Dr. Ivan Ev. Krek: Socijalni pomenki.
471
zvezo. Zanimivo je, kako Lassalle v svojem pismu, pisanem frankobrodskemu delavskemu zastopniku D. Straussu, brani Schweitzerja. Sklicuje se na Grke in pravi, da je bil njegov nravni prestopek pri njih splošno v navadi. „Grški stari vek se na tem ni nič pohujšal,
Pri vodnjaku.
in — kaj je nravnost, mislim, da so veliki grški misleci in grško ljudstvo tudi vedeli." Židovsko mišljenje, ki ne pozna izročil krščanske vere in nravnosti, se zrcali v teh besedah.
Zvitost in premetenost Schweitzerjeva je pa kmalu odstranila vse ovire. Nemško de-
lavsko društvo ga je kmalu izvolilo za predsednika. To društvo, dasi po številu udov in po notranji organizaciji mogočno, ni spajalo vseh nemških socijalistov v svojih vrstah. Že ob Lassalleovem času se je javno kazalo Marxovo nasprotje do tega društva. Odkar je pa Mara ustanovil in-ternacijonalo, se je to nasprotje še povečalo. Kjer je mogel, je udrihal po društvu in mu očital nezvestobo v socijaliških načelih in nedoslednost. Iz njegovih napadov je zvenelo jasno, da neče priznavati nobene socijali-ške stranke, ki se brezpogojno ne pokori njegovemu vodstvu.
Razven Marxa je imelo Lassalleovo društvo še mnogo drugih protivni-kov. Ti so se organizo-vali samostojno. Svoje središče so imeli v saškem ljudskem društvu; imeli so več listov, zlasti „Das demokratische Wochenblatt"; gojili so strokovno organizacijo in sploh krepko agitovali za svojo stranko. B e b e 1 in Liebknecht, ki še živita kot voditelja nemške socijalne demokracije in jo zastopata tudi v državnem zboru, sta se posebno trudila zanjo.
Obe stranki sta si bili močno v laseh. Lassalle-ovci  s   svojim  glasilom „Der Socialdemokrat" so bili  po   številu  in  notranji moči krepkejši in v svojem programu temeljitejši. V svoji zvezi so imeli zlasti severnonemške delavce. Berolin, Hamburg, Elberfeld in Frankobrod so jim bila središča. Nasprotniki so pa gospodovali na jugu.