Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 42889 49ÜP SCHREINER - BEZJAK SLOVENSKA JEZIKOVNA VADNICA cs — - > 11? f ir, > C co s ^ - "5 £ w M C O ^ cxoq "E o > :=.-X> CB O O J z o • .CO ca SLOVENSKA JEZIKOVNA VADNICA ZA TESNO ZDRUŽENI POUK V SLOVNICI, PRAVOPISJU IN SPISJÜ V PETIH ZVEZKIH SPISALA H. SCHREINER IN DR J. BEZJAK PRVI ZVEZEK ZA DRUGO ŠOLSKO LETO 4. V BISTVU NEIZPREMENJENA IZDAJA ' ODOBRILO POVERJENIŠTVO ZA. UK IN BOGOČASTJF, Z KAZPISOJl Z DNE 14. SEPTEMBRA ¡»ae^ŽT. 3629 DržavnaAzafoga šolskih knjig in LJUBLJANA j Cena —------M» ~ LJUBLJANI 1920 KNJIG IN UČIL. k.-v. I. Berila (spisi), odstavki, stavki, besede, zlogi in glasniki. Šolska soba. - - To je naša šolska soba. Šolska soba ima štiri stene, tla in strop. Stene so: desna, leva, sprednja in zadnja stena. V desni steni so duri, v levi pa tri okna. Na stenah vis6 razpelo,' podoba prestolona-slednika in druge podobe. Ob desni steni stoji peč. Ob sprednji steni je šolski oder. Na - njem stoj6 učiteljeva miza in stol, velika lesena tabla in mizica za kredo in gobo. Razen tega je v naši šolski sobi tudi mnogo klopi. Klopi so postavljene v dveh vrstah. Osebe, ki jih vidimo v naši šolski sobi, so: gospod učitelj, gospod katehet, učenci in učenke. Gospod učitelj in gospod ka-tehet nas učita, učenci in učenke pa se učimo. A) Pomni: a) To je berilo ali spis. To berilo ima tri odstavke. i) Odstavke v pesmih imenujemo kitice. 1. Koliko odstavkov ima berilo str. . . .? Koliko kitic ima pesem na strani . . . naše čitanke? i. t. d. * ■ B) „To je naša šolska soba" je stavek. Pomni: Berilo ali spis sestoji 0e sestavljen) iz stavkov. Na konec stavka navadno stavimo piko (-)• 2. Čitaj gorenje berilo stavek za stavkom in štej, koliko stavkor ima vsak odstavek! — 3. čitaj ravng tako berilo str.... in štej stavke I O ,To —je — naša — šolska — soba« ... bo beseda. Ta stavek ima pet besed. Pomni: Stavek sestoji iz besed. 4. Razstavi vse stavke gorenjega berila na besede in povej, koliko jih ima vsak stavek! — 5. Razstavi ravno tako na besede berilo str. . . . in štej besede! <5) „So-ba.u Beseda „so-ba" ima dva zloga; beseda „strop" ima samo en zlog. Beseda „raz-pe-lo" ima tri zloge, beseda „po-stav-lje-ne" ima štiri zloge, beseda „u-či-te-lje-va" ima pet zlogov. v Pomni: a) Besede sestoje iz zlogov. — b) Besede imajo en, dva ali več zlogov. Besede so enozložne, dvozložne ali več-z lož ne. — c) Besedo razstaviš na zloge, jo počasi izgovoriš. Kolikorkrat pri izgovarjanju odpreš usta, toliko zlogov ima beseda. 6. Razstavi na zloge besede vsakega stavka gorenjega berila in povej, kolikozložna je vsaka beseda! — 7. Povej, koliko odstavkov ima . . . berilo str. . . .; razstavi odstavke na stavke, stavke na besede, besede na zloge in povej, kolikozložna je vsaka beseda! i. t. d. - „U - č-e - n-e-c," so glasniki. Zlog „u" ima en glasnik, zlog „če" ima dva glasnika, zlog „nec" ima tri glasnike. Pomni: a) Zlogi sestoje iz glasnikov. — 6) Zlog ima en, dva ali več glasnikov. 8. Razstavi na glasnike (glaskuj) vsako besedo gorenjega berila! — 9. Čitaj . . . berilo str. . . . stavek za stavkom; razstavi vsak stavek na besede, besede na zloge (povej, kolikozložne so!), zloge na glasnike! E) Znaki glasnikov se imenujejo pismenke ali črke. Imamo tiskane in pisane črke. Imamo pa tudi velike in male črke. Velike črke se smejo pisati ali tiskati navadno samo v začetku besed. (Začetne črke ali začetnice.) Pomni: a) Velike začetnice pišemo: 1. v začetku spisa in vsakega odstavka. 2. Za piko. — b) V slovenski pisavi rabimo te-le pismenke ali glasnike: a A, b B, c C, č Č, d 0, e E, f F, •. g G, h H, i I, j J, k K, I L, m M, n N, o O, p P, r R, s S, š Š, t T, u U, v V, z Z, ž Ž. — c) a, e, i, o, u so samoglasniki, vsi drugi glasniki so s o glasniki. 10- Prepiši gorenje pismenke in podčrtaj samoglasnike! — 11. Prepiši in razstavi na zloge 1. (2. 3.) odstavek berila „Šolska soba" I (Tako-le: To je na-ša šol-ska so-ba i. t. d.) — 12. Prepiši ravno tako 1. (2. 3. . . .) odstavek . . . berila str.....! II. Kaj se v stavku pove. A) Kaj osebe, stvari ali reci delajo. a) Kaj osebe delajo. Imena oseb: krojač, dekla, hlapec, prosjak,kovač, učitelj, učenec, deklica. Krojač šiva obleko. Dekla umiva posodo. Hlapec vozi gnoj. Prosjak prosi. Kovač kuje železo. Učitelj uči učence. Učenec se uči. Deklica moli. — Kaj dela krojač? dekla, hlapec i. t. d.? V teh stavkih povemo, kaj osebe delajo. 13. Prepiši gorenje stavke in razstavi vsako besedo na zloge! Pazi: Soglasnik med dvema samoglasnikoma vzami k naslednjemu zlogu! (ob-le-ko; dek-la; pros-jak; dek-li-ca). — 14. Kaj dela učenka? deček, deklica, učitelj, katehet, tvoj brat, oče, pastir, otrok, mati, kuharica, ribič, črevljar? — Odgovori tem vprašanjem in rabi pri tem besede: učiti se, pisati, plesti, učiti, moliti, skakati, orati, pasti, jokati, kruh peči, kuhati, ribe loviti, črevlje krpati. — 15. Kdo vpraša? Kdo odgovarja? Kdo seje žito? Kdo seka? Kdo poje? Kdo se rad joče? Kdo kupuje? Kdo pije? Kdo pridiguje? Kdo pase gosi? Kilo išče vijolico? Kdo pere perilo? Kdo strelja? — Odgovori tem vprašanjem! — 16. Kaj so delali učenci, kaj učitelj? (Glej berilo: „Plemenito delo"!) — Kaj je delal pridni, kaj leni učenec? (Gl. berilo „Pridni in leni učenec"!) Kmet. 1. Ko pomlad se „ bliža, svoj vrtec gradim in orjem in sejem in trsje sadim. — 2. Po letu koševam planine, doli in srpe bru-ševam, ko žito zori. — 3. Y jeseni gozdarim, otavo kosim, pšenico omlatim in grozdje mastim. — 4. Po zimi počivam, naprezam sani, orodje popravljam, dok sneg ne skopni. — 5. Ves teden se trudim in gibljem roke, v nedeljo hladim si glavico, srco. 17. Prepiši 1. (2. 3. . . .) kitico te pesmi in podčrtaj besede, ki poved6, kaj kmet dela v pomladi, po letu i. t. d.! J) Kaj stvari delajo." Imena stvari: pes, krava, golob, mačka, petelin, ovca; —• drevo, vijolica, trava, roža; — voda, solnce. Pes varuje hišo. Krava se pase. Golob vali. Mačka lovi miši. Petelin vabi kokoši. Ovca beketa. — Drevo pomladi lepo cvete. Vijolica dehti. Trava raste. Roža veni. — Toda teče. Solnce greje zemljo. — Kaj dela pes, krava, golob, mačka, svinja, petelin, ovca i. t. d.? V teh stavkih povemo, kaj stvari delajo. 18. Prepiši gorenje stavke in razstavi besede na zloge! (Pazi: Izmed dveh soglasnikov vzami prvega k prejšnjemu, drugega k naslednjemu zlogu! N. pr. mač-ka.) — 19. Pes (lajati); mačka (mijavkati); svinja (kruliti); petelin (peti); krava (mukati); golob (gruliti); koza (meketati); konj (hrzati); ovca (beketati); kokoš (kokodakati); žaba (regljati); gos (gagati). Napravi iz teh besed stavke! (Tako-le: Pes laja. Mačka mijavka i. t. d.) — 20. Kaj delajo živali? (Po. berilu „Domače živali". c) Kaj reči delaj o. Imena reči: ura, zvon, nož, streha, luč, voz. Ura bije. Zvon buči. Nož reže. Streha krije hišo. Luč sveti. Yoz ropoče. — Kaj dela ura, zvon, nož, streha, luč, voz? V teh stavkih povemo, kaj reči delajo. 21. Prepiši gorenje stavke in razstavi besede na zloge! — 22. Napravi stavke iz teh-le besed: cvetica (cvesti); bič (pokati); veter (pihati); mesec (svetiti); peč (sobo greti); potok (šumeti); plug (zemljo rezati); dež (padati); grom (bučati); blisk (švigati). — 23- Kaj delajo stvari in reči? (Po berilu „Alelujai") , Pomni: V stavkih lahko povemo, kaj osebe, stvari ali reči delajo. S) Učenec čita. Učenec, piše. Učenec računa. Učenec riše. Učenec poje. — Učenec čita, piše, računa, riše in poje- 24. Odgovori tem-le vprašanjem: Kaj dela učenka? (Plesti, šivati, kvačkati, vesti.) Kaj dela mačka? (Mijavkati, miši loviti, [rada] se na solncu greti.) Kaj dela kmet? (Orati, sejati, vlačiti [polje].) Kaj dela mizar? (Žagati, tesati, skobljati, klejiti, likati.) Kaj dela priden učenec? (Kad v šolo hoditi, pridno se učiti, v šoli paziti, doma se pridno pripravljati, dobro odgovarjati.) (Tako-le: Učenka plete. Učenka šiva. Učenka kvačka. Učenka veze. Učenka plete, šiva, kvačka in veze.) Pazi: Za vsako besedo, ki pove, kaj kdo dela, postavi v teh stavkih vejico (,); pred besedico „in" tukaj ne smeš staviti vejicel — 25. Prepiši izmed nastopnih besed a) tiste, ki povedo kaj učenec dela, b) tiste, ki povedo, kaj učitelj dela! Moliti, govoriti, čitati, hvaliti, klicati, kazati, opominjati, grajati, odgovarjati, vprašati, kaznovati, razkladati, peti, učiti se, računati, risati, poslušati, slušati, pisati, učiti, stati, ukazovati, svariti, šteti, žugati, paziti, poučevati. (Tako-le: Učenec moli, govori, čita, kaže i. t. d.) — 26. Napravi iz nastopnih besed stavke, tako da poveš, kdo ali kaj dela (misli, kuha i. t."d.)! Misliti, kuhati, glodati, cvesti, brenčati, zeleneti, veneti, leteti, gnezditi, smejati se, delati, mukati, valiti, dehteti, vohati, klicati, rezgetati, plesti, čutiti, šumeti. (Tako-le: Učenec misli. Dekla kuha i. t. d.) B) Kakšne so osebe, stvari in reči. a) Moj brat je bolan. Marsikateri učenec je marljiv. Naš hlapec je močen. Dete je veselo. Ta deklica je pobožna. — Kakšen je moj brat, marsikateri učenec, naš hlapec, dete, ta deklica? — Brat, učenec, hlapec, dete, deklica so osebo. 1. V teh stavkih povemo, kakšne so osebe. Naša krava je bela. Yaš maček je kradljiv. Sosedov konj je hiter. Lipa je zelena. Klasje je rumeno. Voda je čista. Zlato je drago. — Kakšna je krava? Kakšen je maček? Kakšen je konj? Kakšna je lipa? Kakšno je klasje? Kakšna je voda? Kakšno( je zlato? — Krava, maček, konj, lipa, klasje, voda, zlato so stvari. 2. V teh stavJcih povemo, kakšne so stvari. Tabla je črna. Pero je novo. Moj nož je oster. Tvoj zvezek je Čist. Ta miza je okrogla. Tvoja suknja je lepa. — Kakšna je tabla? Kakšno je pero? Kakšen je moj nož? Kakšen je tvoj zvezek? Kakšna je ta miza? Kakšna je tvoja suknja?— Tabla, pero, nož, zvezek,- Iftiza, suknja so reči. 3. V teh stavkih povemo, kakšne so reči. Pomni: V stavkih tudi lahko povemo, kakšne so osebe, stvari ali reči. 27. a) Zvonček, vijolica, tulipan, roža, črešnja, hruška, škorec, plevel, lopata, vrtnar, metulj, vojak, ptica, koza, brat. — h) Rdeč, bel, sladek, koristen, dišeč, okrogel, pisan, železen, marljiv, škodljiv, lep, hraber, vesel, lačen, učen. — Zveži v stavke imena oseb, stvari in reči (a) z besedami, ki poved6, kakšne so (5)! — 28. Kakšen je zvonik ? Kakšen je kruh? Kakšen je travnik? Kakšna je miza? Kakšna je vijolica? Kakšna je klet? Kakšno je nebo? Kakšen je prst? Kakšen je kmet? Kakšna je tvoja sestra? Kakšen je led? Kakšna je peč? Kakšno je žrebe? Odgovori tem vprašanjem v stavkih! — 29. Kakšen je pridni učenec (Gl. „Pridni in leni učenec"!), ker v šoli pazi na vsako besedo gospoda učitelja, ker se doma pridno pripravlja, ker v šoli dobro odgovarja, ker naloge piše lepo, ker je pripraven za vsako delo? Kakšen je leni učenec, ker na pouk ne pazi, ker naloge slabo piše, ker ne zna, kadar je vprašan, ker se ni učil ničesar? 6) Tabla je lesena. Tabla je štirioglata. Tabla je črna, Tabla je gladka. — Tabla je lesena, Štirioglata, črna in gladka. 30. Odgovori tem-le vprašanjem: Kakšen je učenec? (mlad, marljiv, pazljiv, pokoren). Kakšna je deklica? (velik, prijazen, poslušen, pobožen). Kakšna je črešnja? (rdeč, okrogel, sladek). Kakšen je konj? (visok, hiter, močen, lep). Kakšno je dete? (majhen, slab, bolan). Kakšno je polje ? (širok, raven, plodovit). — (Tako-le: Učenec je mlad. Učenec je marljiv. Učenec je pazljiv. Učenec je pokoren. — Učenec je mlad, marljiv, pazljiv in pokoren.) — Pazi: Za vsako besedo, ki pove, kakšna je oseba, stvar ali reč, postavi tu vejico! Pred besedico „in" ne smeš staviti vejice! —31. Kakšen je bil Zorko, kakšna Anica? (Gl. ,,Zorko in Anica"!) C) Voda je topla. Voda je mrzla. — Voda je topla ali mrzla. Roža je rdeča. Roža je bela. Roža je rumena. — Roža je rdeča, bela ali rumena. 32- Odgovori tem-le vprašanjem: Kakšna je hiša ? (velika, majhna). Kakšna je goba? (suha, mokra). Kakšen je učenec? (marljiv, len). Kakšna je soba? (visok, nizek). Kakšno je jabolko? (sladek, kisel). Kakšna je miza? (lesen, kamenit, železen). Kakšen je konj (po barvi)? (rjav, bel, črn, šaren). Kakšno je vino (po barvi)? (rumen, rdeti, črn). (Tako-le: Hiša je velika. Hiša je majhna. Hiša je velika ali majhna.) — 33. Napravi stavke iz teh-le besed: otrok — starec (mlad, star); noč — dan (temen, jasen); kreda — voda (trden, tekoč); kocka — krogla (oglat, okrogel); vrv — nit (debel, tanek); goba — kamen (moker, suh); konj — miš (velik, majhen); drog — palica (debel, droben).; vosek — železo (mehek, trd); leto — ura (dolg, kratek); deblo — veja (debel, tanek). (N. ¿>r.: Otrok je mlad, starec je star.) " ¿D Izba. Izba je svetla. Stene so gladke. Strop je visok. Okna so široka. Zrak je čist. 34. Opiši tako hlev! Eabi te-le besede: Hlev (temen); stene (hrapav); strop (nizek); okna (ozek); zrak (zatohel). — 35. Opiši tudi gos! Gos (bel, siv); kljun (rdečkast); vrat (dolg); trup (jajčast); perut (širok); rep (kratek). — 36. Zapiši stavke o mački, o miši, o zajcu i. t. d.! C) Kaj so osebe, stvari ali reči. Moj brat je vojak. Tone je pastir. Kovač je rokodelec. Mirko je učenec. Mačka je domača žival. Ščuka je riba. Škorec je ptica. Pes je hišni čuvaj. Kruh je jestvina. Sekira je orodje. Roža je cvetica. — Kaj je moj brat? Kaj je Tone? Kaj je kovač? i. t. d. Vprašaj tako pri vseh stavkih! V teh stavkih povemo, kaj so osebe, stvari in reči. \ ' Pomni: V stavkih tudi lahko povemo, kaj so osebe, stvari ali reči. a) Šolska oprava: šolska miza, stol, tabla, šolska klop, obešalo, šolska omara. — J) Sobna oprava: miza, stol, klop, omara, umivalnik. — c) Šolsko orodje: kreda, goba, knjiga, zvezek, kamenček, svinčnik, pero, tablica. — Č) Mizno orodje: žlica, nož, vilice, skleda, krožnik, steklenica, kozarec (kupica), prt, prtič. — d) Vrtno orodje: motika, lopata, grablje, Škropilnica. — e) Poljsko orodje; plug, trana," motika, lopata, grablje. . 37. Kaj je šolska miza? Kaj je kreda? Vprašaj tako za gorenjimi imeni in odgovarjaj! (Tako-le: Šolska miza je šolska priprava. Kreda je šolsko orodje. Žlica je mizno orodje.) — 38. Odgovori tem-le vprašanjem: Kaj je vol? Kaj je stol? Kaj je juha? Kaj je muha? Kaj je sablja? Kaj je tabla? Kaj pšenica? Kaj sinica? Lopata jo vrtno orodje. Lopata je poljsko orodje..— Lokata je vrtno in poljsko orodje. 39. Napravi slične stavke s temi-le besedami: Miza (hišna in ku-flinjska oprava). Svetiljka (domače in kuhinjsko orodje). Motika (vrtno in poljsko orodje). Kaj je klop? Kaj je omara? Kaj so grablje? —40. Napiši po tri imena reči, ki spadajo med šolsko opravo, med mizno orodje, med poljsko orodje, med šolsko orodje in med sobno opravo! — 41. Napiši po pet imen rokodelcev, pijač, jestvin, cvetic, ptičev, moških krstnih imen, ženskih krstnih imen, domačih živali! Pazi: Krstna imena se pišejo z veliko začetnico. c) Pomni: V stavkih lahko povemo: L kaj osebe, stvari ali rečr delajo, 2. kakšne so, 3. kaj so. 42. Čitaj berilo „Prva skrb" stavek za stavkom in reci, kaj se v njih pove! (Kaj oseba, stvar ali reč dela?, kakšna je? kaj je?) — 43. Miza. Kaj je miza? Kakšna je njena plošča (po obliki)? (okrogla ali štirioglata). Koliko nog ima navadno miza? Iz česa je miza? Kdo izdeluje mize? — Odgovori tem vprašanjem v stavkih! —44. Klop. Kaj je klop? Iz česa je? Kdo izdeluje klop? Kdo sedi na klopi? — 45. Stol. Kaj je stol? Kakšen je njegov sedež? (štirioglat). Koliko no? ima stol? Iz česa je? Kdo izdeluje stole? — 46. Tablica. Kaj je tablica? Katere dele ima? (ploščico in okyir). Iz česa je ploščica? (b Ramena). Iz česa je okvir? (iz lesa). Kdo rabi tablico? ni. O koliko osebah, stvareh ali rečeh se more v stavku kaj povedati. A) Kaj osebe, stvari ali reči delajo. a) Kosec kosi travo. Ptič lepo poje. Mlin močno ropoče. — Šivilja šiva obleko, čebela pridno nabira strd. Peč greje stanovanje. — Dete kliče svojo mater. Jagnje skače po travniku. Zadnje kolo škriplje. Kdo ali kaj kosi travo? Koliko koscev kosi travo? — Vprašaj ravno tako pri ostalih stavkih in odgovarjaj! V teh stavkih povemo, kaj dela ena oseba, stvar ali reč. 47. Citaj stavke na 3. in 4. strani in povej, koliko oseb, stvari ali reči kaj dela! I ' 6) V Kosca kosita travo. Ptiča lepo pojeta. Mlina močno ropo-četa. — Šivilji šivala obleko. Čebeli pridno nabirata strd. Peči grejeta stanovanje. — Deteti kličeta svojo mater. Jagnjeti ska-četa po travniku. Zadnji kolesi škripljeta. — Kdo ali kaj kosi travo? Koliko koscev kosi travo? — Vprašaj ravno tako pri ostalih stavkih in odgovarjaj! V teh stavkih povemo, kaj delata dve osebi, stvari ali reči. 48. Povej o dveh stvareh, kar je v stavkih na 3. in 4. strani povedano o eni! — 49. Povej v stavkih, kaj delata dve osebi, stvari ali reči in rabi te-le besede: deček (igrati se); kukavica (kukati); riba (r potoku plavati); drevo (sad roditi); kos (letati od veje do veje); plug (rezati); žrebe (teči za materjo); pastir (pasti konje); otrok (rad moliti); žaba (regljati); krava (pasti se na travniku); pero (lepo pisati); dekle (pridno se učiti). c) Kosci kosé (kosijo) travo. Ptiči lepo pojó (pojejo). Mlini močno ropočejo. — Šivilje šivajo obleko. Čebele pridno nabirajo strd. Peči grejejo stanovanja. — Deteta kličejo svojo mater. Jagnjeta skačejo po'travniku. Kolesa škripljejo. — Kdo ali kaj kosi travo? Koliko koscev kosi travo? (Kosci; trije, štirje... več nego dva, mnogo.) Vprašaj ravno tako pri ostalih stavkih in odgovarjaj! V teh stavkih povemo, kaj dela mnogo {več nego dve) oseh, stvari ali reči. < 50. Povej o ifinogih stvareh, kar je v stavkih na 3. in 4. strani povedano o eni! — 51. Povej v stavkih kaj dela mnogo stvari, in rabi tista besede kakor gori v 49. nalogi (str. 11.) 1 7. Dostikrat so Jurjevim dajali kruha. 96. Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito- i. Gozdarjev škorec je znal izgovarjati nekatere besede. 2. Sosedov Tone je pridno zahajal h gozdarju in se veselil ptiča. 3. .Nekega dne pride zopet k njemu v vas. 4. Gozdarja ni bilo doma. 5. Tone urno ujame škorca in ga vtakne v žep. 6. Kar stopi gozdar v sobo in pokliče: „Škorec, kje si?" 7. Škorec odgovori* v dečkovem žepu: „Tukaj sem!" 8. Tako je bila dečkova tatvina odkrita. 97. Ni zlato vse svetlo. 1. o Kresu zvečer je na.vrtu kazala Marijana mladi deklici Naniki zvezde. 2. Nagloma zdirja Nanika za svetlo stvarco, jo O jame in prinese Marijani pokazat. 3. Nato gresta v sobo. 4. Pri luči hoče Nanika pogledati lepo stvarco. 5. Ko odpre svojo pest, lazi ji majhna muha po dlani. 6. Marijana jo pouči, da je to kresnica. 7. Kresnica v temi sveti, pri luči pa oteinni. Kazalo, • ' V ' Str. I. Berila (spisi), odstavki, stavki, besede, zlogi in glasniki.....> • • 3 II. Kaj se v stavku pove A) Kaj osebe, stvari in reči delajo a) Kaj osebe delajo.....................0 i) Kaj stvari delajo..................... c) Kaj reči delajo . . . ................... i) Vaje . . ....................... ■ • • 6 E) Kakšne so osebe, stvari in reči - a) Kakšne so osebe, stvari in reči (ena lastnost) . . ■ ..... ' ¿) „ „ „ (dve ali več soglasnih lastnosti) 8 e) „ „ (dve nasprotni lastnosti) . . 8 i) Kratki opisi po kakovosti................9 C) Kaj so osebe, stvari in reči. (Kratki spisi.) • ........9 III. O koliko osebah, stvareh ali rečeh se more v stavku kaj povedati A) Kaj osebe, stvari ali reči delajo . ..............11 B) Kakšne so osebe, stvari ali reči ............... 12 C) Kaj so osebe, stvari ali reči.................... (Kratki spisi.) IV. Povedni, vprašalni, klicalni, velelni in želelni stavki A) Povedni in vprašalni stavki..................b B) Klicalni stavki...................... C) Velelni stavki............................L, Č) Želelni stavki .....................' • • • 18 (Kratki spisi.) Y. Sedanji, pretekli in prihodnji čas