hranijo doma na varnem in primernem mestu. Dejstvo je, da smo od meseca maja 93 pa do aprila 94 na določenih območjih izvajali poizkusno ločeno zbiranje odpadkov in seveda prišli do zanimivih ugotovitev. Na osnovi teh je Mariborski Inštitut za ekološki inženiring pripravil meseca julija 94 poročilo o tem pilotnem projektu s predlogi, kako se lotiti akcije ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju, kjer ie uvedeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. To pomeni, da bo morala občinska vlada ob obilici dela tudi doreči kaj glede akcije ločenega zbiranja odpadkov in nenazadnje, kaj s posebnimi odpadki, ki nastajajo v slehernem našem gospodinjstvu. Glede na to, da je potrebno posebnim odpadkom zaradi nevarnosti in strupenosti posvetiti posebno skrb, je prav, da jih ob tej priliki tudi posebej navedem: to so embalaže, v katerih so shranjena odpadna olja, topila, barve, laki, odpadne kemikalije, zaščitna sredstva za rastline in škropiva, akumulatorji, zdravila... Naše uporabnike želim obvestiti ali bolje opozoriti, da različen gradbeni material, kot so: dotrajana strešna kritina, odtočne cevi in žlebovi, razsuti material, ki nastane ob rušenju tlakov, zidov, različni ostanki gradbenih materialov, kupi vej, ki so nastali ob obrezovanju dreves ali živih imej, ne bomo odvažali, ker ne sodijo v sklop akcije odvoza kosovnih odpadkov. Ta akcija ni namenjena podjetjem in obrtnikom, da bi se ob tej priliki znebili svojih odpadkov, ki nastajajo pri delu oziroma proizvodnji. V ta sklop sodijo naslednje dejavnosti: servisiranje gospodinjskih strojev - hladilnikov, pralnih strojev, avtokleparstvo, tapetništvo, pleskarstvo... Torej vse naše cenjene uporabnike komunalnih storitev naprošam, da kosovne odpadke, ki sodijo v sklop te akcije, odložijo ob zabojnik za smeti na dan rednega odvoza, in sicer tako, da ne bodo ovirali pešcev in voznikov, zatrpali pločnikov in cest. Razpored odvoza po posameznih krajevnih skupnostih pa bo prikazan v posebnih obvestilih. Nenazadnje je prav, da poudarim, da obveze in pravice uporabnikov komunalnih storitev kot izvajalcev določa Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik št. 6 iz leta 1992), ki ga moramo sprejeti. Moja želja ali bolje dolžnost pa je, da ga spoštujemo vsi, ne glede na to, koliko je dober, saj je enak za vse naše uporabnike. Spoštovani naši uporabniki, vljudno vas naprošam, da sami odpeljete v sanitarno deponijo Dob odpadke, ki ne sodijo v sklop akcije kosovnega odvoza. Naši varnostniki, ki v sanitarni deponiji bedijo nad odpadki noč in dan, vas bodo ljubeznivo sprejeli, razen v primeru, če jim boste hoteli podtakniti posebne odpadke, ki ne sodijo na odlagališče. Sicer pa vam svetujem, da na našo deponijo redno odvažate odpadke, saj za količino, ki jo pripeljete s prikolico osebnega vozila deponiranje odpadkov posebej ne zaračunavamo. Na ta način pa bi se izognili pospravljanju ali kot radi strokovno rečemo, sanaciji divjih odlagališč, za kar vsakoletno porabimo precej vaših sredstev, ki se zbirajo v občinskem proračunu. Nenazadnje ne bomo potrebovali ali drago plačevali »zunanjih« izvajalcev sanacij divjih odlagališč, ki jim je do ekologije prav malo mar, z enkratno akcijo pospravljanja pa si želijo ustvariti čim večji dobiček. Za čisto občino Domžale Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale tehnični vodja: JANEZ REPNI K, ing. gradb. Prav na pustno soboto so prišli v Domžale znani kurenti s Ptujskega polja, ki so na ploščadi pred VELE pozdravili tudi našo županjo Cveto Zalokar Oražem in njej in vsem občanom nove Občine Domžale zaželeli čimprejšnjo in čimlepšo pomlad. Izročili so ji tudi priložnostno darilo ter se ji zahvalili za spodbudne besede in vabilo, naj še kdaj obiščejo Domžale. Javno komunalno podjetje Domžale obvešča uporabnike komunalnih storitev, da bodo odvoz kosovnih odpadkov izvajali po naslednjem razporedu: Občina DOMŽALE od 27. 3.-31. 3. 1995 Občina LUKOVICA 28. 3. 1995 Občina MENGEŠ 5. in 6. 4. 1995 Odvoz kosovnih odpadkov po posameznih naseljih se bo izvajal po takšnem razporedu, kakor velja za reden odvoz komunalnih odpadkov. Občane vljudno naprošamo, da kosovne odpadke na dan rednega odvoza odložijo poleg smetnjakov, tako da ne bodo ovirali pešcev in voznikov. Prosimo tudi, da spoštujete predloženi urnik odvozov, saj v kolikor pride do dodatnih odvozov odpadkov zaradi zamudnikov, akcija ne more potekati po predvidenem razporedu. O NADALJNJEM RAZVOJU MESTA DOMŽALE Za bolj prikupno mesto POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU G. TONE PERŠAK Klepet s trzinskim krajanom Velik del slovenske javnosti vas pozna kot načelnega in pokončnega človeka, člana Državnega zbora in voditelja Demokratske stranke, ki mu je kljub velikim težavam ob razcepu v stranki, uspelo ohraniti in jo narediti še močnejšo, predvsem v moralnem pogledu. Vendar bi želel, da najin razgovor ogradiva v glavnem na vprašanja vašega bivanja v Trzinu in vaših pogledih na trzinsko prihodnost. Na lokalnih volitvah ste na listi DS kandidirali v Občinski svet in bili tudi izvoljeni. Kaj vas je vodilo, da ste imeli pogum, kljub obremenitvam v DZ in strankarskim opravilom, prevzeti še eno obveznost, ki sploh ni majhna, glede na to, da boste za svoje delovanje odgovarjali sokrajanomi Razlogov za to, da sem kandidiral, je več. Razlog za to, da sem bil izvoljen, in to kot edini z liste DS, pa je v tem, da sem bil v skladu s sklepom Občinskega zbora DS na čelu naše liste za volitve v domžalski občinski svet. Lista je namreč zbrala 3% glasov, kar je zadoščalo za eno mesto v svetu. Kandidiral pa sem po eni strani zato, ker sodim, da se mora vsak politik preizkušati tudi na temeljni lokalni ravni in tudi na tej ravni dokazovati ustreznost svojih stališč in svojo politično verodostojnost. Po drugi strani pa smo v občinskem zboru DS in v DS nasploh ocenili, da utegne moja kandidatura pomagati listi naše stranke pri zbiranju glasov in sodim, da je število preferenčnih glasov, ki so mi jih volivci naklonili, to potrdilo. In ne nazadnje sem Kandidiral seveda tudi zato, ker se mi zdi, da bi z nekaterimi svojimi stališči in z uveljavljanjem našega lokalnega programa, lahko nekaj malega prispeval k razvoju občine v celoti in tudi k razvoju Trzina kot zelo pomembnega kraja v občini. Odgovornosti do sokrajanov, ki so oddali največ glasov za listo DS, se seveda zavedam in upam, da bomo v Občinskem svetu kmalu docela presegli aprioristične medstrankarske razprtije, ker bo potem veliko lažje delovati predvsem v korist občine, posameznega kraja v občini in v korist občanov. Promet v Trzinu in skozi Trzin je eden največjih problemov. Kako gledate na ureditev tega z vidika boljše in hitrejše povezave z Ljubljano, Domžalami in s Kamnikom; posebej nas krajane pa zanima tudi povezava med posameznimi predeli v Trzinu samem, saj je iz IOC nemogoče priti denimo na sever naselja in obratno. S tem v zvezi je problematična tudi funkcionalnost posameznih infrastrukturnih objektov, kot so šola, banka, bodoča pošta, trgovine, obrtne delavnice... Poglavitne težave s prometom so povezane z usodo (modernizacijo ali rekonstrukcijo) ceste M-10, torej trenutno najbolj obremenjene slovenske ceste, še zlasti na našem delu te ceste od Črnuč do Domžal in naprej. Avtocesta bo čez nekaj let gotovo do neke mere razbremenila to cesto. Povzela bo večino tranzitnega prometa in tudi del lokalnega prometa (Kamnik, Radomlje, Domžale, Dob, Lukovica, Moravče itd. - Ljubljana). A po ocenah strokovnjakov bi bila cesta M-10 tudi potem, če bi ne bila modernizirana; še vedno preobremenjena. Kot vemo, je Mednarodna banka za razvoj že odobrila Sloveniji posojilo za modernizacijo te prometnice. Ker pa so trzinski kmetje sprožili in tudi dobili spor v zvezi s predvideno delno prestavitvijo trase te ceste, se dela še niso začela. Kolikor razumem, tudi za naše kmete ni v tolikšni meri sporna trasa od Črnuč do Depale vasi; veliko bolj nasprotujejo predvideni in s to modernizacijo povezani gradnji mengeške obvoznice čez plodno polje do Depale vasi proti Mengšu. To bojazen razumem in menim, da so ugovori kmetov nedvomno upoštevanja vredni. Gre za izredno kvalitetno zemljo. Zato tudi sam zagovarjam modernizacijo ceste M-10 od Črnuč pa vsaj do Domžal oziroma Vira ali Doba, saj se bo onkraj Doba sedanja cesta M-10 tako rekoč srečala z novo avtocesto. Poleg tega bo v popravljeni dolgoročni prostorski plan RS vnesena tudi nova cestna povezava med gorenjsko avtocesto (Vodice) in novo avtocesto proti Štajerski (mimo Brnika do Želodnika), ki naj bi tudi po mnenju Republiške uprave za ceste odpravila potrebo po mengeški obvoznici. Sam sem o tem povprašal ljudi z Republiške uprave za ceste in zagotovili so mi, da oni več ne računajo na mengeško obvoznico, pač pa razmišljajo o zunajnivojskem križišču oz. izvozu z modernizacijo ceste M-10 proti Mengšu. ^ ^ ^ ^i^j starj (severm) £je| Trzina še naprej obremenjen z največjim delom dosedanjega prometa, ki teče skozenj. Bo pa ta modernizacija bistveno razbremenila ravno del ceste med obrtno cono in križiščem pri gasilskem domu in tako povezava med obrtno cono in drugimi deli naselja ne bo več tako nemogoča. Tako tudi ne bo več vprašljive lokacije objektov, ki jih omenjate (banka, šola, pošta, trgovine...). Seveda se strinjam z vami, da imamo prometne probleme tudi v samem Trzinu. Ulice šoferji spreminjajo v tako rekoč tranzitne ceste (npr. Kidričeva ulica kot izvozna cesta od gostilne Trzinka za goste iz Ljubljane in drugih krajev). Naj omenim še smrtno nevarno križišče Mlakarjeve z Ljubljansko cesti (z M-10). Pravzaprav je pravi čudež, da se na tem križišču še ni zgodila hujša nesreča, saj je zjutraj nemogoče zaviti proti šoli ali Domžalam brez izsiljevanja. Zdaj je menda vse nared za namestitev semaforja, ki pa bo še povečal zagato ob konicah. Zaradi omenjenih težav tudi pot otrok v šolo ni dovolj varna niti za otroke, ki jim ni treba prečkati glavnih cest (Ljubljanske ali Mengeške). Rešitev je, skratka, predvsem v ustrezni modernizaciji ceste M-10, v čimprejšnji izgradnji avtoceste in seveda tudi v ustrezni ureditvi prometa znotraj naselja (verjetno tudi s t.i. HžeČimi policaji v tistih ulican, v katerih vozniki največkrat ne spoštujejo omejitev hitrosti). Informiranost je v Trzinu izredno slaba, ali pa je sploh ni. O dogajanjih v KS in njenem delu in načrtih ve le peščica izbrancev. Kako bi po vašem to stanje izboljšali? Svoj čas je skupina mladih zanesenjakov izdajala bilten ODSEV, ki je bil pri krajanih izredno lepo sprejet. Bi bilo smotrno podobno urediti tudi v prihodnje, ali se lotiti kakšne drugačne oblike, denimo kabelske TVf O tem, kakšno je stanje na tem področju, premalo vem, ker kljub vsemu še nisem dovolj dolgo v Trzinu. Poleg tega sam sodelujem s svetom KS, kar je glede na to, s čim se ukvarjam najbrž razumljivo. Seveda pa bi bilo res prav, da bi vodstvo KS na ustrezen način obveščalo krajane o svojem delu, saj je bila KS v dosedanjem sistemu pomembna instanca za urejanje lokalnih zadev. Sam pa mislim, naj to ostane tudi v prihodnje. Kot veste, trenutno vodim komisijo, ki pripravlja statut nove občine Domžale in lahko rečem, da v tej komisiji vsi podpiramo v prid krajevnih skupnosti. Tako naj bi v naši občini ohranili krajevne skupnosti in jim tudi pustili vse tiste pristojnosti, ki jih KS lahko obvladuje in jim hkrati zagotoviti tudi sredstva za to; v skladu z možnostmi seveda. Krajevna skupnost naj bi bila tako dokaj samostojna in v marsičem osnovna raven lokalne samouprave. To pa pomeni, da bi morale med vodstvom KS in krajani delovati zelo dobre in nemotene povezave; pogoj za to pa je kajpak v prvi vrsti informiranost krajanov. Mene ne bi prav nič motilo, če bi svet KS obveščal krajane o svojem delu tudi samo s fotokopiranim biltenom. Če bi prišli do lastne kabelske TV, toliko bolje. Naj povem, da so v neki novi občini, ki jo tudi nekoliko poznam, po lokalni kabelski TV predvajali sejo občinskega sveta in menda so reakcije sovaščanov, ki so gledali, kako se njihovi izvoljenci prekljajo med seboj zaradi oslovih senc, kmalu osvestile večino občinskih svetnikov, da so požrli medstrankarske zamere in začeli že na drugi seji sveta drugače ravnati. (Nadaljevanje prihodnjič) 8 /lamnik Domžale Upokojenski pevski zbor Janez Cerar Domžale 35 LET OBSTOIA UPOKOJENSKEGA ZBORA JANEZ CERAR: Ko so praznovali pesem, upokojenski zbor in Stane Habe... Za domžalsko kulturno življenje pomeni dolgoletni glasbeni pedagog, pevovodja, kapelnik godbe, organizator in ravnatelj Glasbene šole Stane Habe že pravo legendo. Na nek način pomeni tudi sinonim, poosebljen sinonim za zborovsko petje na Domžalskem, posebej pa za prepevanje upokojenskega pevskega zbora Janez Cerar v zadnjih 35. letih. Prav ta zbor je pred dnevi praznoval tri desetletja in pol dolg jubilej. Skozi mnoga povojna leta se je približeval s koncerti in drugimi nastopi vse do 24. februarja letos temu z leti zaokroženemu jubileju: vse do tega februarskega večera, ko je bilo v Osnovni šoli Domžale sklenjeno dolgo in ustvarjalno dejanje pevcev - upokojencev. Ti so za jubilej pod vodstvom svojega pevovo- dje pripravili lep in obsežen slavnostni program. Domžalčani, ljubitelji zborovskega petja, ki so 24. februarja 1995 zvečer v velikem številu napolnili veliko preddverje Osnovne šole Domžale in so s tem izkazali ne le naklonjenost do prepevanja pevcev - upokojencev, so želeli s svojo številčno navzočnostjo predvsem izkazati svoj osebni odnos do pevovodje Staneta Ha-beta. Na večeru so lahko prisostvovali pestremu izboru vsakovrstnih zborovskih pesmi: različnih zvrsti, težavnosti, in iz različnih obdobij. Na koncert jih je uvedla pesem Tomaža Habeta »Nocoj praznuje pesem«. Hkrati z zborom - jubilantom se je v večeru predstavil tudi ženski pevski zbor Društva upokojencev, dekliški tercet Upokojenskemu pevskemu zboru Janez Cerar Domžale in njegovemu dolgoletnemu vodji prof. Stanetu Ha-betu je iskreno čestitala tudi županja ga. Cveta Za I o kar - Ora-žem in vsem skupaj zaželela, da bi še dolgo let prepevali in s svojimi pesmimi bogatili kulturno življenje naše občine. MKM in operni pevec Rado Le-gan. Ob sklepu je zadonelo skupno prepevanje obeh upokojenskih zborov in se izteklo v že znano himno zrelih, v tolikih nastopih izmojstrenih pevcev, ki jim je ta nastop pomenil, vsakemu od njih, gotovo velik praznik. Zadonela je Upokojenska. Ob sklepu pevskega dela večera so se številni predstavniki pevskih zborov iz domače in drugih občin, kulturnih in drugih organizacij ter številni posamezniki z izbranimi besedami zahvalili za umetniško poslanstvo, ki sta ga zbor in pevovodja Stane Habe na Domžalskem opravila. Operni pevec Rado Legan - gost upokojenskega zbora Janez Cerar Posebej so se vtisnile v spomin besede opernega pevca Ladka Korošca, ki je s svojim, v stotinah opernih nastopov značilnim podajanjem pred številčnimi Domžalčani orisal vlogo in mesto, ki jo je za kulturno življenje, predvsem pa zborovsko petje na Domžalskem, pa tudi v Sloveniji, že doslej opravil prof. Stane Habe. Zaželel mu je zdravja in vztrajnosti na poti do uresničenja novih ciljev, ki si jih je neutrudni profesor kljub letom zadal. Vsi, ki ga poznamo, vemo, da bo vztrajal tako dolgo, dokler se ne uresničijo! Kakorkoli je že, ena obletnica je mimo: Stane Habe in njegovi, njegovemu delu in lastnemu konjičku - prepevanju predani pevci - gredo naprej. Proti novim nastopom, novemu letnemu koncertu in tudi - novemu jubileju! Da ga priljubljeni zborovodja in njegovi pevci dosežejo, je bila želja, ki so jo - najpo-prej z željami za dobro zdravje - želeli izraziti vsi, ki so bili v tistega večera v kulturi najbolj naklonjeni šoli priče lepega in za domžalsko zborovsko petje tudi pomembnega dogodka. M. BROJAN SLIKARSKA ŠOLA VERE TERSTENJAK Mlade je očaral Van Gogh V domžalskem Likovnem razstavišču so 24. februarja odprli razstavo likovnih del mladih slušateljev slikarske šole Vere Terstenjak. Otvoritev razstave je zbudila tolikšno zanimanje, da so mnogi obiskovalci bogato dogajanje, ki je nudilo obilo veselja za oči, ušesa in srce, morali spremljati kar skozi vrata. Tudi kasneje je bila razstava dobro obiskana in gledalce je najprej presenetila umetniška sporočilnost prikazanih del, dodatno navdušenje pa povzroči sprehod oči v desni spodnji kot slike (ali k podnapisu glinastih mask), kjer je moč prebrati ime in starost likovnega ustvarjalca. O razstavi smo na kratko poklepetali z akademsko slikarko Vero Terstenjak. Vaša slikarska šola ima lepo tradicijo. Koliko časa že poteka? Skoraj celo desetletje - deveto leto. In vsakič si zamislimo kaj novega, drugačnega. Udeležencev je veliko, vaš slikarski atelje, koder se sestajate, pa majhen. Kako spravite toliko slikarskega uka željnih vanj? Štirideset mladih je razvrščenih v štiri skupine. Z vsako delamo enkrat na teden dve uri. Ko bo pomlad, bomo ustvarjali tudi zunaj ateljeja. Na razstavi dominirajo portreti. Je na portretu težišče programa vaše šole? Letos smo se ga resda lotili malo bolj zavzeto, a ukvarjamo se tudi z meditacijskim slikanjem, nakitom iz gline, domišljijsko ilustracijo, slikanjem na svilo, figuro, tihožitjem, slikanjem po glasbi; veliko se pogo- POVABLJENI NA KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU Ko zazvenijo citre Citrarka TANJA ZAJC ZUPAN je skupaj s STOJANOM AUERJEM, le kdo ne pozna najbolj priljubljenega voditelja POGLEJ IN ZADENI, pripravila ob materinskem dnevu prijetno presenečenje. V nedeljo, 26. marca 1995 ob 17. in ob 20. uri, bodo v dvorani KULTURNEGA DOMA V Mengšu zazvenele Tanjine citre, ob njih pa vas bo skušala razvedriti še vrsta njenih gostov. Tako boste lahko prisluhnili Aleksandru Ježu, ki vam bo ponudil bele vrtnice, morda bo Brendi zapel prav o vaših zelenih očeh, zaploskali boste Moni in Viki, ki se vam bosta predstavili s svojimi uspešnicami in pozdravili Ivana Hudnika ter ansambel Dvanajsto nasprotje. Manjkali ne bodo niti Gamsi, pa nepogrešljivi čarovnik Dani Gorjup, ki bo čaral in prav ob koncu prireditve zanesljivo pričaral tudi VRNI SE, najpopularnejšo pesem s Tanjine zadnje kasete, ki jo bosta kdo ve katerič v veselje vseh poslušalcev zapela Tanja in Stojan. Podobna prireditev, ki je bila ob izidu Tanjine zadnje kasete VRNI SE - to še vedno lahko kupite - v Domžalah zelo lepo sprejeta, vam ponuja dve urici prijetnega razvedrila, zato pridite in razveselite svoje najdražje ob MATERINSKEM DNEVU. Če vstopnic morda še nimate, pohitite. Lahko jih kupite v turistični agenciji VENETA Domžale, v trgovini ZARJA MENGEŠ in v VELE Domžale. Veselo po domače v Moravčah V soboto, 4. 3. 1995, so dekleta Dekliškega zbora KUD Tine Kos organizirale že tretjo prireditev Veselo po domače v Moravčah. Na to prireditev so povabile ansambel bratov Poljanšek in Moški zbor iz Moravč. Prireditev je povezoval Silvo Polak iz Modre kronike. G. Silvo je poskrbel tudi, da so se obiskovalci nasmejali in pozabili na težave. Na prireditvi sta nastopila tudi združena Dekliški in Moški zbor. Poslušalcem sta se predstavila z narodnozabavnimi pesmimi. Da pa so pesmi lepše zvenele, je poskrbel ansambel, ki ga je za to priložnost sestavil zborovodja Milan Kokalj. Poslušalci so z navdušenjem spremljali program. To so dokazali s ploskanjem. Razšli smo se z besedami: »Nasvidenje naslednje leto na 4. prireditvi Veselo po domače v Moravčah.« Jana Kovic Pomagajmo Glasbeni šoli in kulturi Obnovitvena dela v Kulturnem domu Domžale intenzivno potekajo, ko pa bodo v kratkem odkrili še streho, bo vsak Domžalčan in okoličan vedel, da gre zares. Občani in vodstvo občine Domžale so odločeni v letošnjem letu obnoviti dolgo želeni Kulturni dom z Glasbeno šolo. Tem prizadevanjem se pridružujejo tudi kulturniki, združeni v ZKO Domžale in Glas- bena šola Domžale z velikim promocijskim nastopom pod geslom »Pomagajmo Glasbeni šoli in kulturi«. Nastop je bil načrtovan v dvorani Kulturnega doma, vendar iz tehničnih razlogov tam prireditev ni možno izvesti. Zato bo nastop v Hali Domžale, v maju 1995. Sodelovali bodo učenci Glasbene šole, Domžalski komorni zbor, Simfonični orkester Domžale-Kamnik, dramski igralci KUD Škocjan, recitatorji in drugi. V okviru teh prireditev vabi ZKO na Poredusovo monodramo »Moje življenje«, ki bo v kinodovrani Domžale dne 29. in 30. marca 1995 ob 18. uri. Monodramo bo izvedel gledališki igralec Evgen Car, izkupiček pa bo namenjen za obnovo Kulturnega doma. Vstopnice bodo pri sindikalnih zaupnikih in pri blagajni kina. Tudi druge kulturne prireditve v organizaciji ZKO, ki bodo potekale v aprilu, bodo pod geslom »Pomagajmo Glasbeni šoli in kulturi«. Glasbena šola Domžale ZKO Domžale varjamo, likovno upodabljamo angleške besede, hodimo v muzeje, spoznavamo umetnostno zgodovino, slike domačih in tujih umetnikov... Torej vam ne gre zgolj za piljenje likovnih veščin? Ne. Šoli želimo dati širši okvir. Moji učenci zvedo tudi življenjepise slikarjev; pogovarjamo se o tem, zakaj kdo slika; debate so velikokrat zelo poglobljene, filozofske. Je tudi to razlog, da je na razstavljenih slikah navzoč Vincent Van Cogh? Ta nizozemski slikar je mladim vedno zanimiv in blizu; mogoče zaradi živih barv, močnega sonca, ekspresivno-sti, svojega življenja. Tako so nastale slike, ki bi jih lahko imenovali: »Van Gogh na moj način« ali »Pogovor z Vincen-tom«, ki na razstavi res izstopajo. Ste kdaj razmišljali o vzrokih za tako velik obisk vaše šole? Točnega odgovora ne vem. Veliko jih prihaja, ker jim je slikarstvo konjiček; precej zato, ker se pripravljajo na vpis v oblikovno šolo; nekateri pa, da se sprostijo ob meditacij-skem slikanju, zaradi srednješolske preobremenjenosti. Pedagoško ste dejavni tudi poleti. Takrat gre za drugačen tip šole. Tedaj pripravljam enotedenske tečaje - poletne delavnice. Tudi na teh delavnicah poleg likovnega ustvarjanja in umetnosti spoznavamo še druge vrste umetnosti. Lani so na zaključni razstavi tečajniki zaigrali dramsko delo »Le-onardo slika Mono Liso«, ki so ga uprizorili po lastnem scenariju. Starši in obiskovalci so bili navdušeni in so se prijetno zabavali. Hvala za pogovor in še veliko uspešnih razstav, svojih in vaših varovancev, Vam želim. IGOR LIPOVŠEK Vera Terstenjak med eno svojih slikarskih šol. Foto: Lipovšek VERA TERSTENJAK IN CVETA ZALOKAR -ORAŽEM Dober glas seže do Tržiča Tržiški zavod za kulturo in izobraževanje je v paviljonu NOB pripravil razstavo del akademske slikarke Vere Terstenjak. Na otvoritvi, ki je bila 10. marca, je poleg naše likovne umetnice nastopila tudi Cveta Zalokar-Oražem. Predstavili sta svoje skupno delo, knjigo pesmi in slik »Prebujenje«. Lep likovni salon ima to odliko, da je možno slike gledati tudi skozi steklo; čeprav je bil slabo zakurjen, sta ga umetnici z odgovori na vprašanja o svojem ustvarjanju, življenju in hotenjih toplo ogreli. Popoldne sta bili tudi gostji polurne oddaje tržiškega radia. IGOR LIPOVŠEK Domžale /lamnik 9 Aktivna kulturna skupina v Radomljah Kulturni večer, ki ga je ob letošnjem kulturnem prazniku Radomljanom pripravila domača kulturna skupina, je bil prijetno in zanimivo doživetje, saj nam je predstavil del umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja v Radomljah in bližnji okolici. Ideja organizatorjev, da poiščejo umetniške talente in navdušence med svojimi sosedi, se je zaokrožila v uro in pol pestrega programa, ob katerem smo lahko zadovoljno vzkliknili: le poglejte, kaj vse znajo ti naši mladi in malo manj mladi znanci - ali ne bi bilo škoda, da bi vse to ostajalo skrito za zidovi njihovih do- skega zbora »Sirene«, ki ga vodi Petra Grkman. Izbor zapetih pesmi in sproščen nastop mladih pevcev nikogar v skoraj polni dvorani ni pustil ravnodušnega. Večer so z zvoki klavirja, flavte, violine in kitare napolnile mlade glasbenice Marta Urbanija, Nina Vidergar in Tanja Jeran. Občudujoče smo razmišljali, koliko let pridnega učenja je vloženih v njihovo igranje. Fotokinovideo klub Mavrica je predstavitev poezije polepšal s svojimi diapozitivi, predstavil pa se je tudi s krajšim dia-esejem na temo »Zemlja - planet cvetja«. Kot povezovalka programa se je prvič - in to uspešno - predstavila Ema Jerman. Za primeren zaključek lepega večera pa je poskrbel moški peski zbor Radomlje pod vodstvom Vinka Jagra. Ob takem večeru človek zadovoljno razmišlja: nič več ni res, da se v kulturnem življenju Radomelj nič ne dogaja, ni res, da mladi nimajo ničesar pokazati in da se starejšim nič več ne ljubi! Številni med nami znajo marsikaj, kar njim in nam vsem polepša življenje, zato si mov?! Slišali smo peti in igrati Gregorja Krena in Matija Poga-čarja, ki je tudi avtor glasbe in besedil dveh predstavljenih pesmi (le kdo še ne pozna njunega hita »Radomlje ponoči«!) oziroma priredbe tretje. Prisluhnili smo poeziji dveh pesnic: navihanim otroškim pesmicam gospe Zlatke Levstek in njeni zreli izpovedni liriki ter nežnim verzom, polnim občudovanja narave, mlade Katje Paladin. Z branjem njunih pesmi so se predstavili bodoči igralski talenti Marjeta Hacin, Luka Mali in Erika Vidergar in z gledališkega odra Radomljanom že poznana Barbara Kosmač in Marko Hrovat. Navdušeni smo bili nad prvo radomeljsko predstavitvijo dveh mladinskih pevskih zborov: mešanega pevskega zbora »Svežina« pod vodstvom Petra Pogačarja in dekliškega pev- lahko le želimo, da se bodo ob naslednji priložnosti predstavili tudi tisti, ki se do zdaj še niso opogumili, ali pa niso imeli prilike. Naj bodo te vrstice tudi vabilo vsem, ki so potihem jezni nase, ker ne zberejo volje, da bi se dvignili iz fotelja pred televizorjem in se pridružili kulturni skupini, bodisi kot avtorji ali pa kot organizatorji. Upajmo le, da bo prizadevni peščici organizatorjev tudi v bodoče in še bolj kot do sedaj finančno priskočila na pomoč krajevna skupnost in občina ter da se iz govoric o obnovi radomeljskega kulturnega doma in spremembi njegove namembnosti ne bo izcimilo kaj za komaj dobro oživljeno kulturno življenje pogubnega. Saj mi o alternativi kulturni dom - gostilna res ni treba posebej pisati, kajne? Ml J A PALADIN Praporščaki in mladina ob spomeniku padlim partizanom Kamni- Svečani govornik Franci Gerbec in otroci iz ihanske šole, ki so ško-Zasavskega odreda na Oklem. sodelovali v kulturnem programu. OBLETNICA TRAGEDIJE NA OKLEM Žalostni spomin in opomin Prek petsto udeležencev je bilo 25. februarja navzočih na spominski svečanosti, ki sta jo v počastitev dvainsedemdese-tih padlih partizanov pripravila Krajevna organizacija zveze borcev Ihan in Občinski odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Domžale. V kulturnem programu so nastopili Pevski zbor Janez Cerar pod vodstvom Staneta Habeta, osnovnošolci iz Ihana in pevci ter recitatorji iz Moravč. Tako kot vsako leto, so se tudi letos spoštljivo spomnili mož, ki so se upirali fašizmu in nacizmu. V Dobovljah se je oblikovala kolona udeležencev in s prapori na čelu krenila na Oklo, k spomeniku padlim. Tam jih je pozdravil in nagovoril Andrej Zaje ter jih pozval k minuti tišine, v katero so se ostro zarezali zvoki trobente. Svečani govornik je bil Franci Gerbec, član domžalskega občinskega sveta. Spomnil se je dogodkov med drugo svetovno vojno; ne le tega na Oklem, ampak na druge tragične etape boja Slovencev za osvoboditev. Poudaril je, da smo ponosni dediči izročil, ki jih moramo varovati in ohranjati, obenem pa tudi večni dolžniki žrtvam, ki so darovale svoja življenja v boju proti nacizmu in fašizmu. Zavzel se je za spravo in pomiritev, ta pa ne bo izenačevala tistih, ki so se okupatorju upirali, in tistih, ki so z napadalci sodelovali. Besedilo in foto: I. LIPOVŠEK Glasbeni del svečanosti na Oklem je vodil naš častni občan, profesor Stane Habe. Iz Krašnje Ne samo 8. februar, ki je slovenski kulturni praznik, ampak je bil v Krašnji ves mesec februar v znamenju kulture. Ker nimamo v vasi kulturnega doma, se vse kulturne dejavnosti dogajajo v šoli. Kulturne prireditve so se pričele z otvoritvijo likovne razstave Silva Cerarja iz Lukovice, ta je član likovne skupine KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Silvo ohranja na svojih platnih podobo pokrajine s starimi hišami. Njegova dela imajo poleg likovne tudi etnografsko vrednost. Krašnja in vsa dolina Črnega grabna bosta spremenila svojo podobo zaradi gradnje hitre ceste. Tudi po vaseh izginjajo stare hiše, ostajajo pa na Silvovih platnih. O Silvovem delu je na razstavi spregovoril akademski slikar, kipar in resta-vrator Franci Kosi. Na otvoritvi razstave je ob glasbeni spremljavi Petra Dra-garja bral svoje pesmi Krašnjan Na prvem rednem občnem zboru KD Groblje (slika levo). Stane Cotman je novi predsednik Kulturnega društva. Kulturno društvo Groblje je uspešno Kulturno društvo Groblje deluje komaj dobro leto. Dne 21. januarja je imelo prvi redni občni zbor. V društvu je nekaj več kot devetdeset članov, skoraj tri četrtine jih deluje v mešanem pevskem zboru ali dramski skupini. Zbor vodi prizadevni Tomaž Pirnat, za dramsko skupino pa skrbita Marjana Ručigaj in Boštjan Pavlic. Razveseljivo je, da je v društvu največ mladih članov. Dramska skupina je pod vodstvom g. Evstahija Modra v lanski sezoni naštudi-rala igro Naše mesto in jo na raznih odrih igrala 18-krat. Več nastopov je imel tudi pevski zbor. Sedaj že pripravljajo dve deli. Največ težav imajo s prostori, saj nimajo ne dvorane in ne odra; z gostovanji na drugih odrih pa je veliko več dela. Ob slovenskem kulturnem prazniku je društvo skupaj z Osnovno šolo Rodica in s sodelovanjem več mentoric in učencev v šolski avli pripravilo prijeten kulturni večer. A. K. Silvo Hoti, ki se je tako prvič predstavil javnosti. Njegove pesmi so osebno izpovedne. Kar nekaj njegovih pesmi je takih, da bi jih lahko objavil. Naše kulturno društvo mu bo pri tem poskušalo pomagati. Na prireditvi so nastopili plesalci plesne skupine Mickey Mouse iz Krašnje in pevski zborček tukajšnje šole. Prispe- Zmagovalca plesnih parov Mateja Novak in Grega Cerar z mentorico Sašo Kosten vek k otvoritvi pa je dal tudi Silvov sodelavec iz Heliosa, gospod Jože Lončar, ki je prebral ob zaključku programa nekaj svojih pesmi. Prav na večer slovenskega kulturnega praznika sta se Kraš-njanom predstavila Miha Dolžan s citrami in mezzosopra-nistka Jožica Kališnik. Izvedla sta koncert narodnih in drugih vedno lepih melodij. Prijetna popestritev življenja učencev v šoli pa je bilo pravo plesno tekmovanje. V popol- danskih urah enega izmed februarskih dni se je zbralo v šolski avli veliko gledalcev. Učitelji plesne šole Mickey Mouse so pripravili plesno tekmovanje desetih parov plesalcev, ki so vadili pod vodstvom Saše Kosten. Tekmovanje je bilo izvedeno zelo profesionalno. Mladi plesalci so navdušili prav vse, predvsem pa njihove starše. Vsi pari so dobili priznanja, posebne nagrade za vse udeležence pa so prispevali še Športno društvo Krašnja, KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja in plesna šola Mickey Mouse. Zmagovalca plesnih parov sta bila Mateja Novak in Grega Cerar. VERA BEGUŠ Spodbudne besede gospoda Francija Kosija Silvo Hoti bere svoje pesmi Med tekmovanjem plesnih parov 10 /lamnik Domžale Smučarsko-tekaški klub Termit Ihan Šest desetletij delovanja SMUČARSKEGA TEKAŠKEGA KLUBA IHAN, doba, na kakršno so ponosna tudi večja športna društva, kaj ne bi bili Ihanci, katerih športni sloves daleč presega občinske meje. V vseh teh letih vzponov in padcev se je zvrstilo toliko dogodkov, da vsem ni moč slediti. Že v tistih davnih letih pred drugo svetovno vojno, ko so FRANC RAK, ANDREJ ZAJC, JANKO GREGORIČ, ROTAR in še nekateri s smučem podobnimi stvaritvami na nogah kolovratih po takrat še belem snegu, se je v njih razvijal tekmovalni duh. V zadnjem obdobju pa jim je uspelo največ: zgradili so lične klubske prostore v ihanskem športnem parku. V njih so do- bili prostor tudi za kombi, ki sicer ni čisto nov, je pa neprimerno boljši od starega, katerega starost je nezadržno hitela dvema desetletjema nasproti, manjši ratrak, kateri na žalost doma nima preveč dela, zato pa je bil toliko koristnejši na bližnjem Črnivcu, kar pa se letošnjo sezono nedvomno kaže na tekmovalnih uspehih mladega ihanskega rodu. Prostor za sestanke in srečanja bo tako zagotovljen, na podstrešju pa se bo nekoliko kasneje uredil tudi trim kabinet, kot izpolnitev vadbenih pogojev smučarjev in drugih ljubiteljev športnega udejstvovanja. Skozi vsa ta leta se je zvrstilo toliko uspehov, da jih je za suhoparno naštevanje odločno preveč. V letošnji sezoni so naj- mlajši pod vodstvom neumornega trenerja in organizatorja IVA GUDLINA zelo napredovali in krepko mešajo štrene najboljšim v svojih kategorijah. Ne da pa se prezreti kapetana naše biatlonske reprezentance BOŠTJANA LEKANA, ki drži korak s svetovno elito. Že nekaj let pa je klubu glavni pokrovitelj v pomoč TERMIT, katerega ime tudi nosi klub. Ne da se predstavljati dejavnosti kluba brez tesne povezave s KRAJEVNO SKUPNOSTJO IHAN, katera je predvsem v fazi gradnje klubskih prostorov izjemno veliko pomagala in s tem morda pripomogla k svetlejši prihodnosti ihanske mladeži. Livarstvo RUPAR HILDA, FARMA EMONA, LEK, Usnjeni izdelki BABIC, M KLUB ... to je le nekaj tistih, ki so po svojih močeh pripomogli k nadaljevanju uspešne tradicije ihanskega smučanja, ta pa seveda brez svojih delavnih članov ne bi bilo takšno, kot je. J. GREGORIČ Pet minut z bratoma športnikoma Primož in Uroš Peterka iz Prikrnice pri Moravčah sta čisto navadna fanta z enakimi težavami kot njuni vrstniki. Le vsak dan je zanju precej bolj naporen, saj poleg šole, v kateri sta oba uspešna, trenirata smučarske skoke kar petkrat v tednu po tri ure. Primož obiskuje prvi letnik Srednje ekonomske šole v Kranju, Uroš nabira še osnovnošolska znanja v7.b razredu Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah. Sošolci ju imajo radi. Zlasti Primoževi zanj navijajo in se z njim veselijo uspehov na tekmah. Le-teh v zadnjem času ne manjka. Oba imata statust športnika. Ko sem ju vprašala, če to znata izkoristiti in jima je zato treba manj znati, sta oba v en glas odgovorila, da morata znati vse tisto, kar znajo njuni sošolci, le da včasih kaj teže razumeta brez učiteljeve razlage in zato vložita še več truda v učenje. Prostega časa nimata, zato se tudi ne ukvarjata s posebnimi hobbvji. Prav vesela sem bila, ko sta oba rekla, da je učenje njun hobby. Kdo bi si mislil, da je lahko učenje tudi hobby? Pravita, da tako mislita, ker vesta, da je znanje nujno potrebno za življenje in se zato Primož na letališču Brniku ob vrnitvi s svetovnega mladinskega prvenstva. Primož (levo) in Uroš (desno) s svojima najljubšima pokaloma. V ozadju Primoževe medalje. učita z določenim ciljem. Oba tudi rada bereta leposlovne knjige, se zabavata z računalniškimi igricami in spoznavata druge programe. In kakšna je njuna športna pot? Primož je začel trenirati smučarske skoke s šestimi leti in Uroš leto kasneje, ko mu je bilo pet let. Trenirala sta v SSK Termit Moravče. Prvi medalji sta oba osvojila v Guncljah. Primož leta 1986 srebrno in Uroš leta 1987 zlato. Zanimalo me je, ko sem si v njuni sobi ogledala medalje in pokale, koliko jih je. Zmajala sta z glavama in priznala, da natančnega števila ne vesta zagotovo. Najbolj sta bila vesela, ko sta osvojila prvi mesti v mednarodni konkurenci, vsak v svoji starostni skupini, v Garmisch-Partenkirchnu leta 1992. Primož pristavi, da je bil letošnjega šestega mesta v Galliju v Italiji na tekmi za pokal Intercontinental prav tako vesel. Uroš je osvojil naslov državnega prvaka desetkrat (v letnih in zimskih sezonah), Primož pa sedemkrat in je tudi letošnji dvakratni državni prvak v skupini do 16 let in v skupini do 18 let. Urošev osebni rekord je 108 metrov, Primožev pa 128 metrov. Primož se lahko pohvali še z rekordom na planiški 92-metrski napravi. Tega je postavil letos in je 106 metrov. Sedaj trenirata v SSK Triglav Teling v Kranju, kjer imata boljše pogoje za trening. Primož se je pred nekaj dnevi vrnil s svetovnega mladinskega prvenstva na Švedskem. Osvojil je 20. mesto. To je bila zanj dobra izkušnja za nadaljnje tekmovanje. Njuni načrti za prihodnost so: uspešno trenirati in tekmovati v smučarskih skokih, končati šolanje, dobiti službo... Uroš se navihano zasmeje in pravi, da bi na smučeh rad poletel preko 200 metrov. Če mu bo uspelo, bomo izvedeli v naslednjih letih. Vsekakor jima želim v svojem imenu in imenu vas, bralcev, čim uspešnejše nadaljevanje športne poti! B. M. AKTIVNE POČITNICE KK PIRUETA Navdušili v Rogaški Slatini Člani Kotalkarskega kluba PIRUETA so čas med 26. februarjem in 1. marcem preživeli v obliki aktivnih počitnic v Rogaški Slatini. Preživeti dnevi v zdravilišču so bili priložnost za spoznavanje mnogih novih stvari, ki jih doslej niso poznali, posebej pa so se razveselili povabila ROGAŠKE za tesnejše sodelovanje na športnem področju, ki naj bi temeljilo zlasti na prijateljstvu. Splet okoliščin je pripomogel k temu, da sta Zdravilišče in II. Osnovna šola v Rogaški Slatini povabili Kotalkarski klub PIRUETA na aktivne počitnice v tem prijetnem kraju. Tako se je v nedeljo, 26. februarja v Rogaško Slatino odpravilo 40 članov (tekmovalcev, staršev, trenerjev), za katere je bil pripravljen poseben počitniški program. Po kosilu in namestitvi po sobah se je prvi aktivni dan nadaljeval z ritmično aerobiko pod vodstvom naše trenerke FIONE JOHNSON, pri kateri so sodelovali tako tekmovalci kot starši. Večerji je sledil trening Skavti v elementu in strpnosti Tudi v februarju smo roverji in popotnice iz domžalskega stega preživeli uspešen izhod. Tokrat smo se odpravili na Me-nino planino, kamor seveda nismo prišli (namen je bil dober...). Pričakala nas je prava sibirska zima (sneg, mraz). Sneg je bil zmrznjen in kar precej neugoden za hojo. Potovali smo gor in dol, levo in desno in nismo si bili prav nič na jasnem, kje smo. Zato smo raje splezali na precej trhlo drevo oz. tisto, kar je od drevesa še ostalo. Ambient je bil prekrasen in začeli smo s temo. Strpnost. S tem smo se tudi mi pridružili letošnji evropski mladinski kampaniji. Kar precej smo se razgovorih. Vsak posebej, pa v parih in skupaj. Naši pogledi so bili dokaj podobni, pa vendar v marsičem različni. Zato smo morali BITI STRPNI in poslušati tudi drugačna mnenja. - Pot smo nadaljevali po »puščavi«, vrtoglavih višinah in strmih stenah. Dokončen udarec smo prejeli s kurjenjem ognja (ha, zelo uspešno). Ne, seveda ne s kurjenjem, ampak s tistim, kar smo na njem skurili oz. skuhali oz. spekli... Tvist je bil sicer bolj odvisen od individualnega osebka, a nikomur ni preveč uspel. Da o čaju raje ne pišem. Samo nekaj »nepomembnih« malenkosti. Ker ni bilo vode ( tekoče), smo topili sneg. Tako smo v končnem (oz. skoraj končnem) produktu - čaju - zasledili več centimetrov usedline, ki je vsebovala prst, iglice, lističe in liste. Čaj pa je imel skoraj neprijeten vonj po svežem, slastnem dimu. Pa nazdravje! Še sedaj me zaščemi v glavi, ko pomislim na vratolomne prevale, ki smo jih »proizvajali« po zasneženem klančku navzdol. Ja, fino smo se sprostili in uživali v premetavanju možganov. Zavoljo ne preveč lepih oblek smo se odločili, da se gremo najprej domov preobleč in šele potem k maši, da se zahvalimo gospodu za lep dan. Malce bolj kulturno opravljeni smo šli v Ljubljano k frančiškanom in tam vsak pri sebi premislili o strpnosti, služenju, uspelem izletu in še čem. Potem smo se odločili. Ker ta dan še nismo nič hodili, smo šli še na grad. Lubljana je bila iz višine kar prijetna v tisti mirni noči, ko je spodaj svetilo na tisoče luči. Bila je lepa, ker smo jo lepo videli. In lepi so bili prijatelji, dan, ki je mineval in Stvarnik, ki je vse to lepo ustvaril. Za klan Domžale 1: POJOČA ŽOLNA kotalkanja v dvorani II. OŠ Rogaška Slatina. Že v ponedeljek se je KK Pirueta s posebnim programom predstavila vsem osnovnošolcem in gostom'iz zdravilišča. S kar precej treme, saj je nastop spremljalo okoli 800 obiskovalcev, so v dobri šolski uri pripravili celovit program, v katerem so nastopili posamezniki, dvojice, formacije ter plesna točka, ki jo je izvedla FIONA. Ker kotal kanje na tem koncu ni posebej znano, je bil nastop sprejet z navdušenjem in zlasti najmlajši so se takoj odločili za sodelovanje s klubom, ki jim bo nudil vso pomoč in svetovanje. G. Grilj, predsednik kluba, se je z darilom zahvalil g. Škri- Popoldne so nekateri izkoristili v fitnesu, drugi na sprehodu, večer pa vsi skupaj preživeli v dvorani, za katero skrbi strogi g. Srečko. Posebej so se razveselili obiska dvanajstih polarnih medvedov, s katerimi so zaplesali in si v spomin naredili nekaj fotografskih posnetkov. Posebej jih je razveselilo povabilo vodstva zdravilišča, ki jih je navdušil njihov revijski nastop, da obogatijo torkov večer z nastopom v Kristalni dvorani. Bil je nepozaben nastop, na katerega jih bo še dolgo spominjal kristalni zvonček, ki jim bo v letošnjem letu prinašal srečo. Nastopu je sledilo rajanje v maskah skoraj do jutra. To se je poznalo tudi v sredo, ko Člani Kotalkarskega društva PIRUETA DOMŽALE skupaj s trenerkama. njaričevi, ravnateljici, za pomoč. Popoldne je bilo namenjeno obisku vrelcev in slatin Donat in Stiria, kamor nas je pospremila hotelska animatorka Leja in nam mimogrede še svetovala, da ni dobro piti toplega donata. Čas do večerje je z igricami zapolnil animator Igor, po njej pa so nekateri odšli na plavanje, drugi pa na ples. Pustni torek se je začel z zgodnjim kondicijskim treningom z Damjano, nadaljeval pa z zajtrkom in ogledom steklarne v Rogaški Slatini, ki jo je vsem, tudi najmlajšim, ljubeznivo omogočilo vodstvo tovarne. Kar dih jim je zastajal, ko so gledali pravo čaranje pihalcev stekla, posebej navdušeni pa so bili v brusilnici ob pogledu na vaze, kozarce, skodelice in druge končne izdelke. so pri dopoldanskem treningu pod skrbnim vodstvom trenerk Suzane, Damjane in Fione, vsi kazali znake rajanja. Kljub temu se jih je popoldne kar precej odločilo za obisk bližnjega Jelenovega grebena pri Olim-Iju, kjer so si ogledali farmo jelenov in gojišče šampinjo-nov, drugi pa so plavali. Doživetja v Rogaški Slatini so bila enkratna. Ni bil le trening, ki so ga vajeni vsak dan, bila so nova spoznanja, nova srečanja, ki jih bo še veliko, saj so člani KK Pirueta sprejeli povabilo zdravilišča in šole, da še pridejo. Zimske počitnice bodo postale tradicionalno namenjene Rogaški Slatini in vsi, ki so tod preživeli letošnje počitnice, že komaj čakajo, da se spet srečajo s prijaznimi gostitelji. Šahovske novice 1. Obisk danskih šahistov V prvem tednu julija bodo v Domžalah na šahovskem in turističnem obisku naši stari prijatelji iz Norresundbvja. Zadnjič smo se srečali pred enajstimi leti, ko smo iztržili neodločen rezultat 5:5, Kamničane pa so premagali. 2. Hitropotezni turnirji Vsak petek v mesecu v večernih urah ŠD Napredek Domžale ter Balinarski klub prirejata v Športnem parku Domžale hitropotezne turnirje, ki jih vodi veteran Peter Zupančič. Najboljši rezultati se bodo šteli tudi za skupno letno nagrado. . 3. ZŠPMT V ustanavljanju je Zveza šahovskih mentorjev, pedagogov in trenerjev. Glavni namen je kakovostno delovanje šahovskih krožkov na šolah ter pravilen in uspešen razvoj mladih šahistov in šahistk. Pobudnik je Bogdan Osolin. 4. Šah mladih 94/95 Občinski prvaki so postali: F-10 let: Žiga Podgoršek (OŠ V. Perka) F-12 let: Davor Smolnikar (OŠ Rodica) F-14 let: Anže Marn (OŠ V. Perka) F-16 let: Dejan Čadjavčan (Srednja šola Domžale) D-10 let: Nika Arh (OŠ Dob) D-12 let: Lucija Rovtar (OŠ V. Perka) D-14 let: Metka Osredkar (OŠ Dob) Regijska prvakinja je postala med D-12 let Lucija Rovtar (OŠ V. Perka) med D-10 let je Nada Kosec (OŠ Preserje) zasedla drugo mesto, med F-10 let pa Žiga Podgoršek (OŠ V. Perka) tretje mesto. 8 Državno prvenstvo - uvrstitve: F-10 let: 7. mesto Aleksander Nadi (OŠ Trzin) D-10 let: 7. mesto Nada Kosec (OS Preserje) D-12 let: 11. mesto Lucija Rovtar (OŠ V. Perka) Občinsko prvenstvo šolskih ekip - 1. mesto: Dečki: OŠ Rodica - fantje: OŠ V. Perka - deklice: OŠ V. Perka - dekleta: OŠ Dob (Obširnejša poročila so objavljena v DOMŽALSKIH NOVICAH) S. LAZNIK Domžale /lamnik 11 ATLETSKI KLUB DOMŽALE Medalja tudi v dvorani Mlade atletinje Atletskega kluba Domžale so se po uspešnem nastopu na mednarodnem mitingu na Dunaju pomerile s svojimi vrstnicami tudi na državnem prvenstvu za mlajše mladinke v dvorani, ki ga je v Ljubljani pripravil ŽAK Ljubljana. Bojani bron Domžale dvorane za atletiko nimajo, tako potekajo treningi v šolskih telovadnicah, kar se da hitro pa se atleti preselijo na prosto, hkrati pa je v Sloveniji ŽAK-ova dvorana edina, kjer je mogoče primerno trenirati. Tako dekleta dvorano spoznavajo le na tekmah, pa še te so le parkrat v letu. Zato so na državno prvenstvo odšle predvsem za to, da bi izboljšale svoje osebne rezultate ter si pridobile nova znanja o nastopih na dvoranskih tekmah. Ob kopici osebnih rekordov pa se je vendarle 16-letni BOJANI VOJSKA posrečilo, da je v teku na 60 m z ovirami osvojila tretje mesto in ponovila lanski uspeh med pionirkami. Tomažu četrto mesto Na državno prvenstvo v Brežicah je trener Damjan Berdnik zaradi bolezni posameznih tek- Mladi atleti metalci Lenart Mi-lanovič, Peter Hameršek, Damjan Jovič, v spodnji vrsti Mojca Založnik, Ana Naranča s trenerjem Tonetom Založnikom. Iskrene čestitke Ani NARANČA, ki je na državnem prvenstvu v metu osvojila dve srebrni medalji. (Slika desno). movalcev odpeljal le štiri tekače, med katerimi je najvidnejši rezultat dosegel mladi TOMAŽ KUŠAR iz Mengša, ki je bil med svojimi vrstniki četrti. Meta Pungerčar, Jasna Pa-ladin in Anja Završnik pa so tekle v okviru svojih možnosti. Prijetne priprave Zimske počitnice so mladi atleti skupaj s svojima trenerjema preživeli v prijetnem Strunjanu, kjer so si s tekom po bližnji okolici, vajami v telovadnici in plavanju v bazenu pridobivali novih moči, saj jih bodo še kako potrebovali v bližnjih spomladanskih tekmah, od katerih vas že sedaj vabimo na tradicionalni DNEVNIKOV KROŠ; ta bo tudi letos v Športnem parku v Domžalah. V. Bojana in Jasna s pokaloma, ki sta ju osvojili na mednarodnem mitingu na Dunaju. KDK Domžale Predstavljamo Mateja in Sama Matej MATEJ DRAŠČEK je trinajstletni fantič, ki med kotalkarji v skupini kadeti trenutno v Sloveniji nima konkurence. Doma je s Količevega in je odličen učenec OŠ Dob, kamor se največkrat pelje s kolesom. Začel je pri šestih letih s tečajem, nato pa je kotaika-nju ostal zvest vse do danes in v tem času osvojil več kot 50 medalj, skoraj vse za prva mesta, in deset pokalov - tudi za prva mesta, prejel pa je tudi tri priznanja športne zveze Domžale. Prvič je nastopil pri sedmih letih na tradicionalnem domžalskem SLAMNIKU in tega nastopa se prav rad spominja. Padcev je kar precej, pravi, ampak če je treba, skoči deset in desetkrat, da skok uspe, pa tudi kakšna solzica je vmes. Trema je že mimo, malce pri Matej Drašček tem pomaga tudi mami, ki je skoraj vedno zraven. Najraje skače dvojni dolup, največkrat »pade« pri dvojnem axlu, ampak tudi tega bo kmalu izpilil in morda odšel že letos na evropsko prvenstvo. Do tedaj pa bo pridno hodil na treninge, kjer ga trenerka Violeta Mordej čaka petkrat v tednu, ob koncu tedna kotalkal na različnih tekmovanjih in če bo le čas, uspešno nastopil tudi v šolski košarkarski ekipi. Najraje se spominja tekme v Španiji, kjer je bil med tekmovalci do 18 let kar četrti, posebej je ponosen na 5 osvojenih naslovov državnega prvaka, pa Oderza tudi ne bo kmalu pozabil, saj je bil na veliki mednarodni tekmi prvi. Matej, ki rad poje pizzo, v šoli pa najbolj uživa ob angleščini, ima dva cilja: v življenju bi rad postal odvetnik ali novinar, v kotalkanju pa bi se želel uvrstiti med prve tri v Evropi. Želimo, da bi se mu uresničila oba cilja. Samo SAMO KRIŽNAR ima deset let, kotalka pa že več kot pet let in tudi on je začel v tečaju. Živi v velikem SPB sredi našega mesta in obiskuje četrti razred OŠ Venclja Perka, kjer ima najraje slovenščino, saj rad piše spise. Na treninge gre kar sam, na tekmovanja ga spremlja oče. Tekmoval je že v Italiji in na Hrvaškem, te- kem v Sloveniji pa je toliko, da jih ne šteje. Raje ima treninge kot tekme in rad prizna, da je zelo pomembno, če zna človek pasti, ko iz dneva v dan trenira skoke. Skoke, med katerimi ima najraje dvojni dolup, se rad uči. Če mu ne gre, se razjezi in potem še z večjo odločnostjo nadaljuje, dokler ne gre, kot zahteva trenerka Violeta. Je stroga, ampak veliko nauči in Samo rad dela z njo, ker je prepričan, da mu bo kmalu dobro uspel tudi axel, ki mu ni najljubši. Doslej je osvojil več kot 20 medalj in pokal, najbolj ponosen pa je na naslov državnega prvaka v C-kategoriji, ki si ga je prikotalkal v Velenju, razveselil se je tudi 2. mesta v Oderzu. S fanti in dekleti v klubu se lepo razume, rad je z njimi in upa, da bo s prizadevnim treningom na državnem prvenstvu osvojil katero od medalj v kategoriji A. Do tedaj pa je še veliko treningov, tudi njegove najljubše »jedi« corn-flaksa, pa tudi domačih nalog in učenja, ki Samu ne dela težave, saj je tudi on odličen učenec. Le tako naprej, Samo! 1 II ®< Samo Križnar 1. Vedno uporabljajte varnostne pasove in varnostne sedeže za otroke! 2. Raje stokrat prečkajte cesto skupaj s svojimi otroki, preden jim enkrat dovolite, da jo prečkajo sami! 3. Prepričajte in navadite svojega otroka, da bo pri vožnji s kolesom vedno nosil čelado! 4. Nadzorujte svoje otroke v vodi in blizu nje! Dobro prežvečite Zadušitve Dojenčki in majhni otroci dajo v usta vse, kar jim pride pod roke. Zavarujte jih tako, da drobne predmete shranjujete zunaj njihovega dosega. Drobni predmeti ne smejo biti nikoli na tleh ali na nizkih policah. Naučite starejše otroke, da bodo shranjevali svoje igrače na višje police. Otrok se lahko zaduši z naslednjimi predmeti: varnostnimi sponkami, majhnimi deli igrač, frnikulami, nenapihnjenimi baloni, žeblji, koščki barvic, risalnimi žebljički, nakitom, vijaki, majhnimi baterijami. Prva pomoč pri dušenju, kadar je otrok pri zavesti: Če otrok lahko kašlja, govori ali diha brez večjih težav, ne posredujte in čimprei ooiščite zdravniško pomoč. Če otrok ne more kašljati. govoriti ali dihati, mu dajte prvo pomoč. Za dojenčka: 1. Poskusite s štirimi hitrimi udarci po hrbtu! 2. Če se tujek ne sprosti, štirikrat pritisnite tako, da položite dva prsta na prsno kost med bradavički, pritisnite navzdol in popustite! Ponavljajte toliko časa, dokler dotok zraka ni sproščen! Koščki trde hrane so lahko nevarni za otroke, mlajše od 4 let. Posvetujte se z zdravnikom, kdaj je vaš otrok dovolj star, da lahko je lešnike, rozine, trde bonbone, surovo korenje, grozdje, pokovko itd. Najbolj nevarni so araši-di. Bodite pozorni in pozanimajte se, kdaj so otroci dovolj stari, da jih lahko zdravite s tabletami in kapsulami. OPOZORILO STARŠEM Zaradi zadušitve s hrano ali drobnimi predmeti vsako leto umreta dva otroka, mlajša od dveh let. Za otroka: 1. Postavite se za otroka in ga objemite tako, da je vaša pest med njegovim popkom in konico prsne kosti! 2. Štirikrat močno in hitro pritisnite, navzad in navzgor! 3. Ponavljajte toliko časa. dokler dotok zraka ni sproščen! Če pa je otrok nezavesten, pomodrel, alt če več ne diha, nemudoma pričnite z umetnim dihanjem. Če je kdo v bližini, ga prosite, da pokliče zdravniško pomoč. POŠTA, POŠTA... Naš poštar je najboljši Redni bralci največjega slovenskega tednika že vedo, da domžalski poštar FRANC SE-DELJŠAK spada med najbolj priljubljene slovenske poštarje. »Kaj ne bi bil presenečen,« odgovarja na moje vprašanje, »saj sploh nisem vedel, za kaj gre, ko so me nekatere stalne stranke spraševale po točnem imenu in priimku. Da pa jih je toliko, pa res nisem vedel in hvala jim.« Franc Sedeljšak je doma iz Špitaliča, v našo občino pa je prišel leta 1978 in si v Korpah z ženo in s tremi otroki uredil prijeten dom. Poštar je od 15. aprila 1972, prej pa je bil mizar in je delal tudi v Alpremu. Že od malih nog je želel biti poštar. Ko je bil objavljen razpis, se je odločil, da se prijavi. Od tedaj po domžalskih ulicah nosi vesele in žalostne novice, prijetna sporočila, manj prijetne položnice, veliko reklamnih sporočil, pa še marsikaj drugega, tudi SLAMNIK. Njegova torba le redko tehta manj kot 15 kg, saj je v njej pošte za blizu 750 gospodinjstev, kolikor jih obišče vsak delovni dan. Zato se njegov delavnik začne že ob pol šestih zjutraj in traja tudi do četrte ure popoldne. Od takrat, ko je večina plačil na položnicah, prostih dni za poštarje ni več, vsak je podoben nekdanjim dnevom ob prvem, ko poštarji raznašajo pokojnino. Pa se poštar Franc Sedelšak Poštar Franc Sedeljšak iz Korp ne pritožuje, rad obiskuje domove, le malce več reda si želi pri ureditvi hišnih nabiralnikov, saj bi bilo zanj in za-posamezno hišo dosti laže. Pošto vozi s kolesom vse štiri letne čase, prizna pa, da je spomladi in jeseni bolje. Ampak svoje stranke obišče pa prav vsak dan. Pes in poštar ne gresta skupaj, se smeji, ko ga pobaram, če mu je že kakšen pes pomeril hlače, zato je vselej previden. S sodelavci se lepo razume, tudi s plačo je zadovoljen, njegove želje pa so skromne: zdravje, čimveč lepih dni, pa veliko prijetne pošte za vse njegove stalne stranke, ki so mu z glasovi omogočile, da so širom po Sloveniji spoznali, kako prijaznega in »fejst« poštarja imamo v Domžalah. Kot vse kaže, pa bo »pošta« za Sedeljšakovo družino postala kar tradicija, saj je na pošti v službi njegova hči, sin pa obiskuje PTT šolo in med počitnicami že tudi stopa po očetovih stopinjah. Kdo ve, če tudi njegov vnuček Matej ne bo nekoč nadaljeval tradicijo prijaznega in priljubljenega poštarja Franca Sedeljšaka. Srečno! 12 /lamnik Domžale OB MATERINSKEM DNEVU Pri Rozki in Tinetu Čebulju v Krašnji Prijazni Marjan se je namesto mene dogovoril za obisk družine Rozke in Tineta Čebu-Ija, katerih prijeten dom je poln otroškega živžava. Maja, Grega, Tina in Luka so se predstavili sami, Vesno in Jaka je predstavila mamica Rozka in ko se je pridružil še ati Tine, smo bili vsi. Tri dekleta, med katerimi je enajstletna Maja odlična učenka Osnovne šole Janka Kersnika Brdo najstarejša, in tri fante, med katerimi ima Jaka dva meseca, imata mlada starša, ki sta si vedno želela večjo družino. Ob veliki mizi je stekel pogovor, v katerem so sodelovali skoraj vsi, le Vesna, ki ji je v teh dneh nagajal prehlad, in Jaka, ta je spal v toplem maminem naročju, sta bila previdno tiho. Zato pa je triletni Luka predstavil vse svoje igrače, med katerimi ne manjka lego kock, pa tudi zaupal, da boljše risanke kot Levji kralj res ne pozna, Tina pa je zatožila Grega, če je košarka po TV, potem gledajo košarko in nič ne pomaga, če bi ona rada gledala slovenski film. Ati Tine je zaposlen na bencinski črpalki in če je treba, potegne čez dva »šihta«, zato imajo otroci včasih raje mamico, ker je več doma. Po Vesni je ostala doma na kmetiji in je tako tudi zavarovana, sedaj pa na porodniški, verjemite ali ne, za vseh šest svojih nadobudnežev dobita 20.000 SIT »otroških doklad« in kar malce nerodno mi je, ko se ob številki spomnim na visoko doneče besede o Slovencih, ki izumirajo, o mladih družinah, ki naj bi imele več otrok. Konkretna pomoč bi bila le pri nakupu avta, se spomnimo, ampak ali je to sploh kaj! Pa se mlada družina ne pritožuje. Največ hrane pridelajo doma, kar v soseščini sta prijazna tast in tašča, ki vedno rada priskočita na pomoč. Mami Rozka pove, da so skupaj z njima ena velika družina, ki živi v dveh hišah. Oblačila nosijo drug za drugim, nekaj dobijo, kupijo nova, pa tudi dajo, se smejeta in poleg domačih otrok je vedno tudi drugih dovolj. Ob mojem obisku sta bili to Špela in Katarina, ki se skupaj z domačimi radi zapodita po velikem dvorišču, kjer je dovolj prostora za vožnjo s traktorjem; to je Lukov najljubši šport. Pa seveda za košarkarski koš, da ati Tine in Grega vržeta na koš. Kljub utrujenosti in delu si ati Tine vedno vzame čas za Gregorjevo ljubezen košarko in če bo Grega dovolj zrastel, bo zanesljivo košarkaš. Igra pa tudi tenis, o čemer priča medalja, pa zunaj vse ponaredi in v hlevu ni zanj več skrivnosti. Zato pa morata včasih Maja in Tina namesto njega pospraviti sobo, ampak jima ni hudo. Maja, ki tudi rada pleše, je že prava mala gospodinjica, pomaga mami in še ne ve, kaj bo, ko bo velika. Zato pa bi bila Tina rada smučarka in čisto zares vzame malo šolo, kjer je tovarišica Ljuba in mi kar zreci-tira vsa imena in priimke naših To smo mi Čebuljevi iz Krašnje Mamica Rozka z najmlajšim Jakom v naročju, (slika levo). Maja, Grega in Tina - starejša polovica Čebul je ve družine, (sliko desno) smučark in smučarjev. Njihovih tekem nikoli ne zamudi, pa risank o zobnih miškah tudi ne. Na dopustu so bili že večkrat, lani v Barbarigi, pa na Roglo gredo tudi radi, večkrat obiščejo Rakitovec, kjer je Rozkina mama, Tina pa ne pozabi omeniti tudi tete Fanike, ki speče za rojstni dan najboljše sadne torte. Malce bolj si nas že ogledajo, ko nas zagledajo vseh osem, pravi mami Rozka in se obenem spomni, da so se ljudje bolj čudili, ko so »kupili« četrtega, kot pa, ko je prišel Jaka. Imajo se lepo in ko sem od zelo zgovornega Luka hotela zvedeti, koga ima najraje, mi je s prstom pokazal vsakega posebej vseh osem in tudi na drugo vprašanje mi je odgovoril enako, samo da je takrat začel na drugem koncu. Ampak to, da je Vesna atijeva ljubica, sem vendarle zvedela. Hvala Čebuljevim za prijeten pogovor. Vedno se bom mamice Rozke in atija Tineta spominjala po njuni skrbi in ljubezni za družino, po optimizmu, v katerem ni prostora za »jamranje« in njuni iskreni želji, da vse bo, samo da bo zdravje. Maji želim, da bi še naprej dobivala same petke, Gregorju, da bi postal košarkaš, pa ne pozabil, da košarke ne igrajo le veliki, živahni Tini, da bi postala smučarka, pa čeprav le prvakinja v Krašnji, Tini, da bi dobila še veliko sadnih tor-tic, Luku, da se ne bi nikdar zaletel s svojim traktorjem, Vesni, da bi takoj ozdravela in malemu Jaku, da bi se vedno lepo počutil v prijetnem domu Čebuljevih v Krašnji. DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE BO OB SVOJI 20-LETNICI IN SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV V SOBOTO, 25. MARCA 1995, OB 10. URI V HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH PRIPRAVILO SLOVESNOST S KULTURNIM PROGRAMOM IN DRUŽABNIM SREČANJEM. DOBRODOŠLI VSI, KI NAS RAZUMETE IN NAM POMAGATE! V vrtcu Urša spet nekaj novega Že nekaj let se v naši enoti trudimo, da bi v svoje delo vnesli nekaj novosti. To nam tudi uspeva. Predvsem se trudimo k svojemu delu pritegniti starše. Kar nekaj oblik sodelovanja je že stalnih, v letošnjem letu pa smo se odločili še za dve novi obliki sodelovanja. V jesenskem času smo organizirali »Uršin živ-žav«. Sejem, na katerem smo s pomočjo prodaje otroških izdelkov s simbolično ceno, zbirali denar za mobilno knjižnico, je prav lepo uspel. Sejem je obiskalo okrog tristo otrok in njihovih staršev. Za zbrani denar smo seveda obogatili knjižnico. V letošnjem mesecu februarju smo v letnem načrtu pred-vidile projekt »Moje roke - tvoje roke«. Združile smo slovenski kulturni praznik, pustno zabavo in Valentinovo. Malo čudno pravzaprav, ampak zadeva je prav lepo uspela. Starši so bili pripravljeni sodelovati (sedaj so se že nava- dili, da je potrebno prebrati vsa obvestila na oglasnih panojih - sicer pa jih podrezajo kar otroci sami - in hočeš ali ne, potrebno je sodelovati v skupno veselje in še bolj v veselje naših otrok. Ves mesec februar so potekale različne dejavnosti, ki so nas tako ali drugače povezovale. »Mali šolarji so priredili gledališče za malčke. Zaljubljenci so izdelali srčke za svoje drage (mimogrede - srčke so si zaslužile tudi kuharice). Obiskali smo čisto pravo gledališče, malčke pa so obiskali lutkarji v vrtcu. Zbirali smo prave slovenske starine. Obiskali smo knjižnico, v vrtcu pa pripravili voziček z »najlepšimi slikanicami«. Čudovito smo okrasili igralnice ob pustu. Se naučili pustne pesmice. Posneli oddajo za čisto pravo televizijo - o Prešernu, o zaljubljencih in o pustu. Ob koncu projekta smo pripravili razstavo izdelkov otrok, vzgojiteljic, varuhinj in staršev. Malo nas je bilo strah, kakšen bo odziv pri starših, ampak bili smo prijetno presenečeni. Sodelovalo jih je res veliko. Izdelki so bili dokaz, da se starši v veliki meri zavedajo, kaj pomeni sodelovanje. Uspeh projekta nam pove, da smo vsi skupaj prijatelji in naš vrtec, vrtec prijaznih ljudi, katerih skupni cilj je srečen in zadovoljen otrok. Vodja enote »Urša« DARKA BITENC SODELUJTE Z NAMI Za ljudem prijazno življenje Vsako leto predčasno umre 3500 naših državljanov zaradi bolezni, ki jih je povzročilo kajenje tobaka. Vsak deseti otrok prižge svojo prvo cigareto pred 10. letom, pri 15. letih redno kadi vsak peti mladostnik, pri 17. letih pa že vsak tretji. Ste se kaj zamislili? V letu 1995 bomo sprejeli ZAKON O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV, za katerega bi želeli, da ponudi in zagotovi ljudem prijazno življenje. Če se z nami strinjate, nam pomagajte: pišite našim poslancem v parlament (Državni zbor, Državni svet, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana) ali dr. Božidarju Voljču, ministru za zdravstvo, Štefanova 5, 61000 Ljubljana); postanite aktivni član, vključite se v društvo nekadilcev ali le odgovarjajte na zadeve, ki vam niso všeč (pretirano reklamiranje); vse vaše pripombe, nasveti, ideje nam bodo dobrodošli. Informacije: Institut za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, 61000 Ljubljana, Društvo nekadilcev Domžale Še eno znamenje na Viru V dneh okoli božiča, ko nam je sneg pobelil deželo, so na Viru na Bukavčevi cesti, ki pelje k Papirnici Količevo, postavili še drugi križ z razpelom v letu 1994. V božičnih praznikih je bilo razpelo lepo razsvetljeno, za kar pa je poskrbel Ludvik Cerar. Na lepo sončno nedeljsko popoldne, 10. februarja, je gospod Vlado Pečnik, župnik dobske župnije, blagoslovil križ. Blagoslovitvene slovesnosti se je udeležila množica krajanov Vira in Količevega. Križ je bil postavljen na pobudo tesarja Lojzeta Cerarja, kije križ tudi stesal. Rezka Kraševec iz Valvazorjeve ulice je darovala razpelo. Družina Cerar iz Valvazorjeve ulice je poskrbela, da je bil pripravljen prostor za postavitev križa in bila s pomočjo sosedov gostiteljica vseh, ki so pomagali pri organizaciji, pri postavitvi, in so se udeležili blagoslovitve križa. Ta križ so krajani postavili kot predhodnico za nove aktivnosti, ki bi jih želeli začeti v kraju. To pa je postavitev božjega hrama, ki bi Viru vdihnil nove duhovne energije, potrebne delavskemu naselju, ki kot kraj še ni našel svoje prave duše. TONČI CERAR DOMŽALSKI VOLČIČI »ZAVZELI« DAVČO Zimovanje najmlajših skavtov Teden dni pred šolskimi počitnicami se je z voditelji na čelu na Davčo »zateklo« KRDELO šestnajstih volkuljic in volčičev iz Domžal. Letošnje zimovanje smo izpeljali sredi širnih gozdov Soriškega hribovja. Varno in toplo zavetje za konec tedna smo našli v prijetno urejenem bivšem žup-nišču poleg cerkve, od koder smo zrli v ozko dolino reke So-rice in na venec okoliških hribov. Čeprav nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, nam dobre volje ni moglo vzeti. Dobra volja je namreč zavzemala največji del naše osebne opreme. Poleg tega pa sta seveda za naše dobro počutje ves čas neutrudno skrbela sicer neprofesionalna, pa vendar izvrstna kuharja. Petrovi mami in očetu smo za njuno požrtvovalno delo neskončno hvaležni. V našo sredo smo za čas zimovanja sprejeli tudi Jožefovega očeta, lovca, ki nam je v enem od popoldnevov korak za korakom razkrival skrivno življenje gozdnih živali. Polni bogatih izkušenj so se nato volčiči med seboj preizkusili v kvizu, ki je bil del družabnega večera. Večina odgovorov je bila pravilna, nekaterim nepravilnim pa smo se do solz nasmejali. Rdeča nit našega zimovanja je bil okvir zgodbe z naslovom Bela past, ki so jo volčiči skozi različne akcije v resnici lahko podoživljali. Skozi dež, meglo, gosto in neprehodno grmovje ter globoke snežne zamete, s kompasom v roki, iščoč pravo smer in sled, so si nadobudni skavti krepili srčnost, vztrajnost, strpnost in še marsikaj. Izmeriti azimut, ravnati se po posebnih skavtskih znakih, oh, to je vendar prava malenkost! Iz povsem razmočenih vejic in vej nam je celo uspelo zakuriti skavtski ogenj in nad plameni speči hrenovke. Bile so slastne; naj se ve, da smo volčiči, kajne? Pa vendar je bil še slastnejši nad ognjem pečeni kruh in pomaranča!! Dovolj o tem, to je treba doživeti... Za konec naj rečem tudi to, da nam duhovnosti ni manjkalo in sodelovanje volčičev je bilo presenetljivo polno. Medsebojni odnos smo gradili na iskrenosti in spoštovanju. Če pravim, da v času zimovanja nisem slišala ene same zbadljivke, zmerljivke, mi to lahko verjamete! Naj omenim izredno pripravljenost za sodelovanje vseh staršev letošnjih volčičev. Radi so priskočili na pomoč pri prevozu in drugih organizacijskih stvareh. Vsem, ki si prizadevamo za vzgojo vaših otrok - skavtov v Domžalah, je to v veliko spodbudo. Daje nam voljo, da vztrajamo na tej poti še naprej, saj nam ob strani stojite vi, starši! Akela - Andreja T. Domžale /lamnik 13 Začela se je nova planinska sezona Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš je letošnjo planinsko sezono začelo z občnim zborom. 43. redni letni občni zbor je bil v petek, 20. 1. 1995, v Jurčku na Gobavici. Za uvod nam je Miran Martinjak pokazal diapozitive o plezanju v Južni Ameriki. Uradni del se je začel s poročili odsekov PD o svojem preteklem delu. Ker pa je letos volilno leto, so bili izvoljeni novi načelniki odsekov in vodstvo PD. Za predsednika PD je bil ponovno izvoljen Janez Slo-kan. Seznam drugih članov odborov pa si lahko ogledate na oglasni deski na Kulturnem domu Mengeš (kino). Članarina za letošnje leto ostaja, po predlogu PZS, enaka, kot lansko leto. Tako znaša članarina za člane A 2800 SIT (dodatno mednarodno zavarovanje, primerno za alpiniste in planinarjenje v tujini), člani B 800 SIT in člani C 320 SIT (šolarji, študentje). Upoštevajo se tudi popusti, ki jih daje PZS. Podroben pravilnik o članarini si lahko ogledate na oglasni deski. Pobiranje članarine bo potekalo kot že nekaj let doslej. Vse stare člane bomo obiskali na domu, vse tiste, ki pa še niste člani, pa bi to radi postali, ali pa tisti, ki se vam mudi, se lahko oglasite na naslednjih naslovih: pri KRŽANOVIH, Murnova 5, Mengeš, tel.: 737-522; v LEK Mengeš pri g. Jožetu Jagodicu, v INDUPLATI Jarše pri g. Marjanu Vrhovniku. Zadnja dva naslova sta namenjena predvsem delavcem v teh organizacijah. Pozivam vse, ki hodite v planine, pa niste člani PD, da to čimprej postanete. S plačilom članarine se lahko udeležite različnih pohodov, ki jih organizira PD. Pohode vedno vodijo za to usposobljeni vodniki. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE ČLANARINA 1995 Planinsko društvo Domžale vabi vse člane društva, pa tudi vse, ki bi to želeli postati, da se oglasijo in kupijo znamkice za leto 1994. Članarina ni le pomemben del sredstev za delo društva, temveč je predvsem možnost, da planinci uživajo pravice in dolžnosti, ki jih določata Statut PZS in Pravilnik Planinskega društva ter uživajo popuste, ki jih določa Pravilnik o upravljanju planinskih postojank. VIŠINA ČLANARINE: ČLANI A 2.800,00 SIT (alpinisti in drugi, ki obiskujejo tuja gorstva) ČLANI B 800,00 SIT (vsi odrasli člani Planinske zveze Slovenije) ČLANIC 320,00 SIT (predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci in študentje do 27. leta) DODATNI POPUSTI: Starejši od 70 let imajo 40% popusta, če spadajo med ČLANE B, torej plačajo 480,00 SIT. Če sta oba starša člana, imajo otroci (člani C) 50% popusta in torej plačajo le 160,00 SIT. Članarino lahko plačate vsako sredo od 19. do 20. ure v prostorih Planinskega društva Domžale na Kopališki ul. 4 (Dom športne zveze Domžale ob bazenu), vsak dan pa v SLAŠČIČARNI KALI-MERO (nasproti železniške postaje) ter v KNJIGARNI BARVICA na Rodici. Lep gorniški pozdrav! Planinsko društvo Domžale Najpomembnejše pa je to, da ste zavarovani v primeru nezgode v gorah. Poleg tega lahko izkoristite popust pri prenočevanju v planinskih postojankah. Ob plačilu članarine prejmete znamkico za tekoče leto, ki mora biti nalepljena v planinsko izkaznico. Stare izkaznice (zelena knjižica) bodo veljale še drugo leto, že letos pa si lahko priskrbite novo, v obliki bančne kartice za tekoči račun. Marsikdaj se pot v gore ne konča najbolje. Zaradi nepoznavanja terena lahko hitro zaidemo ali pa še hujše, se poškodujemo. Zato smo na PD JT Mengeš omogočili vsem zainteresiranim, da si kupijo najnovejše zemljevide in vodnike po planinskih poteh pri nas. Seznam zemljevidov in vodnikov poiščite na oglasni deski PD JT Mengeš. Letošnja prva pomladanska ak- DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Razprave se nadaljujejo Čeprav je bila večina izgnancev, ki so bili med leti 1941 in 1945 izgnani iz domovine, prepričana, da so osnovne usmeritve za določitev moralne in materialne odškodnine za prestano gorje že dogovorjene, so jih razprave v Državnem zboru ob koncu februarja in v prvih dneh marca prepričale, da je do kakršnekoli pravične odškodnine najbrž še precej daleč. Še enkrat znova so se lahko spomnili na svoje zadnje srečanje, kjer so s sprejetimi zahtevami skušali vplivati na vse pristojne, da se zakonodaja sprejme. Tudi tokrat brezuspešno in le upajo lahko, da se bodo zadeve spremenile tako, kot je bilo obljubljeno in zagotovljeno. Sicer pa še vedno zbiramo prijave za obisk Maut-hausna, kjer bo sedmega maja osrednja slovesnost ob 50-letnici konca taborišča. Če bo dovolj prijav, se bomo Domžalčani v nekdanje taborišče odpeljali s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal v noči med soboto in nedeljo ter se vračal v poznih nočnih urah. Okvirna cena vožnje je 3.000,00 SIT. Ogled Burghausna in bližnjih krajev, kjer je bilo med drugo svetovno vojno kar veliko izgnancev z območja nekdanje občine Domžale, bo v juniju. Ker je v avtobusu le še nekaj prostih mest, pohitite s prijavami. Interniranke, internirana! V mesecu aprilu t.l. bodo po svetu proslavljali 50. obletnico osvoboditve večine uničevalnih koncentracijskih taborišč kot: Auschvvitza, Buchenvalda, Ravens-brucka, Dachaua, Mauthausna in drugih. V teh taboriščih je bilo med drugimi veliko Slovencev, tudi iz naših krajev. Preživele taboriščnike, njihove sorodnike in prijatelje vabimo na Tovariško srečanje, v petek, 7. aprila 1995, ob 13. uri, v gostilni »KOVAČ« NA KOLIČEVEM (ob Papirnici). Gostilna nam nudi izdatno kosilo za 800,00 SIT. Prijavite se čimprej pri Krajevnih organizacijah ZB NOB. Nasvidenje na KOLIČEVEM! Komisija za internirance in zapornike pri Obč. odboru ZB Domžale. cija PD JT Mengeš bo Trimski pohod Rašica. Pohod bo ob vsakem vremenu v soboto 22. aprila 1995. Start bo od 7. do 9. ure pri OŠ Mengeš in na Savskem mostu v Črnučah. Vsi pohodniki, ki bodo startali iz smeri Trzina, bodo dobili kontrolne kartončke na Dobenu. Pot bo pohodnike vodila preko Do-bena na Rašico in po Grebenu na Mengeško kočo na Gobavici, kjer bo tudi cilj. Vse poti bodo označene, tako da ni možnosti, da bi se kdo izgubil. Na cilju bodo pohodniki, ki se redno udeležujejo pohoda, dobili značke. Trimski pohod Rašica je nezahtevna tura, zato je kot nalašč, da se vsi člani družine, od vnučka do babice, nadihajo svežega zraka in uživajo v naravi. Vljudno vabljeni vsi, ki jim je dovolj zimskega poležavanja na fotelji IZTOK VRHOVNIK LETOS V DOMŽALAH Dvajseta učna ura v prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, KOMPAS HERTZ d. d., Združenje šoferjev in av-tomehanikov Kompar Hertz, Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava za notranje zadeve Ljubljana, Postaja prometne policije Ljubljana I in postaja policije iz širše okolice Ljubljane so skupaj z občinskimi sveti za vzgojo v cestnem prometu 14. marca že dvajsetič pripravile akcijo UČNA URA V PROMETU, ki je namenjena vzgoji najmlajših za sodelovanje v prometu. Na krožno pot po Ljubljani se je odpravilo 25 avtobusov, skupaj s policisti, ki so učencem predstavljali nevarnosti v prometu in jih sproti opozarjali na pravilno ravnanje na naših cestah, ki iz leta v leto tudi med najmlajšimi terjajo veliko davka. Skupinska slika udeležencev pustnega nogometa 1995 v Zlatem Polju. Nogomet v pustnih maskah Narava nam je letos poklonila že nekaj prav lepih pomladanskih dni. Pustna sobota vsa v soncu in pričakovanju je že v dopoldanskem času privabila na ulice in poti prve pustne šeme, katerim pa je vreme kasneje zagodlo. V večernih urah je pričelo deževati, prav tako vreme je bilo tudi naslednji dan, na pustno nedeljo. To pa ni bila ovira za nogometno srečanje najbolj navdušenih privržencev nogometa iz ZLATEGA POLJA in PREVOJ. Že tretjič smo se zbrali na pustno nedeljo, da se nogometno preizku- simo. Seveda je tudi tokrat veljalo pravilo: vsi našemljeni in v pustnih maskah. Pisani obrazi so ponazarjali raznovrstne podobe in pošasti in prijetno jih je bilo gledati, kako se podijo za žogo. Dež, ki je padal, nas je neusmiljeno močil in hladil. Ne oziraje se na to, je bilo srečanje obeh ekip borbeno in v veselje vseh, hkrati pa rekreativna sprostitev. Po končani tekmi smo se skupaj slikali za spomin na srečanje ter odšli v bližino gostilne Bevc na klepet in pustni prigrizek. V toplem prostoru smo se ob petju in glasbi harmonik tudi lepo posušili. Kljub deževnemu vremenu smo nadvse prijetno preživeli nogometno obarvano pustno ne- deljo. T. HABJANIČ Pust, krivih ust Največji, najdaljši, najpomembnejši, najzabavnejši in najstarejši slovenski praznik smo dostojno proslavili tudi v našem koncu. Ponudba prireditev in kulinaričnih dobrot je bila bogatejša kot prejšnja leta in živahno je bilo vse sobotno dopoldne tudi v središču Domžal. Besedilo in foto: I. L. UČNA URA V PROMETU se je končala v hali Komunalnega centra v Domžalah, kjer so najzaslužnejšim podelili priznanja, najmlajši, bilo jih je blizu 1500, pa so se posebej razveselili družine Razjarnikovih in policaja Armanda, ki je vodil zaključni kviz, v katerem so bili vsi Blizu 1500 učencev se je letos v okviru 20. UČNE URE V PROMETU pripeljalo na zaključno prireditev v Domžale. zmagovalci. Zbrane je v imenu gostiteljev pozdravila tudi Cveta Zalokar-Oražem, županja Občine Domžale, Ivan VVinkler, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije, pa je že napovedal novo akcijo BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA, v katero je že na začetku PE-TROL prispeval 500 čelad, ki bodo zavarovale glave naših najmlajših v prometu. KONJENIŠKI KLUB KRUMPERK Novi predsednik za nove uspehe Letna skupščina Konjeniškega kluba Krumperk je bila še ena potrditev dobrega dela, kateremu je priznanja dala tudi Konjeniška zveza Slovenije, saj Konjeniški klub Krumperk spada v sam vrh slovenskega konjeništva, po športnih rezultatih pa se uvršča na drugo mesto. Franci Preveč, ki je dosedanje vodstvo predal Ljubu Bov-conu, kritično gleda na opravljeno delo, vendar lahko na-šteie le malo akcij, ki niso bile realizirane. To je predvsem gradnja sanitarij za prireditve, pa ureditev maneže, ki se je zatikala zaradi velikih stroškov zanjo, poseben problem, včasih že kar apatijo, pa povzročajo neurejeni lastninski odnosi, povezani z denacionalizacijo. Stvari namreč niso jasne pri vračanju parcel, katerih lastniki so sami, lastnik zemljišča, kjer so jahališča in predvidena maneža, je Biotehnična fakulteta, oni pa le uporabniki. Vedo le, da je bil zahtevek za vrnitev zemljišča v okviru, ki spada pod Ministrstvo za kulturo zavrnjen, kakšna bo končna odločitev, pa žal ni odvisno od njih. Športni uspehi . So tudi v letu 1995 potrdili, da KK Krumperk spada v slovenski vrh. Prvi mesti sta na državnem prvenstvu osvojili tako članska kot mladinska ekipa, Aco Slavič je bil med posamezniki drugi, Gorazd Ku-šar pa je skupni uspeh dopolnil s tretjim mestom. Za klubom je tudi sicer vrsta uspešnih nastopov, odličnih uvrstitev tudi na tekmovanjih v sosednjih državah (Hrvaška). Pogovor je g. Prelec zaključil v prepričanju, da bodo rezultati v prihodnje vsaj taki, če ne boljši. Ljubo Bevc, novi predsednik Krmilo kluba je prevzel Ljubo Bevc; ta si želi predvsem nadaljevati uspešno delo, v katerem ima posebno mesto čimprejšnja ureditev dresurnega jahališča (maneže), ki bo pomenila bistveno izboljšanje razmer. Investicija je »težka« 4 mio SIT in brez pomoči sponzorjev, katerim se ob tej priložnosti zahvaljujejo, ne bo šlo. Počitka ne bo. Sezona se začenja v maju in do oktobra bo kar 25 različnih tekem, dve na Krum-perku, kamor ste vselej dobrodošli. ADAM RAVBAR za mlade tekmovalce 13. in 14. maja bo dvodnevna pokalna tekma, ob kateri bo sobota posebej namenjena mladim tekmovalcem in konjem, ki bodo tekmovali za že tradicionalni pokal Adama Ravbarja. KK Krumperk želi prav s to veliko tekmo mladim nameniti posebno pozornost, ki jo s svojim prizadevnim delom tudi zaslužijo. V avgustu bodo na Krumperku gostili študente iz vse Evrope v okviru mednarodne študentske tekme. Kljub precejšnjemu organizacijskemu in finančnemu zalogaju je to lepa priložnost za pot v Evropo. Krumperk, turistični in rekreativni center Na tekmah bo sodelovalo 15 konj, največje uspehe pa pričakujejo od Aca Slaviča, Gorazda Kušarja in Sandija Smolnikarja, ki so se uvrstili med 1 5 najboljših v Sloveniji in bodo aprila udeleženci visoko strokovnega tečaja v Lipici, tega bo vodil priznani nemški trener. Tudi konjeniki na Krumperku ugotavljajo, da je interes tako tekmovalcev kot rekreativcev za konjeniški šport v porastu in upajo, da bodo temu sledili tudi mediji, predvsem TV, saj je od tega precej odvisno tudi sodelovanje sponzorjev, vsaka zamuda pa nenadomestljiva. Obenem pa se zavedajo, da Krumperk z vso okolico postaja iz dneva v dan vabljivejši za vse, ki zlasti ob sončnih vikendih radi obiskujejo ta del naše občine in želijo, da bi se v turističnem in rekreacijskem smislu še razvijal. Taka je tudi želja vseh članov Konjeniškega kljuba Krumperk, ki vedo, da je Krumperk le eden in si najbolj od vsega želijo, da avtocesta ne bi preveč prizadela tega konca in da bi skupa| z vsemi zainteresiranimi zagotovili, da bo Krumperk jutri pomemben del turistične in rekreativne ponudbe za vse, ki ga radi obiščejo. 14 /lamnik Domžale Pisma bralcev Odmev Po mnenju gospoda Janeza Stibriča je Združenje borcev in udeležencev NOB nezakonita organizacija V občinskem glasilu SLAMNIK od 24. februarja 1.1, v članku z naslovom »Kontra-razmišljanja« navaja gospod J. Stibrič grobo neresnico, da je organizacija Zveze borcev NOB nezakonita! Dejansko so to kontrarazmi-šljanja omenjenega gospoda, saj naša organizacija deluje popolnoma zakonito-legalno! Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale je izdal odločbo štev.: 02600-4/91-4/4 z dne 29. 5. 1991, ki nas vključuje v register društev; ta se vodi pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale, vpisana je pod zaporedno številko 225, kot družbena organizacija ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB DOMŽALE. Toliko o zakonitosti. O našem mišljenju ima pravico ugotavljati, kaj je in kaj ni zakonito le Ustavno sodišče Republike Slovenije, ne pa član Nove slovenske zaveze Janez Stibrič. OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB DOMŽALE Kdo jih bo rehabilitiral V februarski številki Slamnika sem prebral dva zapisa, ki sta ju objavila gospod Stane Stražar, glavni urednik časopisa, in gospa Marija Logar. Oba med drugim obravnavata odhod slovenskih fantov v nemško vojsko, kar menim za pohvalno. Res, slovo teh fantov je bilo žalostno, a vrnitev za pretežno večino tistih, ki so se vrnili, tragična. Bili so zaznamovani in še danes, po petdesetih letih, niso v celoti rehabilitirani. Zakaj je temu tako, je vsaj deloma povedano v Žibretovi knjigi »Mobilizirana v nemško vojsko 1941-1945«. Poglejmo, kaj je bilo za od- pravo krivic storjenega v naši državi. Prav malo, da ne rečem ničesar. Posamezniki, ki so uveljavljali invalidnino, so delali skrivaj. Dobivajo samo 30% zneska, medtem ko francoski mobiliziranci dobivajo polno invalidnino že od konca vojne dalje. Prepričan sem in trdim, da so slovenski mobiliziranci z odhodom v nemško vojsko rešili nešteto življenj, zato si zaslužijo popravo krivic, ki so jim bile storjene tako v odnosu osebnosti, kot tudi v materialnem pogledu. FRANC PLIBERŠEK Domžale Saj je hecno, ampak šlo je za glavo - za dve Kar precej se govori in piše, da bo letos ob 50-letnici zmage nad nacifa-žizmom precej proslav, nekatere so se že začele po Sloveniji. Menim, da je prav, če se ne sramujemo reči in pa napisati kakšno besedo, ko se je šlo za »zmagati ali izgubiti«. To so spomini. Živi, ki ne zbledijo. Moj komandir čete Borut, sicer Ivan Mazej, ki je že umrl, je bil človek, tovariš, v pravem pomenu besede. Dedec, da nič takih. Že prvi večer, ko sem prišel med partizane, sva se ujela na isti valovni dolžini. Naslednji dan mi je že prinesel puško, čez pet dni pa me je postavil za desetarja, kar se nikakor ni ujemalo z mojim ideološkim gledanjem na življenje. Od nekdaj sem bil velik antimilita-rist, tudi takrat, pa še danes sem. Zanimalo in veselilo me je vse drugo kot vojaške veščine. Zdaj pa to. Upirati pa se ne smeš. Discipliniran sem pa bil in jo spoštoval. Pa tudi Boruta sem nadvse spoštoval zaradi njegove poštenosti. On me je imel po očetovsko rad, zato sva se tudi veliko pogovarjala. Bil je nizke, čokate postave, s poudarjenimi ličnicami. Južnjaškega videza in vedno rahlo nasmejan, tudi če je bil hud, to pa se je redko zgodilo. V obraz, posebno pa v smejoče se zobe, je bil podoben Fernandlu. Nizkemu Fernandlu. Nisem ravno majhne postave, vojak pa tudi ne. Pa mi je že kar prvi večer izbral partizansko ime. »Krpan boš, ker si mu po značaju podoben.« Samo še prometni znak Sem občanka Domžal, in to iz tistega dela, ki me vsakodnevno pelje pot do doma po Kajuhovi in hkrati Simona Jenka mimo gasilnega doma. Z veseljem sem ves čas spremljala vse spremembe za boljši videz okoli Napredko-vega Kovinarja, od lepe ureditve parka in klopi v njem do podrtja stare, lesene ograje, ki je močno ovirala pogled proti križišču. Tudi sam parkirni prostor je močno zaživel saj tam parkira mnogo voznikov, tudi takšnih, ki ne gredo v trgovino Kovinar. Zato se zadnje čase vozniki, mislim, da tudi drugi, ki se vozimo domov po že omenjeni cesti, pogosto srečujemo z vozniki, ki imajo parki- PRODAM TOVORNO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTOMOBIL-RABLJENO Tel.: 727-164 rana vozila na dvorišču Kovinarja; ti mislijo, da imajo prednost, ko prihajajo naravnost, medtem ko moramo mi zaviti levo mimo gasilnega doma. In sama sreča oziroma pazljivost nas, ki imajo prednost, pogosto prepreči najhuje. Zato prosim vodstvo Napredka Domžale, da k svojemu že velikemu prispevku doda še nekaj malega in nabavi znak, ki bo voznike ob izhodu iz dvorišča opozarjal vsaj na prednostno cesto, če že ne na znak stop. Menim, da bi bila trgovina to dolžna in zmožna narediti z nekaj dobre volje. Za to bi ji bili občani iz tega dela Domžal še kako hvaležni. Občanka iz Domžal Prvi večer. Prvič me je videl in slišal. Pa kar Krpan. Mislim, da je s tem kršil človekove pravice. Pa ostal sem Krpan, še danes mi tako rečejo, če se srečamo s starimi tovariši. Bil je mrzel januar tistega leta pa veliko snega po mozirskih in drugih hribih, kjer smo hodili. Pri neki veliki kmetiji smo nekaj dni počivali in se pred hlevom greli ob ognjih ter urejevali svojo opremo, ko pride iz štaba kurir naravnost k meni. »Krpan, takoj se javi v štabu.« Le kaj sem ušpičil, me je prvi hip zaskrbelo. Z mirno vestjo stopim v veliko hišo, kjer so za mizo sedeli vsi »šefi« na pogled dobre volje, med njimi pa s svojimi zobmi, Fernandlov-sko nasmejan Borut. »Krpan, oblekli te bomo v parti-zančka, skupaj greva v dolino, v mesto.« »Pojdi in se preobleči v tole uniformo.« »Ja,« sem rekel pritrdilno in na moč začudeno in vprašujoče se šel v nek štibelc preoblačit. Roševinaste, tričetrtinske, petelinje hlače, tako tesne, da sem s spodnjimi organi komaj dihal. Pa iz domače volne pletena jopica. Desetkrat premajhna, kakšna pa. Nato »rekelček«. Za dvanajstletnega mulca. Stokrat premajhen. Z velikansko muko sem zlezel vanj. Na glavo pa »pinč«. Tako so rekli klobučku, ki so mi ga kupili starši za pridnost, ko sem bif star pet let. Kakšen sem bil, so vse besede odveč. Kot Rožle v Kekčevih zgodbah. Kot Ostržek, kot pajac, ki ne more hoditi, in kot strašno razočaran človek, ki se sam sebi smili. Kot afna. Nato sem šel mednje, v hišo. Tako so se hudiči krohotali, da so šipe šklepetale, jaz pa sem imel od jeze skoraj solze v očeh. Nato se pojavi Borut. Maneken, lepotec, gospod, da ti zastane dih. Krasen, nov, temnozelen hubertus, skoraj do tal in prav take barve klobuk z rahlo svetlejšim pasom. Učinkoval je kot višji gozdarski nadzornik. In jaz, tak kot sem bil, njegov spremljevalec. Potem so naju oborožili. Borut je dobil »parabelo«. To je bila polavtomatska pištola, ki se prelomi na dvoje in jo veže jermen, ki si jo je obesil okrog vrata pod hubertus. Jaz pa za stran in trepet vsem, dvesto let star revolverček na boben z enim samim »patronom«. To bo reč. »Kaj bom počel v teh cunjah in s to igračko v rokah,« sem skoraj jokal pred komandantom. ■ »Nič ne sprašuj, pa Boruta se drži in ga poslušaj,« je bil odgovor. Borut pa nič, tudi črhnil ni, ko sva šla mimo borcev, ki so v špalirju stali pred hlevom in na moj račun zganjali dovtipe, da bi jih poDil, če bi bil ubijalske narave. Oni iz štaba pa nič boljši. Dokler so naju videli, so se smejali. Zaklel sem se, da jim bom že vrnil, vsem. Tako sva šla dva partizana v »ci- Studa, od Domžal pozabljena Stanovalci ob Študljanski cesti, ki pelje do tovarne Mlinostroj in naprej, javno sprašujemo našo KS Simona Jenka in odgovorne v občini Domžale, zakaj je ne asfaltirajo in niti ne vzdržujejo. Kot dokaz za to naj navedemo, da smo stanovalci od 27. 1. 95, večkrat prosili na KS, da nam cesto popravijo vsaj toliko, da se bomo po njej lahko vozili, vendar do danes, 27. 2. 95., nismo dobili odgovora, zakaj ceste ne vzdržujejo oziroma zakaj do danes še ni bilo ničesar storjenega za sanacijo ceste. Cesta je danes v obupnem stanju (luknje globoke do štirideset cm in široke dva metra). Če bi delovala cestna nadzorna služba, bi jo morala že zdavnaj zapreti za ves promet. Stanovalci, zato zahtevamo javen odgovor pristojnih, ki dobivajo plače za to, da bi bile ceste v cvetoči občini Domžale urejene. Pojasnijo naj nam, kdaj bodo cesto asfaltirali ali vsaj vzdrževali in kdo je pristojen oziroma plačan, da to uredi. Upamo, da bomo dobili odgovor vsaj od županje občine Domžale. Dne 1. marca so sicer cesto zgredali, tako so razmere vsaj malo boljše, a je še zmeraj nemogoča. P. S. Studa je zelo primerna, da požira in vonja vse odpadke iz cele Kamniško-Domžalske kotline, v zameno pa ne dobi niti dostojnega telefonskega omrežja niti vzdrževanih makadamskih cest, kaj šele asfaltiranih. Ceste, ki pa so že bile asfaltirane, so jih ob gradnji kanalizacije uničili- OBUPANI STANOVALCI PODPISI V UREDNIŠTVU vilu« z zaupno nalogo med ljudi v mesto Šoštanj, kjer je mrgolelo Nemcev. To sem zvedel kasneje. Da je bil Borut tam doma, čeprav ni bil domačin, da je imel tam ženo; to naj bi bila obiskala zaradi strateških zadev. Iz gorske planote sva po malo shojeni gazi kmalu zavila v gozd in se po drči začela spuščati v dolino, ki se je spremenila v sotesko in je bila zaradi goste megle grozljivo temačna. Iz drče sva sestopila v zmernejšo, še vedno strmo potko, ob kateri je pravljično žuborel studenček, ki je med zaledenelimi skalami zaradi zasneže-nosti grotesknih oblik sem pa tja pokukal na površje. Hodila sva dolgo. On naprej, s sklonjeno glavo, jaz za njim, zatopljena vsak v svoje misli. Nisem vedel, kaj bom doživel v mestu, kamor sva bila namenjena. Mislil sem na dom, mamo, na svoje dekle in kolo. Kdaj se bom spet lahko vozil po domačih potkah in cestah. Pa na kruh sem mislil. To, da bom vse življenje jedel samo kruh, če preživim to vojno. In svoboda, kdaj bo to. Kar dolgo sva že hodila, vseskozi navzdol in sonce se je prebilo skozi meglo, ko se pojavi pred nama prva hiška, pol lesena kocka. Skozi majhno okence so zvedavo kukale tri otroške glavice. Videlo se je, da so s sapo odtajale ledene rože na šipah. Kakšno pravljico so si glavice predstavljale ob pogledu na naju. Če so sploh vedeli, da pravljice obstajajo. Zimsko idilo, če bi človek ne bil ude- ZLATKA LEVSTEK Lepo je živeti Lepo je živeti svoj prvi vdihljaj, iz materinih ledij privekam v svet, srkati življenje iz bradavičk nabreklih, čutiti ljubeče, varno naročje. Lepo je živeti razposajeno otroštvo, vpijati znanje in zrelost skozi prijatelje, šolo. Neopazne roke, vodeče te preko prepadov, nauče te ločiti cvetje od trnja. Lepo je živeti svojo ljubezen, goreti v plamenih, razdati se zmeden, spoznati dotik ljubeče dlani, intimni pogled, preplet teles, v dvoje premagati svet! Lepo je živeti svoje delo, soustvarjati, dograjevati, začutiti smisel življenja, v delu najti samega sebe. Lepo je živeti svoje otroke, doživljati njihovo rast, objeme in jok, voditi jih varno mimo čeri in ovir, skrb povrne ti vnučkov smehljaj. Lepo je živeti mirno starost, tresoče stiskati ljube roko, občudovati oranžni sončni zaton, ja, lepo je živeti! PIZZA EKSPRES VRTNA EKSPRES KMEČKA PIKANTNA MORSKA VEGETARIJANSKA OCVRTI SIR, KALAMARI, ZREZKI, SOLATE © 061/ 714^88« ležen vanjo, je zmotilo presenečenje. Kakih dvesto metrov pred nama, kot bi se dvignili iz tal, zagledam kolono Nemcev v strupeno zelenih uniformah. »Nazaj, Nemci!« dregnem Boruta, ki je gledal v tla. Na najino srečo se niso takoj znašli. Gotovo so res mislili, dva sva gozdna delavca, najvišji in najnižji po rangu, medtem ko sva midva že z vso močjo »šibala« nazaj. V past sva zašla in težko se bova izvlekla, me spreleti in začudi, da se za nama nič ne zgodi. Končno vsevprek vpijejo »Halt«, hkrati pa že krogle žvižgajo mimo ušes. Nobeno manevriranje in taktiziranje ni bilo mogoče, ker je bila gaz relativno ravna, le vzpenjala se je. Vse možnosti imajo, da naju zbrišejo z zemlje. Med tekom pogledam, če Borut še teče, in res je. Čeprav so ga imeli veliko bliže, ga še niso zadeli. Spet pogledam in z grozo opazim, da se mu eden od skupine nevarno približuje. Bržkone ga je hotel živega, zato je tudi streljanje rahlo prenehalo, da ne bi svojega zadeli. S težavo sem izvlekel svoje strašno orožje iz žepa in z vso močjo zarjul nad Borutom: »Streljaj.« Vrgel se je v studenček za skalo in z neverjetno naglico in spretnostjo odmotal parabelo izpod prelepega hubertusa in že pritisnil rafal v zasledovalca, v polno. Videl sem, kako je telebnil. Nato pa še v skupino, ki mu je sledila. Tudi sam sem sprožil svojo igračko. Samo »škljoc« je reklo in nič drugega. Kdaj je še dvesto let star »patron« počil? »Teci, Krpan, teci naprej,« je Borut vpil za menoj, potem ko je že tudi sam tekel, kolikor je mogel. Bil je že starejši in še astmatičen, sicer pa prav odličen vojak. Kako je to obrambno akcijo izpeljal. Seveda še ni bilo konec. Še so streljali za nama. Okoli padlega so se začeli gomiliti, verjetno je bil »glavni«, le posamezni streli so bili še nama namenjeni. Do konca izčrpana in premočena sva končno prišla v kritje za ovinek. Za nama pa ni šel nihče. Borutu je neka veja spodaj od-švrknila klobuk, krasen zelen klobuk. Sesedel se je v sneg, nato sva oba »gagala«. »Pojdi naprej do zasede,« ki je bila više gor, »in reci, naj se pomakne niže, če bi šli Nemci po naključju za nama. Sam pa se čimprej vrnil v brigado in v štabu povej, kako je. Jaz bom že prišel, čeprav počasi hodim.« Sam sem prišel proti večeru. Borut pa znatno kasneje v trdi temi. V štabu, kjer sem s popokanimi šivi na obleki in neuporabnim pihalnikom dokazoval alibi, se borci niso več smejali. Z Borutom sva kasneje večkrat analizirala dogodek in se smejala, da sva zaradi pomanjkljivih strelskih vaj skupine nemških soldatov, ki so naju imeli na muhi, in zaradi izjemne Borutove spretnosti ter poguma (to rečem jaz) odnesla cele glave. Tako. In zdaj bodo Velepci, Cerarji, Sti-briči in njihovo ostalo sorodstvo spet jezni name. Pa naj bodo, si mislim in dodajam: Če je vest, ki smo jo pred kratkim prebrali v našem Slamniku, kako so pred sto leti kuhali krompir, vredna objave, naj bo še moja, kako smo pred petdesetimi leti zlagali kamenčke v veličasten mozaik, ki se mu reče - SVOBODA. ANDREJ ZAJC Prva skupščina Turističnih jam Slovenije na Gorjuši V petek, 17. februarja letos, je bila v Jamarskem domu na Gorjuši prva seja gospodarskega interesnega združenja turističnih jam Slovenije. Namen združenja je predvsem v skupnem sodelovanju pri propagiranju slovenskega jamskega turizma. Ena prvih nalog združenja bo tudi vzgoja jamskih vodnikov. Združenje bo organiziralo propaganden material in ponudbo, hkrati bo turistične jame zastopalo pri oblasti. Tu je še sodelovanje pri oblikovanju zakona o jamah in jamarstvu idr. V načrtu imajo več posvetovanj in ogled nekaterih turističnih jam v tujini. Pred začetkom skupščine so si gostje ogledali tudi zanimive muzejske zbirke v pritličju Jamarskega doma. Knjižnica Domžale Ljubljanska 58, Domžale OPRAVIČILO Ker je v ponedeljek, 13. marca 1995, v Knjižnici Domžale prišlo do hude okvare računalniškega omrežja, smo bili knjižničarji prisiljeni zapreti vrata obiskovalcem, in sicer v ponedeljek popoldne in v torek do šestih zvečer. Zato se vsi sodelavci v Knjižnici Domžale zaradi neljubega dogodka vsem, ki so nas v tem času hoteli obiskati, opravičujemo in vas po odpravljeni napaki zopet vabimo v knjižnične prostore. Knjižnica Domžale /lamnik 15 Stobljanski oktet ob dvajsetletnem jubileju: Tone Hribar, Tone Pavlin, Slavko Janžekovič, Stane Zevnik, Andrej Medic, Rok Lap, Andrej Zalokar, Drago Tavčar in Jože Dolinar Dvajset let Stobljanskega okteta Začetek Stobljanskega okteta sega v september 1974. Takrat so se za skupno prepevanje odločili Tone Pavlin, Franc Bečaj, Andrej Zalokar, Drago Tavčar, Edo Žendar, Janez Gabrič, Janez Nastran, Janez Janežič, Franc Stopar in Ernest Kvartič, ki je prevzel vodstvo zbora. Prvič so javno nastopili ob državnem prazniku v novembru 1974 v Kulturnem domu v Trzinu. Pomladi leta 1975 so že nastopili na občinski pevski reviji v Radomljah. V decembru i. I. so imeli ustanovni občni zbor, v register društev pa so bili vpisani leta 1977. Več nastopov so imeli v letu 1976, med drugim so sodelovali na občinski reviji v osnovni šoli Dob in ob odprtju arhivske zbirke v gradu Krumperk. Prvič so sodelovali na srečanju oktetov v Šentjerneju. V letu 1977 so imeli za seboj že dvanajst nastopov. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v februarju 1979 v osnovni šoli Dob nastopili skupaj z mešanim pevskim zborom Jožef Virk. Nastopili so tudi v televizijski oddaji Od ranega jutra raste dan, na srečanju oktetov v Šentjerneju, na koncertu ob 80-letnici Matije Tomca. Za Ernestom Kvartičem je od leta 1975 do 1980 oktet vodil Karel Leskovec. V letu 1980 je iz okteta odšlo nekaj pevcev, ustanovili so Domžalski oktet, iz katerega je pozneje nastal Domžalski komorni zbor. Stobljanskemu oktetu pa so se pridružili novi pevci, med njimi tudi Jože Dolinar, ki je prevzel vodstvo okteta in ga še vodi. Preveč bi bilo naštevati, kje so prepevali naši Stobljanci; sodelovali so na številnih otvoritvah razstav, raznih srečanjih, občnih zborih, proslavah ob krajevnih in državnih praznikih, na obletnicah podjetij v občini Domžale in drugod po Sloveniji. Poudariti je treba, da so se vsako leto udeležili občinskih pevskih revij, srečanj oktetov v Šentjerneju in v drugih krajih Slovenije. V letu 1983 so občino Domžale zastopali na srečanju vokalnih skupin Gorenjske. V prvih desetih letih se je zvrstilo nekaj več kot 140 nastopov. Deseto obletnico delovanja so Stobljanci praznovali s koncertom v kinodvorani v Domža- Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi Ernesta Kvartiča, ki je prvi vodil stobljanskc pevce. Žal pa ni dočakal jubilejnega koncerta ob dvajsetletnici. V svojem 84. letu je 21. decembra 1994 umrl in počiva na kamniških Žalah. Kvartič je bil sposoben glasbenik, sodeloval je pri ustanavljanju več glasbenih skupin ter jih tudi strokovno vodil in usposobil za samostojno delovanje. Stobljanski pevci se mu za njegova prizadevanja in pomoč v začetnem obdobju zahvaljujejo in se ga s hvaležnostjo spominjajo. lah. V goste so povabili Oktet iz Novega mesta, Oktet Lesna iz Slovenj Gradca in Oktet bratov Pirnt iz Jarš. Tudi v drugem desetletju so se nastopi stobljanskih pevcev hitro vrstili. V letu 1986 je za svoje uspehe oktet prejel Kersnikovo plaketo, štirje pevci pa Gallusove plakete. Oktet je dobiček od več koncertov namenil za humane ustanove. V petek, 20. januarja 1989 je z dekliškim zborom pod vodstvom Metke Pichler in z basistom Rokom Lapom ob spremljavi citer Tomaža Plahut-nika v kinodvorani v Domžalah priredil koncert, zbrana sredstva pa izročil Univerzitetni Pediatrični kliniki v Ljubljani za pomoč otrokom, obolelim za rakom. Decembra 1991 so s kamniškimi koledniki v avli osnovne šole Domžale priredili skupen koncert, prispevke pa poklonili Župnijski Karitas Domžale. Uspešni so bili Stobljanci tudi naslednjih pet let. V tem času jim k njihovim uspehom veliko pomaga Janez Močnik, saj pojejo številne njegove priredbe, pomaga pa jim tudi s strokovnimi nasveti. Vsako leto pripravijo tudi božične koncerte. Ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika in umetniški besedi dr. Mojce Zaje nastopajo skoraj po vsej Sloveniji. Zvrstilo pa se je še vrsto drugih nastopov. In že smo pri dvajsetletnici Stobljanskega okteta. Jubilejni koncert so pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Domžale in podjetja HE-LIOS Domžale pripravili v petek, 17. marca v avli osnovne šole Domžale. Ob tej priložnosti so pevci v goste povabili Oktet Zavodnje pri Šoštanju, Dolenjski oktet iz Novega mesta in Oktet bratov Pirnat iz Jarš. Razveseljivo je, da je bila sicer velika šolska avla polna obiskovalcev, ki so nastopajoče, tako jubilante kot goste, nagradili z navdušenim ploskanjem. Predstavniki številnih zborov in pevskih skupin so jubilantom čestitali in jim podarili spominska darila. Lepo in ubrano petje pa je popestrila tudi mogočna scena, ki sta jo zasnovala Peter Krušnik in Alojz Stražar, za cvetje pa je poskrbela Cvetličarna Omerza. Pevci Stobljanskega okteta se zahvaljujejo vsem sponzorjem, pokroviteljema in ne nazadnje tudi številnim poslušalcem. Zahvala pa velja tudi vodstvu osnovne šole Domžale za pomoč ob jubilejnem koncertu. Pevci se posebej zahvaljujejo dr. Mojci Zajčevi in vodji okteta Jožetu Dolinarju. ŠPORTNO - REKREATIVNO DRUŠTVO KONFIN - SV. TROJICA vabi na prireditev »NIKOLI VEČ VOJNE« OB 51. OBLETNICI STRMOGLAVLJEN}A ZAVEZNIŠKEGA LETALA Na cvetno nedeljo, 2. aprila 1944, je po bojnem poletu nad Nemčijo pod vrhom Sv. Trojice strmoglavilo ameriško vojno letalo LIBERATOR B-24. Ob tej priložnosti pripravljamo, letos že tretjič, v nedeljo 2. aprila 1995 ob 14. uri na mestu, kjer je strmoglavilo letalo, prireditev »NIKOLI VEČ VOJNE«, vanjo, bo letos vključena tudi 50. obletnica konca 2. svetovne vojne. Po kulturnem programu si boste lahko ogledali razstavo ostankov letala in prijetno preživeli nedeljsko popoldne na Vrhu pri Sv. Trojici. Vabljeni! ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Znebimo se iluzij Pravni položaj delavcev, ki bodo bo lastninskem preoblikovanju postali večinski delničarji svojega podjetja, je le na videz podoben pravnemu položaju nekdanjih samoupravljalcev. Notranji delničarji bodo sicer res (podobno kot doslej samoupravljale! v družbenih podjetjih) nastopali hkrati v dveh različnih vlogah, to je kot lastniki na eni strani ter kot mezdni delavci na drugi strani. Vendar pa sta ti vlogi v novem sistemu upravljanja podjetij (gospodarskih družb) strogo ločeni. Tak delovnopravni položaj notranjih delničarjev bi lahko nekoliko poenostavljeno, a zelo nazorno opisali z označbo, da so pravzaprav le »mezdni delavci v svojem lastnem podjetju«. Med delavci je močno razširjeno prepričanje, da so si s pridobitvijo nadpolovič-nega deleža delniškega kapitala z notranjim odkupom delnic avtomatično zagotovili tudi absoluten vpliv na upravljanje podjetja in zato jih novi sistem delavske participacije oz. soupravljanja ne zanima. Nekateri si celo domišljajo, da so si z nakupom delnic svojega podjetja zagotovili (kupili) tudi trajno delovno razmerje. Takih in podobnih iluzij bi se kazalo znebiti, preden bo prišlo do hujših razočaranj. Samoupravljanja namreč ne bo (verjetno nikoli) več. Delavec se bo v novih razmerah iz samouprav-Ijalca v družbenih OZD prelevil v vlogo lastnika, ki bo upravljal v okviru skupščine v obsegu, ki mu ga bo omogočal njegov vložen kapital. Ob tem je potrebno opozoriti, da bo delavec upravljal oz. soupravljal le 1 (en) dan v letu, ko bo zasedala skupščina. Takrat bo odločal o temeljnih, statutarnih vprašanjih družbe. 365 dni v letu pa bo ta delavec - lastnik le mezdni delavec, ki bo opravljal svoje delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. O njegovi usodi: plači, dopustu, nadurah, delovnih pogojih, itd. bo odločala uprava, ki jo bo nadzoroval nadzorni svet. Napačno razmišljajo tisti, ki menijo, da so s tem, ko so zamenjali svoj certifikat za delnico podjetja in postali lastniki podjetja, prišli v položaj, ki jim bo omogočal reševanje vseh njihovih problemov v podjetju. Nasprotno. Njihovi interesi kot lastnikov na eni strani in zaposlenih delavcev na drugi so si celo v nasprotju. Kot lastniki bodo hoteli na seji skupščine doseči čim višjo dividenco, kot delavci pa bodo vedno zahtevali čim večjo mesečno plačo. Zato bi bilo skrajno neumno, da bi se odrekli pravici do sodelovanja pri upravljanju (participaciji), ki pa jim jo zakon daje na podlagi dela. Le prek sveta delavcev kot posebnega delavskega predstavništva, prek svojih predstavnikov v nadzornem svetu in prek delavskega direktorja kot predstavnika delavcev v upravi namreč lahko delavci uresničujejo ustrezen vpliv. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki dopušča in ureja prej omenjena delavska predstavništva, bi torej kazalo v celoti realizirati v vseh podjetjih, tudi v tistih, kjer so delavci sicer večinski lastniki. Ob tem pa ne bi smeli zaspati sindikati podjetij. Malo je verjetno, da bi se zahtevne akcije za izvolitev sveta delavcev in drugih delavskih predstavništev v podjetju lotile kake samoiniciativno organizirane neformalne skupine delavcev. Zato mora to vsekakor prevzeti sindikat v vsakem podjetju. Brez stalne podpore in sodelovanja sindikata delavska predstavništva in sploh celoten sistem delavske participacije v podjetjih tudi kasneje ne bodo mogla delovati. Za učinkovito uresničevanje svojih interesov delavci potrebujejo oboje, to je sinidkat in organe delavskega soupravljanja. JUSTI ARNUŠ V DOMŽALAH KMALU NOVA STRANKA Krščansko socialna unija - stranka prihodnosti Nekdanje socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov in stranke Slovenskih krščanskih socialistov družno ustanavljata novo slovensko KRŠČANSKO - SOCIALNO UNIJO (KSU). Poleg SKD se ustanavlja torej še alternativna stranka, ki se sklicuje na krščanski etos, njeni glavni programski poudarek je socialna država ter zaščita šibkejših slojev prebivalstva. Pač spričo tega, ker se SKD vedno bolj izgublja v ne-načelnosti in udeležbi v aferah in je sedaj njen glavni cilj doseganje dobro plačanih položajev in služb za svoje vodilne kadre, ne pa politični boj za pošten program. Odločno zavračamo govorice, ki jih razširja SKD, da je nova stranka »komunistična«. To je sedaj orožje, ki ga SKD uporablja, da bi zavrla ustanovitev Krščansko socialne unije (NE krščansko socialistične!) - KSU. Krščansko-socialna unija ima globoke in trajne zgodovinske korenine. Idejno izhaja iz krš-čansko-socialnega gibanja, ki ga je že pred 100 leti v stari Avstriji začel dr. Janez Evangelist Krek. V času med obema vojnama je to delovanje nadaljeval krščansko-socialistični sindikat Jugoslovanska strokovna zveza, med zadnjo svetovno vojno pa je bil nosilec tega gibanja mislec, politik in disident Edvard Kocbek. KSU prevzema to izročilo in ga prenaša v današnji čas, ob upoštevanju sedanjih razmer ter duhovnega in gospodarskega stanja v slovenski družbi. Krščanski etos je podlaga za-hodno-evropski kulturi in civilizaciji in kot takega ga KSU priznava, kar je razvidno tudi v nazivu stranke. Ker se KSU obenem vrednoti kot nekonserva-tivna na duhovnem področju ter neodvisna in neklerikalna v odnosu do Cerkve in verskih skupnosti, je odprta za vse ljudi, ki jim je v našem družbenem in političnem življenju mar za osebno svobodo, poštenost in nekorumpiranost in obsojajo nenačelnost, oportuni-zem ter trgovanje z dejstvi in resnico. Za KSU je človek absolutna vrednota, ne pa anonimni člen neke skupnosti. Človek in njegovo dostojanstvo, ne glede na njegov materialni položaj in njegove naravne sposobnosti, je izhodišče in cilj vsakega družbenega delovanja. V tem duhu se KSU dosledno zavzema za uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin. Še posebej pa se KSU čuti zavezano za socialno varnost šibkejših in nepremožnih slojev prebivalstva, za malega človeka. In nenazadnje se KSU zavzema za dialoško odprtost z vsemi političnimi strankami in z vsemi institucijami in subjekti civilne družbe. Tu gre tudi za dialog med generacijami in tudi za znotrajstrankarsko de- mokracijo v KSU. Vsako stališče v stranki se mora izoblikovati na podlagi predhodne razprave, po pretehtanju vseh izrečenih stališč. KSU je stranka politične sredine s socialno naprednimi idejami, ki se zavzema za dosledno demokratično ureditev države Slovenije in ki torej v svojem delovanju upošteva načelo krščanskega etosa. KSU bo posebej vztrajala na stališču, da se pokojnine niti nominalno niti realno ne sme znižati. Da bi dosegli ta cilj, se bo KSU po potrebi povezovala z raznimi upokojenskimi organizacijami. KSU priznava in podpira vlogo katoliške Cerkve in drugih verskih skupnosti pri utrjevanju moralno etičnih vrednot, kar je v skupno korist družbi in državi. Zaradi tega je treba vzdrževati s Cerkvijo trajen dialog in pri tem delujeta KSU na eni strani ter Cerkev na drugi, ena poleg druge neodvisno in avtonomno. Odnos članov KSU do institucij Cerkve in ver- skih skupnosti pa je individualen in zaseben. KSU priznava NOB. Tudi znani tragični dogodki takoj po vojni ne morejo izničiti partizanskega upora proti okupatorju. Pri obsodbi 45 let trajajočega povojnega totalitarnega in represivnega sistema prejšnjega režima ne moremo zanikati pomembnih socialnih pridobitev iz tega časa, ki jih moramo ohraniti tudi v današnjem novem demokratičnem sistemu. In na koncu še vprašanje, zakaj ob že toliko strankah v slovenskem političnem prostoru ustanavljamo še novo? To je zgodba, ki jo piše življenje in je odsev našega časa. Na osnovi vedno modernega izreka PO NJIH DELIH JIH BOSTE SPOZNALI se bo v prihodnosti izkristaliziral slovenski politični prostor na razpoznavni levi in desni blok. Morda bomo šele takrat dodobra spoznali, da smokev ne moremo obirati z osata. IVAN KEPIC, Iniciativni odbor KSU 16 /lamnik Domžale WWWvVvV Servisiranje rhotornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic. Pšata 38, Dol/Lj. tel.: 061/ 374-224 Delovni čas: po.,to.,če.,pe.: od 9.°°-14."inod 16 "°-18°°, sr.: od 14."-18.°°, so.: od 9."-14." SE PRIPOROČAMO ! AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP i, oo Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montaža SAT in klasičnih anten Telefon: 061/727-042 OBHAJILNO OBLEKO VEZENINE BLED ZA DEKLICO UGODNO PRODAM. Tel.: 712-560, zvečer V KORPAH PRI BLAGOVICI prodam hišo, primerno tudi za bivalni vikend sredi čudovite narave. Informacije od ponedeljka do petka od 9. do 13. in 14. do 18. ure po telefonu 132 83 40. Mali oglasi SLAMNIK 7 2 1-022 IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko. Tel.: 715-065 STROJNO pobiranje kamenja s polj - prodec, kontejnerski odvoz gradbenih odpadkov (šare) in praznjenje greznic. Eko agral Domžale, tel.: 722-056 ODDAMO urejeno zemljišče za vrtičke na lepi iokaciji v Domžalah. Tel.: 722-056 INSTRUIRAM klavir. Tel.: 722-056, Tadeja ENKRAT TEDENSKO IŠČEM POMOČ V GOSPODINJSTVU (POSPRAVLJANJE) V DOPOLDANSKEM ČASU. 713-636, zvečer HVALA POLICIJSKI POSTAJI DOMŽALE, iskreno se zahvaljujemo delavcem Policijske postaje Domžale za razumevanje in hitro posredovanje. Družina Cerar iz Domžal Hranilno-kreditna služba Domžale, Ljubljanska 72 KZ DOMŽALE: 711-179 ZE LUKOVICA: 735-005 KGZ MORAVČE: 731-016 OBVEŠČAMO VSE KMETE - VARČEVALCE HKS, DA DAJEMO KRATKOROČNE KREDITE ZA TEKOČO PROIZVODNJO. ZA TE KREDITE BOMO PRIDOBILI SREDSTVA ZA REGRESIRANJE OBRESTI. KREDIT PO R + 12% JE POTREBNO UPORABITI NAMENSKO. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE NA BLAGAJNAH V JARŠAH, LUKOVICI IN MORAVČAH ALI V DOMŽALAH: 722-987, 721-372. ffifIZER atoli žensko frizerstvo - vse vrste modnih in klasičnih oblik (tudi trajna na narastek na dolgih laseh) slavnostne in poročne pričeske moško in otroško friziranje po vseh modnih zapovedih lasna diagnostika in terapija lasišča ličenje, make-up ugodne cene in delovni čas POSEBNA UGODNOST: VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU VAŠ UREDIMO PO VAŠI ŽELJI S 50% POPUSTOM. ODPRTO: ponedeljek 13.00-20.00 torek 7.00-20.00 sreda 13.00-20.00 četrtek 7.00-20.00 petek 13.00-20.00 sobota 7.00-12.00 Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612643 X Biro d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 2, tel.: 316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro. Kupi: V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo zazidljivo parcelo od 350 m2 do 2000 m2, po tržni ceni. V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo hišo, lahko dvostanovanjsko s parcelo 400 m2 ali več. V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo manjšo hišo - po možnosti atrijsko, s parcelo 200m2 ali več. V Domžalah, Mengšu ali Kamniku kupimo garsonjero ali manjšo stanovanjsko enoto po tržni ceni. V Domžalah, Mengšu in Kamniku kupimo 2 ali 2,5 sobno stanovanje nad 50m2 po tržni ceni. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do. 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure PIZZA EKSPRES VRTNA EKSPRES KMEČKA PIKANTNA MORSKA VEGETARIJANSKA OCVRTI SIR, KALAMARI, ZREZKI, SOLATE ^ 061/ 714-88« PONY kolo zelo ugodno prodam. Tel.: 722-404 IŠČEM pomočnika za obrezovanje sadnega drevja. Tel.: 71 1-875. SISTEM naravnega zdravja. Masaža stopal, astrologija, reebirt-hing. Tel.: 721-959, 722-225 PRODAM MULTIKULTIVATOR S PRIKLJUČKI IN UDARNO KLADIVO ZNAMKE MAKITA INFORMACIJE PO TEL. 721- 372 od 9.-10. ure ali 722- 753 od 17. ure dalje. JUS-SECURITT d.o.o. Ljubljanska 102 61230 Domžale JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Tel. št.: 715-776 Mobitel: 0609/615-159 Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino. INTEFft © d. d. LJUBLJANA - PLIN KOZINA - PLINARNA TRZIN OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA SMO ZAUPALI PRODAJO GOSPODINJSKEGA PLINA NA VIRU KMETIJSKI TRGOVINI. AGRARD UVOZ, IZVOZ IN SVETOVANJE D.O.O. Stritarjeva2, tel. /fax (061) 713536. NAŠI DOSEDANJI SODELAVKI GOSPE KRISTIN! LAJEVIC, PA SE ZAHVALJUJEMO ZA NJENO ISKRENO IN POŠTENO 17-LETNO SODELOVANJE. CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 61225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamina, fontana - ograjna elemente - tlakovce, plošče, robnika - toplo gredo, kompoetnike - akarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške a mrežo, peakolovo MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8-15.30 ure PRODAM obhajilno obleko. Tel.: 715-049, od 17. do 19. ure. POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Tel.: 722-266, Romana PRIHRANITE si nepotrebne poti: lokacijsko, gradbeno dovoljenje priskrbim namesto vas. Tel.: 713-101 SERVIS športne opreme (koles, smuči...) v Domžalah, Masle-jeva 6 (za Gorivom). Odprto od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Telefon 714-083 OBHAJILNO obleko Bled ugodno prodam. Tel.: 713-651 Vezenine INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 722-217 (Matjaž) INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: (061) 738-662 III elektromehanika servis pralnih in pomivalnih strojev CMREKAR ALJAŽ delavnica: VIR, Šubičeva 23 DOMŽALE tel.: (061) 714-332 gorenje AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO elektronska meritev in nastavitev podvozja montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300 ZA VASE PRINCESE IN PRINCE DO 15. leta dALIPRlItc -FRIZERSTVO- LUCUA MARTINEC s.p. Savska 33, Domžale Delovni čas vsak dan od 12. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure POPUAVILO ČEVUEV IM JERMEMARSTVO Ivan Mlakar Karantanska kiosk 61230 Domžale Tel.: (061) 722-303 Nudimo vam naslednje usluge: O menjava ženskih in moških napetnikov ter templancev O menjava zadrg na škornjih, torbicah, potovalkah in usnjenih jaknah O barvanje čevljev, torbic in usnjenih jaken O raztegovanje čevljev O preoblačenje in menjava ženskih pet O menjava elastik in vzmeti O popravilo šolskih torb in nahrbtnikov DELOVNI ČAS: 8.-12. in 15.-18., sobota 8.-12. O menjava planinskih templancev (vibram, alpin) O montaža in menjava drukarjev na jaknah, bundah... Domžale /lamnik 17 ČESTOG RADNI K d.o.o., Središka 4 - ASFALTIRANJE dvorišč, parkirišč, poti - TLAKOVANJE dvorišč, parkirišč, poti - izdelava kanalizacije - izkopi - odvoz in dovoz materiala Tel. 0609 628-140 13-35-247 & YOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU V društvu »Joga v vsakdanjem življenju« pričenjamo z vpisom novih članic in članov za začetne treninge joge (asane, pranajama, meditacije, yoga nidra, predavanja). Vpis bo potekal do 31. 3. 1995 v dvorani OŠ Venclja Perka, Domžale (za knjižnico), in sicer vsako sredo in petek od 18. do 20. ure. Sistem vadbe »Joga v vsakdanjem življenju« vam omogoča postopen in zanesljiv razvoj, s katerim si boste sposobni pomagati v vseh življenjskih okoliščinah. * izboljšali si boste zdravje * povečali sposobnost koncentracije * razvili boste samozavest in spokojnost * razvili boste fizično ravnovesje notranjih in zunanjih aktivnosti * se osvobodili raznih rizvad * dosegli boste samospozna,-,;0 Paramhans Svvami Maheshwaranada DRUŠTVO »JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU« - O KS£MOA LiABI Tel. 722 920 SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI rešuje probleme reje in zdravja vaših hišnih ljubljencev Pokličite veterinarja za male živali na tel. 728-753 ali 812-703 Rado Zaje, Homec, VII. ul. št. 17 (pri šoli). TESTNO OCENJEVANJE PSOV V DOMŽALAH Kinološko društvo Domžale organizira po programu Kinološke zveze Slovenije za leto 1995 testno ocenjevanje športnih in službenih psov ter lovski pasmi španjeli in retriverji. Prireditev bo v soboto 8. aprila 1995 na društvenem vadbišču za Šumberkom (pristop iz smeri Vir-lhan) z pričet-kom ob 8. uri. Udeleženci telesnega ocenjevanja morajo predložiti: 1. Potrdilo o cepljenju psa proti steklini 2. Potrdilo (vpis v rumeno zdrav, knjižico), da pes ne kaže znakov bolezni, ki ne sme biti starejše od 10 dni 3. Članska izkaznica KD z nalepko KZS-95 Po sklepu IO KZS na dan prireditve vpis v društvo ne bo možen. Na ocenjevanje so lahko privedeni psi, starejši od 9 mesecev. Vljudno vabljeni! badex PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 VABILO DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE sporoča VSEM SVOJIM ČLANOM, DA BO OBČNI ZBOR DRUŠTVA V DOMU POČITKA V DOMŽALAH, KARANTANSKA ULICA, 29. MARCA 1995 OB 15. URI. VLJUDNO VABLJENI GRADBENI INŽENIRING, d.n.o. nudi: - asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti - tlakovanje dvorišč - vsa zidarska dela in fasaderstvo - polaganje keramike in sobopleskarstvo - strojni izkop zemljišča in odvoz materiala Telefon: 817-285 STOB, d. o. o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.:711-415 Akcijska prodaja gradbenega materiala! - opeka modularna-Gorica 54 SIT/kos Cena vključuje davek. Po ugodnih cenah nudimo tudi armaturne mreže, betonsko železo, hidro in termo izolacije, strešnik Bramac in drugi gradbeni material. Za kamionske pošiljke dostava brezplačna. Se priporočamo! II PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture STARETOVA 2,61234 MENGEŠ TEL.: (061) 739-426 VODENJE POSLOVNIH KNJIG Delovni čas od b do 15 ure MACOM Lukovica 71 0 61225 LUKOVICA Tel./Fax.:061 735-155 Podjetniki * Strokovnost ' Natančnost " Ažurnost * Izkušnje " Ugodne cene Pet dobrih razlogov, da nam zaupate vodenje poslovnih knjig. 990 SIT/uro V AVTOSOLI DOMŽALE Tel.: 061/715-776 Mobitel: 0609/615-159 Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro URŠKA JUS ANTON JUS Podjetnik Anton Jus (prej prometni policist) s soprogo Urško (inštruktorica) je 8. 12. 94 že praznovala 5 let ustanovitve podjetja »JUS«, ki je bilo 8. 1. 1990 že vpisano v sodni register podjetij in tako avtošola »JUS« v teh dneh praznuje kot prva zasebna avtošola v Sloveniji jubilejno 5-letnico uspešnega poslovanja. Odločili smo se, da jubilej praznujemo skupaj s kandidati, ki se bodo vpisali v avtošolo »JUS« v mesecu aprilu in bodo za nakup ur voženj za vozila COLF, R-5 oz. MAZDA 121CT, odšteli le simboličnih 990,00 SIT za uro! Voznike tudi obveščamo, da se v težavah ob prometnih nezgodah oziroma prekrških cestno prometnih predpisov za strokovne nasvete obrnete na direktorja podjetja »JUS - SECURITY« Antona Jusa. Hvala za zaupanje in srečno ter varno vožnjo. DRUŠTVO KRAJANOV SP. IN ZG. TUSTANJ PRIREJA 1. MAJA PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRADU TUSTANj PRI MORAVČAH Od 14. do 17. ure bosta z vami, dragi obiskovalci, znani ČARODEJ DANIEL GORJUP iz oddaje »POGLEJ IN ZADENI« in znani glasbenik MARJAN SMODE. Od 17. ure dalje pa bo vse navzoče zabaval znani in priznani ansambel FRANCA MIHELIČA. PRIDITE, IMELI SE BOMO LEPO! VSTOPNINE NE BO! SREČANJE BODO OMOGOČILI: NAPREDEK DOMŽALE, GOSTINSKO PODJETJE Trojane, GOSTILNA KEBER Domžale, VISTRA d.o.o. Rodica, TIŠLER d.o.o. Dob, KERAMIKA RUCO d.o.o. Lukovica, DUKAT-PELATI d.o.o. Domžale in CENTRALNO OGREVANJE IN VODOVOD NIKO SVETLIN Rodica. VSEM SE KRAJANI ZAHVALJUJEMO IN JIM ŽELIMO KAR NAJVEČ DELOVNIH USPEHOV! 18 /lamnik Domžale UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3, 61230 DOMŽALE Tel.: Fax: 713-611 721-005 OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA RAČUNOVODJE S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: - višja ali visoka izobrazba (VI., VII. stopnja) ekonomske smeri; - pet let delovnih izkušenj na področju računovodstva; - usposobljen za delo z računalnikom; - trimesečno poskusno delo. Začetek dela takoj oziroma po dogovoru. Ponudbe z dokazili pošljite v štirinajstih dneh z oznako »za kadrovsko komisijo«. Kandidat bo izbran v desetih dneh po zaključku razpisa! HVALA ZA POMOČ OB POŽARU Družina Franca Završnika iz Rodice, Dragarjeva 16, se iskreno zahvaljuje Centru za požarno varnost Domžale, gasilskim društvom Jarše-Rodica, Domžale, Mengeš in Indu plat i Jarše za požrtvovalno gašenje in pomoč ob požaru 20. februarja 1995. Iskrena hvala tudi sosedom in vsem, ki so pomagali pri reševanju imetja. OBVESTILO Krajevna skupnost Krtina obvešča vse uporabnike grobov, da so dolžni plačati najemnino grobov za leto 1995 na pokopališčih v Krtini in Škocjanu. Letna najemnina je: enojni grobovi dvojni grobovi večji grobovi 1.470,00 SIT 2.970,00 SIT 4.410,00 SIT Krajevna skupnost Krtina prosi vse zavezance, da najemnino poravnajo s položnico na naslov KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA, 61233 DOB, štev.: 50120-845-65011 in oznako NAJEMNINA 95. Obenem ste dolžni poravnati tudi morebitno neplačano najemnino iz prejšnjega leta. Rok za plačilo je 30. april 1995. Kolikor obveznosti ne boste poravnali v roku, bo Krajevna skupnost Krtina prisiljena ukrepati v skladu z odlokom. Vse morebitne informacije dobite pri predsedniku oz. tajniku KS Krtina. Čas ce'i rane, blaži bolečine, ne prinaša pa pozabljenja za velike izgube, kakršna je za vse nas nepričakovana smrt našega dragega moža, očeta, brata, zeta, soseda in prijatelja Jožeta Semprimožnika iz Gaberja 1, Blagovica ZAHVALA Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožal ja, darovano cvetje, sveče, darove za maše ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč v hudih trenutkih krute resnice. Hvala župniku g. Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Janezu CerarJu za poslovilne besede ter pevcem LIPA iz Trojan. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Tiho, kakor si živela, po večno si odšla plačilo. Misel, da te ni, draga mama, nas boli. ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame Genovefe Šuštar, roj. Štefan, Pečarjeve mame iz Drtije Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in darove v dober namen v njen spomin. Se posebej se zahvaljujemo za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču, Moravškemu pogrebnemu pevskemu zboru, organistu Alojzu Štefanu ter Janezu Štefanu za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni! REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA URAD ZA DELO DOMŽALE Ljubljanska 80, Domžale OBVESTILO 0 SPREMEMBI URADNIH UR NA URADU ZA DELO DOMŽALE Uradne ure za stranke bodo od 1. 3. 1995 daije do preklica namesto v PETEK od 8. do 11. in od 12. do 13. ure v ČETRTEK, od 8. do 11. in od 12. do 13. ure. Vzrok za spremembo je zagotavljanje možnosti dela izvajalcem del pri adaptaciji poslovne zgradbe na Parmovi32 v Ljubljani. Da bomo zagotovili koordinacijo dela, velja sprememba uradnih ur tudi na uradih za delo. URADNE URE ZA STRANKE OD 1. 3. 1995 dalje do preklica PONEDELJEK od 8. do 11. ure od 12. do 13. ure SREDA od 8. do 12. ure od 14. do 16. ure ČETRTEK od 8. do 11. ure od 12. do 13. ure HVALA ZA RAZUMEVANJE! URAD ZA DELO DOMŽALE POGREBNA SLUŽBA DOMŽALE Konrad Vrbančič, Dob, Vegova 4 OBVEŠČA da opravlja kompletne pogrebne storitve, naročite jih lahko od 7. do 13. ure na sedežu POGREBNE SLUŽBE - Slamnikarska 14, 61230 Domžale (za Zdravstvenim domom). Pokličete pa lahko tudi po telefonu 721-328 ali po mobitelu štev. 0609 611-491. Popoldne, ponoči ob sobotah, nedeljah in praznikih pa pokličite Konrada Vrbančiča, Vegova 4, 61233 DOB po telefonu 712-074. POGREBNA SLUŽBA OPRAVLJA NASLEDNJE STORITVE: 1. Celotno pogrebno opremo: krste z opremo, križe in piramide za grob, žarne školjke in niše, lesene okvire za grobove, beli in barvni pesek, ki ga dostavimo na pokopališče. 2. Vse vrste prevozov - ne glede na to, kje je pokojnik umrl (iz bolnice v Ljubljani, na Golniku ali katerem koli drugem kraju), tudi iz tujine. 3. Ureditev kremiranja pokojnika. 4. Ureditev dokumentacije za pogreb in za povrnitev stroškov pogrebnih storitev - tudi za kmečke zavarovance. CENE POGREBNIH STORITEV SO BISTVENO NIŽJE OD DRUGIH POGREBNIH SLUŽB. V 91. letu je za vedno ugasnilo srce naše drage mame, stare mame in prababice Marije Razboršek roj. Drolc iz Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, za izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hacetu, patronažni sestri ga. Miri za njeno skrb in pomoč med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se g. župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Tosame za zapete žalostinke, g. Peru za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Zaspala si, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti želimo vsi. V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga (sestra in stara mama) Mihela Volčini roj. Verbič, iz Trzina Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora, hvala praporščakom in hvala članom gasilskega društva Trzin. Posebej se želimo zahvaliti osebju Doma počitka Mengeš za skrb, nego in pomoč v zadnjem obdobju njenega življenja. Se enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil Egidij Capuder kolarski mojster iz Krtine Mnogo vas je bilo, da bi se lahko zahvalili vsakemu posebej. Iskrena hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi i Teden pred svojim 80. rojstnim dnem nas je zapustila naša draga mama Jerica Rebolj iz Trzina Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam nudili pomoč v njenih zadnjih urah, hvala vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in prispevke v dober namen ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Farkašu in s. Ireni za njuno skrb in nego v zadnjih letih. Najlepša zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, poslovitev na domu in njegove tolažilne besede ter mengeškim in trzinskim pevcem za lepo petje. Žalujoči: otroci Tine, Majda in Helena z družinami v imenu vsega sorodstva Ni smrt tisto kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanjo so razdalja, kraj in čas. Mila Kačič ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta Štefana Pirca čev. mojstra v pokoju iz Podgorice pri Pečah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim tovarišem iz taborišča in znancem za ustna in pisna sožalja, sveče in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Z veliko hvaležnostjo se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD iz Domžal in patronažnima sestrama iz Moravč za nego, pomoč in človeško toplino. Hvala pevskemu zboru iz Moravč za lep izbor in doživeto zapete pesmi, Godbi Moravče, vsem praporščakom in govornikom za tople in ganljive besede. Hvala g. župnikoma Ivanu Povšnarju in Janezu Zaletelu za lepo opravljeno pogrebno svečanost in solistu za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Elka, hčerki Boža in Mira z družinama ZAHVALA V enainosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded, brat in stric Jože Mal iz Peč pri Moravčah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala GD Peče za častno spremstvo in poslovilne besede. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala patronažni sestri za pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, ga spoštovali in imeli radi. Vsi njegovi Ljubila si polje, družino in dom, a prekmalu in nenadoma zazvonil ti koseški je zvon. Pogrešamo tvoje besede, smeh in tvoj nasvet. ZAHVALA Ob nenadni smrti naše ljubljene žene, mame, sestre, stare mame, tašče, tete in botrce Frančiške Brate, roj. Brvar, iz Zg. Kosez Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maSe in cerkev sv. Štefana ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Primožiču za lepo opravljen obred. Hvala g. učitelju Mrčunu za ganljive poslovilne besede svoji dragi in skrbni učenki, pevcem, ter g, Janku Štefanu za lepo zaigrano Tišino. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni /lamnik 19 ZAHVALA V štiriinsedemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta Angela Breznik, Gostičeva mama iz Vrhovelj pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Lukovica za pomoč v njeni dolgoletni bolezni. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Hiša prazna je ostala, ko si vzela od nas slovo, bolečina v srcih je ostala, •ki pozabljena ne bo. V SPOMIN Četrtega aprila bo minilo deset let, odkar je za vedno odšla naša hčerka in sestra Jana Zabret Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate in prižigate svečke na njenem grobu. Vsi njeni! ZAHVALA V triinosemdesetem letu starosti je za vedno obstalo srce in so omahnile delovne roke Janeza Rokavca iz Mošenika pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ih darove za svete maše ter ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se župniku g. Viktorju Primožiču za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Domači mM ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice Ivanke Kokalj roj. Zaje iz Preloga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom iz Preloga in Rodice, ZZB, VVI za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo govorniku Andreju Zajcu za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni V naših srcih ti naprej tiviš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš. ZAHVALA Slovo od najdražjih je vedno boleče, vendar manj, če ves, da nisi sam. Zato iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli - s svojo prisotnostjo, cvetjem, svečami - počastili spomin na našega očeta Stanislava Cerarja, mizarskega mojstra iz Doba Še posebna zahvala Oktetu TOSAMA za zapete žalostinke, g. juteršku za poslovilne besede in g. Stoparju za zaigrano žalostinko. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvalal Vsi njegovi ZAHVALA V sedeminsedemdesetem letu nas je zapustila naša ljubljena in spoštovana Minka Flerin, rojena Miiller Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za izkazane izraze sožalja, za podarjeno cvetje, za pomoč v težkih dneh, za poslovilne besede, za pogrebni obred in za spremstvo na njeni zadnji poti dne 17. marca 1995. Vsem iskrena hvala. Spomin nanjo bomo hranili v naših srcih. Mož Milan in vsi njeni J0Kr^~ Sedmega marca pred letom dni je umrl družinski oče j. Maks Breznik iz Rafolč, ki bo vedno ostal v spominu žene, hčera, nečaka, brata, zeta in male vnukinje. Radi bi se še enkrat zahvalili vsem, ki ste mu ob nesreči pomagali in skupaj z nami žalovali ob njegovi smrti. Iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcih, v naših bo ostal za vedno. Vsi njegovi Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v- oseminšestdesetem letu starosti zapustila naša draga žena, mami, stara mama in tašča Štefanija Kukec, roj. Mahkota, iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo g. župniku, pevcem, zdravniku Ladislavu Hacetu ter vsem, ki ste darovali sveče in cvetje in jo pospremili k njenemu prezgodnjemu počitku. Posebna zahvala govorniku Marjanu Moharju za poslovilne besede. Žalujoči: mož Ivan, sinovi in hčerke z družinami Pomlad na zemljo se povrne, petje ptic se oglasi, zemlja s cvetjem se ogrne, tebe pa od nikoder ni. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in ljubečega dedka Mavricija Orehka z Vira pri Domžalah se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob bolečem trenutku stali ob strani. Vsi njegovi Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica Ivana Zalokarja, g^B^ir ^HHK« Rodičarjevega Ivana z Rodice, K jflhJi zidarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delovni organizaciji M-GR-MADA, delavkam MERCATOR-SP Domžale za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Možini, dr. Stainerju in dr. Plevniku na CIIM v KC ter patronažni sestri Bojani Počivavšek za mnogo obiskov. Zahvaljujemo se ZB Jarše-Rodica in Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, gospodu Stoparju za zaigrano Tišino, GD Jarše Rodica ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Vsi so dosegli svoj cilj, le jaz ga nisem dosegel, poln ognja prepoln sil, neizrabljen k pokoju sem legel. ZAHVALA V prometni nesreči smo v enaindvajsetem letu izgubili našega dragega sina, vnuka, nečaka in bratranca Marjana Prosenca, ml. iz Sp. Jarš, Jelovškova 3 a Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v dneh slovesa z nami. Še posebej se zahvaljujemo Smučarsko-skakalnemu klubu iz Ihana, Kasaškemu klubu iz Komende, podjetju Induplati za denarno pomoč, bratom Pirnat za zapete pesmi, g. Stoparju za zaigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, prijatelju Romanu Jugu za ganljive poslovilne besede. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, nam tako številčno izrekli sožalja, poslali telegrame in našemu Marjanu podarili toliko prelepega cvetja in svečk ter ga tako množično pospremili v njegov mnogo prerani grob. V globoki žalosti: mami Cvetka, oči Marjan, stara mama, njegova Majda, tete z družinami, bratranci, sestrične, drugo sorodstvo in prijatelji ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in strica Jožeta Jermana iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja, darove za sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Ivu Pevcu, sestri Bredi, moškemu pevskemu zboru Radomlje, moškemu pevskemu DU Janez Cerar Domžale, sosedi Zalki za nesebično pomoč v dolgi bolezni in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem prisrčna hvala. Vsi njegovi ZAHVALA 24. januarja nas je v osemdesetem letu tiho zapustila naša mama, babica, prababica in teta Julijana Dornik z Učaka pri Trojanah Ob njeni smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala pogrebcem, govorniku Cirilu Smrkolju, pevcem Lipa s Trojan, GD Trojane, podjetju Lespal s Količevega, župniku iz Krašnje za opravljen pogrebni obred. V SPOMIN 24. marca mineva deset let, odkar nas je zapustil dragi ata, stari ata in stric Karel Dornik z Učaka pri Trojanah Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njuni! Dom, rože in gore bili so Tvoja ljubezen. Zdaj k Njemu odšla si, neznanega cvetja iskat... ZAHVALA Z bolečino v srcih sporočamo, da je za vedno zaspala naša ljubljena Dragica Semen cvetličarka iz Preserij V poslednji dom smo jo spremili na homškem pokopališču 15. febr. 1995. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku, pevcem, gospodu Koritniku za besede slovesa in praporščakom Društva vrtnarjev Slovenije ter Obrtnega združenja Domžale. Hvala vsem, ki z nami delite bolečino. Žalujoči domači Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v štiriinpetdesetem letu starosti zapustil nečak, brat, stric in prijatelj Milan Osolnik z Limbarske gore Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, predvsem pa krajanom Limbarske gore za podarjeno cvetje in sveče ter moravskim pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Moravč za lepo opravljen pogrebni obred in vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi # izredna ponudba velikonočnih dobrot I oblačila in obutev (domača in uvožena) za obhajila, birme, poroke in druge slavnostne priložnosti. Pri nas kupljena oblačila tudi prilagodimo po meri kupca > velika izbira za vrtičkarje in vse za gradnjo ali obnovo doma. Nova ponudba pohištva v Napredkovem salonu • bogata izbira sanacijskega materiala za obnovo starih hiš » vse za šport, rekreacijo in razvedrilo in tudi vse kar potrebujejo ribiči I vse za vrt - vrtne garniture, okrasna korita, senčniki, itd. - domače in uvoženo • velika izbira koles znamke Rog in Scott Kot vedno so cene pri nas ugodne, za določene vrste blaga tudi znižane. Pridite in se prepričajte o zares lepi ponudbi. Novo! Novo! Novo! Novo! Novo! Če želite obdariti svoje sorodnike in prijatelje pa ste v zadregi kaj kupiti, lahko pri nas v blagovnici Vele na oddelku informacij kupite lepo oblikovane darilne bone. S tem boste obdarjencu omogočili nakup po njegovi želji. NAPREDEK D 0 M Ž A L i 7ecfefl ugodnih predvelikonocnih nakupov v Napredkovih trgovinah Napredkova velika modna revija V petek, 31. marca, ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Nastopajo: lepe manekenke s kolekcijo za pomlad in poletje, miss Slovenije in Helena Blagne. Vstopnice lahko kupite v blagovnici Vele na oddelku časopisov in v specializirani prodajalni Super N. Ne zamudite izredne priložnosti, da v živo spremljate letošnjo domačo in uvoženo ponudbo otroške, ženske in moške konfekcije ter dodatkov za pomlad in poletje. Lepo vabljeni eni! V Napredku konkurenčne cene, prijazni prodajalci, zadovoljni kupci SERVIS TRGOVINA 61230 Domžale, Prešernova 1 a, tel.: 061/722-107 AKCIJA PRALNI STROJ 906 - NOV MODEL PRALNO SUŠILNA GARNITURA SUŠILEC PERILA ZAMRZOVALNE OMARE 2301 * * HLADILNIK OD 53.971,00 SIT 95.326,80 SIT 39.500,80 SIT 59.919,60 SIT 29.000 SIT DALJE UGODNA PRODAJA * KOPALNIŠKI BLOK (OMARICE + UMIVALNIK) 1,60 m = 82.080 SIT * BARVNI TV GORENJE IN SCHNEIDER 8% GOT. POPUST EKRAN OD 37 cm - 70 cm * VIDEOREKORDERJI, GLASBENI STOLPI * SESALCI, MALI GOSP. APARATI, ... BREZPLAČNA DOSTAVA! PLAČILNI POGOJI: * 5 do 15% gotovinski popust * 1 + 5 obrokov brez obresti * 1 + 8 obrokov minimalne obresti ODPRTO: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Iz centra požarne varnosti Domžale Dne 12. februarja 1995 ob 19. uri so gasilce Centra požar-nevarnosti Domžale obvestili, da gori v kleti stanovanjskega bloka v Miklošičevi ulici. Gorele so lesene pregradne stene, odpadni karton in drugo. Ogenj je poškodoval tudi električno napeljavo. Dne 20. februarja ob 12.25 so gasilce v CPV poklicali na pomoč na Rodico. Gorela sta dvojni kozolec in senik (10 x 9 metra) na Dragarjevi 16. Ogenj je poslopji uničil. Uničenega je bilo tudi deset ton sena. Sosedje, gasilci CPV, iz Domžal, Jarš, Mengša in Induplati, vseh je bilo 31, so rešili avto mobil, traktor, motorno kosilnico, dve motorni kolesi, varilni aparat, avtomobilsko prikolico in še nekaj drugih predmetov. Lastnik Franc Z. je bil PIZZA EKSPRES VRTNA EKSPRES KMEČKA PIKANTNA MORSKA VEGETARIJANSKA OCVRTI SIR, KALAMARI, ZREZKI, SOLATE ?T 061/ 714-888 oškodovan za več kot milijon tolarjev. Vzroka požara niso ugotovili. Dne 21. februarja ob 14.50 so gasilce CPV obvestili, da gori grmičevje in trava na nasipu Kamniške Bistrice. Večje škode ni bilo. Še trikrat so gasilci CPV posredovali v februarju, očistili so cestišče po prometni nesreči, starejši osebi so pomagali odpreti vhodna vrata, v eno stanovanje pa so morali vlomiti, da so lahko zaprli ventil za vodo. Že smo sredi pomladi, ko bo v sušnem in vetrovnem času nevarnost požarov še večja. Zfaradi sežiganja suhljadi in drugih odpadkov bo velika nevarnost, da se ogenj razširi v gozd. Kurjenje je kjerkoli nevarno, še posebej v bližini gozdov, ko nas nenadni veter lahko neprijetno preseneti. Bodimo previdni in ne kurimo; smeti sodijo na smetišče, biološki odpadki pa tako in tako seg-nijejo. Še enkrat: PREVIDNOST NE BO ODVEČ! V. S. Gašenje požara na Rodici na Dragarjevi 16. Gasilci odstranjujejo seno Epigram Ali je delo na črno tudi v naši občini? Ali naj plesalka pleše le in raja, ali naj se tudi (neobdavčeno) prodaja? FRANCE CERAR Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demokratska stranka • Bernarda MAL, občina Moravče • Marjan ŠTRUKELJ, občina Lukovica Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 62, Domžale • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832 • Uredništvo Marija CUTNIK, tel. 721-022 • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta. Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.