Štev. 28.
V Ljubljani; dne 11. marca 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO JE V LJUBLJANI,
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
^E
H 0VI1 DOBO
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
^E
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠIUATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Pogled v bodočnost.
Volilni boj je končan, maček po raznih »zmagoslavjih" se je menda tudi že kolikortoliko umaknil gotovim postnim delikatesam, pobledela lica »zmagovalcev" so že zopet začela dobivati zdravejšo barvo, časopisje se oddihuje v zadnjih povolitvenih komentarjih, končno je tudi »Slovenski Narod" izjavil, da se ne bo več bavil z »Novo Dobo", in ko na vse zadnje tudi mi izjavimo, da smo dali po vsem tem v navzočnosti nepristranskih, popolnoma verodostojnih prič, ki vse to lahko pod prisego potrdijo, do zadnjega kotička očistiti in pomesti naše uredništvo — iskali smo namreč po najveredostojnejšem pričevanju »Slov. Naroda" v našem uredništvu skritega dr. Evgena Lampeta, katerega pa nismo našli, vsled česar se je prav znatno skrčilo naše dosedanje zaupanje v »Narodovo" veredostojnost — pomladanski veter je potegnil preko slovenske domovine, otajal oledenelost, ki je nastala, razgnal je mijazme, s katerimi je bilo napolnjeno ozračje, stresel v sobotnem »Narodu" zadnje gnilo jabolko s Trstenjakovega drevesa, da, prav pomladansko je zapihal ta veter, kakor bi oznanjal politično pomlad.
Da, da, novi časi prihajajo v dežel.
V	enaki številni moči stopajo stranke v naš deželni zbor, in tudi v osebah samih ni mnogo razlike. »Slov. Ljudska Stranka" kot najmočnejša v deželi stopa v dež. zbor kot zastopnica ogromne večine prebivalstva, kot zastopnica kmetskega ljudstva. Na številu poslancev ni pridobila, a s pridobitvijo idrijsko-vipavskega volilnega okraja si je zaokrožila svojo posest v kmetskih občinah, kar jo tvori še kompaktnejšo in ji da prav lahko pogrešati idrijski mestni mandat. Izmed njenih voditeljev ne manjka niti enega v novem deželnem zboru, našel se je tudi prostor še za dr. Lampeta, in tako si je prav lahko privoščila nekaj mož, katerih vsa zmožnost se da izraziti edino le pri glasovanju v dviganju s sedežev in zopetnem sedanju. »Slovenska Ljudska Stranka" ima po svoji večini pravico do deželnega glavarja, in tega moža si je že pripravila v dvornem svetniku Š u k 1 j e j u. Stranka stoji, vsaj kolikor se da sklepati po tozadevnih večkratnih poudarjanjih v njenem glasilu, na stališču, da se mesto deželnega odbornika ne strinja z državnim poslanstvom, vsled česar bi bilo torej pričakovati, da se Šuklje odpove državnemu poslanstvu. Šuklje, da rabimo sedaj zelo priljubljen izraz, ni nepopisan list papirja, ali pisalo se je nanj s tako različ-
nimi barvili, da je ta list precej hudo pisan, in Šuklje — deželni glavar — naj bi ostal državni poslanec.
»Narodno-napredna“ stranka si je precej izpremenila svoje bodoče deželnozborsko lice. Iz »stare garde" je ostal edinole dr. Tavčar. Hribarja ni več, dr. Majarona ni več, Ferjančiča ni, in še marsikoga ni, pač, Pirc je še tu in Plantan je »zamenjal državno poslanstvo z deželnim". »Novi" ljudje vstopajo v deželni zbor, novi, kakor je nov dr. Triller in dr. Vilfan, ali morda stari, kakor je star dr. Novak. V lifeih je pač nekaj izpremembe, ali v mislih je ni. Edini, od katerega je morda pričakovati kaj novega, je še Gangl, ki ni podpisal starih ljudi starega programa ter vstopa v deželni zbor kot pravi novinec. Menda jih je še nekaj, ali — de mortuis nil nisi bene.
Nemškemu veleposestvu se je pridružil vodja kranjskih Nemcev dr. Eger kot zastopnik kočevskega mesta in s tem je njihovo število polno, enako kakor doslej, v vsem in vsakem.
Na čelu vlade stoji mož, od katerega se nam ni nadejati ničesar, Nemec, popolnoma v rokah nemškega vodstva, mož, pod katerega okriljem je postala deželna vlada prava filialka nemškega narodnega sveta, kateremu je tuje vse, kar je slovenskega, ki nima smisla za ljudstvo ter njegove želje in zahteve, niti pojma o njegovem mišljenju in čustvovanju.
To so torej premise, iz katerih naj izvajamo sklep za bodočnost.
Novi časi — stari ljudje! ?
Nameni »Slovenske Ljudske Stranke" so znani vsakomur — gre ji za absolutno nadvlado v deželi, za neomejeno gospostvo, do katerega pride prej ali slej. In gotovo je, da bo porabila tudi to priliko, novo deželnozborsko zasedanje v to, da se čim najbolj približa svojemu cilju. Deželnozborska volilna reforma bo tisti vir, iz katerega naj poteče uresničenje njenih načrtov. Stranka stoji na stališču splošne in enake volilne pravice, ki bi prinesla stranki ono absolutno nadvlado v deželi, katera je njen smoter, ali s tem bi izgubili Nemci svoj privilegij gospostva in ni niti pomisliti, da bi kdaj privolili v to, ker z euostavnim izhodom lahko zaprečijo vsak sklep, ki bi jih mogel oškodovati. Treba je torej neke srednje poti, po kateri bi bilo mogoče iz zagate. Kaka je ta pot, je pač še skrivnost stranke, ali toliko si pač lahko mislimo, da ta stranka ne bo trpela, ako bo šlo po njeni volji. Ali novih časov za splošnost ne upamo po starih ljudeh te stranke.
Še manj pa od takozvane »narodno-napredne stranke.
Bilo je treba napora vseh sil, da so se ti onemogli politični starčki obdržali na svojih stolčkih, bilo je treba sredstev, katerih bi se sicer sramovala vsaka politična stranka, katera čuti le količkaj poštenja v sebi, vse, samo ne moč in sila idej, jih je še obdržalo na površju, in od takih ljudi naj bi bilo pričakovati novega, mladega življenja, novega, krepkega dela ! ? Kdor ima kaj pameti v glavi, bo rekel — ne 1
Splošna in enaka volilna pravica je tem ljudem, visoko se povzdigajočim nad ostalo maso naroda, ravno zato, ker bi jih izenačila s to »maso", zoprna do ogabnosti, saj dobro vedo, da bi jih pometla do zadnje njihove smeti s političnega našega pozorišča, ali vstavili so si jo v svoj program, da vsaj trenotno zbrišejo oči ljudem, za katerih pomoč jim gre, a še to le zato, ker so trdno prepričani, da je — neizvedljiva. Kaj naj torej pričakujemo od takih ljudi ? Njihov obstoj je vendar edinole odvisen od privilegijev, in ti ljudje naj se bore proti privilegijem, njihovi mandati vise na kurialnem zistemu, in ti ljudje naj resno zahtevajo splošno in enako volilno pravico, odpravo kurij 1 Da, prepričani smo celo, da bodo zastavili zopet z obstruk-cijsko godbo, z bobni in renami, ker se ne bo dalo doseči to, česar se najbolj boje. Hinavci !
Volilna reforma bo torej zopet tisti kamen, ob katerem se bo spotaknilo uspešno delovanje našega deželnega zbora. Nemci si bodo hoteli obvarovati svoj nad vse krivični privilegij veleposestva ter zabranili vsak poskus njega odstranitve, S. L. S. bo skušala zase izbiti iz cele zadeve čim največji kapital, a stari gardist (po dr. Kokalju) dr. Tavčar bo s svojimi starimi in mladimi rekruti piskal, bobnal, in trobental ter topil oledenelost in razganjal mijazme po deželnem dvorcu, da bo joj in prejoj. Tako bodočnost nam pač obeta pomladanski veter, ki je zapihal po slovenski domovini.
Ali pa se morda le motimo ? Ali pa se je morda po vseh teh tako slavno pridobljenih zmagah nad tolikimi in tolikimi, tako »pestrobojnimi" sovražniki vselila v srca hrabrih in neustrašenih Miltiadov, Leonidov, Terzitov, Te-mistoklov, trnovskih Demostenov in Aleksandrov ter drugih takih in enakih rešiteljev in reševalcev naše slovenske trobojnice in naše mile domovine iskrena želja po spravi in smemo torej pričakovati, da se ne uresničijo naše črne slutnje, da bomo videli v bodočem deželnem zboru v bratskem objemu dr. Tavčarja z dr. Šušteršičem za splošno
LISTEK.
Oton Lah.
(Dalje.)
Nenadoma je Saša strepetal in se je ustavil pred plakatom, ki je tam v bližini visel na steni. Kajti zaslišal je bil hreščeče vpitje pijanega Mraka:
»Pijmo, le pijmo! Koliko še imam — imam? Tri
—	štiri — pet kronic . . . Kaj, hudiča, vse drugo je šlo? — Nič ne de: ko tega zmanjka, dobim drug denar... Jaz mu pokažem, vraga . . . Veš, Krištof, to je tako — in tako ..."
Mrak se je zakrohotal in je med zlobnim smehom pričel namigavati tovarišu, odkod da črpa svoje izobilje.
Saša je zardel in je zbežal dalje.
Drugi dan je srečal čevljarja na cesti. Včeraj je bilo. Fant je pogledal vstran in je hotel mimo.
»Ej, počakajte, mladi gospod, nikari me ne zaničujte, hahaha", se je zagrohotal oče Mrak in je pristopil k njemu.
»Veste," je dejal potihoma, »Lina vas pozdravlja...
zardeli ste, sram vas je tudi šel No nič se ne bojte, saj mi ni naročila pozdrava: kje pa ima oče pravico do skrivnosti svoje hčere? Ampak jaz sem vam hotel nekaj reči: do jutri opoldne, in ravno toliko, kakor zadnjikrat sicer bo joj! Pa brez zamere", se je nasmehnil naenkrat z nesramno prijaznostjo in je porogljivo pridvignil klobuk, »brez zamere in nič ne bodite hudi, da vas ne spremim dalje. Domov se mi mudi, boli me glava, hahaha, mačka imam, majčkenega mucka, saj veste ..."
Saša je premišljal vso noč; bal se je še enkrat prositi inženirja, na drugi strani pa mu tista čudna drzna, drzna misel ni dala miru. In davi je šel kupit tak zelenkast listek; izpolnil ga je in ob enajstih, po šoli, ga je predložil v banki: ponarejeno menico!
Trepetale so mu roke, ko jo je predložil; plahe so bile njegove oči in so se izogibale uradnika, ki je tako nekam zagonetno dvignil pogled od listka do Saše. Pogledal je uradnik, obrnil je menico in je odšel z njo v gorenje nadstropje. Cez dolgo časa se je vrnil; brez besede je izplačal denar.
Strašni so bili tisti trenotki. Saša je stal pri okencu in se je z obema rokama držal za desko ; tako so mu drhtela kolena. Venomer ga je v skritem kotičku duše nekaj priganjalo, da bi padel pred vsemi, vpričo vseh ljudi na kolena; sklenil bi roke in bi zaklical:
»Usmilite se, prizanesite meni zločincu in goljufu !"
Kakor tat	je stopil v Mrakovo izbo. Pri	oknu je
zehal	stari in	je	gladil nove podplate. Lina, ki	je bila
za pečjo, je radostno prisluhnila, zaslišavši znane ji korake.
Saša Bernardi je ni pogledal; vrgel je denar zločina na umazano in nepogrnjeno mizo, ki je stala v kotu, in je planil na prosto.
Zdaj pa	je	sedel pri svojem oknu in je čakal. Zdelo
se mu je, da	se	morajo naenkrat odpreti vrata:	vstopili
bodo redarji in ga bodo odgnali po sredi mesta v ječo. Vsi ljudje bodo zijali, ko bo stopal po ulici z vklenjenimi rokami. Tudi tista lepa mlada gospa, tista bledolična in temnolasa, ki hodi v črni obleki na izprehod, ga bo srečala; radovedno se bo ozrla nanj, škodoželjno se bo nasmehnila. »Strašno 1 Škoda za mladega človeka," bo rekla starikavi prijateljici. In naposled — oče bo zaslišal o njegovem zločinu; on bo prvi vedel zanj, sam ga bo moral postaviti pred sodnike.
Oče!
Saša Bernardi je pritisnil obraz na Horacijeve stihe in je zaihtel brez solz. Neizogibno se mu je videlo in neodvrnljivo, da pride zlo na dan in se razpostre pred vsemi.
in enako volilno pravico in dr. Kreka z dr. Trillerjem za krst častni in svobodo zlato !
Da, da, ta pomladanski veter : vremena Kranjcem bodo se zjasnila, milejše zvezde kakor zdaj sijale, o zlati čas zdaj Kranjcem pride !
Dr. Ravnihar - Sokolstvu!
Dr. Ravnihar je odložil svoje mesto kot starosta „Slovenske Sokolske Zveze“, odbornišlto mesto v ljubljanskem „Sokolu" ter tudi izstopil iz tega društva. Ta svoj korak utemeljuje s sledečim dopisom:
Bratje!
Od nesokolskih krogov umetno prirejeni gonji proti meni kot Sokolu in s tem nameravanemu razdoru v slovenskem Sokolstvu se del slovenskega Sokolstva — žal — ni znal ustavljati. So gotovi ljudje, ki jim tudi naše eminentno narodne institucije niso svete dovolj, da bi jih ne gazili v blato, kedar ne služijo njihovim strankarskim, 8amopašnim namenom, ali pa, kedar mislijo ti ljudje, da more to biti v prid osebnim njihovim koristim. Da preprečim njihovo nakano, ki ji je za neposredni povod prišla prav, sedaj slučajno, ravno moia oseba; da odvrnem od Sokolstva pretečo nevarnost, se umikam z mest, ki imajo do njih po njihovem neskromnem menju sami oni pravico.
Umestno pa se mi vidi, da ob tej priliki še enkrat poudarjam prav one točke, ki so jim služile za obtožbo proti meni. če pri tem stopi politika v ospredje, tedaj je to krivda onih, ki so pričeli proti meni boj na sokolskem polju, pa iz političnih nagibov.
Kandidiral sem za deželni zbor kranjski v beli Ljubljani. Kandidiral sem kot član .Slovenske Gospodarske Stranke" in na njenem programu, kar sem v svojem kandidatskem govoru 15. svečana t. 1. izrecno poudarjal. Ta program je radikalno naroden in je radikalno napreden. Smatra napredno, pozitivno delo na kulturnem in gospodarskem polju za edino mogočo, pa tudi za edino upravičeno politiko v narodu slovenskem. Podlaga mu je torej prav to načolo, ki vodi tudi kulturno delo sokolsko!
S tega stališča smatramo politiko kranjske narodno-napredne stranke za politiko negacij, za politiko škodljivo narodnim in naprednim koristim naroda slovenskega. Da je ta sodba prava, nam dokazuje vsa preteklost te stranke in so nam dokaz njeni dosedanji neuspehi. Ni tu mesto, kjer bi te svoje trditve obširneje razlagal.
Skratka boj gre za to, da pripeljemo narodno in napredno misel v Slovencih do zmage in prav zato gre boj tudi proti sistemu, ki zavira to zmago in za kojega reprezentanta smo imeli nam nasprotna kandidata.
S teh razlogt)v se je naša stranka odločila za mojo kandidaturo v dobri veri, da mora za to kandidaturo stati vse, kar je narodnega in kar je naprednega meščanstva v Ljubljani.
Opetovano poudarjam, da ni bilo nobenega pakta ni z Nemci, ni s klerika 1 c i , že s tega razloga ,ne, ker take zveze za potrebne smatrali nismo.
Nemci in klerikalci so posegli v volilni boj povsem sami od sebe, čisto spontano, brez nagovarjanja ali prošnje z naše strani. Torej jim tega tudi braniti nismo mogli.
Naravnost zapovedati n. pr. Nemcem, ne voliti nas, bilo bi ravno tako smešno, kakor nekaj singularnega v zgodovini volilnih borb. Outil pa sem, da je bila bitka izgubljena s tem trenotkom, ko so tuji elementi posegli v volilni boj; tembolj izgubljena tedaj, ko se je izkazalo, da je bila vsiljena podpora za me le formalnega značaja,
V.
Takrat so se zunaj oglasili koraki. Mladenič je strepetal; njegove oči so se razširile in so se srepo vsesale v vrata.
Vstopil je Oton Lah. Veselo je bilo njegovo lice in soinčen, brezskrben usmev je trepetal po vsi njegovi postavi.
„Niče8ar še ne ve!“ je prišlo Saši na um. „Kaj, ko bi padel predenj na kolena in bi se mu izpovedal s povzdignjenimi rokami?"
Toda ni se izpovedal, niti ni padel na kolena.
^Pozdravljen 1“ je odgovoril inženir; primaknil si je 8tol in je sedel k mladeniču. „Kaj ti je danes, da si tako bled in žalosten? Kaj posebnega ti teži srce?"
„0, nič, kar tako ..." Saša je kalno pogledal na vrt.
„Da, da, kar tako ... A včasih je baš tisto najbolj usodno, kar pride kar tako." Lahu so ironski zatrepetale ustnice. *Na primer tiste takozvane slutnje, zdravniki pravijo nervoznost in druge učene reči, pa so le slutnje v najenostavnejši in najbolj proroški obliki."
„Ali ti verjameš slutnjam ?" je vprašal Saša nehote.
„Hm, da in ne . .. Vobče jim ne verjamem, a včasih vendarle; in kadar jim verjamem, jim zelo verjamem. To
dočim je prišla podpora dejanski v korist nasprotnima kandidatoma.
Odstopiti od kandidature v tem trenotku pa bi bilo ne samo strahopetno, ampak bi se reklo ustvariti nevaren prejudic za prihodnost in pripisovati inorodcem vpliv, ki ga imeti ne smejo.
Niti v vzprejemu kandidature, niti v vztrajanju pri kandidaturi do izida volilne borbe — nisem torej mogel videti ničesar, kar bi utegnilo zmanjšati mojo čast kot Sokol ali kot Slovenec sploh I
To tem manj, ker na političnem polju, če se tudi resnično stvarjajo zveze heterogenskih elementov, se smatrajo take zveze splošno za dopustne, ako hočem svojim idejam priboriti zmago in ako hočem poraziti one, ki jih imam za škodljivce tem svojim — po svojem prepričanju
—	edino pravim idejam.
V	našem slučaju je moje stališče toliko odličnejše, ker nisem sklepal nikakih takih zvez.
Obsojati me vzlic temu, bi se reklo ne stati na nepristranskem, ampak gledati položaj z odločno strankarskega stališča.
Saj bi moralo sicer Sokolstvo ob istem trenotku še tembolj obsoditi može, ki so se stoječ v prvih vrstah Sokolstva ob raznih volitvah res vezali z Nemci in ki so sklepali ž njimi resnične pakte in zveze, katere še danes obstoje in katere so bile v neizmerno škodo narodu slovenskemu.. Sad te zveze je n. pr. ta, da ima deželni od' bornik nemške narodnosti sedež v tako važni korporaciji, kakor je deželni šolski svet kranjski. Dejstvo, ki se vsak čas da dokazati, je dalje, da se je ravno za zadnje deželno-zborske volitve v Ljubljani vodstvo narodno - napredne stranke pri ljubljanskih Nemcih poganjalo za glasove. Ako gotovi Sokoli tudi teh dejstev ne sodijo s sokolskega stališča, nasprotno pa obsojajo pri meni že samo dejstvo, da so Nemci svojevoljno sklenili voliti mene, d a s i jih za to nisem bil prosil, potem taki sodbi upravičeno odrekam objektivnost, in ravno tako upravičeno trdim, da se je z gonjo proti meni s sokolskega stališča hotela in nameravala izvršiti le — politična justi-f i k a c i j a!
Vnanji vplivi so' storili, da je zlasti del Sokolstva na Kranjskem prepojen s strankarskim duhom. Žal, da j e tako. Da pa je res tako, temu je dojfaz dejstvo, da je ostudna gonja proti meni kot Sokolu, ki nisem pristaš narodno-napredne stranke, našla ravno na Kranjskem tako ugodnih tal. Jedro vse te gonje je, da se mi ne zameri toliko morebitne zveze z Nemci ali klerikalci, kakor pa dejstvo, da sem se drznil kandidirati proti pristašu narodno-napredne stranke. To, in edino to je v očeh strankarskih mojih nasprotnikov ves moj greh; ker pa je ta greh sam po sebi premalenkosten, da bi vplival v javnosti, zato mi podtikajo grehe, katerih nimam.
Morda se bodo našli ljudje, ki bodo moj korak napačno hoteli umeti, morda se bodo še dobili ljudje, ki bodo označili moje trditve in moje dementije kot neresnico; bodi jim, vznemirjalo me bo to tem manj, ker sodim, da le človek nizkotnega mišljenja ne more o svojem sočloveku imeti dobre in poštene misli. Opustim pa, da bi posebej zavračal vsako neresnično očitanje, ki je bilo o meni čitati v nasprotnem časopisju.
Odlagam torej mesto staroste »Slovenske Sokolske Zveze". — Odlagam tudi mesto odbornika v odboru ljubljanskega „Sokola“ ter izjavljam, da izstopam iz telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani.
Do tega slednjega koraka me vodijo še posebni nagibi, ki od njih ni ravno poslednji ta, da zlasti v tem društvu prevladujejo razmere, kakršne sem bil gori opisal: politično strankarstvo tlači svobodni razvoj sokolske misli!
se pravi, takrat, kadar so slutnje pričakovanje mogočih posledic kakšnega dejanja. No, in včasih so slutnje koristne svarilke: zaslutiš zlo, sredi veselja in brezskrbnosti, začutiš njegovo bližino, pa odskočiš stran in se mu izogneš ..."
„Da, da . . ." je pritrdil Saša in izpreletelo ga je, zakaj spomnil se je bil svojih prejšnjih misli.
„Ali že ve, ali še ne ve?" mu je prišlo na um. „In če ne ve, zakaj govori tako čudno: tako primerno, tako kakor nalašč za moj položaj? Kakor bi razsipal prorokbe in zagonetke: „v stran odskočiš, pa se izogneš!" Vsaka beseda je tako vnemirljivo nesrečna . . . Ne, ne; ničesar še ne ve ! Sicer bi bil prišel srdit, grozil bi mi, kričal bi nad mano; ne ničesar še ne ve . . . In vendar!"
Inženir je malomarno brskal po njegovih knjigah.
„0," je vzkliknil nenadoma, „Stirneja tudi imaš! No, no, le pazi, da se te ne prime njegova filozofija. Kmalu postaneš cel anarhist: ne priznavam tuje pravice, ker to ni moja pravica! Hahaha . . . Saša, Saša, če postaneš anarhist — papa sam te bo moral dati pod ključ !"
Mladeniču so zadrgetala ramena. Bekel ni ničesar.
„Ampak molčeč si danes, dragi Saša, da je strah! Nič se ti ne ljubi govoriti; ali si jezen, ali se me bojiš?"
Umikam se z onih mest, katerih nikdar nisem gledal s stališča časti, ampak vedno le s stališča požrtvovalnega dela Tudi v tem pogledu mi ne more n!hče kaj očitati!
Stopam vedrim čelom In čisto vestjo v red navadnih vojakov sokolskih. Z brezbožno roko so hoteli iz mojega srca izruvati ljubezen do misli sokolske; dosegli so ravno nasprotno, bolj ko ked^j obžalujem, da je misel sokolska še tako tuja narodu slovenskemu, tuja zlasti še intelingenci slovenski. Ko bi ne bila tuja, bi kaj tacega ne bilo mogoče, kar se je zgo iilo v polpreteklem času. Zato pa bo moje delo tudi v prihodnji vrsti posvečeno rasti in širjenju misli sokolske v Slovencih.
Na z d a r !
V Ljubljani, dne 9. marca 1908.
Politični pregled.
Deželnozborske volitve na Goriškem.
V soboto se je vršila volitev v veleposestvu. Izvoljeni so skupni kandidat Ignac Kovač, župan v Ajdovščini, s 124, liberalno-agrarna kandidata O b 1 j u b e k s 73 in dr. Franko s 70 glasovi, klerikalna kandidata Zuchiati in Mozetič sta ostala s 50 glasovi v manjšini. V italijanskem veleposestvu so izvoljeni liberalci P a j e r , dosedanji deželni glavar, Antonelli in Benardelli. V ponedeljek se je vršila ožja volitev v splošni kuriji ter so dobili liberalno-agrarni kandidatje dr. Franko 12.859, Križnič 12.874 in Štrekelj 12.879 glasov, klerikalci dr. Brecelj 12.156, Fon 12.202 in dr. Pavletič pa 12.083 glasov. Izvoljeni so torej liberalni agrarci s približno večino 700 glasov. Natančni izid še ni znan. Danes se vrši ožja volitev v kmetskih občinah.
Istrski deželni zbor.
Istrski deželni zbor je na 14. t. m. sklican v Koper. Zasedanje bo trajalo le malo dni, samo toliko da se reši deželnozborska volilna reforma. Ker je stvar po posredovanju ministrskega predsednika dogovorjena,	ne	bo	imel
deželni zbor težkega posla.
Saniranje deželskih financ.
Enketa za saniranje deželskih financ ima sedaj svoja redna posvetovanja. V soboto je označil svoje stališče tudi finančni minister Korytowski ter	poudarjal,	da	je	pred
vsem treba, da se poviša davek	na žganje	in	da	je to
'zvišanje predpogoj za vse akcije,	ki se začnejo	v korist
deželskim financam. Vsekako pa mora ostati osebni dohodninski davek prost vseh avtonomnih doklad. Predlogi, kako sanirati deželske finance, se dajo razdeliti v tri skupine: 1. državni davki ali državna sredstva se v splošnem nakažejo deželam; 2. država prevzame upravne izdatke dežel; 3. država prevzame del stroškov posameznih upravnih strok. Minister je mnenja, da sama državna pomoč ne bo dosti izdala, temveč, da je deželam treba tudi samopomoči. Vlada se bavi tudi z ureditvijo občinskih financ. Pri celi stvari pa bodeta imeli vodilno ulogo deželna postavodaja in deželna uprava. Končno je minister še apeliral na zastopnike raznih dežel, da naj se ozirajo na različne in nasprotujoče si potrebe posameznih dežel med seboj, da naj bodo vsem enako pravični, ter izrazil željo, da naj v svojih zahtevah ne bodo previsoki, ker mora i vlada i državni zbor gledati na to, da se ne poruši ravnotežje v državnem gospodarstvu.
Proračunski odsek.
V proračunskem odseku se obravnava sedaj proračun trgovinskega ministra in sicer točka pošta in brzojav. Trgovinski minister dr. Fiedler je izjavil, da mu je decentralizacija poštne uprave simpatična. Izjavil se je proti temu, da bi se oprostilo poštnine javne knjižnice, bolni-
„Kaj — kaj misliš s teny besedami?" je vzkliknil Saša, bled kakor zid. „Zakaj bi se te bal? Zakaj praviš, da sem anarhist? Zakaj — ah!" Srdito se je prekinil, zamahnil je z roko in je stopil proti vratom.
„Nič ne mislim; kaj bi mislil?" se je začudil inženir in je nedolžno sklenil roke. „In kako neprevidno se izražaš! Ali sem ti rekel, da si že anarhist, ali da glej, da ne postaneš? Ti pa obračaš moje besede, kakor sama živa slaba vest. In — ali meniš, da je že vsak kdor-sibodi anarhist ? O veš, to ni enostavno, to je velika filozofija! In ti si hud! Jaz samo govorim; povej, ali je res prepovedano, da moramo zmerom tudi misliti, kadar govorimo? Kaj?"
„Kako čudno me danes vprašuješ, Oton!" je rekel Saša in je z mrklo zvitostjo pomeril inženirja. „ Dobre volje si;: ali si zmagal1 pri volitvah?"
„Ne vem še, če sem zmagal pri volitvah. Toda prav imaš; čudno te vprašujem, ker sem dobre volje. Nekaj se mi je zgodilo, česar sem čakal dvajset let. Pomisli, dvajset let! Ti Saša, jaz vem vse tisto, kar sta imela z — ah, no, s tisto slepo Lino tam doli. Saj je Lina, kaj ne? Ali se motim ? Vse vem, vse, vse! O, ti lump! Ti kujon, ti!“ je dodal pohvalno.	(Sledi.)
ške blagajne, delavske posredovalnice in enake zavode, dasiravno bi bilo to želeti, pač pa morejo ti zavodi poštnino pavšalirati in že to jim daje veliko olajšavo. Ministrstvo razpolaga letos s svoto 12 milijonov, od katere se bo velik del porabil za razširjenje telefonske mreže. Koroški poslanec Walcher je govoril za novti telefonsko zvezo Celovca z Mariborom. Posl. dr. Ploj se je izjavil za ustanovitev poštnega ravnateljstva za Koroško,* a potemtakem tudi za Kranjsko.
Balkanske železniee.
»Glas Črnogorca1' ugovarja izvajanjem ministra vnanjih zadev barona Aerenthala, da bi imela Avstrija glasom berolinske pogodbe pravico graditi na črnogorskih tleh železnice, temveč edinole z dovoljenjem črnogorske vlade. Sicer pa ne obstoji med Ornogoro in Avstrijo ni-kaka tozadevna pogodba.
Glede zgraditve železnice od Donave do Jadranskega morja bo Srbija v nekaterih dneh oficielno stopila v dogovor s turško vlado. Železnica bi bila izpeljana po srbskih tleh do turške meje ter od tam preko Prištine in Prizrena do albanskega pristanišča Medua. Postransk i proga bi prišla v enem izmed črnogorskih pristanišč do morja. Vprašanje je, ali bo Srbija zmogla velikanske vsote, ki bi jih zahtevala zgraditev te železnice, in ali bi se potem ta železnica sploh izplačevala.
Hrvatska.
Vsa hrvatska javnost stoji pod vtisom Eauchovih izjav o srbsko-hrvatski koaliciji. Ne mislimo tu morda, da bi ta vtis deloval morda v slabem pomenu, temveč le toliko, da vse piše in govori o teh izjavah. Eauch si je namreč v svoji onemoglosti dovolil zopet eno onih nizkih sredstev, ki so vsem ljudem njegovega značaja tako priročna — segel je po denuncijaciji ter v širni javnosti proglasil srbsko-hrvaško koalicijo za — veleizdaj niško, češ da hoče hrvatsko ozemlje odtrgati od Avstro-Ogrske ter ustvariti neko Veliko Hrvatsko. Ali ta denuncijacija se mu je obnesla prav slabo, kajti ravnotam, kjer je objavil Eauch svoje denuncijacije, v dunajski „Zeit“, so mu razni hrvatski politiki, med njimi bivši oddelni predstojnik Milan Bojc in celo hrvatski minister Josipovič, dokazali, da laže.
Ban Eauch se je mudil te dni v Budimpešti ter neprestano konferiral z ministri. Konec tem dogovorom in pogovorom je, da ostane Eauch na svojem mestu. Jutri se sestane hrvatski sabor. Vse je mnenja, da ima Eauch v žepu'kraljev reskript za odgoditev, eventualno razpust sabora. Ako bi se sabor odgodil, bi bilo to zj daljši čas, da bi imel med tem Eauch priliko s svojo »močno roko" pripraviti tla za bodoče volitve, katere bi se izvršile potem ko bi se odgodeui sabor na kratko sklical in razpustil. Razpustiti sabor sedaj namreč nikakor ne kaže, ker bi koalicija prišla še močnejša nazaj. Umevno je, da se jutranji dan z veliko nestrpnostjo pričakuje ne samo v celi Hrvatski, temveč splošno, saj se bo pokazalo, ali imajo zgoraj še kaj zmisla za voljo naroda, ali prav čisto nič.
Cesar Viljem piše.
Nemški cesar Viljem je človek, ki hoče, da se vedno govori o njem. Ker že par mesecev ni bilo nikakega povoda, da bi bil kje govoril, se je vsedel ter napisal pismo prvemu lordu angleške admiralitete Tweedmouthu v raor-naričnih zadevah. Pismo je vzbudilo velikansko pozornost, kajti na Angleškem so mnenja, da je hotel Viljem vplivati na to, da bi Angleška ne pomnožila svojega bro-dovja. Nemčiji prijazni listi seveda hočejo cesarjevo ^privatno “ pismo pokazati svetu kot popolnoma nedolžno, govoreče le o nemški mornarici, ali stvar je le kočljiva, kajti čudno je vendarle, da piše nemški cesar zastopniku angleške mornarice ravno tedaj, ko se v angleški zbornici obravnava mornarični proračun. »Miroljubni" Viljem se je pač zopet enkrat nekoliko zmotil, kajti ta zadeva bo vse prej kakor pa zbližala angleško javno mnenje z nemškim.
Dnevne vesti.
—	Liberalno zmagoslavje, ki se je vršilo prošlo soboto v »Narodnem domu“, smo že označili primerno v sobotni številki kot največjo infamijo, katero si je mogla dovoliti ta koruptna klika napram našim slovanskim bratom, Hrvatom, Srbom in Cehom. Češka in hrvatska zmaga jim je bila edinole trnek, s katerim so vlekli ljudi v zapuščeni »Narodni dom", in vzlic velikanski reklami, vzlic temu da se je to »rodoljubne slavje" razkričalo povsod, kjer misli Hribar, da-ima kaj svojih »pristašev", vzlic temu, da se je to »slavje" naznanilo najbrž vsem mogočim sokolskim zvezam in društvom, vendar ni bilo niti enega oficielnega brzojavnega pozdrava kake češke, hrvatske ali srbske politične stranke, in »Sokola" sta se odzvala samo dva, eden češki in eden hrvatski. Bil je to za kliko, ki je mislila, da bo ves slovanski svet samega navdušenja znorel, ako je izvoljenih na Kranjskem par »starih gardistov", velikanska blamaža. In kako milo je prosil Hribar predavatelja v »Akademiji", g. profesorja dr. Šurmiua, da naj vendar pride na to slavlje, kajti to je bil edini gost na celem slavlju, drugi so pa bili sami domačini. Hribar pač ve, zakaj vse se lahko porabijo češki uradniki pri ljubljanskih
zavodih, in koncem konca je g. Ilija Predovič tudi Hrvat, Ej, bog pomagaj, svet se pač ne da več tako farbati, kakor se je dal svoj čas. Z govorancami, s katerimi so polnili različni poslanci ušesa svojim slušateljem, se ne bomo ba-vili, saj bi se za take prilike lahko napravilo par sestavkov, kateri potem veljajo za večne čase, in radovednež si ob vsaki enaki priliki pod začetnico govornikovega imena poišče v kazalu stran, na kateri je dotični govor.. Pripomnimo naj le, da je bil edini poslanec Gangl toliko odkritosrčen, da je jasno priznal, da je bil izvoljen s pomočjo socialnih demokratov, dočim je n. pr. dr. Tavčar trdovratno zamolčal, da je bil izvoljen z nemškimi in socialnodemokratskimi glasovi. H koncu naj še povemo, da si prav lahko predstavljamo velikansko jezo g. Turka, ko je bral ponedeljkov »Narod" in videl, da po njegovem govoru" ni bilo nikakega odobravanja. Drugo jutro je bil gotov polom v »Narodovem" uredništvu in nato v listu popravek, da je bil „govor“ g. Turka sprejet »z navdušenim odobravanjem" in da je občinstvo »burno ploskalo, zlasti zato, ker je g. Turk napil zavednim ljubljanskim vo-lilcem." Kako že pravi Nemec 'taki »politiki" ?
— V najskrajnejšem slučaju. Gospodo okrog »Slovenskega Naroda" je njihova »sijajna", reete klaverna zmaga v skupini mest in trgov popolnoma zmešala. V sobotnem »Narodu" beremo na dolgo in široko, česa vsega zahtevajo zase. Ker že ravno deželnega glavarja ne morejo reklamirati zase, hočejo vsaj njegovega namestnika, češ ker bo za deželnega glavarja imenovan zaupnik nemško-klerikalne večine. Nam ni znano, da bi obstojala kaka taka večina, pač pa vemo, da je obstojala v prošlem deželnem zboru nemško-liberalna večina in da tedaj liberalci niso zahtevali zase namestnika deželnega glavarja, temveč so radovoljno in sicer ravno na podlagi te nem-ško-liberalne zveze prepustili mesto namestnika deželnega glavarja Nemcu. Ker liberalna stranka niti prej niti slej, niti v času najhujšega volilnega boja ni preklicala nemške izjave, da še obstoji nemško-liberalna zveza, se nam zdi tako rogoviljenje če ne kaj drugega, vsaj smešno, in trdno smo prepričani, da liberalci ne bodo niti zmigali s prstom, ako bo imenovan za namestnika deželnega glavarja zopet Nemec. Seveda nekoliko zbrisati oči rodoljubnim volilcem je vedno dobro, vsaj sedaj, dokler še vlečejo izmišljotine izza volilnega boja, sicer smo pa trdno prepričani, da bodo liberalci ob prvi priliki zopet iskali čim najožjega stika z Nemci, kajti vse ono pridušanje o nepremagljivosti itd. so le prazne pene. Saj se je »Slov. Narod" sam tako zagovoril, da se ni mogel bolje. Na eni strani vpije, da so volitve pokazale, »kaj zamore v najskrajnejšem slučaju doseči" liberalna stranka, torej tedaj, ko ji teče voda v grlo, ko mora izrabiti vse svoje moči do zadnjega, komaj par vrst pozneje pa zopet pravi, da liberalna stranka »še davno ni izrabila svojih zadnjih rezerv, je še vedno lev". Priznava torej, da je bil pri sesedanjih volitvah »najskrajnejši" slučaj, in le radovedni smo, kje so te »zadhje rezerve". Ali imajo pripravljena še nesramnejša sredstva, kakor so se rabila pri letošnjih volitvah? Ali naj bo terorizem Še nesramnejši, ali naj se morda izda uradna okrožnica na mestne in druge uradnike z ukazom, koga naj volijo, in se jim v slučaju neubogljivosti zapreti z odpustom, ali naj se izkoplje pri sv. Krištofu potrebno število mrtvih in se jih prinese na volišče, ali uty vsi „ narod no-napredni“ volilci volijo po dvakrat, ali naj »Slovenski Narod" za zadnjo rezervo še nesramnejše in podlejše laže in obrekuje, kakor je to storil sedaj? Korupcija, terorizem, najuesramnejse našilstvo, očitno, seveda samo za e. kr. državno pravdništvo ne, kršenje postave, to so bila v najskrajnejšem slučaju najskrajnejša sredstva in zadnja rezerva narodno-napred-nega »leva", in tako nepremagljivost ob takih sredstvih prav radi privoščimo tem vzor-naprednjakom. Torej le tiho o levu, ko vam gleda na vseh koncih in krajih izpod kožuha — ostudna h|jena.
— Zamera. »Slov. Narod" je vendar zelo neokreten list. Na vse pretege je hvalil pevsko društvo »Slavec", češ, da bo pelo na »rodoljubnem slavja", a pri tem je pozabil ono pevsko društvo, ki bi moralo ob tej priliki biti dvakrat debelo tiskano v listu. G. Zirkelbach se je korenito maščeval ter je s svojim »Zvonom" odzvončkal skozi vrata »Narodnega doma" in rodoljubni slavilci so se morati zadovoljiti edino le s »SlavČevim" žgolenjem. Bado-vedni smo, ali bode g. Hribar v prihodnji seji mestnega občinskega sveta podelil g. Zirkelbachu ukor, ali ne.
— Gosp. dr. Ravnihar je odložil mesto staroste pri Slovenski sokolski zvezi, mesto odbornika pri Ljubljanskem Sokolu ter tudi izstopil iz tega društva. Na drugem mestu priobčujemo nagibe, ki so vodili dr. Eavniharja do tega koraka. Iz njegove poslanice je razvidno predvsem, da niso politični razlogi, ki utemeljujejo njegov trojni izstop, kakor je hotel razumeti odbor ljubljauskega Sokola, ampak so v prvi vrsti so kol.s ki razlogi. Glavna vsebina teh razlogov je ta, da dr. Eavnihar odstopa, ker sejev Sokolstvu pričela proti njemu gonja, zanešena v Sokolstvo od neso-kolskih krogov, iz — političnih ozirov. Tej politični gonji se del sokolstva ni znal ustavljati, ker pa je vsled tega prišel v nevarnost obstoj slovenskega So-
kolstva, zato odstopa dr. Eavnihar. Tako umemo mi razloge dr. Eavniharjeve in vsak, kdor noče kaj drugega čitati v njih. Kar pa tiče izjave dr. Miirnikove v »Slov. Narodu" od dne 26. p. m., smo to izjavo primerno že ocenili. Prihodujič morda še kaj več, zlasti o tem, kako so odborniki soglašali s to izjavo.
— Gosp. dr. Ravniharja smo prosili za odgovor na dopis g. A. Trstenjaka v sobotnem »Slov. Narodu". G. dr. Eavnihar nas pa samo pooblašča izjaviti, da on g. Trstenjaku — sploh ne odgovarja.
— C. kr. državno pravdništvo menda še sedaj ne ve, kaj je njegova dolžnost. Z znanim ukorom, ki ga je po vplivu župana Ivana Hribarja podelilo ravnateljstvo Mestne hranilnice uradnikom tega zavoda, češ, da simpatizirajo z neodvisnima kandidaturama, se je kršil zakon o svobodi volitev, kajti ukor se jim je podelil z očividnim namenom, da se jih odvrne od tega, da bi volili neodvisna kandidata. Zakon popolnoma jasno določa, da je prepovedan in	kaznjiv vsak	vpliv	na	volilca. da bi v	tem
ali onem smislu volil, ako	je s tem	vplivom zvezan	kak
gmotni ali duševni dobiček ali gmotna ali duševna izguba. Eadovedni smo res, kot kaj smatra c. kr. državno pravdništvo — s 1 u	ž b e n i n k o r ?	Pa	ne da bi jih bil	kdo
teh ukorov že	toliko dobil,	da je	postal napram njim	po-
polnoma neobčutljiv, četudi se uporabljajo kot protipostavuo, teroristično agitatorlčno sredstvo ? Pri nas je vse mogoče, in ta mogočnost se še razširi 'v brezkončnost, ako se ima opraviti z našimi ljubimi, čistimi, nedolžnimi liberalnimi ovčicami, to se pravi „levi“. Od c. kr. drž. pravdništva torej trdno pričakujemo, da vendar enkrat stori svojo dolžnost ter uvede preiskavo v omenjeni zadevi. Prepričani smo, da bi se bilo to že zdavnaj zgodilo, ako bi bil kak neodvisni kandidat na tak način nabiral glasov zase. Torej na dan s pravico !
— Vse lepše. S številkami smo dokazali, da je šlo ljubljansko nemštvo po večini v boj za kandidate liberalne klike dr. Tavčarja in dr. Trillerja, posebno pa za prvega, in tu imamo zopet dokaz, da ima dr. Tavčar svojo izvolitev poleg tega zahvaliti tudi socialnim demokratom. Nismo že zastonj poudarjali, da udeležba dr. Tavčarjeva na socialnodemokratski veselici v »Narodnem domu" ni bila brez pomena, kajti kako bi se tak zagrizen buržoazist, tak dosleden zaničevalec vsega, kar je »nižjega", kateremu se tako jasno bere iz vsake njegove kretnje oni »odi profa-num vulgus et arceo", udeležil take veselice, ako bi ne čutil krute dolžnosti, da se je mora ! In to še ni vse. V »Bdečem Praporu" beremo doslovno : »Pomagalo je liberalcem tudi to, da je bila socialno-demokratična agitacija minimalna, tako da niso bile kandidature niti plakatirane." Vprašamo : zakaj pa tako ? In odgovor nam daje zopet »Bdeči Prapor" : »Delavstvo ne odobrava klerikalnega egoizma, ki je hotel sprejeti kakršnokoli reformo, le da bi prinesla klerikalcem nekoliko novih mandatov, a delavstvo tudi ne bo trpelo liberalnega slepomišenja. Opozarjamo na to zlasti gospoda Engelberta Gangl a. Tudi ljubljanska poslanca naj bodeta previdna.
2 e pri teh volitvah j e bila trda in če bodo uganjali mnogo neumnosti, se bodo čudili pri prihodnjih volitvah, kako se znajo večine spremi nj at iv manj-š i n e." Jasno je torej, da si socialni demokrati tu lastijo pravico diktirati liberalcem, oziroma ljubljanskimi poslancema, kako naj delujeta, in ne samo to, celo groze jima, da bo sicer drugače, ako se ne zgodi po njihovi volji. To je paČ dovolj dokaza, da sta dr. Tavčar in dr. Triller vezana na socialne demokrate, dovolj dokaza, da so jima socialni demokrati pomagali do zmage, a to pod gotovimi pogoji. Tako je torej ono »čisto rodo|jubje“ teh edinih zakupnikov slovenske narodnosti, taki so reševalci sloveni stva in slovenske trobojnice ! Na eni strani črno-rdeče-žolti Nemec, na drugi rdeča internacionala, v sredi pa — ho-sanna in excelsis — dr. Tavčar s slovensko trobojnico tolče takt dr. Proftovičevi »Naprej zastava Slave!“
— Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Dne 2. marca sta bila obsojena Janez Weithauser in Jakob Jeraj iz Smlednika zaradi hudodelstva uboja in napeljevanja h krivemu pričanju, prvi na 2 leti, drugi pa na 15 mesecev težke ječe. — Dne 3. marca je bil obsojen France Prašnikar, delavec v Senožetih, zaradi težke telesne poškodbe, storjene z gnojhimi vilami na J. Krašovcu na 15 mesecev težke ječe. — Dne 4. marca so bili zaradi hudodelstva poboja obsojeni Jakob Smrkolj in Jožef Zupančič na 18 mesecev, Alojzij Smrkolj na 17 mesecev, Bernard Zupančič na dve in pol leti, France in Ludovik Batis na
3 leta in Martin Smrkolj na 3 in pol leta. Vsi so iz Strme njive, oz. Zvarulj in Dolgega brda. V pretepu so ubili Janeza Eazpotnika in težko poškodovali Alojzija Pod-milšaka iz Borij. — Dne 5. marca je bil obsojen Jakob Modic, hlapec v Starem trgu, zaradi hudodelstva uboja, storjenega na mutcu Francu Šega, na 4 leta težke ječe.
—	Dne 6. marca je bil oproščen Janez Mihelič, posestnik v Sneberjih, ki je dne 2. januarja t 1. s kuhinjskim nožem zaklal svojo lastno mater. Ker so porotniki potrdili dodatno vprašanje, ali je obdolženec storil umor v duševni nezmožnosti, je sodišče obdolženca oprostilo. Obravnava je trajala pozno v noč. — Dne 7. marca začeta ob-
rama proti Francetu Zabretu in Francetu Lap iz Topola zaradi hudodelstva posilstva se je zaradi zaslišanja novih prič preložila na nedoločen čas.
— Popravek. V »Poslanem" g. dr. Stojca v zadnji številki naj se čita namesto „ki jo je izustil" — ki jo je izmislil.
— Doleniavas pri Ribnici. V nedeljo ob 5. zjutraj je nenadno preminul Fran Gregorač, nadučitelj v Dolenji vasi in predsednik učiteljskega društva za kočevski okraj.
— Akad. teh. društvo „Tabor“ v Gradcu priredi svoj VI. redni občni zbor v soboto, dne 14. sušca ob 1/28 uri zvečer v društvenih prostorih (Brandhofgasse 12) z običajnim sporedom,
— Proti slovenskim sodnikom. V Ptuj je bil pred nedavnim premeščen sodni pristav dr. Sagadin, Slovenec. Seveda je vsled tega nastal grozen ropot v vsenemškem časopisju, češ, da je Ptuj — nemška posest. Začela se je seveda najnesramnejša gonja proti slovenskemu uradniku. Ko se je pa sedaj celo dogodil slučaj, da dr. Sagadin ni obsodil v neki politični pravdi slovenskega učitelja, za katerega je »Štajere" že naprej pisal, da mora biti obsojen, je seveda začelo to časopisje naravnost besneti. No pač bi bila res lepa stvar, da bi „Štajerc“ diktiral sodniku, koga naj obsodi in koga naj oprosti. Vsekako je pa ta slučaj zelo značilen ne samo za ptujske razmere, temveč za avstrijsko pravosodje sploh. Ne zdelo bi se nam nič čudno, ako bi se proti sodniku uvedla preiskava, kajti pri nas v Avstriji je kaj takega prav lahko mogoče, ali tudi samo pri nas v Avstriji.
— Stavka na koprskem učiteljišču je končana. Dijaki zopet redno obiskujejo šolski pouk. Posredovali so poslanci, katerim je namestnik Hohenlohe zagotovil, da bo vlada upoštevala, kolikor ji je mogoče, želje učiteljiščnikov posebno glede pouka v materinščini. Eavno tako je namestnik izjavil, da se slovenski oddelek učiteljišča v najkrajšem času premesti iz Kopra. Dijaki ne bodo zaradi stavke imeli nikake škode.
— Zadnje vesti iz Hrvatske. Akademični senat je glede na izjavo bana Eaucha, da da ob najmanjši demonstraciji zaključiti vseučilišče, predčasno zaključil zimski semester in se že sedaj začnejo velikonočne počitnice. — Oddelui predstojnik za pravosodje Aranickj je vložil prošnjo za odstop. Naslednik mu bo baje veliki župan Nikola Eadivojevic. — Dr. Josip Frank je odložil predsedstvo Starčevičeve stranke.
* Šola za tatove. Londonska policija je v zadnjih sedmih mesecih odkrila 15 „zavodov“, kjer so se mladi dečki vzgajali za tatove itd. Neki 11 letni deček je priznal pred sodiščem, da obiskuje šolo že od 7. leta. Izmed „profesorjev“ je dobila policija le enega, ki je bil obsojen v petletno ječo. Pri razpravi je priznal, da je vzgojil 47 izvrstnih	vlomilcev, ki še niso	14 let	stari! Mnogi	med
temi so postali že pravi »mojstri". Za pouk je zaslužil na leto 18.000 mark. Tudi „učenci“ dobe od ukradenih stvari primerno	nagrado, in sicer od	vsakih	ukradenih 100	mark
10 mark	in en teden praznik.	Največja „šola“ za	ino-
zemce je	bila v ulici Bethnal-Green.	Šola je bila v	dveh
poslopjih; v spodnjih prostorih so stanovali, v gornjih prostorih pa so bila „vežbališča“. Vsako stroko je poučeval drug „profesor“ — večinoma odpuščeni kaznenci. V posebnem oddelku so se poučevali mladi dečki, kako je trebi krasti iz žepa ženskam. Učitelj je nosil žensko obleko, in kateremu učencu se je posrečilo, da mu je izmaknil kaj iz žepa tako, da mož tega ni opazil, je dobil spričevalo usposobnosti. Vsak učenec mora izvršiti vsaj en večji vlom, ne da bi ga opazili, preden dobi sposobnost.
* Zagovorniška sredstva. Ne le današnji odvetniki uporabljajo vsa sredstva, da bi rešili svoje klijente; njihovi predniki so jim bili kos. „Gaulois“ pripoveduje zanimiv dogodek „izpred sodišča" pred dvesto leti. Neki odvetnik se je trudil na vse načine, da bi rešil svojega branjenca. Zaman. Nazadnje vzdigne kvišku lepega otroka, sinčka obtoženčevega, ter ga pokaže sodnikom, Otrok se je jako milo jokal, da so sodnike kar polile solze. Že se je mislilo, da bo obtoženec oproščen, kar neki sodnik vpraša otroka z glasom polnim usmiljenja : »Kaj ne, mali,
ti se jočeš zavoljo očeta?" . .. »ne, ne, —jočem se, ker me ta gospod ščiplje." — Odvetnik je pogorel.
* Rothschild in komunisti. Ko se je nekdaj Both-schild sprehajal po Dunaju, je stopila predenj trojica, da mu prekrčijo pot ter mu viknejo:	»Baron! ti imaš do
40 milijonov, a mi nimamo niti večerje! Treba je, da se to silno blago razdeli med narod!" — »Prav, prav!" je odgovoril baron ; »dokazano je, da je 40 milijonov Nemcev; na vas torej pride ravno 1 frank na vsakega!“ To govoreč je dal vsakemu po en frank.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Etika in politika.
Predaval v »Akademiji" dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba. ====== Ponatiak iz „Nove Dobe".	■	-
Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
Trgovci in obrtniki!
2STaročite si
enostavno knjigovodstvo
(trgovske knjižnice 2. in 3. zvezek) pri
FRAN ZELENIK-u v Ljubljani.
Cena 60 vin.
Svojo bogato zalogo
vozov
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS JAN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11’.
„Zvezdna“ *
* kavina primes
iz Prve jugoslovanske tovarne za 7 ikavine snrogate v Ljubljani je 2
pravi slovenski izdelek.
Spominjajte me Družbe st. Cirila in Metoda!
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 30
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, ščipaloe, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. — Očala in ščipalci se napravijo na-natančno po zdravniškem receptu.
Velika zaloga raznih
žepnih in stenskih ur
zlatnine in srebrnine.
Ceniki za optično blago in separatni ceniki ur in zlatnine se razpošiljajo franko.
i——
Ustanovljeno 1842.
rrr
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracjjska, stavbinska in pohištvena pleskanja. Električni obrat.
Prodajalna:
Miklošičeva cesta 6
nasproti hotela „Union“.
Delavnica: Igriške ulice 6 Ljubljana.
tXl\XbXbXt^bX^XbXbXbT(itbX6fl\JbX\fcxbfbfbXbfriJLf\XbfbXtXl\Jhff^t>Xbx(ifb9tf\Xt3b9b9j
FRAN JUVAN
posestnik valjčnega mlina v Srednjih Gameljnih nad Ljubljano
priporoča svoje
izvrstne mlinske izdelke.
Prva
žganjarna
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice ——
priporoča
Slivovko navadno K l-— lit. Tropinovec navad. K 1-— lit.
III.	»	MO	„	„	III.	„	1-10	„
I*	»	150	n	.n	I.	„	1-40	„
»Drožnik III.	„ 1'30 „	Brinjevec III.	„ 140 _
n. „ i-50 .	n.	„ i.8o „
L	»	1-8°	..	»	I.	»	2'—	„
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = litra.
Speeijalitela ,SlOVCnCC* T.S.fTktf Od K 1-10 do K 1-20 liter.
Destilacija vsakovrstnih naj finejših likerjev od K D— do K 1-60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplaonol
IIIIIIIHIII HUMIH IIIIIIIH
mani..............mi.................
Podružnica v Celovcu
Delniška glavnica:
2,000.000 kron.
Rentni davek: plačuje banka sama.
Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Spljetn
1	tt	Hijia-Tolja.ni.	..
priporoča promese na komunalne srečke po K 15‘/, žrebanje 2. marca, glavni dobitek K 300.000. promese na Tiske srečke k K 7. žrebanje 1. aprila, glavni dobitek K 180.000. Obe promesi skupaj le K 21. obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 41|2°|o
Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K
Eeservni fond:
200.000 kron.
Rentni davek plačuje banka sama.
r •• \r c,nr^S5«nt Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-3VOJ1 K o V OJ lili« čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah!	..
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke". Lastnina »Slov. gosp. stranke". Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.