LETO XVII. — številka 74 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka In Tržič. Izdaja ČP »Gorenjski tisk«. Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIAL KRANJ, SOBOTA, 25.9.196S SOBOTA — CENA 40 DIN Ust izhaja od oktobra 194? kot tednik. 0.1 L januarja 1958 kot poltednlk. »d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk^ in sicer ob stedab In sobotah ISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V prve vrste! »Reforma.« »Notranje rezerve.« »Dohodek po delu«. »Sami kolektivi morajo najti .. .« In tako naprej. To je nekaj gesel, ki so bila povsem v redu v prvih začetkih iskanja novih poti ob sedanji gospodarski preosnovi, dokler so bila le kot prvo osrednje napotilo iz zveznih in republiških organov. Toda čas je že prerastel te začetke, napori za uresničevanje teh smernic so že prodrli v delovne organizacije, samoupravne organe, med same ljudi proizvajalce. Ob tem pa se načelna gesla postopoma spreminjajo v puhlo frazo. Pri vsem tem ne gre zgolj za besede, marveč za bistvo stvari. Gre za to, da je treba pri reševahju težav in nastajajočih problemov vse bolj usmerjati sile v neposredno proizvodnjo. Tu pa so nam prva gesla lahko le v splošno orientacijo. Konkretno — lahko je Z gesli »usmerjati« in prepuščati kolektivom, naj pač sami rešujejo težave. In to celo pod izgovorom »ne-vmešavanja.« Gre za to, da je prav zdaj, morda bolj kot kdajkoli potrebna konkretna pomoč kolektivom. To velja te za poslance in odbornike, zlasti pa za razna združenja, zbornice in strokovne organizacije kot na primer društva inženirjev in tehnikov itd. To željo kolektivov so izrazili udeleženci nedavnega sindikalnega posvetovanja v Kranju, že prej v Radovljici, na Jesenicah in drugod. Res je, da je bilo v tem smislu že marsikaj storjenega. Tudi Gospodarska zbornica SRS organizira vrsto posvetov, ki so razporejeni vse do 30. novembra. Več je bilo tudi obiskov v delovnih kolektivih. Toda še vedno premalo. Več je treba prenašati izkušnje, več strokovnih nasvetov in priporočil in to ob poznavanju konkretnega položaja! To še posebno velja za manjše kolektive, kjer strokovne službe niso dovolj razvite. Kranjska »Sava,« jeseniška železarna in še nekatera podjetja, so na primer imela kader in izdelala zelo konkretne programe ter s tem odprla kolektivom zelo jasne perspektive. Toda v večini ni tako. Ponekod celo iščejo »rezerve« pri malicah, reprezentancah, počitniških domovih, z odpuščanjem delavcev in podobno, ker ne nakazuje nikake rešitve. Skratka, delovni kolektivi in samoupravni organi so se že v večini primerov resno spoprijeli s problemi. Toda potrebna jim je pomoč. Ta pa mora biti brez fraz in v prvi vrsti — na samih delovnih mestih. — K. M. KRITIČNI PRORAČUNSKI POLOŽAJ V RADOVLJIŠKI OBČINI Ceste in mostovi problem številka 1 Med vsemi gorenjskimi občinami je prav radovljiška tista, ki je geografsko najmanj enotna in največja; po statističnih podatkih meri 635 kvadratnih kilometrov, kar je skoraj za tretjino več kot površina loške ali kranjske občine, nekaj manj kot za polovico več od jeseniške in za dobre tri četrtine več kot tržiška občina; po dolgem (od Podnarta do Ukanca) meri dobrih 50 km, po širini pa največ tudi 25 km. Tako obširno področje ima specifične probleme predvsem zaradi komunikacij, kar je še bolj aktualno zaradi izrazitega turističnega značaja celotne občine; da pa je stvar še hujša, so tu še številni mostovi — samo na Savi jih je več kot 15 — kot tisto (nujno) zlo, ki žre živce in denar, zlasti denarja pa je bilo doslej vedno premalo ali komaj za sproti za »flikanje«, za kratkoročnejše rešitve. — Kolikšna so bila letos planirana proračunska sredstva in koliko se bodo predvidoma zmanjšala? »Planirali smo milijardo 323 milijonov din dohodkov; v tej vsoti je zajetih tudi približno 140 milijonov din združenih sredstev gospodar- skih organizacij za šolstvo in 87 milijonov din zaradi poplav sproščene lanskoletne proračunske rezerve. Predvsem zaradi zmanjšanja prispevka iz dohodka od prejšnjih 6,8 % (kolikor ga je pripadalo občini) na novih 5 %, se bodo dohodki zmanjšali za okrog 82 milijonov din (6%), torej na skupno milijardo 241 milij. din. Ni nam pa še povsem jasno, če bomo tudi tako okrnjene dohodke uspeli realizirati, kajti izračunani so na osnovi povprečno 30 % povečanja oseb-(Nadaljevanje na 5. strani) To smo namenoma zapisali kot uvod k razgovoru s predsednikom skupščine občine Radovljica Francem Je-retom o proračunski situaciji v občini; o rebalansu letošnjega proračuna bodo namreč prihodnji petek razpravljali na seji občinske skupščine. KOLEKTIV ZD KRANJ IŠČE NOVA POTA Zdravnik ni uradnik Blagajna Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje — plačnika zdravstvene službe — je zašla v dolgove. Treba s« je držati starega pravila »po junaku suknja.« Samo toliko kot imaš, lahko daš, ne več. Toda varčevati tako, da ne bo prizadeta služba, poslovanje. Se pravi ne varčevati s tveganjem zdravja ljudi, marveč z boljšo organizacijo dela. To je bila edina misel, ki jo je pretekli teden na dolg*. 59 Sava" v novih razmerah Gospodarska reforma jih ni našla nepripravljene — Za 30 odstotkov višji osebni dohodki Kolektiv tovarne gumijevih izdelkov »-Sava-« iz Kranja se je hitro prilagodil novim pogojem gospodarjenja. Obiskali smo vodjo raziskave trga in ekonomske propagande CIRILA HABETA, ki je tudi sekretar tovarniškega komiteja ZK, in mu s tem v zvezi postavili nekaj vprašanj. Zanimali smo se za materialni položaj gospodarske organizacije in za osebne dohodke zaposlenih. Bralcem posredujemo zgoščen odgovor tovariša Habeta: »Izračuni kažejo, da imamo sedaj v »Savi-« okoli 150 milijonov din manj dohodka. Toda kljub temu menim, da instrumenti gospodarske reforme vsebujejo možnosti, ki nas bodo pripeljale do svobodnejšega gospodarjenja. Tudi poslovanje v naši de- lovni organizaciji bo postalo še ekonomične j še. Odločitve upravi j alcev dobivajo vse večji materialni pomen, kar pa zagotavlja nadaljno decentralizacijo materialnih sredstev. Moram pa poudariti, da nas gospodarska reforma ni našla nepripravljene. Imeli smo že akcijski program, ki vsebuje konkretne zadolžitve strokovnih služb na tehnološkem, ekonomskem in organizacijskem področju. Z uvajanjem cenejših surovin, z znižanjem izmeta in s prehodom na obračun po ekonomskih enotah, bomo izboljšali ekonomske učinke, na osnovi katerih bomo lahko povišali osebne dohodke za okoli 30%.« Gospodarska reforma postavlja s politiko cen pred kolektiv nalogo, da opravi analizo stroškov in poišče re- zerve. Kaj ste v tem pogledu pri vas že ukrenili? »Delavski svet podjetja je že sklenil, da morajo vse ekonomske enote znižati poslovne stroške za 10%. V kolektivu smo tudi že razpravljali o izmetu, kvaliteti, o izpadu delovnega časa, o uporabi materiala in o zmanjšanju asortimana. V teh postavkah, pa tudi še drugje, imamo tako imenovane rezerve. Kako pa je rešeno vprašanje dobave surovin? »Za naslednje leto nam je položaj glede deviz neznan in smo zato tembolj zaskrbljeni. Razen tega nas dolgi dobavni roki surovin močno obremenjujejo. Problem skušamo omiliti s sklepanjem pogodb z inozemskimi kupci, ki bi nas oskrbovali s surovinami. To pa seveda še zdavnaj ni popolna rešitev.« Drago Kastelic Obsežno delo, ki je zahtevalo veliko organizacijskih priprav in tudi denarja za fluorografiranje prebivalstva v kranjski občini, se te dni zaključuje. seji obravnaval delavski svet Zdravstvenega doma v Kranju skupno s svetom ia upravnim odborom te ustanove. 2e pred tem pa so o zadevi kritično razpravljali na sindikalnem se tanku kolektiva. Čeprav se zdravstvena služba ne more primerjati z industrijo in drugimi delovnimi organizacijami, zlasti ker bi tu lahko zaletavo varčevanje prineslo večjo moralno in materialno škodo na račun zdravja občanov, ko vendarle v tem kolektivu smelo posegli v svoje vrsto in nakazali, kje so možnosti boljšega gospodarjenja, manjšanja izdatkov, večjega uspeha itd. V 38 primerih (točkah) sprejetega programa varčevanja, so odprli vrata raznim »prepihom« in or-gani/zacijskinu ukrepom. Predvidena je ukinitev in zmanjšanje mnogih regresov, nadur, drugačen sistem dela, večja disciplina, odgovornost v samem kolektivu in podobno. Velik del ukrepov je naperjen zoper pretirano administracijo. Kot so ugotovili, je srednji medicinski kader zavzet tri četrtine časa (75%) . samo z administrativnimi posli in ne z zdravstvom, za kar je strokovno usposobljen in tudi plačan, še huje pa je, da so celo zdravniki v povprečju zavzeti z administracijo polovico svojega delovnega časa. To zaradi vrste anket, formularjev, statistik in podobnega, kar zahtevajo razne svetovne, zvezne, republiške in občinsko organizacije, banke itd. Vendar pa, kot sodijo, hI (Nadaljevanje na 2. strani) Reorganizacija službe za zaposlovanje na Gorenjskem Eden ali dva zavoda? V vzdušju splošnega zmanj-ievanja zaposlenih v administraciji, so se pričele gorenjske občine posvetovati o možnosti, da bi združile Zavode za zaposlovanje delavcev v večje organizacije, ki naj bi imele svoje podružnice v večjih krajih Gorenjske. Na pobudo predsednikov gorenjskih skupščin so se v ponedeljek v Kranju sestali direktorji vseh petih zavodov. Ugotovili so, da imajo zavodi pomembno vlogo v gibanju gospodarstva. V bodoče bodo prisiljeni temeljiteje slediti potrebam gospodarstva ter preusmeriti svojo politiko predvsem v pravilno usmerjanje delavcev na izobraževanje v panoge, kjer se kaže večja potreba po novih zaposlitvah. Najvažnejše bo to delo pri usmerjanju mladine, ki konča šolanje. Čeprav so vsi zavodi že do sedaj veliko naredili, se njihova pomembna vloga usmerjanja vidi še jasneje ob go- Zdravnik ni uradnik (Nadaljevanje s I. strani) osrednji problem v admini-stracajii. Konkretno v tem zavodu vsa uprava s tehničnimi m administrativnimi (ne zdravniškimi) posli slane le toliko, kolikor gre izdatkov skozi roke dveh zdravnikov. Zdravnik povprečno letno napiše receptov in drugih listin pacientom v vrednosti 22 milijonov dinarjev. V zdravnikovih rokah so (poleg drugega) ključi izdatkov. In tu bi bilo treba iskati rezerve tako, da ne bi bil prizadet bolnik. In teh možnosti se lotevajo. K. M. PLES! PLESNI TEČAJI! BALETNA ŠOLA! ŠPORTNI PLES! Mladina Kranja in okolice! Spet začenjamo s poukom o nrnzabnib. plesih. Tečaj za začetnike se začne 1. oktobra nadaljevalni tečaj 4. oktobra, trening plesno športnega uuba 7 oktobra, nedeljski mladinski plesi 3 oktobra in baJet 1. oktobra. Vpisovanje je vsak dan od 18. do 19. ure t Delavskem domu vhod 4. Vpis je mogoč do 30. septembra. Po tem roku se je mogoče vpisati le proti doplačilu. Zato pohitite z vpisom v razposanem roku. Bradate in prijetno se boste počutili. Plesno baletna Šola spodarski reformi. Da so svoje delo opravili dobro, najbolje priča podatek, da v nobeni občini ni prišlo do večjega števila nezaposlenih. Direktorji zavodov so govorili največ o dveh variantah združitve. Po prvi naj bi bil v prihodnje na Gorenjskem samo en zavod v Kranju, a po drugi dva — v Kranju in na Jesenicah. Kranjski zavod naj bi zajemal prebivalstvo Kranja, Škofje Lo- ke in Tržiča s 86.000 prebivalci in preko 36.000 zaposlenimi. Na drugi strani naj bi jeseniški zavod kril potrebe Jesenic in Radovljice, ki imata okoli 53.000 prebivalcev in 23.000 zaposlenih. Seveda bi v obeh primerih posamezna mesta zadržala svoje podružnice. Največji učinek združevanja bi bil v lažjem in hitrejšem spremljanju premikov, ki jih je povzročila reforma. Čolnar Razstava dokumentov O ZADNJEM LETU VOJNE Pred dnevi so v festivalni dvorani na Bledu odprli zanimivo razstavo z naslovom »Leto 1945 na Gorenjskem,« ki p rika zuje najrazličnejše dokumente o zadnjem letu druge svetovne vojne in tudi še o času takoj po osvoboditvi. Razstavo, Id jo je pripravil oddelek NOB Gorenjskega muzeja, bodo pozneje prenesli tudi v Kranj. Razstava je 1 razdeljena na pet delov, ki pa so med seboj povezana in tako omogočajo gledalcu, da si ustvari precej jasno sliko o dogajanjih v letu 1945 na Gorenjskem. V prvi, politično organizacijski del, je zajeto delovanje komunistične par- Zlorabljeno zaupanje Poročali smo že s seje občinske skupščine Tržič, ki je bila 21. septembra. Predlagana dnevni red ni bil zanimiv, saj je šlo le za potrditev nekaterih odlokov, ki so jih prilagodili republiškim predpisom, živahno razpravo je sprožil predvsem poziv predsednika občinske skupščine, da naj nekateri odborniki v prihodnje redno prihajajo na seje In naj se globlje zavedajo odgovornosti do volivcev. Odborniki pa so se pritoževali nad kasno dostavo materiala za seje. Z vsebino predlaganih odlokov niso bili seznanjeni in so osnutke dobili šele na seji. Pojasnilo, da ni matric, je zvenelo plehko in odbornike nI prepričalo. Odborniki so negodovali tudi nad tem, da se včasih nekateri zaključki ne formulirajo tako, kot so za- nje glasovali na seji. Med sprejete odloke sodita tudi odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic ter o uvedbi občinskega prometnega davka na maloprodajni promet v občini. Prometni davek od nepre-# mičnin se plačuje v odstotku od ugotovljene davčne osnove, če znaša davčna osnova do 500.000 din, se plača prometni davek po stopnji 7% za davčno osnovo do 1,000.000 se plača 10%, do 2 milijona — 13%, do 4 milijone — 17% in nad 4 milijone — 21 %. Po sprejetju odloka o uvedbi občinskega prometnega davka in davka na maloprodajni promet, se na novo uvaja občinski prometni davek od gozdnih asortimen-tov, ki jih proizvedejo in prodajajo zasebni proizvajalci, prav tako pa od gradbenih, montažnih ter prevoznih uslug. Odlok predvideva tudi nekaj oprostitev plačevanja prometnega davka, in sicer od premoga in drv za široko potrošnjo. — D. K. Zaprta vrata v Julijcih Z nedeljskim dnem (19. tega meseca) so že zaprli planinsko kočo na območju Triglava, in sicr Staničev dom, zadnje dni pa tudi zavetišče na Doliču, Planiko in 7P «av«ko kočo na Prehodav-cih. Za obiskovalce tega pogorja bo še nekaj časa, odprt le dom na Kredarici. tije, osvobodilne fronte in v njenem okviru delovanje gospodarskih komisij in šolstva, volitve v NOO ter mobilizacija, slovenska protifašistična ženska zveza (SPžZ) s posebnim poudarkom na pokrajinski konferenci žena za Gorenjsko in Primorsko v Cerknem februarja 1945, dalje delo SKOJ, zveze slovenske mladine in pionirske organizacije. V drugem deki nam fotografsko in drugo gradivo prikaže vojaške akcije v začetku leta 1945, zlasti na loškem območju, in zadnjo sovražnikovo ofenzivo od 9. marca do 3. aprila ter njene posledice. V tretjem delu razstave so prikazane partizanske tehnike in tiskarne, kurirska služba, partizanske bolnišnice, ambulante in delavnice, prve partizanske smučarske tekme itd. Temu sledi prikaz zaključnih operacij partizanskih enot na Gorenjskem in osvoboditev, nazadnje pa še prikaz važnejših dogodkov po osvoboditvi z deklaracijo o proglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije 29. novembra na koncu. Na Podljubelju so te dni odprli lepo urejeno gostišče, ki bo poslovalo v okviru gostinskega podjetja Tržič. Za razvoj turizma v tem kraju je ta lokal toliko pomembnejši, ker stoji tik ob novi cesti s prehodom čez Ljubelj. Restavracija ima 67 stolov, na voljo gostom pa sta tudi dve sodobno urejeni spalnici. Za nadaljno uveljavljanje tega lokala je predvidena razširitev restavracijskih In hotelskih zmogljivosti z ustreznimi pritiklinamJ, kakor tudi ureditev umetnega jezera v bližini, za kar, kot so že pokazale prve raziskave, so dani vsi pogoji DELEGACIJA IZ SOVJETSKE ZVEZE V KRANJU 22. sep. je v Kranj prispela na obisk v kmetijski živilski kombinat petčlanska delegacija sindikata kmetijskih, živilskih m tobačnih delavcev iz Sovjetske zveze. Delegacijo je' vodil sekretar tega sindikata Leonov. Gostje iz Sovjetske zveze so si ogledali farmo krav molznic na Sorskem polju, mlekarno in mlekarsko šolo v Cirčah ter farmo baconov v Hrastju. Razgovor je potekal v pri- srčnem vzdušju. Gostje so se zlasti zanimali za sistem nagrajevanja v kombinatu ter o vlogi sindikata. Nad urejenostjo obratov kmetijskega kombinata so bili člani delegacije navdušeni. - K. Posredujemo prodajo 1. karamboliranega osebnega, avtomobila ZASTAVA 600/D, letnik 1961, s prevoženimi 32.200 km. * Začetna cena Din 400.000.— Ogled je možen vsak dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do torka 28.9. 1965 do 12. ure. 2. karambol i raneg a osebnega avtomobila OPEL REKORD, letnik 1964, s prevoženimi 3.000 km. Din 1,500.000.— Vozilo se nahaja pri Trobec Jankotu, Ljubljana, Kožarje 112. Pismene ponudbe sprejema avarovalnica Kranj do srede, 29.9.1965 do 12. ure. ZAVAROVALNICA Kranj KJE VZETI SREDSTVA? Do zime mostova v Podnartu in Lancovem Deževje in narasle vode v začetku septembra so povsem porušile mostova v Podnartu in na Lancovem in onesposobile most v Globokem, s tem pa v dobršni meri (razen zvez z vlakom) odrezale precejšen del radovljiške občine na desnem savskem bregu od glavnih komunikacij, občinskega središča in tudi od delovnih organizacij na levem bregu, kjer je zaposlenih precej ljudi s prizadetega področja. Poročali smo že, da so prebivalci Lancovega že dva dni potem, ko je narasla Sava most porušila, sami naredili zasilno visečo brv, pozneje pa so podobno naredili tudi Gospodarske novice UKINITEV OLAJŠAV? Zvezni sekretariat za delo je ponovno pripravil predlog za ukinitev olajšav v potniškem prometu. Po tem predlogu naj bi torej končno odpadli K-15 obrazci. O tem so precej razpravljali že lani, vendar tedaj predlog ni bil sprejet. S sedanjim predlogom se strinjajo mnogi zvezni sekretariati in tudi Centralni svet sindikatov Jugoslavije. Zato pričakujejo, da bodo olajšave odpravljene. Prispevek v višini 1,5 % bruto osebnih dohodkov, kar znese za vso državo približno 32 milijard dinarjev, naj bi delovne organizacije direktno namenile za letni dopust delavcev. JAMSKEGA LESA NI Vsem rudnikom že precej časa močno primanjkuje jamskega lesa. Ta kriza pa se je v zadnjem času tako zaostrila, da je vprašanje, če bodo rudniki v jesenskem in zimskem obdobju, ko je povpraševanje po premogu največje, lahko normalno obratovali. Rudnik rjavega premoga v Trbovljah $e o tem problemu obvestil javnost z odprtim pismom. NOVA RAFINERIJA NAFTE V Urinju pri Bakru bodo kmalu dogradili novo rafinerijo nafte. Poskusno naj bi začela obratovati že letošnjo jesen. V njej bodo letno predelali 1,300.000 ton surove nafte, vrednost letne proizvodnje pa bo znašala 25 milijard dinarjev. To rafinerijo je zgradila reška rafinerija »Boris Kidrič-« v sodelovanju z milansko firmo SNAM, Stroški graditve bodo znašali približno 17 milijard dinarjev. v___J v Podnartu. Prehod je torej za pešce zdaj mogoč, pa tudi avtobusne zveze so uredili s prestopanjem. Vendar je zaradi gospodarskih interesov podjetij na desnem bregu treba čimprej — do zime! — oba mostova zgraditi, da bosta spet sposobna zlasti za tovorni avtomobilski promet. Za to pa niso zainteresirana samo industrijska podjetja na desnem bregu Save (Plamen, Kemična tovarna Podnart, Okovje, Iskra itd.), ampak tudi jeseniška Železarna, ki dobi iz Kamne gorice vsak mesec približno 25.000 ton apnenca (tega nujno potrebuje za svojo proizvodnjo), ki pa ga mora zdaj voziti z vlakom, stroški pa so zaradi dvojnega prekladanja seveda znatno večji. Načrte za zgraditev obeh mostov cestno podjetje že pripravlja, z deli pa bo treba pohiteti, ker morata biti do zime gotova; razen 'tega pa naj mostova ne bi bila taka, da bi jih Sava ob prvem večjem nalivu spet odnesla. Povsem odprto je namreč še vprašanje, kje dobiti denar za porušene mostove, na katerih je v radovljiški občini škode za 73 milijonov dinarjev. Denarja preprosto zaradi skrčenih proračunskih dohodkov nimajo, sproščeno proračunsko rezervo iz lanskega leta za sanacijo škod ob poplavah, pa so že povsem porabili. Na občini menijo, da je rešitev edino v finančni udeležbi vseh zainteresiranih delovnih organizacij, —t Kaj bo s kranjskogorsko progo? Prejšnji teden so postaje na kranjskogorski progi spremenili v odpremišča. Ukinili so mesta šefov postaj in vlakovnih odpremnikov. Na vseh odpremiščih opravljajo službo prometno-transportni od-premniki. Z omejenim ukrepom računajo, da bodo zmanjšali stroške te nerentabilne proge. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi kranjskogorsko progo sploh ukinili. V tem primeru bi se moral močno povečati avtobusni promet, saj se samo delavcev in dijakov vozi na Jesenice dnevno nad tisoč. -B. B. Prodaja brez posrednikov Znano je in na vseh sejah ter sestankih se poudarja, da številni posredniki v trgovini draže blago. Zat6 bo tudi kmetijsko-obdelovalna zadruga v Radovljici, bi sega tudi v jeseniško občino, odprla lastno prodajalno, v kateri bo brez posrednikov nudila svo je proizvode potrošnikom. . : Prostora trenutno še nimajo, vendar bodo to skušali čimpreje urediti, Saj bodo prebivalci Jesenic tako lahko dobili ceneje sadje :in vse poljske pridelke zadruge. Zato se oddelek za ospodarstvo prizadeva, da bi čimprej našel ustrezajoči prostor. B. B. Deljen delovni čas V kranjskem gradbenem podjetju Projekt razmišljajo o tem, da bi uvedli deljen delovni čas. V zimskem času je delo otežkočeno, a poleti so do sedaj plačevali številne nadure. Po zamisli o deljenem delovnem času bi poleti delali od 6. do 12. in od 13. do 18. ure. V zimskih mesecih pa bi zmanjšali število delovnih ur na 4 dnevno. Podjetje išče možnosti za boljšo organizacijo dela. Predlog je vsekakor zelo zanimiv ter ga nameravajo še vsestransko proučiti. Cene na žičnicah nespremenjene Tako kot delavski svet podjetja Ljubljana-Transport ne bo zvišal cen za prevoz na žičnici na Veliko planino, tako bo tudi kolektiv ekonomske enote na Jesenicah ostal pri starih cenah za prevoz na Španov vrh. Ta je do 15. septembra prepeljala 43.000 potnikov oz. turistov in smučarjev. Ker pa so letos razširili in zravnali obsežna smučišča, pričakujejo v novi sezoni še večji obisk. Enota na Jesenicah bo kupila tudi lasten plug za vzdrževanje ceste Jesenice—Planina pod Golico. — Kaj pa tile počenjajo? —• Iščejo notranje rezerve! PRORAČUNI OBČIN PRED VELIKO ! PREIZKUŠNJO Izkoreninjene iluzije S proračuni je bilo doslej vedno tako, da smo najprej glodali na potrebe, potem pa po potrebah zbirali denar. Če denarja ni bilo dovolj, smo povišali proračunske osnove — in se zadovoljili s tem, da je sredstev vsaj na papirju toliko, kolikor jih je treba. Spričo inflacije v zadnjih letih pa je bilo ponavadi ob koncu leta tudi denarja toliko, kolikor smo ga predvidevali, ali pa celo več — in vse je bilo v redu. Vkoreninila se je iluzija, da je važnejša številka v^ proračunu kot boj za realni dinar, ker je pač treba čimveč želeti, da potem vsaj dovolj dobiš, želje smo postavljali pred motnosti, kar je po svoje prispevalo k inflaciji in vse bolj obremenjevalo gospodarstvo, ki je dobršen del svojega dohodka moralo odvajati družbeno političnim skupnostim. Ker gre pri proračunski potrošnji za sredstva brez obveze^ vračanja, torej v bistvu za najdražja sredstva, so vsi po vrsti jurišali nanje. V proračunu je dobilo tako domovinsko pravico stotero in več dejavnosti — bolj in manj družbeno potrebnih. Zato so se posamezne dejavnosti razbohotile preko svojih normalnih meja — vse skupaj pa živele preko ekonomsko realnih možnosti. Gospodarska reforma je nujno pripeljala do prevrednotenja pojmov tudi kar zadeva proračune od federacije do občine. Povsod se uveljavlja načelo skrajne štednje. Tako je tudi prav, kajti povsem nesmiselno bi bilo, če bi tolikšen del narodnega dohodka, kot ga trošimo na tem področju-, obravnavali drugače kot ga obravnavamo v proizvodnji. Pri rebalansu, kar naj bi pomenilo: ponovni sestavi občinskih proračunov, o katerih bodo sklepale skupščine prav kmalu, gre torej za pomembne odločitve: kako vskladiti vse potrebe z dejanskimi možnostmi. Pri tem bodo verjetno ravnali napak tisti, ki bodo preprosto odrezali vsakemu del sred stev, ne da bi ovrednotili pomembnost posameznih služb in nujnost posameznih del. Rebalans proračuna bi moral biti prvi resnejši poizkus, da se proračunska potrošnja v celoti prevrednoti. Ni nobena skrivnost, da smo v preteklosti »razbremenjevali« občinsko upravo z ustanavljanjem najrazličnejših zavodov — potrebnih in nepotrebnih. Dokler ni bilo stiske za denar, tudi sile ni bilo. Zdaj pa je menda čas, da se pogleda, kaj je potrebno in kaj ni. To velja za najrazličnejše ustanove na vseh družbenih področjih. Tudi za »klasični« upravni aparat, pri čemer pa ne gre le za njegovo zmanjšanje, marveč za poenostavljenje njegovega poslovanja. Veliko administriranja terjajo včasih predpisi, zato bo take predpise treba spremeniti. Kar je preprosto, je dobro! Na teh osnovah bo nadalje potrebno.JLe^sedaj, čimprej, začeti sestavljati proračun za prihodnje leto. Pri tem bo treba računati le s sredstvi, ki realno bodo, ne pa s tistimi, ki si jih želimo. To bo po svoje prispevalo k prevrednotenju plana in k skrbi občine za njegovo realnost in izpolnitev. S. Beznik KULTURA IN PROSVETA J£«J1» Več gledalcev kot lani? lilUttlftJOV; _olnoma TER: KLOVN IN NJEGOV gram. Ze v začetku sezone PRED PRICETKOM GLEDALIŠKE SEZONE 1965-66 V proračunih vseh gorenjskih občin v teh dneh, ko vsklajajo proračunske izdatke z zmanjšanimi dohodki, puščajo šolstvu v glavnem toliko sredstev, kolikor so jih prvotno predvideli. Ob^ tem pa ne smemo prezreti, da gre za šolstvo skoraj povsod okrog polovico ali nekaj manj proračunskih izdatkov in da sp ti namenjeni v glavnem za osnovno dejavnost, za funkcionalne izdatke (največ za osebne dohodke učnega in drugega osebja), zelo malo pa za materialne izdatke, da o gradnji novih šol — razen v kranjski občini, kjer so se občani lani z referendumom odločili za samoprispevek — skoraj ne govorimo. Procentualno vzame torej šolstvo proračunom največ sredstev, čeprav ta v absolutnem znesku ne zagotavljajo motnosti za nadaljnji skladni razvoj šolske mreže in niso zadostna materialna osnova za izboljševanje kvalitete pouka. Tako stanje pa je v glavnem v obveznem osemletnem šolanju, kateremu so občinski proračuni po zakonu dolini zagotoviti potrebna sredstva. Srednje, višje in visoke šole, najbolj pa srednje strokovne šole, ki vzgajajo kadre za neposredno proizvodnjo, pa so bile doslej vse preveč ob strani naših prizadevanj za povečanje proizvodnje. Gospodarske organizacije so se vse premalo zavedale, da je od dobrega strokovnega kadra v mnogočem odvisen uspeh proizvodnje, zato je postal spor med gospodarstvom in Šolstvom le kar kroničen, delovni kolektivi so se na vse mogoče načine otepali prispevati svoj delež k financiranju strokovnega šolstva, če se je le dalo, so zadržali tudi i«/o od bruto osebnih dohodkov, ki je predpisan za te namene. Občine pa so se iz leta v leto trudile, da z združevanjem teh sredstev gospodarskih organizacij zagotovijo v svojih proračunih vsaj mini malna potrebna sredstva za financiranje strokovnih šol. V uvodnem delu družbenega plana kranjske občine za letos npr. piše, da gospodarstvo še ni v celoti poravnalo obveznosti do financiranja strokovnega šolstva (za lansko leto). Po reformi pa že opažamo spremembe in zapišemo lahko, da spor prehaja v zaključno fazo in da gospodarske organizacije spoznavajo, da v novih razmerah, ko so postale bolj same od sebe odvisne, ko se bodo morale same prilagoditi potrebam trga in zato same odločati o asortimentu proizvodnje in o kvaliteti izdelkov, ne bodo mogle več brez strokovnih kadrov, ki bodo zares sposobni tako urediti proizvodni proces, da bodo — prav tako strokovno usposobljeni — delavci lahko hitreje povečali proizvodnjo in delovno produktivnost in se prilagodili tržnim zakonitostim. Delovni kolektivi osvajajo in bodo morali povsem ovojiti zahtevo, da je vzgojno izobraževalni proces potrebno • vključiti v investicije za razširjeno reprodukcijo. Tudi v takih razmerah pa bo seveda precejšen del izdatkov za šolstvo še vedno ostal na plečih proračunov politično teritorialnih enot. Prav zato se zaradi spremenjenih odnosov v republiški skupščini pripravljajo na razpravo o novem sistemu financiranja šolstva, ki naj bi zagotovil stabilne vire dohodkov. Znano je le, da bodo ti viri le deloma vezani na osebne dohodke, ampak bodo dotekali predvsem iz obdavčitve investicijske in delno tudi celotne potrošnje (od prometnega davka), s tem pa bo zagotovljeno stabilno naraščanje sredstev za šolstvo skladno z razvojem našega gospodarskega in drulbenega Življenja. A. Triler Sedaj ko je že popolnoma jasno, da tudi v tej sezoni še ne bo v Kranju poklicnega gledališča, se v polprofesio-nalnem »Prešernovem gledališču« (lahko bi se mu reklo tudi polamaterskem, če bi to na stvari sami kaj spremenilo, skoraj verjetno pa je, da ne bi) mrzlično pripravljajo na novo sezono. Pravzaprav ne samo v tem gledališču, mrzlične priprave potekajo tudi v Stražišču, kjer je tamkajšnja »Svoboda« pripravila za letošnjo sezono sila bogat in obširen repertoar, če upoštevamo to, da njihovo delovanje bazira predvsem in samo na amaterski osnovi. V »Prešernovem gledališču« bodo novo sezono pričeli s predstavo Jurčičevega »Desetega brata«. Premiera bo, kot vse kaže, v sredini oktobra. Z igralci, ki so pred več leti sodelovali pri PG, in z režiserjem, ki je na deskah tega gledališča že postavil marsikatero predstavo, PETROM MALCEM, pa menijo v tem gledališču, da bodo ustvarili zanimivo in kvalitetno predstavo, tako da bi že na začetku sezone privabili v njihovo dvorano čimveč gledalcev. Sledile bodo, tak je okvirni repertoar, naslednje predstave: LUIS CSAZAI: KOLERA, LINHART: ŽUPA. NOVA MICKA, NORMAN KRASNA: NEDELJA V NEW-YORKU, KONRAD HEIL- LER: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. V ta okvirni program pa ni vključen satirični kabaret. Slednji bo doživel morda premiero že v začetku prihodnjega leta. Da bo poskrbljeno tudi za vse tiste, ki si žele kvalitetnejših predstav, z drugimi besedami rečeno, predstav poklicnega gledališča, bo prav tako kot v lanski sezoni, prihajalo v Kranj »MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO«. To gledališče bo kranjskim gledalcem predstavilo šest predstav iz svojega repertoarja. V pretežni meri pa bodo to komedije, saj so se v MGL odločili, da bodo v letošnji sezoni od vseh predstav, ki jih imajo v svojem repertoarju, postavili na oder le tri drame. I Njihove predstave in dve predstavi PG pa bodo tvorile abonma. Tako torej v osrednjem kranjskem gledališču. Ze lani pa se je izkazalo, da bo slej ko prej zavzela stražiška »Svoboda« pomemben položaj v gledališkem življenju Kranja. Stražišče, ki je odmaknjeno od Kranja borih par kilometrov, je dobilo kot vse kaže, zanimivo amatersko družino. Mladi, ki so v pretekli sezoni osnovali mladinsko dramsko skupino »Žarometi«, so za letošnjo sezono pripravili* sila obširen pro- gram. Ze v začetku sezone se bodo gledalcem predstavili z večerom poezije mladega pesnika PAVLA LUZANA, z naslovom »SAMOTA JE STEKEL PES, KI TRGA PRSI«. Sceno bo pripravil MARKO POGAČNIK. Zanimivo pa je, da bo glasba za ta večer originalno delo, ki bo na tem večeru tudi prvič izvajano. Naslednja predstava pa bo v sredini novembra. Kot pravijo v Stražišču, pa bodo v letošnji sezoni postavili na oder pet predstav. Ce jim bo to uspelo, in če bo kvaliteta na dovolj visoki ravni, bodo povedale prve predstave. Omembe vredno pa" je, da bodo izdajali tudi gledališki list, kar pa je sila redek pojav v amaterskih gledališčih. Vsekakor pohvale vredno dejanje, saj je tak način kontaktiranja med ansamblom in publiko velikokrat tudi sila pomemben faktor pri obisku predstav. Takšni so torej načrti. Ne bo treba dolgo čakati, pa bodo vidni že prvi rezultati. Preostane le še želja, da bi bilo v obeh dvoranah več gledalcev kot lani. Osebno sem prepričan, da je polna dvorana pogoj tudi za kvaliteto, saj je v prvi fazi gledališče sredstvo za komunikacijo. Jasno pa je, da pri prazni dvorani te vloge ne more imeti. Božo Šprajc Jeseniški Svobodaši v Italiji Ansambel Svobode »Tone Cufar« Jesenice, ki ga sestavljajo plesalci, instrumentalni kvintet In vokalni kvartet, je odpotoval včeraj (v petek) na petdnevno turnejo po Italiji. Odzval se je vabilu kulturne skupine »Italsider« is Piombina, katere komorni orkester je gostoval lansko jelen na Jesenicah. Da bi bila vrnitev obiska kvalitetno enaka odličnemu orkestru, so ■e jeseniški Svobodaši za gostovanje v enem največjih središč železarsko-jeklarske Industrije v Italiji, tj. v Piom-blnu, temeljito pripravili. Razen v Piombinu bo priredil ansambel narodnih plesov jeseniške Svobode »Večer jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi« tudi V hotelu »Bled« v Rimu. - U» V razstavnih prostorih Gorenjskega muzeja so odprli razstavo o domači obrti na Gorenjskem; o njej bomo v Glasu še pisali — Foto Perdan Razstava renesančnih mojstrov Fresko na Bregu restavrirajo V delavskem domu na Jesenicah je bila preteklo soboto odprta razstava 50 reprodukcijskih del mojstrov renesanse iz Italije, Nizozemske, Francije in Nemčije. Na razstavi,! ki jo je priredila likovna sekcija Svobode »Tone Cufar« Jesenice, omogočila pa Narodna galerija v Ljubljani, so razstavljena tudi dela Michelangela, Rafaela Sen- tija, Leonarda da Vincija, Brueghala in diugih. Svoboda Jesenice, ki se je odločila za razstavo reprodukcijskih slikarskih del renesanse, je z njo v veliki meri prispevala k obogatenju splošnega znanja človeka in k razvijanju njegovega smisla za lepoto. Ze dvanajsta razstava DOLI-KA jeseniške Svobode je bila dobro obiskana in je vzbujala posebno pozornost med srednješolsko mladino — U. Zavod za spomeniško varstvo v Kranju se je odločil za restavracijo gotske freske sv. Krištofa na zunanji, jugovzhodni strani cerkvice na Bregu za Savo. Freska je zelo lepa, vendar že precej slabo ohranjena in pred časom delno popravljena, s čimer pa so bile prvotne žive barve na popravljenih mestih uničene. Ko so začeli z restavriranjem, so ugotovili, da so bile na tej steni cerkve zraven freske sv. Krištofa še druge, cela kom' pozicija, vendar so izpod ometa doslej uspeli odkriti le detajle, ostalo pa je vei> j etno uničeno. Ko bo freska restavrirana, jo bodo proti vremenskim neprilikam zaščitili s streho. Proračunski položaj naših občin KRANJ TRŽIČ Vse je odvisno od proizvodnje Preredko rešeto »Podatki, žal, kažejo, da se proizvodnja in produktivnost v letošnjih prvih osmih mesecih nista stopnjevali v skladu s predvidevanji. Proizvodnja pa je osnova za nadaljnji razvoj občine, za standard občanov in potrošnjo, vključno proračunske izdatke.« Tako je povedal predsednik skupščine občine Kranj, tovariš Martin Košir na začetku pogovora o sedanjih težavah zaradi skrčenja sredstev v občinskem proračunu. Ker je proizvodnja oziroma gospodarski uspeh osnova za reševanje težav v delovnih organizacijah in tudi pri vseh drugih skupnih potrebah občanov, kar gre skozi občinski proračun, je skupščina te občine že temeljito pretresala letošnje gibanje v gospodarstvu in dala kolektivom ustrezna priporočila. Gre za osnovne pokazatelje, da je bila v avgustu industrijska proizvodnja samo za 1.5% višja od lanske v istem mesecu, da je bila produktivnost v juliju le za 2 % višja od lanske in da je v prvih osmih mesecih letos dosegla industrija samo 57.2 0 o predvidene proizvodnje. Materialni stroški pa so narasli za 36%. Ponekad se pozaa, da resno delajo, da bi dvignili proizvodnjo, izpopolnjevali tehnologijo, da bi iskali možnosti za zniževanje polne lastne cene izdelkom. In kako kaže proračun? Samo zaradi zmanjšanega prispevka iz osebnih dohodkov je znižan občinski proračun za 139 milijonov dinarjev. Seveda so nekateri dohodki tudi narasli tako, da je občina prikrajšana le za 107 milijonov dinarjev. Seveda je to veliko. Zlasti še, ker nekaterim dejavnostim ne kaže krčiti sredstev, marveč jih je treba celo povečati. Sem sodijo socialne dajatve, štipendije in prevozi za šolske otroke, strokovno šolstvo itd. Samo šolstvo bo dobilo skoraj polovico (45 %) celotnih sredstev v občinskem proračunu. Kje potemtakem krčiti, varčevati? Zlasti v komunalnih investicijah (ceste, vodovodi, elektrifikacije itd.). Te potrebe občanov, čeprav povsod utemeljene, je treba raztegniti na več let. Prav tako bomo zmanjšali izdatke za državno upravo, politične organizacije, krajevne skupnosti in podobno. Tudi v zdravstvu je predvideno delno zmanjšanje izdatkov, seveda ob ustreznih organizacijskih spremembah tako, da občan kot potrošnik ne bo prizadet. Potrebna pa bo sprememba v obveznostih pri kmečkih zavarovancih. In kaj pravijo na vse to občani? Prihodnjo sredo, 29. sept., se bodo začeli zbori voliv- cev, ki so predvideni do 5. oktobra. To bo že drugo srečanje z občani v času sedanje reforme in nastalih težav s sredstvi v občini. Tokrat se-bomo z volivci pogovorili o potrošnji, o komunalnih investicijah, o gradnji itd. V glavnem občani razumejo, da sedanje razmere puščajo manj denarja v občini in da je treba tega najbolj pametno trositi. Seveda so pri tem lokalistične težnje. Vsak najraje zagovarja le »svojo« cesto, vodovod itd. Vsem ni moč ustreči. Toda povsod je tudi razumevanje za skupne potrebe. - K. M. Odborniki pred odločitvijo Veliko negodovanja so v tržiškl občini vzbudila predvidevanja republiškega sekretariata za finance, da bodo v tej občini netto osebni dohodki v zadnjih petih mesecih porasti! v povprečju v primerjavi s prvimi sedmimi meseci za celih 61%. Odgovorni v Tržiču menijo, da je tako planiranje nerealno, saj bodo spričo dejanskih finančnih možnosti lahko povišali osebne dohodke le za 23 %. Tudi predvidevanja republike o 77% zvišanju prometnega davka na alkohol, so ne-sprejemljiva. Martin Košir Po najnovejšem predlogu bo imela tržiška občina 534 milijonov 161.000 dinarjev dohodkov in 577.190.000 dinarjev izdatkov. Za pokritje najnujnejših izdatkov primanjkuje kar 43.029.000 dinarjev! Razen tega občina še vedno ni poravnala obveznosti do šole v Tržiču v znesku 40 milijonov dinarjev ter 10 milijonov dinarjev za elektrifikacijo Jelendola. Oboje v občinskem proračunu ni upoštevano. RADOVLJICA Ceste in mostovi - problem številka 1 (Nadaljevanje s 1. strani) nih dohodkov in približno enakega maloprodajnega prometa. Ostali smo z minimalnimi sredstvi, brez rezerve. Ce nas ne bi tolažila upanja o pripravah za nov proračunski sistem (o tem so v republiški skupščini spomladi že nekaj razpravljali), bi bili za prihodnja leta še večji pesimisti kot smo. Nov sistem pa bo moral bolj upoštevati specifične pogoje posameznih področij; trdim namreč, da tako izrazito turistično področje kot je naše, in teritorialno tako obsežno, zahteva večja proračunska sredstva.« — Ste že pred izračunavanjem novih proračunskih dohodkov in ustreznim krčenjem izdatkov kaj »črtali« iz letošnjega proračuna? »Smo. Za. nadaljnjo ureditev sanacijskih naprav Blejskega jezera (za to smo porabili že 260 milijonov din!) smo prvotno nameravali dati še 30 milijonov din, in sicer za poglobitev struge Jezerni-ce, vendar iz tega letos še ne bo nič in jezero bo zaradi preslabega odtoka vode ob večjih deževjih še vedno naraščalo. Ze prej smo »črtali« tudi 30 milijonov din za gradnjo kanalizacije v Begunjah, čeprav bi bila nujno potrebna, kajti na tem področju se stalno pojavljajo črevesna obolenja. Okrnili smo tudi sklad za strokovno šolstvo od 130 milijonov na 102 milijona din. Tudi nekatere starejše obveznosti za vzdrževanje cest nismo poravnali.« — Kakšno zmanjšanje iz- datkov pa po . posameznih področjih predvidevate z rebalansom proračuna? »Sredstva za občinsko upravo smo zmanjšali za 4 milijone din (za 2%); od 116 delovnih mest, kolikor jih je bilo 1. januarja letos, jih bomo do novega leta imeli še 90; že do 1. aprila letos smo jih toliko zmanjšali, da smo imeli sistemiziranih 107 delovnih mest, zasedenih pa 105, 1. oktobra pa jih bomo imeli le še 98. Za družbene službe sredstev ne zmanjšujemo. Za socialno varstvo (konkretneje: za oskrbnine mladoletnikom in odraslim po domovih, ne pa za socialne podpore) smo izdatke povečali za 19% (ker so se za toliko povečale oskrbnine po domovih). Krajevnim skupnostim smo sredstva zmanjšali od 104 na 93 milijonov din (za 10%), kul-turno-prosvetni dejavnosti od 51 na 44 milijonov din (za 15 %), dotacije družbenim organizacijam pa od 60 na 56 milijonov din (za 7%). Za šolstvo je bilo prvotno predvidenih 30 rriilijonov din rezerve in 9 milijonov din investicij, kar smo črtali, ostalo — 467 milijonov din, od tega 140 milijonov din združenih sredstev gospodarskih organizacij — ostane;za šolstvo torej dajemo skoraj polovico proračunskih sredstev. Zmanjšali smo tudi negospodarske investicije od K5 na 158 milijonov din (za 10 %), vendar gre od te vsote 85 milijonov din za anuitete, 30 milijonov din za načrte, 20 milijonov din za nakup stanovanj, nekaj miliionov pa za redno vzdrževanje sanacijskih naprav in za še nekatere nujne raziskave na Blejskem jezeru. Vseh komunalnih objektov iz proračunskih sredstev ne moremo več vzdrževati. Samo cest III. reda (bivše okrajne ceste) je v občini okrog 120 km, za njihovo redno vzdrževanje pa bi vsako leto potrebovali 72 milijonov din (600.000 din za km). V tem zimske poškodbe niso vštete. Samo zadnjo zimo smo imeli 15 milijonov din dodatnih stroškov, ki še niso plačani. In kje so še ceste IV. reda, ki jih je prav tako okrog 120 km!? Sredstva od taks na vprežna in motorna vozila ter goriva pa nam dajejo letno le okrog 15 milijonov din dohodkov, torej znatno manj kot velja redno vzdrževanje cest III. reda, medtem ko so druge občine v tem pogledu na boljšem. Zaradi tako kritičnega položaja smo se odločili, da v sezoni 1965/66 ne bomo vzdrževali (in tudi ne plužili) tehle cest: Zgornje Gorje—Ra-dovna, Nemški rovt—Rovtari-ca, Mrzli studenec—Gorjuše in Mrzli studenec—Rudno polje. Ni pa še rešeno vprašanje zimskega vzdrževanja ceste iz Gorij do Sport hotela na Pokljuki, ki stane okrog 25 milijonov din letno, mi pa denarja nimamo. Ce se bomo sporazumeli z Gozdnim gospodarstvom, Sport hotelom, počitniško skupnostjo Strunjan, izvršnim svetom in z uporabniki oz. lastniki vikendov za sodelovanje, bomo cesto vzdrževali, sicer pa ne.« —at Visoke obveznosti do anuitet občino močno obremenjujejo, čeravno ji je bilo obljubljeno dolgoročno posojilo za šofo v Tržiču, republika obveznosti ni mogla uresničiti, ker občina ne dobiva dopolnilna sredstva od republike. Banka pa za kratkoročno posojilo z visoko obrestno mero po zakonu ne more dovoliti, da bi odplačilo odložila. Pri iskanju rezerv v proračunu in rešitve iz nezavidljivega položaja, so občinski organi morali skrčiti dotacijo tudi šolstvu. Za sofinanciranje strokovnega šolstva pa v proračunu ni predvidenega niti dinarja. Tako so osnovnemu šolstvu skrčili prvotna sredstva, za 12 milijonov dinarjev ali za 5,3 %. Znanstveni, kulturni in prosvetni dejavnosti (muzej, knjižnica, radio, predvoiaška vzgoja, itd.) za 2,100.000 dinarjev (9,8%), socialnemu varstvu za 2,400.000 din (5,5 odst.), zdravstvenemu var-« stvu za 2,200.000 din (12,2%), komunalni dejavnosti za 1 milijon din (7,8%) in državnim organom (občinska uprava, predsedstvo, sodišče, kataster, itd.) za 13 milijonov din ali za 10,4%. Krajevnim skupnostim bodo namenili za 600.000 din (5%) manj sredstev, družbeno-po-« Uličnim organizacijam in društvom - za 2,600.000 din (7,5 %), postavki gospodarski posegi (kmetijski in cestni sklad) za 571.000 ali za 7,6 odst., proračunsko rezervo pa so znižali za 5 milijonov dinarjev (91%). Proračun pri obveznostih do anuitet pa »o zvišali za 36 milijonov dinarjev ali za 32,4%. Pri tem so morali upoštevati neodložljive obveznosti. Tudi vlaganje v rezervni sklad so zvišali za 10,098.000 din (168,5%). ker w prvotnem planu ni bila upoštevana 5% obvezna rezerva, ki jo določa zvezni zakon. • Vse kaže, da bo občina se • morala znižati proračun* • ske izdatke. Predvideni • dohodki so še vedno • manjši od izdatkov. O • tem pa bodo odločali na • seji občinske skupščine, • ki bo predvidoma še ta • mesec. — Drago Kastebtf In odprli so okna 0 Brnik! Kako suhoparna, 0 dolgočasna in sama vase 0 je bila zaprta ta vas. Vsaj 0 tako se je zdelo vsako-0 mur, ki je potoval tam 0 skozi. Vsa okna na cesto 0 so bila zaprta, zabita, »pe-0 lagonije« in nageljni v ne-0 katerih oknih sivi, zapra-0 šeni, obcestne ograje in 0 vrtovi pusti in — skoraj 0 nikjer človeka. Vse se je 0 odmikalo od ceste. Te dni pa je vas zadihala. Zadihala ob svežem zraku, brez prahu, in zadihala ob uresničenih dolgoletnih željah. Namesto stare in zelo slabo oskrbovane makadamske ceste, po kateri so v zadnjih letih ropotala in divjala vozila z letališča proti Cerkljam in zasipala hiše, polja in vrtove v neznosni prah, ta cesta se te dni dokončno spreminja v sodobno, gladko črno smolnato cesto iz Spodnjega skozi Zgornji Brnik do Cerkelj. Koliko let so ljudje zahtevali to cesto! Koliko cigaret so pokadili na sestankih in zborih volivcev in drugod ob teh razgovorih. Vse je ostajalo samo pri besedah! Zmeraj je prišla »višja sila« in ljudje so počasi svoje zahteve utešili z raznimi vici na odbornike, občinske denarje in ... Bilo je ,v začetku avgusta, ko so žene pred tamkajšnjo trgovino govorile o nekih inženirjih, merilcih. Po vsej vasi se je razširila ta vest. Tokrat niso bili razočarani. »Eeeha!« Konj je izrabil čas za pašo, Gašperllnova pa se je ustavila za kratek pogovor Kmalu zatem so že zaropotale lopate, krampi in buldožerji Cestnega podjetja Kranj. Mnogi plotovi, ograje in vrtovi so se morali umakniti jekleni sili, kajti novo cestišče — pet metrov široko in s polmetrskimi pločniki ob vsaki strani, je zahtevalo večji prostor. Toda nihče se ni jezil. Prav te dni gredo dela h kraju. Smolnata plast na cementni podlagi je že »prišla« iz Cerkelj do križišča v Spodnjem Brniku. Stekla so prva vozila, za katerimi ni več prahu. Na vrsti je še polaganje tanjše plasti smole, urejevanje odtočnih kanalov in drugo, kar sodi k urejeni cesti. S; fotoreporter jem Perda-nom sva imela čast. da sva med prvimi vozili dala svoje »spominske odtise« prašnih gum na svežo črno preprogo. Se večjo čast pa. da sva se pogovarjala z delavci, z domačini in sc z njimi vključila v tiho slovesnost tega dogodka. »Ljudje so bili povsod prijazni, ponujali so nam sadje, kruha, žganja .. .« so pravili delavci v simpatični zagorski govorici. Franc Frantar z ženo jc ob cesti izkopaval krompir. »Cesta! Kaj sprašujete! Koliko let smo trpeli zaradi tega! Nihče ni smel odpreti okna. Se tako je bilo vse prašno po hiši! Zdaj, po dolgih letih, smo odprli zraku pot v hiše.« »In kako je s krompirjem?« »Na tej njivi je kar lep. Ne smem se pritoževati,* je dejal in z ženo sta nadaljevala delo. Tudi Gašperlinova s ko- Tovornjaki, brnenje «finišerja«, žvenket lopat in za njimi ostaja še topla, kadeča se smola, česar so se tu v Spodnjem Brniku posebej veselili in pripravljali neuraden »Hkof« njem je bila na krompirišču tik ob cesti. »Siti smo že bili prahu! In kakšne jame so bile! Niti s kolesom se ni dalo peljati,« je dejala. Potem je pogovor zašel na njene težave. Sama je ostala na kmetiji za delo. Trije sinovi so odšli drugam, »s trebuhom za kruhom«, mož je bolan. Hčerka se je poročila, toda tudi njen mož je zaposlen v Kranju in ... Potem je pognala konja po njivi, kjer bo sedaj zasejala ječmen. V Spodnjem Brniku pa smo srečali tako imenovano »Kovačevo« mamo s košaro. »Cesta pa cesta! Ta bo zdaj v redu. Cas je žc bil! Se z vozom niso mogli več po njej. In kakšen prah! Poglejte na zidove, na okna! Samo če bodo zdaj uredili tudi za vodo, da ne bo zalivala s ceste,« je dejala in odšla po svojih opravkih. In tako povsod. Ljudje so zadovoljni, pravzaprav presenečeni, kajti prav letos poleti, ko se je tam okrog začelo govoriti o reformi, ki naj bi pomenila samo »manj denarja« povsod in tudi v občinski blagajni, so se na tiho sprijaznili, da bodo dolgoletne obljube znova podaljšane. In prav v tistem času se je začelo. Nekateri stanovalci ob cesti so si dali podaljšati smolnato ploščad do svojega praga. Seveda s plačilom. To smo videli zlasti v Cerkljah. Splošno razpoloženje in dana priložnost je naredila svoje. Cez leto, dve si to obetajo tudi naprej od Cerkelj skozi Grad do žičnice. Tudi tam ljudje to komaj čakajo — za zaprtimi okni. K. Makuc Na Okroglem, na sivi kon-glomeratni skali nad Savo, ki šumi in se peni spodaj ob mlinu, je graščina, ki jo je tamkaj postavil prešernp-slovec in duhovnik Tomo Zupan in jo po svoji smrti zapustil slepim. Njim sonce ne sije, ne lune m ne zvezd ne poznajo, noč je vse njihovo življenje, brez otožnih jesenskih barv je njihov svet in brez mladostnega spomladanskega diha zvončkov in trobentic, zima je zanje le hladna in ne bela pravljica, poletje brez zlatila dozorelih žitnih klasov, pozna jesen brez zlatenkaetih macesnov. Njihov svet je tema, v njem ni mesta za sončni žarek, za radost sončnega vsakdanjega dne, za mavrico na sivi nebesni ste-, ni po poletnem nalivu, za vkresnice v toplem večeru, za krik bliska pred hudo uro, za osamljeno neonsko svetilko, ki se zdolgočaseno ogleduje v mokrem asfaltu poznega večera... " Oči, okno sveta, so zanje brez pomena, skoznje ne spoznavajo ljubezni to sreče, ne bolečine in ne solza, tudi sive vsakdanjosti ne, tudi ne žene in otrok pa žlice, šola- Poznati jih - pomeni: razumeti te, obleke, postelje ... Oči ni in ne sonca in barv, je le nedojemljiva sivkasta motna tema, nekaj nedoločljivega in neoprijemljivega, svet in predmeti in pojavi so dojemljivi le v tej temi, v njej pa ni stikal in vžigalic to šče-mečih oči in ne radostne jutranje zarje, ki bo rodila nov dan, nov in enak prejšnjemu, ki bo posušil rosne kapljice na pajkovih mrežah v barvitih jesenskih dneh. Temna stekla zakrivajo mesta, kjer naj bi bila svetloba, mesečina nemirnega pomladnega večera, hladna smrt pokošene rosne junijske trave, vreščeče reklame mestnih izložb, odsev avtomobilskih reflektorjev na neskončni cesti. Bela palica slepca pa sluh, prsti na rokah, vonj, vse telo, nerazložljivi šesti čut — to je oko ljudi iz Zupanovega gradu na Okroglem. Ljudi pravim; ne manjvrednih, ne potrebnih pomilovanja, brez potrebe zapo-stavljanih; ljudi — invalidov, ki jim delamo krivico zato, ker se nam smilijo bolj kot človek brez noge, kot gluho-memec, kot ... O, ljudje, če bi vedeli, kakšno krivico delamo tem ljudem z našim prirojenim ali pridobljenim filistrskim ponašanjem, s priučenim pomilovanjem, z navidezno pripravljenostjo pomagati, če že drugače ne gre, z vprašanja, ki zadevajo v ponosno in pogumno zatajevani kotiček njihove duše, v za silo zace-ljeno, a zatajevano rano! Ne, prosim, točiti solz v srcu zaradi besed, ki sem jih zapisail zgoraj; naj ne bo srce mehko zaradi teh besed, v katerih ni resnice ali vsaj ne vse; morda le majhen košček, tisti drobcen, ki ga raz-pihnemo in zažari in potem ne "vidimo čezenj, ne vidimo bojj prozaične, bolj resnične, bolj vsakdanje resnice; tudi v srcu brez sončnega žarka so radosti in bolečine, ki so tako izrazito človeške, tako vsakdanje in tako zrele, da so povsem normalne. Samo hote ali zato, ker ga ne poznamo, je svet brez sonca lahko tudi svet solza ... Na Okroglem, v Zupanovi graščini na sivi konglome-ratni skali nad Savo, je že dobrih deset let začasno bivališče slepih d z vse Jugoslavije; okrevališče ljudi, enakovrednih in veselih, delovnih ljudi, ki zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov ne vidijo ali ne vidijo več povsem ali v kratkem ne bodo videli, ki pa so joim všeč ljudje v vasi, možu jejo z njimi kot enakovredni, zapojo zdaj dalmatinsko zdaj slovensko, Okrog-lanci zaplešejo s slepimi Bo-sankami, Srbi z okroglanski-mii dekleti, popijejo skupaj kozarček v nedeljskih popoldnevih in potožijo drug drugemu o težavah. Poznajo polje, kje žito zori dn kje bo treba zorati krompir, pot do »mostu zaljubi jencev* nad Temnikom je njihovo sprehajališče, klopice v senci smrek v Podovnioi počivališče in prostor za družabne igre, Kranj dopoldanski izlet, pogovor s kmetom beg -iz počitniške dolgočasnosti. Vsako poletje jih pride okrog 300, v petih skupinah po 3 tedne, iz leta v leto se nekateri vračajo, nekateri Že oženjeni, nekateri bolj postarani in zgrbljeni, novi prihajajo, nekaterih ni več, ne bo jih več. Pripovedujejo o svojem življenju v pogovoru, kjer ni pomilovanja, nočejo tega, dovolj so pretrpeli, odrekli so se ali se odrekajo soncu, zmagali so v neenakopravnem boju, zato so ponosni in enakovredni in se veselijo življenja kot mi, trpijo prav tako, srečni so in skrbi imajo in težave, ne pozabljajo preteklosti, vendar spomini ne celijo rane, pomilovanje pa jih odpira kot oster nož, žaceljene se spet razbolijo . .. Zato, vidite, sem tole zapisal; že dlje sem hotel. Okroglanec sem, poznam jih, pogosto sem z njimi, povsem sem spremenil svoje nekdanje mišljenje o „ njih. Ne »Joj, revež si. slep...«, ne to, ampak »Zdravo! Kaj novega v tem letu? Delo, otroci, družina ...?« A. Triler IV J« Predavanje. ' Anekdote o zdrftikih S prosečim glasom Je predla^ W», ki Je bil težko obolel zdravnikom, ki J» ob njegovi postelji: »Gospodje, pustite me vendtf ^ naravne smrti!« Pred dnevi je v Atenah na 16. kongresu astronavtske zveze ameriški znanstvenik za vprašanja vesolja ,38-letai Robert Sohn seznanil udeležence kongresa s senzacionalnim načrtom: ZDA pripravljajo 400 dni trajajoč vesoljski polet s pristankom na Marsu in z opazovanjem Venere. V osemdesetih letih tega stoletja naj bi se omenjenega poleta, ki bi bil dolg 1,6 milijarde kilometrov, udeležilo sedem mož. Omenjeni načrt je tembolj zanimiv, ker Sohn predvideva za njegovo uresničitev rakete in vesoljske ladje, ki so na voljo že danes. Ce bi današnje rakete in vesoljske ladje le malo izpopolnili, bi lahko računali s poletom na Mars že okoli leta 1984. Uresničitev tega poleta je vse prej kot poceni: zahtevala bi približno 20 milijard dolarjev. Ce pa bi uporabili kakšen nov startni sistem ali celo nove vesoljske ladje, bi se stroški po predračunih dvignili na kakih 100 milijard dolarjev. »Prepričan sem, da smo sposobni že v tem stoletju pristati na Marsu!-« zatrjuje Sohn. Drzni načrt ameriškega znanstvenika predvideva, da bi posamezne dele vesoljske ladje, ki bi tehtala več kot 200 ton, sestavili na ploščadi ki bi krožila po vesolju okoli Zemlje. Nato bi vesoljsko ladjo usmerili proti Marsu, ki bi ga obkrožila v višini približno 300 kilometrov. Iz »matične vesoljske ladje« bi poletela majhna vesoljska ladja z dvema ali tremi astronavti, ki bi pristala na Marsu. Astronavti bi ostali na »rdečem planetu« do tri tedne in bi tam raziskovali morebitne sledove življenja. Po vrnitvi raziskovalne ladje bi se vsa posadka vrnila na Zemljo. Zaradi spremenjene lege Zemlje in Marsa bi bila ladja nato prisiljena krožiti po sončnem sistemu in sekati krožno pot Zemlje in Venere. Ker bi bila hitrost vesoljske ladje večja kot 22 kilometrov na sekundo, kar je prehitro za varno vrnitev na Zemljo, bi astronavti usmerili ladjo mimo Venere. Raz- dalj« 7000 kilometrov od tega planeta bi zadoščala, da bi se hitrost vesoljske ladje zaradi privlačnosti »večerne zvezde« zmanjšala na 15 kilometrov na sekundo. Poleg tega bi imeli astronavti priložnost opazovati Venero od blizu. Sohn je v svojem referatu na kongresu izjavil, da tega načrta uradno še ni predložil ameriški vladi. O nekem pacientu, ki Je vedno .aitdlclnske knjige in se potem poskušal satf^r' Je menil sloviti berlinski zdravnik Markus^kdnje: »On bo nekoč umrl zaradi tisr Slovitega francoskega zdravnil^18 <1721' 1787) Je vprašala neka pacienttfjp- * n*»J vzame zdravilo, ki je bilo zelo v {L »Vzemite ga brž,« ji je odvrtiH k' še pomaga.« 44. Fantje so potegnili letalo na travnik. »Kdo bo pryi sedel za krmilo?« Janez je v zadregi požrl slino. »Danes ne morem, strašno me boli \žeIodec. Najbrž sem se zjutraj preveč najedel.« Marko ga je prezirljivo ošinil: »Grem pa jaz!« — »Kar pojdi,« se je škodoželjno zarezal Janez,« kaj pa naj sporočim ubogi materi?« — »Nič, ji bom že sam povedal,« mu je odbrusil Marko in sedel v Vrabca. »Samo prosim ne previsoko,« je tiho poprosil, da ga ne bi slišali drugi. Ko so v družbi govorili o spiritlzmu, je vprašala neka dama dr. Dupuytrena (znanega francoskega zdravnika), če on verjame, da se duše umrlih vračajo. »Še v sanjah ne!« ji je obrazložil, »sicer bi že zdavnaj menjal poklic« Zdravniki so govorili o kolegu, ki je veljal za Šarlatana. Eden izmed njih je celo menil, da nima zdravniške diplome. »Kaj?!« je vzkliknil Raiberti (znani italijanski zdravnik). »Brez diplome? In on si dovoli varati ljudi?« Ginekolog Winkel je vprašal na izpitu študenta, naj mu opiše potek težkega poroda. Ko je študent končal, je dejal profesor: »Se nekaj ste pozabili, gospod kandidat. Zgrabiti bi morali še klešče za ročaj in udariti dvakrat ener. gično očeta po glavi. Tako bi pomorili vso družino.« število ameriških vojakov KOREJA: V začetku je bilo 500 ameriških svetovalcev. Ta številka se je ob koncu povzpela na 400.000 vojakov. Korejsko bojišče si je v vsem času »ogledalo« 1,250.000 Amerikancev. VIETNAM: Leta 1961 je bilo v Vietnamu 685 svetovalcev. Sedanja moč vojske se bliža številki 200.000. Ostali vojaki KOREJA: Južnokorejska armada se je v času vojne povzpela od 150.000 na 460 tisoč vojakov. Severnokorejska vojska je štela 135.000 vojakov, a pomagašo ji je okoli milijon kitajskih prostovoljcev. Poleg tega je v borbah sodelovalo še okoli 40.000 vojakov iz 15 držav, ki ko se borili pod zastavo ZN. VIETNAM: Južnovietnam-ska vlada razpolaga s 550.000 vojaki. O moči Vietkonga ni točnih podatkov. Znano je, 7%Je bil° v zač«tku okoli •S.OU0 vojakov in da se je šte- TJifmSfdij P°V2Pel° od 80 do 100.000. Po uradnih podatkih ima severnovietnamska vojska 450.000 vojakov. V borbah sodeluje 900 Avstralcev in 150 Novozelandcev. Med inštruktorji je še: 200 Avstal-cev, 32 Novozelandcev 12 Britancev, 68 Filipincev, 80 Japoncev, 2.100 Južno korej-cev, 124 čangkajškovih vojakov, 23 zahodnih Nemcev, 17 Italijanov in 1 Kanadčan. Velikost bojišča KOREJA: 525 milj dolgo in 90 do 200 milj široko. Gorovje dosega višino do 3.000 metrov. Temperature so se gibale od 40 stopinj nad ničlo do 5 stopinj pod ničlo. VIETNAM: Dolžina okoli 1200 milj in 90 milj širine. Močvirja, džungle in gore. Povprečna temperatura v ravninah je okoli 30 stopinj, a v planinah od 5 do 10 stopinj. Izgube KOREJA: 54.246 mrtvih Amerikancev, 103.284 ranjenih in 7.140 ujetih. Ostali pred- stavniki so imeli skupaj 50..194 mrtvih in 194.297 ranjenih. Po nepotrjenih vesteh so imeli Severnokorejci in Kitajci okoli 1,347.000 mrtvih in ranjenih. VIETNAM: 503 mrtvi Amerikanci, 2.720 ranjenih in 14 ujetih. Južni Vietnam je izgubil 25.000 vojakov, 48.000 jih je bilo ranjenih. Po nepotrjenih vesteh je imel Viet-kong okoli 95.000 mrtvih ia ranjenih. Ker so vsi podatki dobljeni iz ameriških virov, je pri pregledu potrebno upoštevati, da so to podatki, ki jih daje ena izmed angažiranih v vojni ter jih je zaradi tega potrebno jemati s precejšnjo rezervo. Vsakdanje naraščanje števila izgub v vietnamski vojni pa vseeno že sedaj kaže na to, da Vietnam res lahko v kratkem postane druga Koreja • 1 • Fiat ornejujeproizvodnjo Fiat ova podjetja avtomobilov v Italiji so skrajšala delovni teden na 40 ur, da bi tako ustrezno omejila proizvodnjo motornih vozil in jo prilagodila potrebam trga. Ta omejitev je prizadela 60 odstotkov delavcev tega velikega koncema, ali približno 50.000. Skrajšanje delovnega tedna so uveljavili v tovarnah potniških in tovornih avtomobilov. Sindikati menijo, da je to samo metoda za zagotovitev dobička. Zato so napovedali ostre mere zoper to odločitev. Bojijo se, da bo po vzo- ru Fiatovega koncema še kdo drug podobno ukrepal. Skok čez plot Pri nekaterih etiopskih plemenih imajo precej čudno ženitveno navado. Ce uspe dekletu, da neopazno pride čez Ograjo h kolibi fanta, s tem že postane njegova žena. Fant mora budno stražiti svojo posest, če hoče ostati samski. V nekaterih (predvsem evropskih) državah ima pojem skoka čez plot precej drugačen pomen. je bila Miloška Venera vedno brez rok? Miloška Venera, ki prestavlja eno največjih in najslavnejših kiparskih skulptur vseh časov, je znana kot kip brez rok. Taka je ta skulptura poosebljenje klasične ženske lepote znana po tisočih reprodukcijah. Original hranijo v pariškem Louvru. O tem, kako je Venera ostala brez rok, krožijo različne verzije. Helenistično skulpturo neznanega avtorja, ki predstavlja boginjo ljubezni, so našli leta 1820 na otoku Milošu, ki je takrat pripadal Grčiji, danes pa pripada Turčiji. Kip je svoj čas našel na tem otoku, ko je prekopaval v svojem vrtu, grški kmet Jurgos in ga dal nekemu duhovniku. Po mnogih dogodivščinah je kip prispel v Louvre. Kaj se je med tem časom dogajalo z njim, ni točno znano. Tudi o tem je več različnih verzij. Zanesljivo resnični sta le dve okoliščini: da so Venero našli na otoku Milošu in da je prispela v muzej Louvre brez rok. Nekaj desetletij so menili, da so Miloško Venero našli brez rok, toda pozneje so na podlagi izjav očividcev sprejeli tezo, da so jo našli nepoškodovano. Po tej drugi verziji je imela Venera v levi roki jabolko, z desnico pa si je držala obleko. V zadnjem času so se v tisku pojavile vesti, da so našli roke Miloške Venere, vendar učenjaki teh poročil niso hoteli komentirati. Nedavno je-turški profesor Ahmed Resim sporočil v nekem turškem turističnem listu, da imajo roke Miloške Venere v lasti zasebniki in da so le-ti pripravljeni podariti jih državi, če bi kip vrnili iz Pariza v Carigrad. Ce je to sporočilo točno, ni težko rekonstruirati dogodivščin kipa idealne ženske lepote do trenutka, ko so jo pripeljali v Louvre. Po sporočilu profesora Resima postaja verzija, ki je bila znana že prej, a so jo dolgo zavračali, povsem razumljiva. Po tej verziji je kmet Jurgos izkopal Venero in jo izročil svojemu znancu duhovniku. Za to pa je zvedel francoski ambasador v Carigradu in si zaželel, da bi jo prepeljali v Francijo. Toda duhovnik v to ni privolil in neki Francozi so jo kratko malo ugrabili. V borbi za kip Venere so ji zlomili roke. Kaže torej, da so sedaj roke našli. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESW Stefi ni opazila njegove zadrege. (r-\ ie, da bo treba v otroku vzbuditi zanimanje in veselje do vi Da .seveda! Za božič mu bo kupil \& in tablico. Drugo, bo pa pač morala biti njena skrb. i prav rad vzel nekaj časa in Slavka vzpodbujal k učenju. A Stefi je zadovoljna. Tik pred božič^tela v Turkovo knjigarno in kupila tablico in Abecednik. ^ že pripravila na to, da bo prihodnje leto odšel v šolo in d*VMial božičku, naj mu prinese namesto igrač šolske potrebšCjiia je, da se je Slav-kor je pričakovala. Zdaj je nenebf %, kako je v šoli, in obeem nestrpno čaka, kdaj bo jese*^. Ne bo še tako kmalu. Zdaj je i$ ^jani je prav gotovo že sneg. . Da, mami in očetu bo treba pisati 'n za Novo leto. Zdaj ko življenje teče zopet normalno, ji^20Pet piše sproščeno in si zopet želi njihovih pisem. Pra*W se spodobilo, da bi Prav A zadnjič doma. Morda bi pregovorila r y> bi za božič odpotovali v Borjano. Božič je pojutrišnjem ^ V četrtek je sveti Štefan, njen god in štiriindvajseti rojstni dan. Praznik je. V sredo zjutraj bi odpotovali in v četrtek Zvečer bi se vrnili. Presenetili bi domače. Doma pa bi spoznali, da je Franc postal zopet človek, in verjeli, da jim ni hudega. Kupila bi jim nekaj darilc: očetu zavojček dobrih viržink, materi ruto, bratoma vsakemu zavojček Mem-phis, a sestrama... No, sestrama? Roziki bi podarila tisto ogri-njalno ruto, ki ji jo je nekoč podaril Franc in jo v njej tako rad videl, potem pa se mu je priskutila. Morda Franc ne bo hud, če jo bo sedaj dala sestri. In tudi za Marijo se bo kaj našlo. Tako je razmišljala, ko jo je nenadoma nekdo pozdravil. »Vi, Ludovico?« je presenečena zagledala natakarja iz hotela Central. »Da, jaz,« ji je stisnil roko in ji rekel, da jo je videl že zadnjič v družbi z nekim gospodom. Pravzaprav ju je zagledala Loretta in trdila, da gospoda pozna. Tudi njemu se je'zdel znan. Bil je podoben tistemu, ki ga je predlansko poletje nekajkrat videl z gospo Bauerjevo, z mlado soprogo dunajskega bogataša. »Saj se spominjate, da sem vam pripovedoval o njem.« Stefi se je le medlo spominjala, niti ni razumela, o kom Ludovico pripoveduje. Da, mislil je, a Loretta je trdila drugače. Gospoda je videla v Opatiji v družbi z neko drugo damo, baje za celo desetletje starejšo od njega. Ko je dama ostala- sama, je pripovedovala gostom, da je mladi gospod talentiran slikar z veliko prihodnostjo. »In zadnjič ga je Loretta prepoznala, ko vas je pod roko vodil čez ulico.« Njo? Nemogoče! Ludovico se moti. Ne, ne moti se. Prav dobro jo je videl. Tudi Ludovico se v prostem času ukvarja s slikarstvom. In Loretta mu je že večkrat rekla, naj bi vprašal za mnenje o svojih slikah kakega slikarja. Morda ji bi jih lahko potem razstavil in spravil v denar. A kaj ko ne pozna osebno nobenega pravega slikarja. »A vas poznam! In vi poznate njega! Vi bi me lahko seznanili z njim.« Kako naj ga seznani, ko ne pozna nobenega slikarja. Gospa Loretta se najbrž moti. »Toda, Loretta trdi. In tudi jaz sem vas videl. Prečkali ste ulico nedaleč od naju.« »Ze mogoče. Toda moški ni bil noben slikar.« »Ni bil slikar?« Ne, njen mož je bil. Njen mož? Da, delovodja v Stocklovi tiskarni v Miljah. Ludovico ji lahko verjame. Pozna jo in ve, da bi nikoli ne šla z drugim moškim pod roko. Da, seveda. Prav gotovo ni bil gospod, ki ga je poznala Loretta. Tudi sam je imel njenega soproga za nekoga drugega. Nekateri ljudje so si podobni, da jih človek, če jih pozna samo na videz in mimogrede, prav lahko zamenja z drugimi ljudmi. Tudi Loretta je poznala onega slikarja samo na videz in iz pripovedovanja tiste starejše gospe. Zal ,bo moral zdaj Loretto razočarati. In tudi njegove slike bodo morale čakati na mnenje strokovnjaka, če bo sploh kdaj srečal kakega slikarja, ki bi jih hotel videti. Ubogi Ludovico! Odhajal je s sklonjeno glavo in razočaran, ker mu ni mogla ustreči. Le kako neki je mogel zamenjati Franca z nekim slikarjem, ki ga je videla Ludovicova (in najbrž ne samo Ludovicova) Loretta z neko starejšo damo v Opatiji. Mlad slikar in starejša dama? io: PANORAMA /S. SEPTEMBER 1965 * GLAS V kapucinski knjižnici v Škof ji loki hranijo PRVI SLOVENSKI OHRANJENI TEATERSKI TEKST 11. april 1721. leta v Skofji Loki. Oblaki zakrivajo gozdove mogočnega Lubnika. Izza njih le za nekaj minut pokuka sonce, potem pa se spet skrije. Popoldne oživijo ulice mesteca. Ob štirih krene izpred kapucinske cerkve dolga in nenavadna procesija. Spredaj mož v rdeči halji; v roki nosi palico z zvezdo na vrhu. Za njim na belcu jezdi smrt s koso. Sledi v črno haljo oblečen mož s črno zastavo. In nato'vozovi, na njih pa čudni gostje . .. Tako je bilo leta 1721, na veliki petek popoldne v prijaznem mestecu ob sotočju dveh Sor... Prva uprizoritev pasijon-ske procesije. O očetu Romualdu, njegovo pravo ime je bilo Lovrenc Marušič, kapucinu v Sk. Loki, smo slišali že v gimnaziji. Rojen je bil leta 1676 v Standražu pri Gorici, umri pa je v Gorici leta 1748. Primorski Slovenec pater Romuald je znan po tem, ker je leta 1721 prvič upriZorn. v Skofji Loki pasijonsko procesijo, za katero je sam naredil načrt in po nemškem vzorcu spesnil preko tisoč slovenskih verzov z maloštevilnimi nemškimi vdevki, ki so jih recitirali igralci na vozovih, ki so procesijo uprizarjali. Navodilo in. besedilo za to procesijo je še- danes v originalu ohranjeno v škofjeloški kapucinski knjižnici in ima naslov »Instruc-tio pro Processione Locopo-litana in die Parasceve Domini 1721« (Navodilo za škofjeloško procesijo na veliki petek 1721). To je edini ohranjeni slovenski pasijonski tekst in najstarejše naše ohranjeno teatrsko besedilo, zato je kot prva priča o razvoju slovenskega gledališča zelo pomemben. Uprizoritev je obsegala najprej 13, pozneje 14 podob, deloma zgodb, uviium srednjeveškimi simbol Adam in Eva v Smrt; 2a. Pekel; večerja; 4. Samson vi pot; 6. Bičanje; nje; 8. Jeremija; 9. ci0_ vek!; 10. Kristus na križu; 11. Marija sedmerih Žalosti;' 12. Skrinja zaveze; 13. Kristusov grob. Po svojem ostrem in enotnem ideološkem Poudarku je ta pasi j on soroden slovitim spokorniškim Procesijam^ kakršne so bile v navadi po vsej srednjeveški Evropi v mračnih letih kuge, lakote in vojske. Velikopotezno dramaturško In režisersko domiselnost patra Romualda izpričujeta predvsem druga in tretja podoba. To sta gledališki stva- iz svctopisemskih deloma alegorij s raju; 2. 3- Zadnja • 5. Krva-7- Kronanj, člo- ritvi, tako polni srednjeveške groze in praznoverne veliča-sti, da evropsko cerkveno gledališče kljub pettisočlet-nemu izročilu ne šteje veliko takih v svojih analih — ka-valkada smrti in pekla: To gledališko vizijo bleska in revščine, lakpte in kuge, vojske in telesne minljivosti vodi smrt na belcu, oborožena s puščico ter z lovorovim vencem na lobanji, simbol zmagovite smrti, ki jo po viteški tradiciji spremlja druga, pribočna smrt na konju. ►-Človeštvo«, smrti zapisano, je razporejeno po fevdalnem hierarhičnem načelu v dva obsežna konjeniška odreda. Prvemu zapoveduje smrt s peščeno uro v roki. Za njo pekela čez loški tlak kaval-kada cerkvenih jezdecev. —„ Drugi odred vodi smrtni jezdec z zastavo. To konjenico tvori posvetna družba. Za to smrtno konjenico krevsa, spet str&go po redu fevdalne vojske, mrtvaška pehota; mračna množica številnih ljudskih smrti, velikih in majhnih, pred njimi pa običajna smrt kmečkega tlačana — smrt s koso. V sprevodu je sodelovalo okoli 300 maskiranih in ko-stumiranih igralcev iz okoliških vasi (loški samostan je svoj čas hranil v ta namen 278 oblek). Posamezni prizori so se odigravali na vozovih. Podobo »Pekel« so v procesijo vpletli leta 1734. Zadnjikrat je bila procesija v Loki predvajana leta 1764, potem pa je bila prepovedana. Zgodovina pravi, da je bilo ob raznih cerkvenih in posvetnih gledaliških prireditvah veliko uličnih nemirov in nemalokrat so se ti spori ob kartah in pijači reševali s pestjo, bodalom in sabljo, saj so npr. ljubljanski prebivalci v baročnem času nosili orožje. Razen v Loki so v tistih časih take procesije prirejali tudi v Ljubljani, Kranju, Novem mestu in drugje. Škofjeloški tekst je Josip Mantuani objavil leta 1916 v Carnioli. Profesor Niko Kuret pa je besedilo nekoliko predelal in priredil za moderni gledališki oder. Izdal ga je leta 1934 pod naslovom »Slovenski pa-sijon«. Prvič so ga, tako predelanega, igrali v ljubljanskem radiu leta 1930, dve leti pozneje pa so ga štirikrat uprizorili v Kranju. Drobna knjižica z orume-nelimi platnicami zgleda na zaprašenih policah kapucinske knjižnice v Loki prav neznatna in nepomembna, v resnici pa je zelo dragocena kot prva pisana priča o razvoju slovenske gledališke umetnosti. »Slovenski pasi-jon« v letu 1721 ni le največji dogodek te vrste v dveh stoletjih baročnega teatra na ozemlju med Jadranskim morjem, Alpami in Panonsko nižino, temveč tudi zelo originalen prispevek k vsej evropski gledališki kulturi. — Prav je, da se ga spomnimo zdaj, ko so v Loki oživelo in postale že kar tradicionalne in kvalitetne vsakoletne loške poletne prireditve. -t HUMORESKA NI JIM LAHKO Gospodinje so najboljši barometer tehle novih trgovskih kalkulacij. S svojimi poročili s tržnic plašijo može in jim zmanjšujejo njihovo borbeno pripravljenost. To je najbolj občutil kurir Janez iz trgovskega podjetja »2EMLJA - PROMET«. Zena mu je namreč vsako jutro za zajtrk zdeklamirala vse podražitve kot da bi požrla vse cenike v trgovinah. Toda on je imel tudi svoje adute: — Kaj pa to, ko so se nogavice za dinar pocenile? Za^> kaj tega ne spomniš? A? Tako ji je govoril, kimal z glavo in kazal s prstom na močan naslov v časopisu. Potem pa je spet ona na vrsti z neskončnim rafalom o podražitvah. — Pa kaj sploh misliš? Vse to je v cilju nadaljnjega dviganja življenjskega standarda! Lepo sem ti povedal, imaš zdaj še kaj? Zena pa: — Pa, na primer, koliko stane vožnja z avtobusom? — Zakaj se ti je pa treba voziti! Kdo te sploh sili v avtobus? jo je jezno vprašal Janez. — Nihče me ne sili, ne pravim to. — No, potem lepo peš. To je — mimogrede — tudi zelo koristno za zdravje. Od tega boš imela samo koristi. — Kaj pa hrana, ki se je podražila? se ne da ugnati žena. — Kaj to! Celo zdravniki priporočajo, da je treba manj jesti, torej je tudi to v interesu zdravja. V naši družbi skrbimo namreč za človeka. In potem je Janez odšel v podjetje »ZEMLJA - PROMET«, kjer je zbiral take in podobne adute za svojo hišno polemiko; in čudne, velike besede, ki jih je mešal in mešal ... < — Spraševal sem in spraševal, ji reče spet, ko komaj stopi skozi vrata, in povem ti, da je vse to samo dobro za nas. Gospodinja pa je bila huda. — Kaj zijaš? Tako je, če tovariši tako pravijo. Imeli bomo lepšo prihodnost! - — Ja, dala bi jim jaz lepšo prihodnost za »boljšo sedanjost! odgovori neodgovorno žena Micka. — Ne vpij, zaboga... Ne predavanje, seminar, ne, celd simpozij bi ti moral prirediti o teh vprašanjih, tako kaže! Tako so tekli dnevi. Nekega popoldneva pa pride Janez vesel z dela . — Kaj boš rekla zdaj? Povišali so mi plačo. — Za koliko? — Ža 25 odstotkov. Za toliko, kot vsakemu, pri nas nI razlike. — Hm, hm, hm... je momljala žena in ni vedela, kaj naj bi rekla. Janez je bil vesel, zmagal je v razpravi z ženo. Naslednjega dne pa se je žena, potem ko se je dodobra pogovorila s sosedami, pripravila za ponovni napad. — Dobro, Janez, koliko boš ti zdaj, denimo, zaslužil s temi 25 odstotki povišanja? ga je vprašala tako bolj okoli. ' Pa je opazil Janez, da Mica nekaj pripravlja, zato kot da računa in računa, da'bi pridobil na času, nazadnje pa »rjčajj jc \mjr*-ir Jt +t — Petindvajset odstotkov od trideset tisočakov, to je sedem tisočakov in pol ... In trideset tisoč... to je skupaj sedemintrideset tisoč in pol. — Lepo to, Janez, lepo. Koliko pa bo, recimo, dobil tvoj šef? — Rekel sem ti, isto, 25 odstotkov ... — Recimo, koliko je to? — To je... se Janez nekaj zamisli in računa, 25 odstotkov od stotisoč dinarjev, to je 25 tisočakov... — No vidiš, Janez, lepo bo šefu ob taki plači. — Bo. — Nekaj mislim, spet začne Micka, da teh tvojih 25 odstotkov ni čisto isto. Se ti ne zdi, Janez? — Ja. 0 — Toda cene so se enako zvišale tebi, njemu in vsakemu drugemu. x Janez se popraska za ušesom, se zamisli, zbere, pa reče: — Mica, Mica, vidiš, pa si spet zašla! Potem pa se mu je kar na hitro, bog ve zakaj, nekako pokvarilo dobro razpoloženje. Sele zvečer je spet začel; — Toda tudi njegove pr>^ trebe so večje, ne pozabi tega. — Kako to? — Takole, vidiš: imaš ti j Mica, avto? Evo, nimaš ga. To pomeni, da ne boš občutila podražitve bencina. Pa naprej: imaš ti trisobno stanovanje in vilo na morju? Nimaš! Torej ne boš tako močno občutila povečanje stanarin za tole ubogo luknjo« spet ne boš imela stroškov s prevozi na morje in bencinom ... Saj; ali greš kam drugam kot k sosedu, ali nosiš krznen plašč ...? No, a zdaj vidiš! — Ja, to je pa res! reče nekoliko bolj veselo Mica. — E, moja Micka, ali vidiš zdaj, njim ni lahko! AB jim je lahko plačati tolikšno najemnino, pa bencin, ko gredo vsako nedeljo na morje, pa kupovati nove in nove obleke in kaj jaz vem j kaj še vse? E, moja Mickaj ali jim je to lahko pri taksni draginji? In Mica, ki je bila mehkega srca, postane brž močno zaskrbljena in skoraj v joku reče: — Kako bodo vendar zdaj ti reveži? — Tudi jaz ne vem, Mical — Zrres. ni jim lahko! (Po »Oslobodjenjtt«> GLAS pioninev OB PIONIRSKEM DNEVU SMO OBISKALI OSNOVNO SOLO V PREDDVORU IN NJIHOV Matije Lansko leto smo se odločili za izdajanje pionirske priloge v Glasu. V začetku nismo vedeli ali boste pionirji za to glasilo, kako naj mu damo ime itd. Razpisali smo razpis za naslov rubrike. Največji odziv pionirjev »Matijevega rodu« (samo oni so poslali preko 50 različnih predlogov) je potrdil, da smo se pravilno odločili. Tako lahko rečemo, da so pred-dvorski pionirji eni začetnikov pionirske rubrike v našem časopisu. Sprejel nas je ravnatelj Tone Logar. Povedal nam je, da je v šoli 437 učencev, da je v preteklem šolskem letu rih za sedaj res nimajo najboljših. Kmalu se je okoli nas zbralo nekaj članov uredniškega odbora, ki so pove- slovno stran, ker nimajo najboljših pripomočkov za lesoreze, linoreze in lepljenke. Vse skupaj jim potem razmnoži Delavska univerza. Uredniški odbor mora nato liste samo še speti in pred seboj .imajo novo številko MatijPvega rodu. % Se eno obljubo moramo £ izpolniti. Sola bo dala vc-0 zati vse letnike svojega 0 glasila, a je pri tem aale- izdelalo ft»2red okoli 400 učencev (nekaj je bilo tudi takšnih z eno negativno oceno), da bi bil lahko učni uspeh še veliko boljši, če bi imeli boljše prostore ... Boljše prostore! Verjetno bodo že prihodnje leto dobili v Preddvoru novo^blo, ki bo imela 10 rednih učilnic, posebne prostore za fiziko, gospodinjstvo, risanje in seveda tudi novo telovadnico... Tudi sedaj gojijo v šoli najrazličnejše športne dejavnosti: atletiko, nogomet, rokomet, šah in druge. Na šolskem šahovskem tekmovanju občine je njihova ekipa prejela lep pokal za doseženo drugo mesto. Sola pa je znana predvsem po bogati kulturni dejavnosti. Lansko leto je njihov pevski zbor, ki šteje kar 110 članov, zelo uspešno nastopil na občinski reviji pevskih zborov. Petje je pionirjem približal njihov vodja Anton Dolinšek. Seveda nas je najbolj zanimala tovarišica Berta Go-lobova. Vedeli smo, da je ona »duša« Matijevega rodu, ki letos izhaja že peto leto. Povedala nam je, da v delu le ni sama, ampak imajo uredniški odbor, ki pripravlja in zbira gradivo. Za pisanje imajo vsi učenci veliko zanimanja. Malo več problemov imajo z risarji, kate- dali kako poteka delo pri Mati jevem rodu! Najprej gredo po vseh razredih in zbirajo prispevke. Vse zbrano gradivo potem skupaj pregledajo. Tovarišica Golobova ga prepiše na matrice. Težko je izdelati na- Vzpodbuda za priznanje Na osnovni šoli v Preddvoru so prejeli v ponedeljek lepo darilo. Pisateljica Branka Jurca jim je poslala tri svoje knjige s posvetili: Uhae in njegova družina, Hišnikov dan in Hišica ob morju. tela na težavo: izgubili so eno številko drugega letnika (1962/63). Ker so ga pošiljali tudi izven Preddvora, prosimo pionirje, da jim ga pomagajo poiskati in ga pošljejo na naslov: Osnovna šola Preddvor. Praznovanje pionirskega dne Vsi prav dobro vemo, da imamo več različnih praznikov. Največkrat so obletnice pomembnih dogodkov, zlasti iz NOV. Skoraj vse te praznike praznujemo šele po koncu vojne, to pa pomeni, da so nastali med osvobodilno borbo, ali pa že po osvoboditvi. Eden teh praznikov, ki so nastali med NOB, je tudi naš pionirski praznik. Ta praznik praznujemo vsako leto 29. septembra. Pionirski praznik so pionirji prvič praznovali v težkih časih okupacije. Ta dan se formirajo vsa vodstva pionirskih odredov. To se pravi, da takrat izvolijo pionirji svojega predsednika, tajnika in druge člane pionirskega odreda (PO). Tudi preddvorski pionirji bomo izvedli svoje volitve. Pri nas bo takrat pionirska odredna konferenca, na kateri bomo sprejeli načrt dela v letošnjem letu. Delo, katero bodo predvideli v načrtu, bomo po uaših močeh in možnostih tudi izvršili. V lanskem letu smo svoje obveznosti izvršili do kraja in brez večjih napak. Seveda bomo tudi letos nadaljevali Z našim listom — MATIJEV ROD. Če bo mogoče, ga bomo še izboljšali ter izpopolnili nekatere pomanjkljivosti. Nadaljevali bomo tudi s krožki, katere bomo v novi šoli, ki bo dograjena prihodnje leto, še razširili. Na šoli bo tudi letos deloval pevski zbor, prirejali pa bomo tudi razna športna tekmovanja. Še naprej bomo pošiljali svoje članke v Pionirski list in seveda tudi za naš pionirski kotiček v GLASU. Na pionirski dan bomo obiskali partizanska obeležja na našem območju. V šoli pa bomo ta dan priredili manjšo proslavo, na kateri bomo pionirji recitirali in peli. Skratka, potrudili se bomo, da bo pionirski dan čim bolj prazničen in vesel. Branko Klokočar osnovna šola Preddvor ■ SESTAVEK IZ GRADIVA ZA ZBORNIK »GORJE V VIHARNIH DNEH BOJA« Tujec v vasi Pred vojno je prišel v našo vas človek, ki si je naredil leseno kolibo pod Kočev-nikom. Nihče ni vedel, od kod je. Imenovali so ga Peter izpod Kočevnika. Ko so prišli v našo deželo okupatorji, je začel vohuniti zanje. Precej časa ni nihče ničesar sumil. Kmalu pa so Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka proda na drevju MOŠTARICE in TEPKE Interesenti naj se zglasijo na sedežu podjetja, Suha 22 pri skofji Loki v pone. del jek 27. t. m. ob 8. uri zjutraj NAJTEŽJA GOBA — Boris Radženovlč iz 4. razreda osnovne šole Stane Žagar iz Kranja je prinesel v naše uredništvo 1.25 kg težkega »jurčka«. V gozdu pri Bell ga je našel njegov stric Tone Gros. Boris pravi, da Je tudi sam vnet gobar, saj redno hodi v gozdove v okolici Kranja, vendar pa mu do. sedaj še ni uspelo najti takšnega »korenjaka«. partizani le začeli sumiti, da on vohuni in izdaja. Hodil je namreč mnogo po Pernikih, sekal prekle, drva in druge stvari. Vedno je našel kakšen opravek v hosti, Partizani niso vedeli, kako bi mu prišli do živega. Kmalu zatem se je nekaj partizanov obleklo v nemške obleke in šli so ga čakat. Ko je prišel in zagledal nemškega oficirja, se je začel klanjati pred njim. Oficir ga je izpraševal, če kaj ve o partizanih in kje bi jih izsledili. Peter izpod Kočevnika mu je vse, kar je vedel, pripovedoval, zraven pa še pristavil, da je to le vse povedal gospodom v Park hotelu na Bledu. Ko je dozdevni oficir vse izvlekel iz njega, je slekel vrhnjo suknjo in kapo ter na glavo pokril titovko. Peter je takoj spoznal, da se je ujel v past. Začel ga je prositi, naj ga pusti v miru, ker ni nikdar nič hudega mislil. Partizani si niso dali nič dopovedati, saj so malo pref sami slišali, kaj je delal. Odpeljali so ga s seboj in d njem se ni ničesar več slišalo. Dobil je svoje plačilo za izdajstva. Njegovo kočo so požgali in je do ta} pogorela, tako da je šel Peter izpod Kočevnika popolnoma v pozabo, i Tončka Kunšič Osnovna Šola Gor{4. GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Svoboda in Železniki na vrhu Drugo kolo gorenjske nogometne lige je minilo brez presenečenj. Favorita za prvo mesto Svoboda In Železniki sta tudi tokrat zanesljivo premagala svoje nasprotnike in sta po drugem kolu zanesljivo v vodstvu. V tem kolu je bilo doseženih manj golov, za kar je krivo zelo slabo vreme. Oslabljeno drugo moštvo Triglava je na domačem igrišču izgubilo sreča, nje proti Prešernu. NAŠ KOMENTAR Pravilnik o nagrajevanju Rezultati 2. kola: Železniki : Trboje 4:0 (2:0) Svoboda : Preddvor 3:0 (1:0) Triglav (B) : Prešeren 3:4 (2:2) Lestvica GNL: 2elezniki Svoboda Preddvor Prešeren Triglav B Trboje Kranj 2 2 0 0 19:0 4 Kropa 2 2 0 0 12:1 2 10 1 5:4 110 0 10 0 1 2 0 0 2 10 0 1 10 0 1 4:3 3:4 1:8 1:9 0:15 0 Prvenstvo v orientaciji Mladi planinci iz Kranja so se v nedeljo udeležili slovenskega prvenstva v orientaciji, ki je bilo v Zasavju. Dosegli so zelo lep uspeh, saj so v konkurenci pionirjev dosegli prvo in drugo mesto. Mladinci so zasedli nekoliko slabše (peto) mesto, vendar gre tudi njim pohvala, kot vsem ostalim ekipam, saj so morali pokazati v pogojih kakršni so bili (skozi vse tekmovanje je močno deževalo) veliko mero borbenosti, da so uspešno prispeli na cilj. REZULTATI: pionirji — 1. Kranj I 420 točk, 2. Kranj II 420 (vendar 5 minut slabši čas). Mladinci: L—2. Celje—Kozjak (Maribor) 650, 2. Kranj. Člani: 1. Celje 750, (v tej konkurenci brez Kranjčanov). J. JUSTIN Brodnik v vojski Bled — V sredo, 21. septembra, je odšel na odsluženje v JLA Blejčan Janez Brodnik, član državne reprezentance v orodni telovadbi, ki nas je uspešno zastopal na raznih mednarodnih tekmovanjih, o-limpiadi itd. Mimogrede naj omenimo še, da sta dan kasneje oblekla vojaško suknjo tudi Brodnikova kolega Ce-rar in Srot. - J. Justin V posameznih športnih organizacijah sprejemajo redno najrazličnejše programe dela, ki pa na žalost često ostanejo samo na papirju. Občinska zveza za telesno kulturo v Radovljici se zaveda te nevarnosti ter je zaradi tega sprejela program, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih priporočil, smernic, želja ter večkrat tudi neizpolnjenih direktiv. V Radovljici so izdelali Pravilnik o nagrajevanju trenerjev in vodnikov, ki določa neposredno navezanost strokovnega kadra na občinsko zvezo. Vsak kandidat, ki žefP obiskovati strokovni tečaj, mora skleniti pogodbo, s ka- tero se obveže, da bo določen čas opravljal vzgojiteljsko delo v svojem društvu. O svojem delu mora mesečno poročati zvezi, ki ocenjuje njegov uspeh z rezultati, ki jih dosegajo njegovi športniki. Po pravilniku bo zveza nagrajevala na svojem področju v naslednjih panogah: smučanje, atletika, plavanje, splošna telesna vzgoja in orodna telovadba, odbojka, košarka, rokomet in drsanje. Nagrajevanje je vezano tudi na strokovnost posameznih vaditeljev. Tako dobi trener I. razreda 600, trener 500 ter prednjak in vodnik po 300 dinarjev na uro. Ta postavka je vse- kakor velikega pomena, saj daje honorarnim športnim delavcem stimulans za strokovno izpopolnjevanje, kar se bo kasneje odražalo tudi v rezultatih dela na področju telesne vzgoje v občini. V vsakdanji praksi cesto naletimo na primere, da posameznim klubom zmanjka denarja. Seveda jim zmanjka najprej za trenerja, kar zelo slabo vpliva na bodoče delo trenerja in s tem tudi kluba. Pravilnik o nagrajevanju predvideva, da se v primeru .potrebe sredstva za trenerje odvzamejo klubom, da bodo tako zagotovljena sredstva za v športu. V pravilniku je točno določeno koliko ur in v katerem času bodo plačani trenerji za posamezne športe. P. Čolnar Za prvaka Danes popoldan ob 17. uri bo na igrišču v Savskem logu srečanje košarkašic Triglava in Jesenic. Obe moštvi sta v vrhu slovenske republiške lestvice in bo imel zmagovalec vse možnosti, da osvoji naslov republiškega prvaka in s tem pravico do kvalifikacij za zvezno ligo. ŠPORTNE PRIREDITVE NEDELJA — Nogomet — Na Jesenicah ob 9. uri mladinska tekma Jesenice : Kranj. Ob 15. uri prvenstvena tekma Primorje (Ajdovščina) : Jesenice. Obe tekmi bosta na igrišču pod Mežak-Ijo. GNL člani: V Šenčurju ob 9.45 Svoboda : Triglav B. V Radovljici ob 9.45 Prešeren : Kranj. V Trbojah ob 10. uri Trboje : Kropa. Mladinska nogometna tekma med Ločanom in Trži-čem bo v Skofji Loki ob 9.15. Pionirske tekme: Svoboda: Triglav ob 9.00, Železniki : Preddvor ob 9.30, Prešeren : Kranj ob 9.00, Tržič : Pod-brezje ob 9.00. Vse tekme bodo igrane v mestm prvoime-novanih moštev. Odbojka — Ob 10. uri v Savskem logu srečanje repu- bliške lige med Hočaml in Triglavom. Atletika — Ob 10. uri občinsko osnovnošolsko prvenstvo za pokal partizanskega kurirja na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. PONEDELJEK — Ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju srednješolsko prvenstvo za pokal padlih skojevcev. ZVEDELI SMO DVE LASTOVKI — V soboto in nedeljo bodo v Senti, Novem Sadu in Zemunu letošnji prvi zvezni turnirji v namiznem tenisu za moške in ženske. Od gorenjskih igralcev sta poklicani le dve igralki: Božena Krajzelj z Jesenic in Darinka Zerovnik iz Kranja. V Zemunu bosta nastopili v konkurenci igralk od 10. do 20. mesta v državi. Na sliki je igralka Triglava DARINKA ZEROVNIK. ' Pred dnevi se je pričel v Šenčurju tečaj za voznike A in B kategorije, ki je letos že peti po vrsti. Ob 20-letnici invalidske orr ganizacije pripravlja ZVVI Besnica samostojno proslavo, ki bo konec tega meseca v gasilskem domu v Besnici. V podjetju »Elra« v Skofji Loki so imeli do sedaj okoli 50 % ljudi zaposlenih v režiji. Sedaj so 30 ljudi premestili v proizvodnjo. Lani so znašale v škofjeloški občini vse investicije skupaj okoli dve milijardi, letos so jih zmanjšali na manj kot milijardo dinarjev. Končno so našli v Skofji Loki sredstva za dograditev pekarne, ki bo prihodnje leto pričela redno obratovati. Po kapaciteti bo lahko zadovoljila celotno področje občine. Lesno industrijsko podjetje »Jelovica« v Skofji Loki bo kmalu pričelo z gradnjo nove proizvodne hale. V njej bo lahko razvilo boljši tehnološki proces proizvodnje. Hala bo montažna in bo zgrajena v nekaj mesecih. V upravi škofjeloške občine bodo ukinili 20 delovnih mest. Do sedaj so jih imeli 92. V Dupljah pri Naklem bodo po vsej verjetnosti že letos zgradili novo vozno tehtnico v bližini železniške postaje. Do sedaj so morali vse težje predmete za tehtanje voziti v Naklo ali Tržič. V podjetju »Kurivo« pravijo, da ni bojazni za preskrbo s premogom. Sicer so z doba- vami nekoliko v zaostanku zaradi slabega vremena, vendar si bodo lahko vsi nabavili premog še v pravem času. Tradicionalnega strelskega tekmovanja med reprezentancami Gorenj ske-Koroške in Furlanije-Julijske Krajine letos ne bo, zaradi smrti predsednika strelske zveze. To tekmovanje bo prihodnje le-• to v Kranju. - J. Jarc Akcija na Zgoški ravni Učenci osnovne šole A. T. Linhart iz Radovljice so imeli v okviru športnega dne delovno akcijo. 500 učencev je delalo dve uri pri čiščenju smučarskih terenov na Zgoški ravni. CENJENI POTROŠNIKI! Trgovina »MOJCA« Kranj Koroška c. 16 Vam je pripravila VELIKO POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN raznim oblačilom za 30—60 % Oglejte si blago z znižanimi cenami, gotovo boste našli kaj primernega za Vašega otroka! Za nakup se priporoča »MOJCA« Kranj Pojasnjen vzrok smrti Pred dnevi so v Ljubljani pokopali narodnega heroja in direktorja podjetja »Planika« Jožeta Klanjška-Vasjo. Klanjšek je pred nedavnim tragično umrl v svojem stanovanju. Posebna komisija, ki je pregledala vzroke smrti, je ugotovila, da Je prišlo do smrti zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Takoj ko so Klanjška našli mrtvega, si je vso stvar ogledala posebna komisija. Njeno mnenje je bilo, da ni nobenih sumljivih okoliščin, ki bi povzročile smrt. Dan po smrti si je vso stvar ogledala posebna komisija, ki so jo sestavljali uslužbenci TNZ, zastopnik mestne plinarne, zdravnik in ing. Ro-blekova iz Inštituta za sodno medicino. Napravili so preizkus. V kopalnici, ki je ločena od stranišča, so vključili plin- Nenavadno prenočevanje Delavci tovarne »Sava« so Je nekaj dni opazovali, da v 2ontarjevem vrtu nekdo prenočuje. Ker nas je zanimalo kdo je, smo ga obiskali in izvedeli, da je neznanec Karel Bogataj, doma iz Kranja. Je invalidsko upokojen in 23.000 dinarjev invalidnine, na Zontarjevem vr-tu pa prenočuje že poldrug mesec. Povedal nam je, da je že tri leta razvezan in da od takrat nima stanovanja. Zaradi bolj točnih podatkov o stanovanjskem problemu Bogataja smo še pozanimali tudi na občinski skupščini, kjer so nam njegov primer opisali povsem drugače. Po razvezi zakona je nekaj časa stanoval pri svoji hčerki/Zaradi stalnega pijančevanja in grobega obnašanja pa ni mogel še naprej ostati pri njej. Tako se sedaj že dalj časa potika naokrog, kljub temu, da so mu nudili mesto v Domu onemoglih v Preddvoru. Povsem jasno je, da na vsak način poskuša, sedaj že s prenočevanjem na prostem, prisiliti družbo, da mu preskrbi ustrezno stanovanje, čeprav ima možnost, da si drugače uredi življenje. Ob vsem tem se nam vendarle poraja vprašanje: mar res ni možnosti za rešitev? Simpatično ravno ni, če ljudje vidijo starejšega človeka brez strehe — in to potem po svoje komentirajo. S. S. Vožnja po levi strani Huda prometna nesreča se je pripetila v Žirovnici ob odcepu cest proti vasi. Z Jesenic je peljal osebni avtomobil LJ 79-57 in pred križiščem nakazal smer proti Lescam. Vendar pa pvi tem ni vozil po desni strani, temveč je zavil iz neznanega vzroka na levo stran ceste. V istem času pa je nasproti pripeljal tovorni avto. Ko je voznik tovornjaka opazil pred seboj •vozilo je takoj ustavil. Kljub temu, pa se je osebni avto zaletel v tovornjaka. Pri nesreči se je vo*iik osebnega avtomobila hudo ranil in so ga tdkoj odpeljali v jeseniško in nato v ljubljansko bolnišnico. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okoli pol milijona dinarjev. Razen tega se je pripetilo še dvajset drugih prometnih nesreč, vendar brez večjih telesnih poškodb in večje materialne škode. J. Jarc ski bojler in odprli vodo. Cez nekaj časa pa je ing. Roble-kova stopila v stranišče. S seboj je imela Trogerjev aparat. Ta je takoj pokazal reakcijo na ogljikov monoksid. Kasneje so odstranili dimno cev in v njej našli goloba, ki je zamašil odprtino v cevi. Zaradi tega je tudi prišlo do smrti Jožeta Klanjška. — J. J. Slive 200 do 240 din, krompir 70 do 80 din, paprika 250 din, paradižnik 200 do 220 din, čebula 120 do 140 din, kumare 120 do 140 din, jabolka 60 do 100 din, hruške 180 do 220 din, grozdje 200 do 300 din, zeljnate glave 80 do 100 din, rdeča pesa 120 do 130 din, solata 140 do 180 din, kaša 300 do 320 din, proso 130 do 150 din, oves 55 do 60 din, lisičke 120 do 140 din za liter; živa perutnina 800 din, kunci 700 din za kg; jajca 60 do 65 din za komad. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE ENOTE KMETIJSTVO razpiusje naslednja prosta delovna mesta: 1. MEHANIKA za Mehaninči servis Šenčur 2. VETERINARSKO »ŽIVINOREJSKEGA TEHNIKA za Farmo beko-nov Hrastje Pogoji: Pod točko 1. avtomehanik specializiran za »Perkins« motorje in poznavanje v avtoelektriki. Samsko stanovanje je preskrbljeno. Pod točko 2. veterinarski ali kmetijski tehnik z veseljem do vodenja rodovniške službe in matičnega knjigovodstva. Samsko stanovanje je preskrbljeno. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Delovne enote Kmetijstvo. Prošnje sprejema uprava Delovne enote Kmetijstvo v Kranju, Begunjska cesta 5. Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnih mest. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave Skupščine občine Jesenice razpisuje delovno mesto načelnika oddelka za finance Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 5 let upravne prakse ali višja strokovna izobrazba in 8 let upravne prakse « Pismene ponudbe kolkovane s 50 din, opisom strokovnosti in dosedanjih zaposlitev sprejema razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave Skupščine občine Jesenice 15 dni po razpisu. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave SoB Jesenice kino Kranj »CENTER*. 25. septembra angl. barvni glasb, film TUDI TO SE DOGAJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera nem. jug. barv. CS filma MED JASTREBI ob 22. uri 26. septembra jug. nemški barv. CS film MED JASTREBI ob 9.30 in 13. uri, angl. barv. glasb, film TUDI TO SE DOGAJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. CS filma DRUGI ČLOVEK ob 21. uri 27. septembra angl. barvni CS film DRUGI ČLOVEK ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra angl. barvni CS film DRUGI ČLOVEK ob 16., 18. in 20. uri 29. septembra angl. barvni CS film DRUGI ČLOVEK ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORZlC« 25. septembra franc. nemški krim. film NABAB ob 16. in 18. uri, slovenski film LAŽ-NIVKA ob 20. uri, premiera nem. jug. barv. filma MED JASTREBI ob 22.30 uri 26. septembra nem. franc. krim. film NABAB ob 14. in 20. uri, slovenski film LAZ-NIVKA ob 16. in 18. uri 27. septembra nem. barvni film GORSKA ROZA ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra amer. barvni CS film ENOOKI JACK ob 15.30, 18. in 20.30 uri 29. septembra ital. barv. CS film SAMSON PROTI NASILNEŽU ob 16., 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 25. septembra špan. barvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 20. uri 26. septembra amer. barvni CS film DOGODIVŠČINE LEDA ob 15. in 19.30 uri špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 17. uri Kropa 25. septembra Šved. barv. film ALI SO SE ANGELČKI ob 20. uri; 26. septembra amer. barv. CS film MOZ Z ZLATIM SAMOKRESOM ob 15. in 19.30 uri, — švedski barv. film ALI SO SE ANGELČKI ob 17.30 uri Gorje 25. septembra amer. film VOHUN NA POVELJE ob 19.30 uri Preddvor 26. septembra amer. film VOHUN NA POVELJE ob 16. uri Jesenice »RADIO« 24. do 26. septembra nem. barv. CS film POSLEDNJA JEZA V SANTA CRUZ 27. septembra amer. barvni CS film . PREPOVEDANE STRASTI 27. septembra ital. VV film DEKLE IZ PARME 28. dO 29. septembra amer. film ANA KARENINA 30. septembra nem. jugos. barv. CS film WINETOU II. del 1. oktobra ital. franc. film TOVARIŠI Jesenice »PLAVŽ« 25. do 26. septembra amer. film ANA KARENINA 27. do 28. septembra nem. barv. CS film POSLEDNJA JEZA V SANTA CRUZ 29. septembra nem. jugosl. barv. CS film WINETOU II. del 30. septembra ital. VV film DEKLE IZ PARME L oktobra ital. VV film DEKLE IZ PARME Žirovnica 25. septembra češki