Bpeaitloa« la '■bftooaRieotoi postala Potimo« plačan« f gotovini Naročnina mesečno 18 Lir, ca lnozem-atvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce« loletno 34 Lir, z« Inozemstvo 65 Lir. ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inserata. Podružnic al, Novo mesto. Izključna pooblaSFenlfs ta »glaSevati}« ffaTTJansEega hi tujega Izvorni Unione Pubblicita Italiana & A, Milana. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznika. Orednlltvo In npravat Kopitarjeva (, Ljubljana. Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva 4, Lubiana. Telefon <001—4005, Abbuoameutl: Mrse 18 Lire. Estero, mete 3150 Lir*. Edi-Kione domenica, an-no 34 Lir*. Estero 65 Lir*. C C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10 349 per I* tn-aerzioni. Filial«! Novo mesto. Concessfonarfa eselnslva per la pnbbflcftS B! provenienza Italiana ed estera: IJnlone Pubblicita Italiana S. A, Milana Voj'no poročilo št. 1092 Ove sovražni ladji potopljeni Nemška letala bombardirala Malto Sovražnik je včeraj izgubil 27 letal Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Naša torpedna letala in nočni bombniki so napadli sovražno spremljavo ob tuniški obali: s torpedi sta bila zadeta in potopljena ena več kakor 5000 tonska petrolejska ladja in en parnik; neka druga edinim, verjetno petrolejska ladja, se je užgala, zadeta »d bomb. Nemška bojna letala so metala bombe na letališča na Malti in povzročita obširne požare; spremljevalni lovci so zbili dva »Spit!ira<. Sovražne letalske skupine so delovale nad kraji Messinske ožine, Sicilije. Sardinije in nad Pa n t e 11 e r i j o ; znatna škoda je nastala na hišah v Messini in v It c Kg i o Ca In-bria, kjer je neka bomba treščila v najdenišnieo. Sovražnik je zauhil 27 letal: 10 so jih sestrelili italijansko-nemški lovci, 8 pa protiletalsko topništvo in sicer dve nad Sardinijo, tri nad Pantellerijo in tri nad Mcssino. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1802: V nastopu proti sovražni spremljavi, napadeni od naših letalskih skupin, kot govori današnje vojno poročilo, so se odlikovale posadke pod vodstvom naslednjih častnikov: kapitan Sequie Parlo iz Triesta. poročnik Servido (iianrnrlo iz Milana, podporočnik Vella Natale iz Rima. 1 Dodatek k vojnemu poročilu St. 1002: Doslej naštete žrtve v današnjem poročilu omenjenih napadov znašajo 100 mrtvih in 102 ranjena v K e jj s i o C a I n b r i n in Vlila S a n (i i n -van ni, -1 mrtve in 10 ranjenih v Messini. 35-MBMMt ■ I iHIF '»ill HI—lll IIIBIII HI——M— Četrta obletnica jeklenega pakta 0b obletnici pakta in po zmagovitih nastopih kot jih svet poslej še ni videl, pozdravlja narodno-socialistična Nemčija rimsko zaveznico z Duccjevo besedo: zmagati Berlin, 22. maja. AS. Za obletnico podpisa jeklenega pakta je nemški list OAZ v včerajšnji jutranji izdaji poudaril temeljne točke zgodovinskega dogodka ter posebej naglasil, da je bil pakt sklenjen 29. maja 1939 kot odgovor sil osi na novo obkoljevalno politiko, ki jc že tedaj dobivala jasne obrise. Prav v času, ko sp v Itimu in Berlinu polagali temelje novega pakta, so Angleži ščuvali Poljake, naj se npro rešitvi danzinškega koridorja, ter trkali na francoska in moskovska vrata, ker bi se radi posvetovali v vojaških zadevah. Sklenitev [takta je bil silen političen činitelj, ki je svaril, naj se nihče ne igra z ognjem. V duhu tega pakta sta italijanski in nemški narod poslej tesno sodelovala. Skupaj sta konec avgusta in ob začetku septembra 1939 naprcgla vse sile, da bi evropsko celino obvarovala nove vojne nesrečo. Ko sta Anglija in Frinciji sprožili vojno pod danzinško pretvezo, <=e je Italija najprej kot nevojskujoča sc država, spomladi 1940 pa k(Tt vojaška zaveznica pridružila nemškim oboroženim silam, da bi v tovariškem boju dosegla skupen cilj. Na mnogih bojiščih, najprej v Franciji, potem v Afriki in na vzhodnem bojišču so se italijanske divizije borile v tesnem sodelovanju z nemškimi tovariši za svobodo svojih dežel in Evrope. Duh tovarištva se je najbolj pokazal v Afriki, čeprav je bil paKt tudi na političnem in gospodarskem polju kar moč uspešen. Pakt je slonel na osebnem prijateljstvu dveh vojakov v prvi bojni Črti, Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija, na skupnosti fašističnega in nacionalno socialističnega a nauka, na sorodnosti zgodovinske usode obeh Krajevni boji na vzhodu Izjalovljeni sovjetski napadi pri Lisičansku in Suhiničih — Nad Nemčijo je bilo včeraj uničenih 21 nasprotnih letal — London bombardiran Nemško Hitlerjev glavni stan, 22. maja. vrhovno poveljstvo objavlja: Krajevni sovjetski napadi severne od Lisičansku in juguzapadno od Suhiničev so se izjalovili v borbah od moža do moža z visokimi izgubami za sovražnika. Letalstvo je podpiralo obrambne hojo kopne vojske z ucprestauiuii napadi strmoglavnih in bojnih letal. V zaledju srednjega odseka vzhodnega bojišča jc bilo razdejanih 15 taborov tolp. tolpe same pa uničene in zaplenjenega mnogo orožja in zalog. Na ostalem vzhodnem bojišču samo obojestransko delovanje izvidniških in napadalnih odsekov. V vodah ltibiškcga polotoka jo bil z bombnim zadetkom potopljen sovražni lOilO tonski tovorni parnik. V Sredozemlju jc uničilo letalstvo včeraj 18 sovražnih letal. Pod lovsko zaščito napadajoča hitra nemška bojna letala so včeraj podnevi z dobrim učinkom obstreljevala letalske oporišča na otoku Malti. Pri dnevnem letalskem napadu sovražnika na Nemški zaliv je imelo prebivalstvo izgube. V mestnih področjih Wilhelmshavena in Krdeli a je nastala večja škoda. Lovci in protiletalsko topništvo z morja in s kopnega so sestrelili 17 napadajočih štirimotornih bombnikov. Dvo nemški lovski letali sta bili pri tem izgubljeni v letalskih bojih. Pri poletih nad zasedena za pa dno ozemlje so bila uničena štiri sovražna letala. V noči na 22. maj so hitri bombniki ponovno obstreljevali posamezne vojaške cilje na področju Londona in ob južni obali Anglije. Izgubili smo eno letalo. Pri posameznih sovražnih in vznemifjcvalnih poletih so letala ponoči priletela nad zahodno in severne državno ozemlje. Berlin, 22. maja. Južno od MosKve, in sicer pri Suhih Ničih, ki tvorijo nemški kljun proti vzhodu, se že dalj časa opazuje zbiranje sovjetskih čet. V berlinskem poročilu, kateremu se pripisuje uradni značaj, je rečeno, da ogled niška letala niso zapazila le zbiranja velikih pehotnih oddelkov, marveč tudi Številne oklepne oddelke, ki se premikajo po centi iz Moskve proti Suhim Ničem. Iz tega se da sklepati, da ima sovražnik napadalne namene. Ta sklep potrjujejo ludi veliki konvoji avtomobilskih cistern, s katerimi dovažajo Sovjeti bencin in pripravljajo velika potrolejska skladišča blizu bojišča. Nihče pa seveda ne more reči. kdaj bo prišlo do bojev in tudi ne, kje bodo Sovjeti morda začeli napadati. V uradnem poročilu se nahajajo imena Sulii Niči, Orel, Kursk. Prav verjetno bodo Sovjeti tukaj začeli napadati. To pa je seveda le preprosto ugibanje, kajti vedno lahko pride do nenadnih sprememb, čeprav se iz navideznih znakov, ki se zapazijo na bojišču, da sklepati prav nasprotno. Hoji bi utegnili oživeti tudi pri Leningradu, kjer nemško težko topništvo brez prestanka uničuje v> jaške naprave v mestu in na otoku Kronstadtu. Na srednjem odseku se množe ogledniški spopadi, kar dokazuje, da oba nasprotnika tipljeta drug drugega in da bi rada od vojnih ujetnikov kaj več izvedela o nasprotnikovih načrtih. Srečen udarec je izvedla patrola nemških arditov, ki 60 v pokrajini Orel prekoračili majhno reko Neruk, so prebili 6koz,i sovjetska minska polja in na en kilometer širokem odseku uničili nekaj utrdb. Ko so se Rusi otresli prvega presenečenja, so takoj organizirali protinapad z mnogo večjimi oddelki, tako da so se arditi morali umakniti. Preden pa so prekoračili reko, so uničili še 25 čolnov na vzhodnem bregu Neruka. (»Le Ultime Notiziec). Berlin, 22. maja. AS. Preteklo noč je imela nemška prestolnica letalski alarm. Poročati ni nič posebnega. Ni bilo ne izgub med prebivalstvom, ne škode. Zadnje priprave za poletne toje Berlin. 22. maja. Vojaški sodelavec nemške uradne poročevalske agencije piše: V dobi, ko se kakor je v začetku vojne običajno, izvajajo zadnje priprave za poletne boje, se lahko reče, da na nemški strani lahko uresničujejo vse svoje postavljene načrte, čeprav se ne more reči, so U obrambni ali napadalni. Kar pa ni več nobena tajnost, je dejstvo', da ti načrti temelje na novih in točnih odkritjih letalstva, na zahodu pa tudi na odkritjih posebnih edinic nemške mornarice. Tako ima danes nemško vrhovno poveljstvo jasen pogled o sovražni razvrstitvi, končani pred nekaj tedni, zlasti mu je točno znano vse, kar so Sovjeti delali južno od Moskve in na odseku pri Kursku. Iz vsega sledi, da namerava sovražnik izvesti veliko poletno ofenzivo in da bi rad med drugim uničil tudi nemški klin na odseku pri Orlu. Dejstvo, ki se ga je treba v zvezi s temi pripombami zavedati, nadaljuje vojaški dopisnik Nov turški notranji minister Ankara, 22. maja. AS. AS. Poročajo, da je sinoči iz zdravstvenih razlogov odstopil turški notranji minister Recep Peker. /.a novega notranjega ministra je bil imenovan dr. Duran, ki je bil v Inenijevi vladi gradbeni minister, nato pa podpredsednik parlamentarne skupine republikanske ljudske stranke. nemške poročevalske agencije, je ugotovitev, da bodo imeli znaten vpliv na potek bodočih dogodkov mnogi Rusi, Ukrajinci, Kozaki, Tatari, Kavkazijci ter člani drugih osvobojenih ali še pod sovjetskim jarmom živečih narodov, ki so ustanovili kompaktne skupine prostovoljcev in ki se nameravajo živahno udeležiti borbe za dosego svoje neodvisnosti in svobode. (»II Piccoloc.) nprodov In na skupni grožnji t •dih sovražnikov ter tako postal ustvarjalna sila nove Evrope in resnična os nove Evrope. Pakt je kljuboval pritisku, ki ga je hotel zdrobiti. Sovražniki so v miru skušali ločiti zaveznici « prili-zovanjem in obljubami, v vojni pa z srož-njami. obrekovanjem in žalitvami. Vprav v zadniih tednih so upali, da o« ne bo premasala tuniške preskuSnic. Toda kakor nem;ki narod tnko je tudi italijanski narod dal edini odso-vor: vera v skunno delovanje, posvečena v čn«n, ki zahteva skrajen napor in zagrizen duh vdanosti. Četrta obletnica sklenitve jeklenega pnkla daje priložnost, dn se vnovič poudari ta 'kuo-nost. Dan pred padcem Tunisa je Ptice obnovil vero in italijanski narod mil je prPrdil z železno voljo in s popolno zavestjo preskušenj, ki ga Se čakajo. Italijanski podtajnik zn zunanje zedeve Rn-stianini — nadaljuje list DAZ — je v svojem govoru v senatu « fašistično treznostjo razložil, zakaj ne more Italija iti po drugi poti. razen po poti časti, ki je edino imetje randedin jenih narodov. Znova je potrdil skupnost misli in dejanj. ki veže Itnlijo z vsemi njenimi zaveznicami. List zaključuje, da bo izmenjava pozdravov med Rimom in Rerlinom. ki se jima bodo pridružili še drugi člani trojne zveze, opravljena v času, ki zahteva skrajne napore in zagrizen duh vdanosti. Ob ohletnVi pakta in pn zmagovitih nastopih, kakor jih doslej svet še ni videl, pozdravlja nacionalno socialistična Nemčija rimsko zaveznico z Duccjevo besedo: zmagati. Berlin. 22. majn AS. Diplomatski urednik nemške poročevalske atrencije «e ie posebej spomnil zgovinskega dne, ko je bil podpisan pakt, ter zlasti poudarja, da pakt ni bil sklenjen samo zato, da bi «e Italiia in Nemčija združili v skupnost za mirno rešitev vseh problemov, ki jih je zakrivila versajskn mirovna pogodba in s katerimi ie osrražala obstoj Ev rope, marveč tudi zato, da bi se skupaj postavili po robu vsem poskusom, ki bi pretili italijanskemu in nemškemu življenjskemu prostoru, in vsem silam, ki bi hotele nasilno zavirati življenjski razvoj obeh narodov. Potem je o|x>-zoril na besede, ki jih je svoj čas izrekel Rib-bentrop glede vzorne zamisli, ki je prevevala os, da bi namreč branili mir, pravičen mir in tak mir, da bi Evropi zagotovil trajen red. Vendar pa so nasprotniki na resno voljo |k> miru in obnovi odgovorili tako. da so sprožili spopad, ki se je razvil v svetovno vojno in v kateri je os prestola preskušnjo krvi in ognja. Imamo jekleno zvezo, pravi dalje, ki se bo uprl vsakemu poskusu cepitve in ki nudi poroštvo, da bodo nemški, italijanski in zavezniški vojaki branili sleherno ped evropske zemlje, ki bi bila ogrožena po zunanjih silah. Pakt jc tudi poroštvo, da bo ta nevarnost tudi dokončno odpravljena, zakaj skupnost 3t)0 milijonov ljudi, ki jo tvorijo Nemčija, Italija in zavezniške sile, je trdno odločena zdrobiti slehernega nasprotnika, ker se zaveda, da gre za življenje ali za smrt. Ob obletnici jeklenega pakta je bolj ko prej veljavno geslo, da tvorita Italija n Nemčija nerazdružljivo zvezo in da lega dejstvu nobena sila na svetti ne t>o mocln spremeniti. Duh, ki preveva to skupnost, je obsežen v zgodovinskem govoru, ki ca je :inel Duce 28. septembra l')37 v Berlinu: »Govoriti moramo jasno in iskreno in kadar smo prijatelji, moramo korakmi 'k ima i do konea « Berlin, 22. maja AS. Dnnašnji tisk posveča dolge članke Četrti obletnici podpisa jeklenega pakta. Lisli povzdigujejo vojaške kreposti italijanskega naroda in duha jeklenega pakta, ki je strnil v Čudovit blok moralne in gmotne sile dveh velikih narodov v borbi za obnovo Evrope in za dosego večje pravičnosti na svelu Jekleni pakt — piše »Volkiscber Reobachter« — je v teku le vojne ponovno dokazal, da dela č; t-l svojemu imenu. Mussolinijevo ljudstvo — pripominja s svoje strani »Borneu Žeilungt — dokazuje svetu neukrotljivo vero :u čudovito moč. italijansko ljudstvo kaže, kako se njegove narodne lastnosti usmerjajo ler postajajo orjaške v času, ko se množe težave, ki jih mora premagovati. Isti cilji, isli ideali, iste življenjske potrebe in isti sovražniki, nadaljuje glasilo nemških oboroženih sil, kakor pri nemškem ljudstvu. Davies dvori boljševikom, ker bi rad dosegel dovoljenje za uporabo ruskih letališč za napade proti Japonski, Sovjeti pa trdovratno molče Berlin, 22. majn. Poročilo, da je maršal Stalin sprejel Daviesu, ki mu je prinesel Ro-seveltovo pismo, je danes nu častnem mestu v anglosaški propagandi. Moskovski tisk do danes ni črlinil besedice o Daviesovi navzočnosti v Moskvi, kukor tudi o Churchillovi napovedi sestanka v treh. Davies je takoj zbral tuje dopisnike in jim govoril o brezpogojnem občudovanju boljševizma. Romul je celo v Sta-lingrad in položil venec v spomin hrabrim borcem. Spričo tega jc sovjetska rezerviranost še značilnejša. V Berlinu smatrajo, da sc Davies zaveda težavnosti svoje naloge. Na vse načine se prilizuje boljševikom ker vidi, da je zaupana mu naloga zelo trda. »National Zeitungc piše, da je iz dopisov anglosaških dopisnikov v Moskvi razvidno, da bi zavezniki radi dosegli od Sovjetske zveze neko novo posebno pomoč. Ta pomoč naj bi bila v zvezi z zaostritvijo vojne proti Japonski. Zato pravi list, (la je lahko uganiti, kaj hoče Davies. Očividuo je njegova naloga v zvezi z važnimi vojaškimi vprašanji, ki so jih preizkusili Amerikanci v 18 mesečni vojni proti Japonski. Napovedano bombardiranje ja-|H)nskih mest je težko izvesti zgolj z letalonosilkami in zato ln potrebovali bližja letalska oporišča. Gbringovo glasilo je mnenja, da se ne da predvideti, kako bodo v Moskvi sprejeli ameriške zahteve. Naglaša pa v nekem dopisu iz Ankare, da sta konferenca v Washing-tonu ter Rooseveltova poslanica Stalinu začetek nove in važne dobe v odnošajih med Sovjetsko Zvezo in demokracijami. še bolj jasno govore o vsebini Rooscvelto-vega pisma nekateri švicarski listi, ki pravijo, da bi se sestanek treh utegnil vršiti takrat, ko bodo Amerikanci imeli vtis, da jc Moskva v načelu sprejela Rooseveltove zahteve. Do sestanka bo prišlo le, ko bodo boljščviki pripravljeni odstopiti ameriškim oboroženim silam lelnlska strateška oporišča na svojem ozemlju zu bombardiranje Japonske. Ker je to vprašanje zelo kočljivo, so berlinski politični še en razkol med »zavezniki« V sporu s Sovjeti je Beneš zabodel Poljake v hrbet Stockholm. 22. maja. Tako imenovani združeni narodi so morali doživeti drug razkol, ki gotovo ne bo cementiral bloka v Londonu živečih beguncev. Prvemu odkritemu diplomatskemu sporu med Rusijo iu Poljaki ssTje pridružil spor med Sikorskim in Benešeni. Londonski poljski krogi poročajo, da se je Beneš pred odhodom v \Vashington pogajal s Sikorskim, toda pogajanja so se nenadno prekinila. Poljaki obtožujejo Beneša izdajstva in da nima niti malo čuta solidarnosti pred sovjetsko nevarnostjo. Beneš, ki jc skozi dvajset let pokazal, da je popoln politični akrobat, je izrabil rusko-pol jski spor, da bi zabodel Poljake v hrbet. On stavi bodočnost svoje države na sovjetsko karlo, upajoč, da bo Sovjetska zveza po vojni gospodarila v vzhodni Evropi. Beneš je nespremenljiv v svojem prepričanju in ga ne ganejo ne poljske prošnje, ne obtožbe, da je orodje v rokah boljševikov. Londonski Poljaki so prepričani, da hoče izrabiti spor med Poljsko in Sovjeti in da bi rad odlrgal Poljakom del ozemlja. Beneš je prekinit pogajanja s Poljaki iz treh razlogov: 1. zaradi slabih odnošajev med poljsko in sovjetsko vlado; 2. zaradi sovražnega zadržanja poljske vlade do tešinskega vprašanja in končno H. zaradi dvoumnega poljskega stališča do Madžarske. Poljaki so lako zgubili prijatelja, ki bi jih lahko podpiral, ker je Beneš podpiral zvezo med Poljsko in Češkoslovaško, katero sta lako hvalila Churchill in Eden in jo stavila za vzgled drugim begunskim vladam. (»II Pic.colot.) krogi seveda zelo rezervirani. Govornik nemškega zununjega ministrstvu je le pripomnil, da ( liurchill in Roosevelt nujno potrebujeta Stalina za izvedbo svojega načrta za nadaljevanje vojne. Ne moreta pa skleniti, ali bo imela prednost 1'!v ropa ali Azija. Amerikanci bi radi osredotočili svoje sile proti Japonski, Angleži pa proti osi. Kompromis ni mogoč. Rešitev lahko pride iz Sovjetske Rusije in zato Churchill in Roosevelt nc moreta ničesar storiti, dokler nista zvedela za Stalinovo mišljenje in njegove namene. Zato si je Churchill lako ponižno želel sestanek z rdečim diktatorjem. Stalin ve, da sta Roosevelt in Churchill v škripcih in tako izkorišeu ugoden položaj. .Njegova taktik« je ista kakor pri konferenci v Cusablanci: odgovori tako, da se narediš gluhega. lo je pomen molka sovjetskega ti^ka o Daviesovem poslanstvu ler o Churchillovi želji po sestanku treii. Stalin ve. du bo s čakanjem končno dosegel vse, kar hoče. šel Ikj na sestanek takrat, ko bo mislil, da bo največ dosegel. ( ena. ki jo zahteva, pu je: Anglosasi naj boljševizmu priznajo prosto roko v Evropi. (Piccolo) Najvišje odlikovanje admiralu Y*mamoti Tokio. 22. maja. AS. Japonski cesar je imenoval slavno padlega admirala Yainamoto, vrhovnega poveljnika japonsko mornarice, za velikega admirala in ga odlikoval z najvišjim jap. odlikovanjem. Telesni ostanki admirala bodo v nedeljo prepeljani v Tokio, nato pa ga bodo pokopali na državne stroške. Tokio. 22. maja. AS. Admiral Vamamoto jo v japonski zgodovini pivi poveljnik mornarice, ki je našel smrt na polju časti. Pogreb na državno stroške, ki ga je odredil cesar, je velika počastitev za junaškega admirala. V moderni japonski zgodovini je bilo lc 10 ljudi deležnih takšne časti. Odločen japonski odpor na otoku Attu Tokio, 22. maja AS. Načelnik poročevalskega urada pri ja|K)nskcin glavnem stanu poroča. da se japonske sile nn otoku Attu (Aleutski otoki) odločno upirajo pred številčno močnejšimi ameriškimi silami, ki se vedno bolj množe. Dodal je, da je sovražnik začel izkrcavnti tanke in drugo ležko orožje žo 16. maja. Japonskim četam pa se je posrečilo očistiti vzhodno obalo tega otoka vseli sovražnih sil, ki so se tamkaj izkrcale. Sovražnik ima približno eno divizijo oboroženo s tanki, težkimi topovi, podpirajo pa jih močne pomorske in letalske sile. Japonske sile so zadale sovražniku težke izgube navzliv sovražnemu letalskemu in topovskemu bombardiranju. Bivši poveljnik ameriške mornarice umrl Lisbonn. 22. majrt AS. Iz Wnshingtona sc je izvedelo, da je umrl bivši poveljnik severnoameriške mornarice admiral I len ry \Villcy. Angleški tisk dvomi v letalsko ofenzivo Lltvinov se verjetno ne bo več vrnil v Washington Stockholm, 22. maja. Angleški tisk ugiba o bodočih bojih proti evropski trdnjavi, vendar na priporočilo vlade ni več tako optimističen. O položaju v Sredozemlju se londonski list »Evening Standard« takole Izraža: »Zaključek tuniške bitke še ni prinesel svobodne poti za angleške ladje med Gibraltarjem in Suezom. Zato še ni mogoče reči, da 6o Angleži iu Amerikanci dobili popolno pomorsko premoč v Sredozemlju. Pomorski promet v Sredozemlju jo še vodno težaven in nevaren,i Angleži so začeli tudi nekoliko dvomiti o uspešnosti terorističnega bombardiranja Italije in Nemčije. Vojaški sodelavec lista »Vorkshiro Post« je mnenja, da ni treba stavili preveč upanja v zavezniško letalsko ofenzivo ln *v možnost, da bi ta ofenziva rosno vplivala na moralo osnih narodov ter poudarja, da boao lahko zadale sovražniku končni udarec le 6uhozemske čete. Doklej se je po- kazalo, da so tako Nemci kakor Italijani dobro prenesli bombardiranje, vsekakor boljše kakor Angleži. Tudi tako imenovani nevtralni tisk, ki Je zvesto posnemal angleška obrekovanja na račun Italije, so je začel upirati anglosaški propagandi, poudarjajoč, da se Italijani ne dajo prep'ašiti od angleških strahovalnih napadov. Tako piše »Dagene Ni-heter«, da italijansko ljudstvo popolnoma mirno zasleduje anglosaško propagando, naperjeno proti njemu. Živčna vojna, ki eo jo začeli proti Italiji, je propadla. Dopisnik »Tidningena« pa poroča iz \Vashing-tona, da jo izvedel iz zanesljivega diplomatskega vira v severnoameriški prestolnici, da tamkaj zelo dvomijo, da bi 6e Lilvinov po evojem potovanju v Moskvo, kamor je bil poklican, šo vrnil nazaj v NVashington. (»Corriere della Sera«.) Avstralske izgube na Bližnjem vzhodu Loremo Marquez, 22. maja. AS. Iz Melbour-neja poročajo, da so imeli avstralski oddelki po izjavah avstralskega vojnega ministra Horda precej hude izgube v hojih na Bližnjem vzhodu. Tu izgube znašajo 3147 mrtvili, 8218 pogrešunih, 8240 ujetih, med njimi jo 1072 častnikov in 18.800 vojakov. V Egiptu jo zgubilu znana avstralska napadalna divizija 5804 mož, Ribbentrop se zahvaljuje Estevi za sodelovanje v Tunisu Berlin, 32. maja. AS. DNB poroča, da Je poslal nemški zunanji minister von Kibbentrop francoskemu admiralu Estevi, ki Je bil v Tunisu, pismo, v katerem priznava prizadevanje francoskega admirala za obrambo tuniškega ozemlja pred angleškimi in ameriškimi vsiljivci in pred odpadniškimi francoskimi generali. Von Kibbentrop priznava admiralu Estevi zaslugo, da Je omogočil sodelovanje med raznimi sloji tuniškega prebivalstva ter nem-ško-italijanfkinii vojaškimi edlnicaml in je tako jioniagal osnim silam Admiral Esteva se Jo zahvalil s posebnim pismom ter je poslal posebno poslanico maršalu Petainu in predsedniku vlade La-valu, izražajoč svoje zaupanje v politiko maršala in Lavalove vlade. Velike poplave v Ameriki Buenos Aires, 22. maja. AS. Zadnja poročila iz Združenih držav pravijo, da je okoli 108.000 ljudi brez strehe zaradi poplav v državah Indiana, Illinois, Oklahoma, Missuri, Ilarcanaas in Kandas. Vojaki in civilisti mrzlično utrjujejo nasipe ob ro- :iaQBaBaHSBaaaasBBBBBHaaBBB«BfMBt Katoliški delavci Jakošu in Polletu Najlepši mesec v letu hrani za nas mlade katoliške delavce žalostne spomine. V maju sta pre-lila nedolžno kri dva naša prijatelja-borca. Ko je lansko lelo že vse ozelenelo, ko se Je narava žo pokazala v vaej svoji lepoti, ko je ljubka tmarnica vzcvetela, takrat sta tragično končala naša mučenca Jakoš France ia Polše Janez. Brez-božuiki 60 uničili mladi, nadepolni življenji. Kaj 6i storil, dragi France, da so te v strašnih mukah usmrtili na Polici? Bil si dosleden katoličan, zalo 6i bil v napotje brezbožnikom. Ze v po-č tku si odklanjal sodelovanje, ker si dobro poznal njih nakane. To pa je bilo dovolj, da so te mučili in nalo usmrtili. In kaj si storil ti, dragi Janez, da eo te pobili in vrgli v Savo? Tudi U si bil med prvimi, ki se nisi zbal groženj, ker si dobro vedel, kam vodi početje brezbožnikov. Nisi se uklonil, zato 6i padel kot mučenik. Draga prijatelja! Z življenjem sta dokazala, kako Je treba vztrajati v katoliških načelih. Vajin zgled nam predočuje ljubezen do katoliških idej in apostolsko dejavnosti. Katoliška delavska mladina po vajinem zgledu odklanja vse, kar je polovičarsko, ali nasproino katoličanom. Vajina načelna jasnost nam je nov zgled. Kot vidva, se dobro zavedamo, kam vodi komunizem, zato ga odklanjamo. Prava katoliška delavvka mladina išče rešitve samo v katoliških načelih, za katera sta tudi vidva žrtvovala življenje. Tovariši Vama ob letu kličemo: Počivajta v miru, prejmita zasluženo plačilo in prosita pri 'logu za nas, da vztrajamo v idejni borbi do končne zmagel Prijatelji-sodelavci. kah Missisippi, Illinois in \Vabasa. Samo v državi Illinois je ostalo 22.000 ljudi brez strehe. Zveze z vzhodnimi državami eo večinoma pretrgano. Delo po številnih podjetjih počiva zaradi škode in prekinitve prometa. Državni tajnik za notranje zadevo Scbes je povedal, da so bile zaradi poplav prekinjeno dobave premoga vsem pokrajinam ob atlunt-ski obali. Nesreča turškega parnika Ankara, 22. maja. AS. Turški parnik jSakariat jc naložen s kromom plul iz Carigrada v Mereino. Pri Antali je zagledal dve plavajoči mini. Da bi se izognil minam, se je nag'o obrnil in treščil v pofiino. Parnik ee je dobesedno razbil na dvoje ln se takoj potopil. Zdi se, da so bili vsi člani posadko rešeni. »Prlma llnea« št. 29 Nova številka tedenskega glasila Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani, »Prima linea«, prinaša na prvi strani članek, posvečen štlrlletniei jeklenega pukta. Na drugi atranl je pomemben članek o pouku italijanščine v novih pokrajinah, dalje čla- _ nek o komunističnih zločinih na Balkanu. O vpra- Jj 1 50 DALE CARNEG1E Hafto si pridobiš prijateljev »Srečni zakoni so skoraj le sad^ slučajev,« šanju proizvodnje razpravlja Članek na četrti etra- y pravi dr. Butterfield in še dodaja: «Spol ni nič ni, zanimiv je članek o sodobnih stanovanjskih ■ drugega kakor ena od mnogih ugodnosti za-- - ■ v ■ konskega življenja, a če te intimne vezi stavbah. Predzadnja slran Je v glavnem posvečena n . oruaiiizutornini vprašanjem in bojevnikom. Na zad- B lujejo, .......... -....... B ne bo B nji strani pa je članek o hrvaških vseučiliških vprašanjih. Kakor vedno, je tciluik zanimivo ilustriran. Koncert vojaške godbe v Tivoliju 5 v nedeljo. 23 t. m., ob 18 bo godba XI. ar-madnoga zbora začela v Tivolskem parku z vrsto tedenskih koncertov s sledečim programom: Mi-sasi: Eros — koncertna koračnica: \Vagner: Moj- j stri-pevci iz Nilrnberga (preludlj) po Vcpselu: Verdi: Travlata, 1, dejanje, po Misasijn; Verdi: Sicilske večernice, simfonija po Cireuclju. GOSPODARSTVO Nemčija posoja žito Bolgariji. Med nemško in bolgarsko vlado je prišlo do spora/uma, po katerem bo Nemčija posodila Bolgariji zahoteli rano njenega prebiva Istva 30.(KM) ton rži in (>000 ton ječmena. Bolgarija je namreč žo tri lela imela podpovprečne letine, lani pa jo bila letina izredno slaba tako za človeško kot za živalsko prehrano. Nemška vlada je dovolila omenjene količine iz evropskega presežka in jih bo Bolgarija vrnila iz donosa letine 1043 in sicer 30.000 ton rži in 6600 ton koruze. ^ Racioniranje v nevtralnih državah. Tur- n čija je uvedla racioniranje kave. Na prebivalca pride fOO gramov na osebo (odraslo nad 20 let). — Portugalska namerava razširiti racioniranje, ki je veljalo doslej samo za oglje, jedilno olje in milo, tudi na druge predmete. Navodila pripravljalnega odbora za spravni teden Vremenska napoved 23. maja (nedelja): spremenljiva oblačnost, krajevne padavine. 24. maja (ponedeljek): večinoma jasno. Vse Slovence vabi naš vladika dr. Gregorij Rožmnn, dn sc udeleže pobožnosti spravnega tedna, spokorne procesije in posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu, v nedeljo, due 30. maja. Spravni teden od 23. do 29. maja naj bo čas najgloblje priprave vseh Slovencev brez izjeme na končno posvetitev škofije brezmadežnemu Murijincmu Srcu, ki bo v nedeljo, 30. muja, po vseh cerkvah pri dopoldanskih mašah. V nedeljo 23. maja, po Angclovem češčenju zvečer bo povnbil veliki zvon po vseh" ccrkvuli k pokori in zudoščevanju. Kjer koli kdo je, naj tiho zmoli vsaj en Očenuš za spreobrnjenje grešnikov, za duhovni preporod Ljubljane in drugih krajev naše škofije, kjer so še Slovenci, ki se še niso vrnili k Bogu. Po družinah pa naj vsi pokleknejo k kratki skupni molitvi v tn namen. Od ponedeljka, 24. maja, pa do sobote, 29. maja, so po vseh cerkvah zjutraj ob 6 ali pa ob 7 (glejte oznanila) sv. maše za dober uspeh posvetitev. K tem mnšum so vabljeni vsi, posebno pa še mladina in moški. Četrt ure pred sinatnicaini je povsod po cerkvah molitev rožnega venca. Po Angelovem češčenju bo vsak dan vabil veliki zvon k pokori in zadošgfevanju. Spokorno-spravni dan je sobota, 29. maja. Ta dan bodo skoraj po vseh cerkvah sv. maše, kakor ob nedeljah. Glavna maša bo spravna maša za odpuščanje grehov. Udeležujmo se v čim večji meri češčenja sv. Bcšnjcga Telesa, ki bo ta dan ob določenem času izpostavljeno v posameznih cerkvah. Spokorna proccsija bo v soboto, 29. maja, popoldne okoli 3 na Rakovnik. • Procesije se bodo udeležile vse ljubljanske župnije. Verniki se bodo zbrali \ času. ki je za vsako faro posebej določen v svojih farnih cerkvah, od koder sc bodo procesije razvrstile. Po Angclovem češčenju v soboto, 29- maja, bo"slovcsuo zvo-njenje oznanilo slovesni dan posvetitev vsega našega naroda brezmadežnemu Marijinemu Srcu, katere posvetitve bodo v nedeljo, 30. maja, dopoldne po vseh cerkvah in pri vseh glavnih mašah (glejte oznanila!). Vsuk naj v tednu sprave in pokore žrtvuje molitve, dela in trpljenje kolikor lc more za grehe drugih, zn zvišeni namen posvevitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu- Na sprnvno-spokorni dnn, v soboto, 29. maja, pn naj bi se vsi verniki še posebno odlikovali z molitvami, češčenjem Najsvetejšega, s postom. Rekli boste, saj se že dovolj postimo. ne de- kakor je "treba, tudi nobena druga stvar v redu delovalu.« Torej? »Nepravo sramežljivost,« pravi dr. Butterfield, »mora nadomestiti možnost objektivnega razpravljanja navad in razmer zakonskega življenja; da pa sc to doseže, je trebu veliko brati knjige, ki o tem razpravljajo.« Naslednje pravilo zu srečno zakonsko življenje jc torej: Berite kakšno dobro knjigo o zakonskem življenju! Deset vprašanj za može. 1. Ali šo od časa do časa prinesete svoji ženi v dar šopek cvetlic, kakšno darilo ob njenem rojstnem dnevu, ob obletnici poroke, ali ji še naklonile Iu in tam majhno priiaznoet? 2. Ali pazite na to, da jo nikoli ne kritizirale vpričo drugih oseb? 3. Ali ji daste denar za njene poljubne potrebe, neodvisno od gospodinjskih stroškov? 4. Ali se kdnj potrudite, da bi razumeli njeno občutljivo dušo ter ji pomagali, ko pride nad njo čas utrujenosti, nervoznosti in razburljlvosti? 5. Ali preživite V6&j polovico svojega oddiha v družbi svoje žene? (5. Ali se premagate in ne primerjale njenih gospodinjskih in kuhinjskih sposobnosti s sposobnostmi svojo matere ali žene vašega prijatelja, razen če jih v teh spodobnostih nadkriljuje? 7. Ali so zanimate za njeno umsko življenje, za njeno družbo, za njene knjig«, za njeno mišljenje o socialnih in političnih vprašanjih? 8. Ali morete prenesti, da zapleSe tudi z drugimi in da sprejema tudi od drugih izraze prijateljstva, ne da bi ji zaradi tega povzročali očitkov ln sumničenj? t 0. Ali uporabile vsako priliko, da JI izrazite priznanje ter izrečete odkritosrčno občudovanje za njene lepe lastnosti? 10. Ali se Ji zahvalite za vse majhne usluge, kakor n. pr. če vam prišije gumb, zakrpa nogavice, očitali obleko? Deset vprašanj za lene. '1. Ali pustite svojemu možu popolno svobodt> v poslovnih zadevah ne kritizirate njegovih tovarišev, njegovega tajnika, njegovega dnevnega reda? 2. Ali so potrudite, da bi mu njegovo proste ure naredili Čimbolj prijetne? 3. Ali spreminjate Jed tako, da mož nikoli ne •jj ve, kaj ga čaka na mizi? li 4. Ali dovolj poznate-poslovne zadeve 6vojega moža, tako da ee lahko z njim o tem pogovarjate, in če treba, da mu morete dati tudi dober nasvet? 5. Ali znate pogumno in hladnokrvno prenesti m denarni polom, ne da bi kritizirali svojega moža ■j zaradi njegovin napak ali pa ga primerjali z drugimi, ki so imeli več sreče? ti 6. Ali se prijazno vedete z njegovo materjo in !J na splošno z njenimi sorodniki? |l 7. Ali upoštevate njegov okus za barvo in modo, I it I A le pomislimo, da so mnogi, ki še bolj trpe pomanjkanje kakor mi. Pritrgajmo si kaj, toda z namenom, da to, kar si pritrgamo, damo drugim ki so podpore potrebni. Odlikujmo sc tu uan torej z miloščino. Kjer jc le mogoče, naj bi na spravno-spo-korni dan v soboto, 29. maja," delo počivulo v zadoščenje za skrunjenje nedelj in praznikov, katerih skrunitev jc bilo med našim nurndom veliko. Skupinske organizacije naj skupno la dan počnste Najsvetejše. Vsak naj si še sam prizadeva, da doda vsem tem željam šc sam kako dobro delo, saj bo s tem koristil sebi in vsemu našemu narodu. Slovenci! Priznajmo odkrito, da moramo v marsičem spremeniti mišljenje in življenje, dn bomo mogli vsestransko preroditi naš narod. || Pojdimo zato vsi brez razliko pogumno iskat B pomoči tja. kjer jo bomo gotovo našli, k Mariji, naši Kraijici; po kateri bomo mogli prav h spoznati časni in večnostni pomen življenja po ■ božjih zapovedih in naukih Cerkve. _ ™ S prostovoljno pokoro, ki nas edina nn}- bolj gotovo vodi na pot resnice, pravice in le- ^ ------,—.........,-r.- pole božje, bomo gotovo postali vredni zaščite g kadar si izbirale novo obleko? in priprošnje Matere božje, ki nam je v Fa- B' 8. Ali znate popustiti, ko gre za majhna ne-timi oznanilo toliko časnih in večnostnih dobrot, ^soglasja? škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot, B 0. Ali se potrudile, da hI se naučili iger, ki so Ljubljana. g možu všeč, tako da lahko z njim preživite njegove g proste ure? POSVetiteV zakoncev ■ 10- Pc zanimate za politična In socialna g vprašanja, za nove knjige, za nove ideje, tako da Danes popoldne ob petih bo po vseh župnih *> 6C m(>re moj z vami 0 tem pogovorili? cerkvah v Ljubljani posvetitev zukonccv. — Zu- R konci vabljeni! H KONEC Zapustila nas je za vedno naša nnd vse ljubljena in dobra žena, mama, stara mama, sestra, teta, svukinja, gospa Jožefa K®s«s ro:.Stamol Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne. 23. ma ja 1943, ob 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, Maribor, Sisak, dne 22. maja 1943. Žalujoče rodbine: Kosec, Gustin, Močnik in dr. Sta mol Poleg velikih knezov, ki smo jih pravkar našteli, je carska rodbina štela še nčkaj knezov, ki so nosili tuje naslove: Oldenburški knezi, vojvode Meclemburg-Sterlitz, vojvode Leuchtenberški. Bili so to polomci velikih kneginj, ki so se poročile s tujci, ki pa so se naselili v Rusiji in tvorili stransko vejo carske rodbine. Nove zakonske zveze so pozneje šo tesneje povezale te sorodnike s carsko rodbino. Ti knezi, ki eo se popolnoma »porušili«, so služili v ruski vojski, kakor ostali člani carske rodbino, a njihove vloge so bile malo pomembne, izvzemši vejo Oldenburg, ki se je odlikovala po dveh pomembnih možeh. Stari knez Peter Oldenburški je v dobi Nikolaja I. in Aleksandra II. bil neutrudljiv ustvaritelj velikih socialnih ustanov, ustanovitelj šol, bolnišnic in zavetišč. Eno njegovih najpomembnejših del je bila ustanovitev »Višje pravne šole«, ki je bila eden izmed najboljših vzgojnih zavodov v državi. Njegov sin, knez Aleksander, je posnemal cčetov zgled, toda posvetil je vso svojo pozornost zdravilstvu in fiziologiji in je velikodušno podpiral vse znanstveno prizadevanje na tem pol ju. Posebno se je zavzel za Pasteurjeva odkritja in takoj ustanovil v Petrogradu znanstveni zavod za proučevanje odkritij francoskega znanstvenika. Po njegovi zaslugi je Rusija dobila »Zavod preizkusnega zdravilstva«, ki je zavzemal odlično mesto med svetovnimi znanstvenimi zavodi. (Ta zavod'je bil pozneje prenesen v Moskvo, kjer ga razkazujejo tujcu kot sovjetsko ustvaritev.) V času, ko jo Nikolaj II. zasede! prestol, ie bil knez Aleksander še v polni moški dobi in se je z vso vnemo zavzemal za vprašanja socialnega zdravstva. Car ga je zelo cenil in ljubil, a le z veliko težavo ga Je mogel braniti pred njegovimi sovražniki, ki si jih je nakopal zaradi svojega razburljivega in čudaškega značaja. Njegova žena, kneginja Evgenija, je bila bo-lehna ln se nikdar ni pokazala v družbi, vendar je v carski rodbini zavzemala še važno mesto in je bilo njeno mnenje zelo upoštevano. Njegov edini sin, knez Peter, ee je pozneje poročil s carjevo sestro, veliko kneginjo Olgo. Ta kratek opis carske rodbine zadoeluje, da more čitatelj spoznati, kolike težave eo t!, ljudje ustvarjali okrog carja in carice. Kakor smo videli, 60 bili mnogi izmed teh knezov v zasebnem življenju dobri ljudje. Ker pa so bili postavljeni na vrh mogočne socialne elavbe, 60 se nemalokrat pokazali za nesposobne, kar je bilo dinastiji v veliko škodo. Tietl, ki so bili samo brezpomembni, so 6e zdeli še bolj, tako da so bili že skoraj smešni. Ker niso imeli izrednih lastnosti, kar pri večini ljudi ni nič nenavadnega, ee je njim štelo v zlo. Tisti, ki 60 «e odlikovali zaradi kake negativne lastnosti ali napake, so bili zelo strogo sojeni. Visoko mesto, ki eo ga zavzemali, je bilo kakor pove-čalno steklo, ki Je delalo njihove napake še mnogo večje, kot so bite v resnici. Tisti pa, ki so imeli kako sposobnost, 6e nikakor ni60 mogli uveljavili, ker so takoj postali predmet ljubosumnosti in sovraštva, toliko s slrani sorodnikov, kakor s slrani visokih oblastnikov, ki 60 videli v njih tekmece, kt so po krivici biLi privilegirani. Dokler je bilo šlevilo velikih knezov majhno, je bilo prav lahko najti častna mesta zanje. Zdaj pa je njihovo število postalo zelo veliko in ludi eo državni pasli postali mnogo bolj zapleteni in zahtevali več sposobnosti, tako da takih mest ni bilo mogoče poveriti neodgovornim ljudem. V takih okoliščinah 60 bili vsi veliki knezi bolni zaradi neutešene čaetihlep-nosti in so ee spuščali v razne spletke ali pa so se čutili užaljeno in se niso več zmenili za državne posle ter eo odhajali zabavat se v inozemstvo. Dobili so sloves lahkoživcev, ki je padel na vso carsko rodbino. Edina rešitev tega položaja bi bila, da bi se uredil položaj velikih knezov na ta način, da bi se Jim odvzeli privilegiji, ki eo jih imeli po rojstvu In utrdile njihove dolžnosti; postali naj bi enaki vsem ostalim državljanom. To so iablcvali ruski državniki v dobi Nikolaja II. Ta pa ni Imel dovolj moči, da bi podvzel take ukrepe proti svoji lastni rodbini. Ravno nasprotno: Ker je bil v začetku svojega vladanja popoluoma zmeden in se je zavedal svoje neizkušenosti, se je rad obračal na svoje starejše sorodnike za nasvete in jim na ta način vzbudil upanje, da bodo mogli doseči važna politična mesta. Kmalu pa je spoznal, da mu more njihovo sodelovanje le škodovati, zato jih je skušal zopet oddaljiti s precejšnjo odločnostjo. To pa je dalo povod najprej skrili nevolji, ki je postajala vedno bolj očita in prav kmalu je bila vsa družina nasprolna svojemu poglavarju. To nasprotstvo pa se je pokazalo najprej proti carici, ker so jo obtoževali, da v tem smislu vpliva na carja. Ta obdolžitev pa ni bila popolnoma brez podlage. Ze takoj v začetku, ko je bila šele zaročenka, je carica svarila svojega zaročenca, naj se ne pusti preveč vplivati od strani svojih sorodnikov. Pozneje, ko si je ustvarila svoj način gledanja na carja, posebno po kronanju, se ji je zdela žaljiva domačnost, s katero so veliki knezi občevali s svojim mladim nečakom ali bratrancem. Vedno se je bala, da bi bili do njega premalo spoštljivi, nevoljna jc bila, ker so ravnali z njim kakor z otrokom in je hotela, da bi se zavedali, da so v prvi vrsli podaniki, nikakor pa ne carju enaki. Vsa rodbina Je slutila to njeno stališče in prav to je bilo vzrok, da so ji pozneje odkrilo kazali svoj odpor. V teiji kakor v drugih stvareh carica ni znala bili uvidevna in ni znala odnehati. Neznana ji je bila umetnost, kako doseči svoj namen, ne da bi ranila občutljivosti drugih. Posledica je bila ta, da si je ustvarila celo vrsto zagrizenih sovražnikov, ne da bi jI bilo uspelo razčistiti škodljivo ozračje. Osamljenost carske dvojice, njeno pomanjkljivo zanimanje za družbo in njeno odmaknjeno življenje so preprečili vsak slik s katerim koli drugim okoljem. V prvi dobi carstva nihče drug ni prišel v bližino carske dvojice razen najožjih sorodnikov. Toda prav lo prijateljstvo, ki je obsegalo le nekatere sorodnike, je vznevoljilo vse ostale. Tudi le bi bilo treba sprejemati pogosteje kakor tuje ljudi in tako je nastal nekak krog sorodstva, ki je še bolj odtrgal carsko dvojico od ostalega sveta, ki je domneval, da je vpliv sorodstva nn carin še večji kakor je bil v resnici. Ta osamelost pn jo tudi preprečila, da bi si car, posebno pa carica, razširila svoje obzorje. Odkop umorjenih Novakovih fantov na Brezovici V četrtek 20. maja pop. se ie nenadno razširila novica, da bo fantje na Brezovici v svoji dopoldanski akciji našli v »Ključu« nad bezeni-škiin grabnom grob Novakovih fantov iz Bre-:ivice. Pri odkopu jame so ugotovili, da ležita skupaj eden vrh drugega nu zobeh, žalostna novica je zadela vse pošteno misleče ljudi, ko so zvedeli, na kakšen način so bili pobiti, najbolj pa je pretreslo očeta in mater, ker sta imela še vedno trohico upanja, da še živita. Akademik Janko Novak in brat Zdravko, nbiturient sta bila vzeta dne 13. avgusta zvečer na domu ravno ko sta se pripravljala, da ležeta h počitku, tako da so nosa odgnali v temno usodepolno noč. Prav isti večer so odpeljali razbojniki tudi Severja Vinka iz Brezovice ter s«) vse skupaj pozno ponoči prignali v tabor v Ključu. Drugi dan so bili kot najhujši zločinci obsojeni na smrt samo zato, ker so bili pošteni, zavedni, katoliški fantje, zato ker niso odobravali zločinskega početja komunizma. Sodil jih pa ni kakšeu bandit z Do- lenjske, temveč domačin. Zastraženi so prebili še eno noč. ki je bila dolga kot večnost. Naslednji dan, ko je sonce vzhajalo in v slovo pošiljalo Jankotu in Zdruvkotu svoje mile poslednje žarke, so prva dva odpeljali vstran, med tem ko je ostal Vinko še v taboru zastražen. Takoj sc je slednjemu porodila zlu slutnja, ki se je na žalost uresničila. Kmalu nato sta namreč približno 200 m nad taboriščem odjeknila dva strelu, ki sta fantoma vzela življenje. Vinko pa je v tistem trenutku pahnil stražarja vznak, se zavalil z močnim sunkom navzdol ter tako srečno ušel gotovi smrti. Na tako krut način sta bila pobita fanta, ki nista storila nobenemu nič žalega. Njuno lepo, vzorno življenje, bila sta za vzgled drugim, je peklo nekatere ljudi, zato so ju spravili s poti. Pogreb pokojnih tovarišev bo v nedeljo, dne 23. mainika popoldne. Nesrečni Novakovi družini izrekamo iskreno sožalje! Izpiti pred vrati - »Hannibal ante portas« Ljubljana, 22. maja. Medtem ko sef večina ljudi lahko veseli lepega poniladnaskega vremena in izrablja sleherno urico za kratek in prijetsn sprehod v prosto-naravo, se mora večina študentov lepo držali doma in sedeti pri knjigah. To hi bila nekaka kratka oznaka za vse tiste napore in trpinčenja, ki jih mora uboga študentovska para doprinašati, če hoče. da bo kdaj kaj iz njega, ne samo v zimskih mesecih, pač pa še bolj v maju, juniju, nekateri še v juliju. Zdaj so vsi zaposleni — akademiki kakor maturantje, prav tako pa tudi tisli. ki se bore za to, da bi srečno in nakljub vsem Scilam in Karibdam prepluli skozi viharne izpra-ševalne prelive in ožine. Prepričan sem, da marsikateri . tudir.t za-v!da svojim bližnjim njihovo prosto razpolaganje 8 časom; in pogosto si ne more kaj, da jo tudi sam ne bi mahnil na kratek sprehod, od katerega pričakuje naviitja novih sil in potrpežljivosti. Tako se pogosto zgodi, da se najdejo tovariši iz istega letnika in iste fakultete, ki se pripravljajo na bližajoči se izpit. Strah in hkrati tiha zavest, da vseeno že nekaj znajo, jih vzpodbujata k medsebojnemu izpraševanju in ponavljanju najvažnejših in najbolj izpraševanih jioglavij iz tva-rine. Zalo ste lahko tako pogosto pride čisto strokovnega pogovora mladih ljudi, o katerih bi sicer mislil, da se bodo pogovarjali vse kaj drugega kakor pa tako resne zadeve. Od kemijskih formul do ne vem kakšnih aksiomov, do popolnoma medicinskih izrazov ien slovesnih naštevanj tega ali onega paragrafa — vsa slišite; maturantje se pogovarjajo o zgodovinskih dogodkih, o slovnici in matematičnih rešitvah, pa še o tem in onem, tako da nikdar ne zmanjka snovi. Zato nikar ne bodite presenečeni, če boste kdaj videli koga sedeti na drevesu, s knjigo v roki in napetimi živci, da človek že na zunaj ugane, da gre tukaj zares; videli jih boste tudi ležati v travi, z razgrnjenimi skripti pred selioj in z roko v laseh, kakor da bi kar z rokami radi privleldi iz glave vse mogoče še prazne predalce, kamor bi še nekaj tvarine šlo. Mislim, da nilrn-berškega lijaka prav za nikogar ni treba, kajti toliko smo pa že znani, da nam gre vse z lahkoto v glavo, včasih še preveč hitro, da malo škoduje. V prosto naravo se zatečejo taki, ki ne morejo študirati skupaj z drugimi po knjižnicah in t ti čitalnicah, ali pa tudi taki, ki so se doma na sto- f izpitu. Iu že preveč utrudili. Zadnjič mi je celo nekdo pravil, da se prav udobno namesti na divanu in so guii, kolikor mu duša da. Ne vem, če je to kaj primeren prostor; a načinov študiranja je toliko, kolikor je glav: vsak zase najbolje ve, v kakšni pozi se najugodneje počuti in kje mu gre največ v glavo. Takrat, ko bodo akademiki že sedeli pred iz- f pitnimi komisijami in se znojili v potu svojega f obraza, se bodo pričela šele mučenja maturantov, 4 Ti so sicer v glavnem že celo leto po malem po- i navijali maturitetno snov. po končanem pouku pa t jo treba napeti vse razpoložljive sile in stisnili 4 na vse kriptje, da bo legitimacija za vstop v živ- 4 ljenje res pravo zrcalo dobrih iu lepih lastnosti 4 ter temeljito potrdilo usposobljenosti. Z njimi sku- 4 paj se bodo potili najmlajši, ki prvič polagajo iz- 4 pit malo večje važnosti. Ti samo to vedo, da se 4 morajo pošteno naučiti, kajti so še pridni in ne- d pokvarjeni ler ne računajo na različne trike ali 4 poskuse. Izkušnje več položenih in srečno pre- 4 slanih izpitov marsikoga opogumijo, da se za sle- 4 herni izpit, ki sledi prvemu, vedno manj pripra- 4 vijo; narediti izpit ob popolnem znanju tvarine 4 ni nikaka umetnost, narediti ga s pomanjkljivo 4 pripravo in znanjem, to nekaj pomeni. Znajti se 4 v nemogočih položajih in jih srečno prevoziti — 4 to je najboljša šola za življenje. f Študent ima torej svoje pasje dneve prav v ♦ dneh, ki se jim bližamo z nezaželjeno naglico. Resnični pasji dnevi, ki se jih običajni smrtniki tako boje, predstavljajo zanje prijeten odlomek v celotnem počitniškem življenju. Kdaj bo spet izpit in kdaj bo treba spet sesti h knjigam, to vsekakor ni važno. Zaenkrat je nevarnost minila, kdaj ho spet zadonela tromba, bomo pa žo še videli, lo je kratek povzetek lnuouj po pieslauem Ob cvetočih akacijah na živilskem trgu „NAŠA KNJIGA", LETO IV., ZVEZEK 3 V četrtek 27. maja izide roman sodobnega srbskega pisatelja, avtorja Pokošenega polja BRANIMI R A COSICA OVA SVETOVA (predgovor Milan V. Bogdanovi č) Prevedel prof Francč Jesenovec — Opremil a teh. V. Gajšen — 336 strani Čos'£ (1903—193P je poleg Jalmenu besedo duhovnik, učitelj in paslir, kar bodo pot rdi Ii vsi, ki so ga poznali in prišli v kakršnem koli oziru z njim v slik. Globoko sjioštovanje in vsestranska priljubljenost o. Valerijana je segala preko meja njegove župnije. V najrazličnejših zadevah so ga klicali, se z njim jx>svetovali, se mu zaupaii; zlasti so ga želeli nešteti, ko so pres'opali prag večnosti. Smilil se nam je. ko je moral ponoči neštetokrat na skrajno periferijo mesta, i>otem .to je ves dan neumorno delal in si ga v >ozni noči našel z rožnim vencem v roki, da ;e sjviluil doiž-nost, ki so mu jo nalagali redovni predpisi. Vse njegovo ogromno delo je ocenila in priznala škofija, ki ga je nagradila z imenovanjem za konzi-storijalnega svetnika, nagradila pa ga je tudi pro-vincija Sv. Križa, ki mu je zaupala najodgovornejše službe. Bil je kustos provlncije — namestnik provinci;ala, ko v svoji skromnosti ni hotel sprejeti dostojanstva provincijala! Ponovno je bil definilor provincije; župnikoval je v največje zadovoljstvo vseh 21 let. Baziliki Matere Milosti je nabavil nove zvonove, nov križev pot. poskrbel s prav posrečenim posegom v zgradbo bazilike za močnejšo svetlobo, ker se je zdela prejšnja nekaterim preveč mistična, oskrbel in uredil župniji lastno pokopališče vkljub težkim oviram, ki jih je zmogel le on s svojo žilavostjo in vztrajnostjo. trgu berivke, ki pa počasi pojenjuje. Za berivko ni bilo tolikšno zanimanje kot za glavnato solato. Mnogo špinačo in radiča je bilo naprodaj. Naprodaj je bilo dalje nekaj gorizijske bele čebule. Gospodinje so 6e dalje zelo zanimale za domačo letošnjo zeleno kolerabtco. Na trgu so bile dvokolnice s kolerabico kar oblegane, tako kakor one z glavnato šolalo. Bila pa ie v soboto tudi neka novost. Breceljnikova mamica z Opekarske ceste je pripeljala na trg prvo domačo cvetačo. Bile 60 lepe in zdrave glavice. Ob semenišču na Pogačar-jevoin trgu je neka Barjanka prodajala žabje krake po ceni, kakršno smo včeraj navedli. Neka oko-ličanka je prinesla na trg smrekove vršičke, ki so dobri za pripravljanje posebno tekočine, narejene lako, da se dene v veliko steklenico za kompote plast vršičkov, nato pa plast sladkorja. Steklenica se nalo zamaši in postavi na piimerno dober sončen kraj, kjer se začne počasi proces vrenja in ki-penja. Vršički so bili po 2 liri liter. Kislo zelje in repa 6ta šla v dober kup. Ni bilo področja, ne v cerltvno-pT^-iem. v verskem in moralnem, ne v gospodarskem pogledu, kamor ne bi segla njegova vešča rona in ga izvedla z vso natančnost jo. Provinci ji je takorekoS podaril baziliko Matere Milosti 111 samostansko hišo, ko je odkupil parcelo verskega zaklada iu jo vključil v pravno območje provincije. O. Valerijan se je rodil 28. novembra 1870 v osrčju Slovenskih goric pri Sv. Trouri. kjer je vzljubil materin jezik, ki ga je izpričal pred vsakomur tudi v najl>olj kritičnih momautili. Gie na-ziio je obiskoval v zgodovinsko slavnem Ptuju, kjer je začutil poklic, da bi po vzgledu asičkega ubožca Sv. Frančiška izoblikoval svoje življenje. Po končani nižji gimnaziji v Pluju je nadaljeval svoje študije v takratni tirolski frančiškanski pro-v; nci ji in jih dovršil n frančiškanskem bogoslovnem učilišču v Salzbugu. Novo mašo je zapel v svoji rojstni župniji dne 28. doc. 1893. Po dovršenih študijah je prišel kot katehet in kaplan v Maribor, kjer je ostal do svoje smrti dne 15. t. m., kar je redek, če ne edinstven shiraj za frančiškana. Bil je ves čas desna roka pok, p. Kali-sta. graditelja baziliko Malere Milosli. in ima tudi v lem oziru velike zasluge. Iz gospodarstva zadnja koncem je mo- Promet na italijanskih borzah je dva tedna oživel. Kot znano ie bila s aprila ukinjena naredba, po kateri se ralo za isto vrednost kot je bila vrednost na-kupljenih delnic nakupiti 3.3% posebnih državnih bonov. To je povzročilo j>ovečanje prometa na borzah. TaJraz-redov« v korist enega samega. Kazen za to blazno početje tiči v tem početju samem. Tisli razred, ki je obseden od take blaznosti, hkrati propade duhovno, intelekl ualno in gospodarsko. Da se o tem prepričamo, je dovolj, če prelistamo današnjo ru.-ko leposlovje, ono leposlovje, ki je n-kdaj bilo ponos in slava Rusije. Isto velja v sovi^tpki glasbi, o stavbarstvu, da, o vseh umetnostih Sovjetske Rusije. (Dalje.) KULTURNI OBZORNIK švicarska planinska povest V »Slovenčevi knjižnici« štev. 51 je izšla v lepem Robičevem prevodu znana planinska povest švicarskega duhovnika pisatelja Henrika Fcdererja »Pilatus«. Federerja so včasih pri nas precej prevajali, da navedem samo povesti »Sisto e Šesto«, »Patria« itd. ter je imel pri nas lep krog občudovalcev. Ena najlepših in najbolj znanih njegovih povesti pa je gotovo »Pilatus«, ki smo jo dobili sedaj v lepem prevodu tudi v slovenščini. Je to planinska povest prve vrste, saj — kdo naj piše planinske alpske povesti, če ne Švicarji, katerih lepa domovina je polna visokih gora in dolin? In tako nam je Federer pokazal tu življenje in usodo pastirja in vodnika Maksa Omlisa, živečega v podnožju in na vrhovih gore Pilatus, po kateri si je sam nadel ime »Pilat«. V prvih poglavjih nam pokaže mlade študente, ki sredi študija mislijo na planine, med njimi zlasti Marksa, ki iz same ljubezni do gorskega življenja zapusti šole. Tako je on že ves gornik, ko njegovi tovariši maturirajo tur pelje dvojico izmed njih na Pilatus ter ju izzove, naj si natrgata očnic. Pri tem sc eden ponesreči (Florin) ter po nekaj letih na poslcdicah umre. Marks po nemirnem življenju zapravi domačijo, ki jo razprodajo, ostane pa mu še po materini strani koča na pobočju Pilatusa, kamor se preseli v samoto, ves zaverovan v gore. Tedaj se odloči, da se bo oženil, ter gre po dekleta Janjo v samostan v bližnje mesto, kamor jo je poslala mati Neža, da se je — iznebi in se sama lahko drugii poroči. Ti prizori x samostanu, ko prida Marks po dekleta pod izgovorom, da prihaja kot brat po sestro, ter potem njuna pot v gorsko samoto, so naravnost krasne idile. Sploh je vsa ta polovica povesti, ki govori o svojevrstnem sožitju te dobre, potrpežljive ženice, svojevrstno mojstrstvo. Močno je popisan razkol v družini, kjer je mož zaljubljen v planine in lov, ženo pa mika dolinski svet in družinski mir. Tu pride do izraza Marksova samozavest, oblastnost in egoizem, pa ženina čudovita žrtev in velika ljubezen. Ta je simbolno izražena v Marksovi izrezljani škratovi glavi na pipi: ve, da ne more prenašati dima, pa mora vendar držati pipo, da gospodar lahko kadi ... Janja gre v nosečnosti sicer v dolino k materi, pa ne vzdrži brez moža, vrne se prav na predvečer velike povodnji, ko hudourniki s Pilatusa uničijo hišo in premoženje pa tudi življenje dveh: žene Janje, ki umre na prezgodnjem porodu, in otroka. Tako je Marks izgubil vse in odslej je šele začel ceniti svojo ženo, ki mu poleg smrti tovariša Florina teži dušo Umakne se svetu in zaživi samo gori kot vodnik tujcev. Življenje hoče darovati drugim, kakor je onim trem vzel. Tako postane vodnik, razprt s svetom, ki pa dobi nekaj razvedrila v rešencu Emilu, poznejšem inženirju, ki hoče graditi med vsemi stvarmi — mostove. Marks pa je bil človek, ki si ni znal premostiti prepade med gorami in mestom, med sabo in sosednjo dušo, ki je s svojo ljubeznijo ubijal, ki pa je bil pošten in dober, le preveč zaverovan v gore in nezavisnost otroka narave. Ko dobi po ženi veliko dediščino, jo zapusti za mestne ubožce in sirote, ki naj se jim preskrbi oddih v gorah, sam pa se znajde na robu prepada in bolesti od strašne osamljenosti.- Njegov rešenec ga reši in mu vdahne nov smisel za življenje. Pa tudi X planinah začuti novo potrebo po ljubezni, po mostovih z ljudmi, z mestom. Ko se vrne v mesto med ljudi in obišče svojo rojstno hišo, mora najprej ubiti svojega psa, ki ga ne pozna več. In zato se vrne v kočo med vthove, kjer zve, da ga iščejo orožniki zaradi divjega lova. Svet mu ne zaupa, on ne svetu, ne prizna postave, hoče biti svoboden in gre s kožico med pečine. Ko je hoče rešiti z neke police, pade s kozo vred v globel, kjer ga zakrije sneg in mir. To je zgodba človeka, ki je ves navezan na planine in gore, pa je zaradi svojega nemira in strasti izgubil stik z ljudmi in svetom, živel osamljen in osamljen umrl s svojo tragično ljubeznijo. Dober človek in vihrav, junak gora, ves njihov otrok. Nemiren duh, ki je ljubil gore in bil ljubljen od žene. Zapustil je za sabo spomin dobrotnika in nesrečnega človeka Bil je do dna sin planin, ki so mu pomenile živbenje. In tako je Federer to svojskost tega lepega in izrazito ori-sanega Švicarja zaodel v tako poezijo, kot jo zna samo pravi planinski pisatelj, poznavalec gorskih lepot, nevarnosti in naporov, pa tudi poznavalec človeških src. Skratka: umetnik. To nevsakdanje življenje gorskega vodnika je živo ohranjeno v tej lepi planinski povesti, katero bo vzel v roke rad vsak, ki ljubi planine in si želi umetniško polnega planinskega opisovanja. td. Predavanje prof. Eug. Dupre Theseidera o sv. Katarini Sienski Prol. Eugcnio Dupre-Theseidcr, ki predava na ljubljanski univerzi zgodovino, je imel v okvirju Zavoda za italijansko kultuio v Ljubljani predavanje o sveti Katarini Sienski in njenem času, Gospod predavatelj, ki je znan pisatelj zgodovinskih razprav iz teja časa, je x krasnem preda.* vanju, govorjenem z gracioznostjo predavatelja in preciznostjo zgodovinarja, podal portret te popularne italijanske svetnice, ki je izrazito vplivala na usodo Cerkve v svojem času. Predavatelj je orisal njeno postavo in značaj, njeno zunanjo različnost od francoske Device Orleanske, in njen vpliv, kakor ga je ime! samo sv. Dominik, v katerega red je stopila. Toda za svojo nalogo si je vzel njeno politično delovanje, njen vpliv na raz-vrvani čas XVI. stoletja, ko je svetnica postala neko središče italijanske in svetovne politike, kajti k njej so se zatekali po nasvete kralji in kardinali in papeži. Opisoval je, kako se je zavzemala za križarske vojske, kako je mirila posamezne kneževine in mesta (Firenze, Siena itd.), ki so se upirale papežu, kako je mirovna posredovalka posegala v najvišjo cerkveno politiko. Bil je tedaj čas razcepa papeštva in selitve v Avignon. In Kat arina Sienska se je prizadevala za vrnitev papeža iz Avignona, v čemer je uspela ter je to eden njenih največjih zgodovinskih uspehov. Govoril je tudi o njenih nasvetih papežu za notranjo obnovo Cerkve v času sijaja in dekadence. Gospod predavatelj je kot zgodovinar orisal ves ta razrvani čas medsebojnih trenj, uporov, inter-diktov, križarskih vojsk, papeškega razdora itd., ter podčrtal posredniško vlogo velike svetnice, ki je aktivno oblikovala svoj čas. Ni pa se dotaknil sv. Katarine kot pisateljice, o čemer bo mogoče govoril drugekrati. — Predavanja so se udeležili Zvezni tajnik z gospo, coni. Raimondi, min. inšpektor za ljudsko vzgojo, Kr. tiskovni ataše, profesor Mantuani, zaslopnik nemškega lektorata itd., ter odlični predstavniki slovenskega kulturnega življenja, zastopnik škofa, predstavniki univerze, Akademije. Narodne Galerije itd. Avditorij je 8 hvaležnostjo odobraval odlično predavanje. T 17 Koledar Nedelja, 23. velikega travna: Jan. Rossi, spoznavalec; Deziderij, škof in mučenec, Ba-zilej, škof in mučenec. Ponedeljek, 24. velikega travna: Pomoč kristjanov; Suzana, mučenica; Afra, mučenec. Torek, 25. velikega travna: Gregor VIL, iež; Urban I., papež in mučenec; Bonifacij papež. Zgodovinski paberki 23. velikega travna: 1. 1707 se je rodil v Rashultu na Švedskem naravoslovec in zdravnik Karel Linne, mož izredne delavnosti, ki je združeval univerzalno znanje svoje dobe in bil največji botanik 18. stoletja — 1. 1906 je umrl v Oslu norveški dramatik Ilcnrik Ibsen; kot neusmiljeni kritik pulile in plitve meščanske družbe je hotel »prezračiti osmrajeno, gnilo Evropo«. Rodil se je marca 1828. leta v Skienu, se težko prebijal skozi leta mladosti, delal kot vajenec v lekarni in postal vodja gledulišča v Bergenu, potem v Oslu. Fanatično se je boril za resnico in razkrinkava! hinavski svet. Glavno mu je bilu človekova osebnost: »Kar koli si, bodi to z vsem bistvom. polno jn dosledno! Vseeno je. kaj hočeš; gluvno je, da hočeš, kar po svoji naturi moraš hoteti.« Njegova dela razpudujo v tri razdobja: 1. narodno romantično, pomembno samo za rojake, 2. narodno kritično in zgodovinsko filozofsko, ki pomeni višek in prelom s tradicijo, 3. družabno kritično, ki mu je ustvarilo svetovno slavo in ime ter pripravilo pot naturalizmu. Posamezna njegova dela in ideje so vplivale tudi na našegu Ivanu Cankarja — L 1937 je umrl slovstveni zgodovinar in redni profesor ljubljanske univerze Ivan Prijatelj, rojen 23. decembra 1S75. leta v Sodražici na Dolenjskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in študiral na Dunaju slavistiko. Po večletnem potovanju po Rusiji je prevzel službo v dvorni knjižnici na Dunaju, od koder je odšel po prevratu v Ljubljano, kjer nam je poleg obširnega zgodovinsko - literarnega dela vzgojil cclo vrsto odličnih slavistov. Ossbns novice r= Na pravni fakulteti ljubljanske univerze je bil diplomiran g. dipl. comm. Anton Berko-pee, uradnik Gospodarske zveze, doma iz Vinice v Beli Krajini. Čcstitumol Dan staršev in otrok Velika Marijanska akademija ljudskošolskih otrok bo danes ob 11 dopoldne v veliki nnlonski dvorani pod pokroviteljstvom našega nadpastirju dr. Gregorija Rozmana. Spored akademije je sledeč: '1. P. Krizostom: »Marija imam te resnično rad«. Recitacija. 2. P. Frančišek Ačko: »Poglej oltarček...« Breda Sček: »Sto tisoč pozdravov«. Stanko Premrl: »češčena Marija«. Mihelčič: »Slovenska zemlja«. Poje otroški zbor. 3. P- Krizostom: »Moje strune kronani kraljici.« Recitacija. 4. P. Krizostom: »Marija sprejmi me v svoje Srce«. Zborna recitacija. 5. Vodopivec: »Nedeljsko jutro«. Pojo deklice. 6. Lojze Mav: »Najmanjši izmed malih ven-čajo Marijino Srce.« 7. Nikolaj Jeločnik: »Marijin čudež« — Prizorček. 8. P. Krizostom: »Naša trdnjava«. Zborna recitacija z glasbenim vložkom p. Frančiška Ačka. Vstopnice se dobe eno uro pred pričetkom akademije pri blagajni kina Union. Cerkveni vestnik Slovesen shod križanske moške kongrega-cije, sprejem novih članov in obnovitev posvečen ja, bo danes, v nedeljo, ob šestih (ne ob petih). S tem je udom omogočena udeležba pri procesiji na Rakovniku oziroma posvetitvi v domači župni cerkvi. Želimo polnoštcvilne udeležbe. * 1— Ob obletnici smrti g. Iva Peršuha bo sv. maša v četrtek, 27. maja, ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. — Rokovnik. Danes v svetišču nn Rakovniku slovesno praznovanje Marije Pomočnice kristjanov. Sv. maše od 6—11. Ob 10 slovesna sv. maša. Popoldne ob pol 4 govor, nato slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice kristjanov. Ker je namen pobožnosti piošnja k Pomočnici kristjanov za dober uspeh posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu, za mir in blagoslov narodu, pričakujemo velike udeležbe. — Trije večeri italijanske dramatike v Drami. Vstopnice za gostovanje znamenite italijanske igralske skupine Renzo Ricci so že v predprodaji v opernem gledališču (od pol 11 do po! 13 in od 17 do 19). Prvi večer, v ponedeljek. 24. maia. bodo igrali sodobno komedijo Vincenza Tierija, »Amarsi cosi«. V torek, 25. maja, bodo predvajali igro »Skupno življenje« (Vivere insieme), ki jo je spisal Cesare Giulio Viola, eden najvidnejših predstavnikov sodobne italijanske dramatske prod ukcije. To tgro študira v slovenskem prevodu trenulno tudi naša Hrama in bo premiera že prve dni prihodnjega meseca. — Pred kratkim umrli nestor italijanskih dramatikov Roherto Bracco bo zastopan tretji večer s svojo dramo v petih dejanjih »II piccolo santo«. Ta drama jp v polpretekli dobi vzbujala po vseh evropskih odrih veliko zanimanje in ponesla ime avtorja širom sveta. — Železniški upokojenci! Po pozivu Pokrajinskega sveta korporacij v svrho preskrbe drv, mora postaja Ljubljana predložiti odgovarjajoči seznam. Vsi upokojenci okoliških občin mesta Ljubljane kot Jožica, Dev. Marija v Polju, Pobrunje. Rudnik. Brezovica in Dobrova naj se nujno zglasljo na postaji Ljubljana v pomožnem uradu nasproti vozov-ne pisarne v sladišču. Rok do vključno 29. t. m. Kupimo Dom in svet 1888, 18S9, 1892, 1893, 1895, 1901, 1907, 1915, 1916, 1921, 1926, 1929, 1937/8, 1939 Dunaiski zvon 1880 Ljubljanski zvon 1936, 1937, 1938, 11.39, 1941, 1912 Ljudska knjigarna, Ljubljana — Naslovno stran majniške knjižico krasi lepa dvobarvna slika Marije Pomagaj z Brezij. V knjižici je še Langusova slika »Marijino Srce« (iz šempetrske cerkve). Preberite to knjižico v teh dnevih pred skupno posvetitvijo. — Cena 1 lira. Kopalliie na A m. A ljubfjanici je OaPflO — K dežju se dolgo pripravlja. Od spremembe lune. ko je 19. maja nastopila polna luna, se vsak dan proti večeru pripravlja na dež. Tudi v petek se jc silno pooblačilo, pričakovati jc bilo hudo ploho, toda črni oblaki so se kmalu razpršili in v soboto zjutraj je bilo nebo jasno, ažurno čisto. Ni bilo megle. Jc že 12. dan brez dežja. Vsi kmetovalci in vrtnarji si sila žele blagodejnega dežja. V petek je bila zuznuinovana nujvišja duevua tem- peratura + 21.8°, v soboto pa minimum 4-7.6° C. Zračni tlak sc manjša. Burometer je v soboto zjutraj kuzal 764.9 mm. — Zakaj ni gob? Mnogi se sprašujejo, za- • kaj letos ob tem čusu ni gob. Nekuteri so res- ! 110 računali na dobro pomladansko letino gob. Veselili so se jurčkov in delali načrte, kam bodo zahajali v gozdove, du bi si preskrbeli jurčke in jih pripravili za poznejše čase. Toda jurčkov ni sedaj nikjer, ko so se še pred dnevi mnogi pohvalili, da so imeli srečo pri gobah. Glavni vzrok, da ni jurčkov, je v tem, da so noči še premrzle, da so hladna jutra, ko pade temperatura celo na +3" C, in ker ni dežja, ko vlada že dolgo lepo vreme. Krema za nego otrok dobi se v vseh lekarnah in drogerijah BABY-KOL M R. P H. J. K O L A R — Premog in drva pri tvrdki »GORIVO«, Karlovška 8. Lastnik Lojze Jerančič mlajši. — Gad ga je pičil. Iz Pod lipe pri Vrhniki so pripeljali v ljubljansko bolnišnico na ki-rurgični oddelek 13 letnega posestnikovegu sina Franceta llrhn. V gozdu ga je v desno nogo pičil gad. Pravijo, du bo letos pravo gadje leto. Tnko zgodaj že kmalu ni gad začel pikati. Po težki operaciji mi /e rešeno življenje in vrača se mi zdrav/e. Smatram za svojo dolžnost, da se tem potom zahvalim gosooou pnmariju Sploine bolnice dr. Blumaueriu m gosooou dr. Kušarju za človekol/ubno skrb in nego. AvSič FrančISka — Sneberje 18 — Praktično knjigovodstvo od inž. Sinrtnikn-Čukn je izšlo. Knjiga je tiskana nu večbarvnem papirju ter ic namenjena vsakomur. Nuroču se: Smrtnik, Celovška cesta 14, tiskarna. Ljudska knjigarna kupi ali proti od- škodnini želi dobiti nn vpogled knjigo: Toth: >l.'education du Jetrne Ilomiue« Mulhouse 19^9. Sled knjig iue«, cd. ! Sai vator, — Za sončenje in proti sončnim opeklinam: Tscliumba Fii. Dobi se v vseh lekarnah, dro- gerijah in narfuinerijah. — Velika Uova gora. V nedelio 16. t. m. popoldne okrog 5 ure se je nenadoma napra- vilo k nevihti. Franc Mehle, Tomčev oče, ki je opravljal cerkovniško služIjo, je šel zvonit hudi uri, kar udari strela v zvonik in moža nn mestu ubije. Vse sočustvuje z ubogo družino, ki je že itak zadnje čase hudo prizadeta. Rajnki Tomčev oče je bil odločen in značajen krščanski mož, splošno spoštovan povsod, kjer so ga poznali. Naj uživa zasluženo plačilo pri Bogu! Težko preizkušam Tomčcvi družini naše sožaljel Iz Novega mesta Opozorilo lastnikom pisalnih in računskih strojev ter registrirnih blagajn »National«! V Novo mesto pride vsakih 10 dni strokovnjak Boris Simandl iz Ljubljane. Naročila sprejema iz prijaznosti g. Burboiič-Butu, Novo mesto. Iz dela in življenja - ©d tu in iam S Spodnjega Štajerskega Ormož je pogostil ranjene vojake. Za materinsko proslavo je Ormož povabil 40 ranjenih vojakov iz Novega Celja na obisk. Ko je pripeljal vlak v Ormož, je ranjence na postaji sprejela godba, nakar so dekleta izročile vojakom šopke. V prijetni družbi so si ranjenci popoldne ogledali vinograde v ormoški okolici in tako z lepim izletom zaključili prvi dan. V ponedeljek so nadaljevali obiske pri gostoljubnih Ormožanih, ki so jim ob prisrčnem slovesu poklonili 75 litrov vina, dva zaboja vina v steklenicah in še mnogo drugih zavitkov z dobrotami. Vsak obiskovalec je dobil tudi sliko mesta Ormož za spomin. Uspešen zaključek zimskih tečajev. Štajerska domovinska zveza, ki je v zimski delovni dobi priredila na . Spodnjem Štajerskem 2400 jezikovnih tečajev, je sedaj delo v teh tečajih zaključila. Vsi sloji prebivalstva so pokazali veliko zanimanje za tečaje, prav tako tudi prebivalci najrazličnejše sta- Dotrpcl jo naš ljubi oče, stari oCe, strte, svak, eospoil Jožef Vaupotič oskrbnik vinogradov grašfi. Ulm Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 24. maja 194.1, z Lešniškega vrha na mestno pokopališče Ormož. Lešniški vrh, Ormož, dne 22. maja 1943. Žalujoči sinovi: JOŽE, JAKOB, FRANCE, LUDVIK, IVAN' in MATIJA; hčerke: BARBARA, TEKHZ1JA ln ANA, ter ostalo sorodstvo rosti. Veliko je bilo tudi število mladinskih in obratnih tečajev, ki pa bodo s poukom nadaljevali tudi čez poletje. Za udeležence sednj ukinjenih tečajev hodo prirejeni čez poletje posebni govorilni večeri. Delovne žene pri Sv. Lovrencn na Pohorju so pod vodstvom gospe Novakove pred nedavnim pripravile darila za vojaško bolnišnico v Mariboru. Ob obisku v bolnišnici so poleg drugega darovale ranjencem močnate jedi, sadje, vino in 1300 cigaret, 20 kg keksov pa so odposlale domačinom, ki so odšli služit vojake. Poroke. V Celju so se poročili: Jožef Pirih in Marija Prevolnik, oba iz Celja; Kari Schnuderl iz Gradca in Albina lladner iz Sp. Ihidinje, Ri-liard Ulaga iz Štor in Ana Žagar iz Celja; v Št. Juriju oh j. ž. Blaž Vrečko in Julija Šohar, oba iz. Lokarij, Jožef Jager in Pavla Zgouec, oba iz Št. IIja. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla 401etna vi-ničarka Frančiška Tratnik iz Kapele, hčerka nameščenca Regina Dolar, v Celovcu je umrl 03 letni posestnik Jožef Počkaj iz Svečine, v Gradcu je umrl mariborski brivec Otmar Rescheneder. V Št. Juriju oh j. ž. in okolici so umrli: Katarina Komplet iz Dobja, Franc Juhart iz. Šetine in Marija Soline iz Trnovca. V Celju in okolici so umrli: Ivan Resman, Frida Roje, Marija Breznik, Neža Knez, vsi iz Celja; dalje Franc Lešek iz Prožina pri Teharjih. Peter Romih iz Ponikev in Alojz Gajšek ter Robert Prevolnik, oba iz Čreta pri Teharjih. Iz Hrvaške Letalska zveza Dunaj—Zagreb. Od dne 17. maja dalje vzdržujejo na letalski progi Dunaj—Zagreb zopet reden potniški in poštni promet letala nemške Lufthanse, ki opravljajo to službo dvakrat tedensko. Lufthansa je sedaj letulsko progo od Zugreba podaljšala še do Sarajeva. Ugodno stanje posevkov v NDH. Hrvaško časopisje poroča, da ie na podlagi vseh v Zagreb prispelih poročil stanje posevkov v ND11 zelo ugodno. Zinia posevkom ni povzročila nobene škode, letošnja pomladanska setev je pa bila tudi prnvočasno izvršena. Povsod kažejo dobro tudi vinogradi. Čebelarska zadruga v Novski. Na pobudo nekaterih železničarjev so v Novski ustanovili posebno čebelarsko zadrugo, v kateri so člani tudi drugi čebelarji, neželezničarji. Letošnji tobačni pridelek v NDH. Na tobačnem področju NDH bo hrvaška monopol-ska uprava letos zasadila okoli 322 milijonov tobačnih sadik. Od te količine odpada na Lju-buški 60 milijonov, ("apljino 41 milijonov, Mo-stur 40 milijonov, široki Brijeg 40 milijonov, Itnotski 33 milijonov, Stolac 34 milijonov', Vr-gorac 12 milijonov, I rebin je 10 milijonov, Bratunac 8 milijonov, Sin j 8 milijonov, Orašje 8 milijonov, Drniš 8 milijonov. Metkovič 7 milijonov, Foča 7 milijonov in Dubrovnik 5-milijonov tobačnih sadik. Iz Srbije Popolna preosnova vodstva srbskega zadružništva. Srbska vlada je izdala novo zakonsko uredbo o organizaciji srbskih zadružnih organizacij, ki je za nadaljnje poslovanje posameznih srbskih zadrug izredno važna. Po tej uredbi so namreč dne 3. t. m. ugasnili mandati vseh predsednikov ter članov upravnih in nadzornih odborov Privilegirane agrarne banke v Beogradu, Glavne zadružne zveze. Zveze srbskih kmečkih zadrug in vseh ostalih srbskih zadružnih zvez z izjemo vseh tistih zvez, ki imajo svoje sedeže v Banatu. Predsednike in člane upravnih in nadzornih odborov v vseh navedenih zadružnih osiednjih organizacijah bo sedaj imenoval sam ministrski predsednik na predlog pristojnega resornega ministra. Po določilih omenjene uredbe se na na-meščenstvo vseh zadružnih organizacij raztezajo ludi določila zakonske uredbe o odstranitvi iz službe vseh narodno in socialno nezanesljivih elementov ter odredbe o posebnih disripl. kaznih. V zvezi s to uredbo je srbski ministrski predsednik podal tudi izjavo, v kateri poudarja, da ie sedanja srbska vlada dala zadružništvu vso možnost za uspešno delovanje v korist skupnosti v času, ko je treba reševati skupnost samo. Zalo je brezpogojno potrebno spraviti v sklad delovanje zadružnih organizacij z izvajanjem splošnega državnega gospodarskega načrta. Po Nedičevi izjavi je namreč zadružništvo poklirano, da da temelje za novo srbsko kmečko zadružno državo. To preosnovo je pa mogoče izvesti samo z izdatno državno podporo kmečkemu stanu. Srbska vlada se trudi, da napravi iz zadružništva važnega posredovalca v izmenjavi blaga, ki naj privede zadružne organizacije do harmoničnega sodeiovanja med vasjo in mestom. Pri imenovanju oovih predsednikov ter članov upravnih in nadzornih odborov v posameznih zadružnih zvezah in zadružnih ustanovah se ho po Nedičevi izjavi, srbska vlada ozirala na to, da bodo prišli na čelo gospodarskih in zadružnih ustanov zadrugarji. katerih strokovna izobrazba ter moralne in narodne lastnosti bodo dajale zadostno zagotovilo za uspeh zaupanih jim zadružnih organizacij in ki si niso pridobili zaslug samo za razvoj zadružništva samega, temveč tudi za državo in narod. Izjavo srbskega ministrskega presednika generala Nediča je še spopolnjeval s potrebnimi pojasnili srbski minister za narodno gospodarstvo dr. Ncdoljkovič, ki je zatrjeval, da srbska vlada pri izvajanju svojega gospodarskega načrta ni naletela na dovolj razumevanja in podpore nri posameznih zadružnih organizacijah. Po njegovi izjavi tudi poslovno vodstvo baje ni bilo povsod na višini. Kakor znano, ima v Srbiji največ zadrug organiziranih v Zvezi srbskih kmečkih zadrug liiv. minister g. Voja Djordjevič. Podražitev tobaka v Srbiji. Radi pokritja izdatkov, ki jih ima srbska vlada z rednim vzdrževanjem državne uprave, je bila vlada prisiljena s prvim aprilom znova zvišati cene vsem tobačnim izdelkom in ostalim monopolskim predmetom. S prvim aprilom so stopile v veljavo sledeče cene za posamezne monopolske predmete: zavitek zetskega tobaka stane sedaj 22 din, savskega 18 din, tobaka za pipo 10 din. Zavitek Vardar rigaret stane 50 din, Drina 50 din, Morava 50 din, Zeta 26 din, Ibar 22 din, Drava 16 din. Cena cigaram je določena na 5 din komad, knjižici cigaretnih papirčkov na 3 din, škatlica vžicalic 3 din. S prvim aprilom se je v Srbiji podražila tudi sol ter stane sedaj 1 kg kuhinjske in živinske soli 15 din, industrijske pa 5 din. čez dva dni bo izšel p°d slovenskim naslovom RAST znameniti poljski roman »DEWAJTIS« To med Poljaki najbolj brano delo je spisala znamenita pisateljica MARIJA RODZWlEWICOVNA Drobna ljubljanska kronska Druga Izvedba Tomčcve kantate za soli zbor in orkester: Križev pot bo v sredo dne 2. junija ob 7. zvečer v ljubljanski stolnici. Pri tej priliki se bo izvajalo delo s spremljevanjem orgel, knkor je tudi napisano v originnlu. Spremljnvo je prevzel iz posebne naklonjenosti naj najodlič-nejši mojster nn tem najveličastnejšem instrumentu prečnstiti gospod mons. Stanko Premrl. Solista hostn: nltisika Kranja Golo-bova in bnsist Julij Betetto. Pevski zbor (ilasbene Mntlce bo pel zborovski del, koncert pa bo vodil ravnatelj Mirko Polič. Na drugo izvedbo dela, ki je doseglo pri prvi izvedbi veličasten uspeh, opozarjamo. Opozarjamo pa tudi, da bomn v prihodnjih dneh priobčevali kralko annlize posameznih postaj Križevega pota v lažje razumevanje poslušalcev. Predprodaja so bo začela jutri v ponedeljek v Knjigarni (ilasbene Matice. V nedeljo, 22. t. m., nas bo ob 10.30 spet vodil v Obersneiovi galeriji slikar Eilo Perila.). Občinstvo jc z odkupom slik in obiskom razstnve že do sedaj dokazalo, da ve ceniti prizadevanja lega našega slikarja gora in gorsko pokrajine. Ker jo razstava odprta le Se kratek čas. vabimo vso ljubitelje umetnosti, da si jo ogledajo. Razstava Knlln. Kregnr. MuMie. Onicrsii, Putrlh, Sedej v Jakopičevem paviljonu zasluži po mnenju dosednnjih obiskovalcev vso pozornost ljubljanskega občinstva. Itnz-stava je odprta dnevno od 9.80—19. V nedelio no imel ob U vodstvo po razstavi predsednik DSLU prof. Saša Suntel. Dllakl-lnjc 3. In 4. razredov gimnazije In 4. razredov meščanske šole prijavite se 7,a posebne inštrukcije v predmetih za malo maturo. Ločeni oddelki po Šolah in razredih! Učni honorar nizek. 1'oučujojo profesorji, strokovnjaki. Informacijo in prijavo dnevno dopoldne od 9 do 12, popoldne od 4 do 6: Specialne strokovne Inštrukcije za gimnazije ln meščanske Sole. Mussnllnljev (Kongresni) trg 2, II. nadstropje. Središče mestn! V Ljubljani so umrli od 14.—20. maja: Fink Antonija roj. Godec. 78 let, zasebnica, Jnpljeva 2: Pretner Franja, 87 let, zasebnica, PodmiUAakova 57; Zupančič Olga, 24 tet, trgovska pomočnica, Itegorčna vas 46; 1'ognčar Ana roj. Zupančič, 75 let, žena železniškega kretničarja v p.. Janševa 8; Ce-hovin Karolina roj. Kenda vil. Petaros, 54 let, žena železniškega uslužbenca v p., 7.o-icznilarjeva 33; Mizerit lioza, sestra Ilnzn-riia, 64 let, usmiljena sestra sv. Vincencija Pav.. Slomškova 20; Schambeck Avgusta roi. Grcgorič, 76 let. vdova polkovnik«. Kolodvorska 28: Ricliter Katarina roj. Mnlič, Sli let, zasohnica, Hrenova 17. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Bnlttč Ivana, 70 let, kuharica. Močnikova 4; Pcrko Anton. 68 let. zasebni uradnik v p., Bleluvei-sova 35 a: Petri« Uršula, 71 let. Stari trg: MntjašiS Rrigitn, 14 let. hči delaven, Zu-tog 29; Ccrncjšek Marija, sestra Antonija, 77 let. usmiljena sestra sv. Vincencljn Pav., Slomškova 20; Strgar Oizrln, 38 let, hči kleparja, Vldovdanska 9: Drnšler Stanko, 49 let, Pol ianski nnsip 60; Janko Ivana, 54 let. ženn čuvaja. Orlenek 55 pri Ribnici; Stok Amalija roj. Slahlna. 33 let, žena tehn. pristava, Mariborska 25: Sršen Avgust, 44 lot. kamnosok, Napoleonov trg 7; Kele Matija, 66 let. mostni delavec. Geiblčevn 18. Starš! dijakov in dijakinj! Se je ?!>«, d« vaši sinovi In hčerke popravilo slabe ocene! Vpišite jih k nam! Pripravljali jih bomo vestno Iz vseh predmetov, na željo tudi posamezno Inštrukcije. Prav tako priprav- ljamo dijake fin Je) za nižji in višji tečajni izpit. Honorar zmeren. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16. »Korcpetitorlj«, Mestni trg 17-1. Iz zemljiške knjige. Grošelj Celestinn, posestnim v Ljubljani, Poljanska cesta 7, je prodala Franu Virniku, gostilničarju na Poljanski cesti 7, zemljiško parcelo štev. 430-3 travnik k. o. Karlovsko predmestje v izmeri 1665 kv. metrov za 25.000 lir. — Ana Štrukelj, posestnim v Ljubljani, Zaloška ccsta 8. je prodala Mariji šavsovi, zaseb-nici v Ljubljani, Cesta na loko 37. nepre mičnino vlož. št. 1588 k. o. Trnovsko predmestje (hiša in vrt) zn 80.000 lir — Eia Vukič, tioseslnica na Viču 63, je proil.'' Franu Jagodicu, mesarju v Ljubljani, Kn-runova ulica 5. zemljiško pnreelo št 152 k. o. Vič (koča in 2 travnika) za 85.000 lir. — Ivan Samec, trgovec v Ljubljani, Mestni trg 21, jo kupil nepremičnino vlož. št. 87 k. o. Poljansko predmestje (hiša št. 7 v Stroliški ulici) za 370.0110 lir. Hiša je bila prej last Elizabete Kornove roj. Eberlo. Svoj čas pred 80 leti jc bil lastnik Ic hiše Gašper Doberlot, po njom pa njegovi dediči. Gledališče O p e r a i Nedelj«, ?3. maja, ob 17: »Travtata«, Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek. 24 mala: Zaprto. Torek. 25. mala: Zaprto. Sreda, 27. mnja: ob 18: »Prodana nevesta«. Red Sreda. Četrtek, 28. maja, oh 18: »Madame Biitter- fty«. H cd Četrtek. Petek, 2». mn.la. oh 18: »Vnebovzetje B. B. M.« Oratorij. Rod B. O. Verdi: »Trivialna, Onern v štirih slikali. Osebe: Violelta — Vldatijeva, Flora — PoliSova, Anina — Ramšakova, Alfred — Čuden, Germont — Janko, Gaslon — B. Snn-cin, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolni- čar. dr. Orenvil — Lupša, Dirigent: D. Zebre, rožija in scena: C. Dobevoo, zborovodju: R. Simoniti, koreograf: iuž. P. Golovin. I) r a ortni vodja polkovnik Pascot, ki ie menil, da ne gre reševati lakih sporov pri zeleni mizi ter odredil, da bosta morali moštvi še enkrat igrati. Tekmo bodo j>onovili danes v Parizu. Na atletski prireditvi v Budimpešti je padlo nekaj prvih boljših letošnjih znamk. Najuspešnejši so bili metalci krogle: Nenielh 15.03 m, Schmid-bauer 14 15 m in Csanyl 14.08m. Med tekači velja zabeležiti Kovarija v loku nu f)000 ni 15 min. 51 sekund. Anekdote Profesorja Galettija. ki je poučeval v Gothi in je bil znan zaradi avojskega izražanja, so uo-kAč vprašali dijaki: »Ali sta Friderik in Avgust Viljem Schlegel brata, ali kajV< Galelti ie malo pomislil, nato pa odgovoril: »O Frideriku dobro vem, da je, o Avgustu Viljemu pa nisem prepričan.« * Aleksander Humboldt je s svojega južnoameriškega raziskovanja prinesel s seboj kameleona. Takrat te živali v Nemčiji šc niso Poznali in zuto jo je podaril samemu kralju rideriku Viljemu 1 IT. Učenjaku se je zdelo potrebno opozoriti krulja na to. du tn žival poljubno spreminja barvo in pa da z.nu z enim očesom gledati v nebo, /. drugim pa v tla. A krulj se ni tej prlrodoslovni redkosti niti mulo začudil, marveč je kratko dejul: »Vse to znajo tudi moji ministri.« To bo torej srečanje med prvim in četrtim. Upoštevati pa moramo, da je imela Tobačna tovarna že dve točki, ki pa jih je izgubila zaradi kazni s strani Nogometno zveze, ker je nastopila z igralcem, ki ni bil verificiran. Favorit je vsekakor Ljubljana, tekma pa bo v toliko zanimiva, ker smo prepričani, da se bo borila enajstorica Tob. tovarne s priznano žilavostjo in zagrizenostjo. Začeli bodo ob 17 na igrišču Ljubljane. Pred glavnim dogodkom bo na Istem igrišču tekma 11. razreda med Vičem in Žabjakom. Oba sta doslej še hrez točk in bosta napela vse sile, da bi se iznebila neprijetne ničle na razpredelnici. V tekmovanju juniorjev in rezervnih mo-štov bo današnji urnik tale: Križanka št. 88 1 l i 4 5 0 / a * lo 11 U 13 14 15 lu 17 la 14 20 21 22 23 24 25 26 27 28 2V 30 11 32 33 M 35 36 37 3J 39 40 41 42 4J 44 45 46 4/ 48 49 50 51 52 53 54 55 50 57 .8 50 60 01 K2 63 Vodoravno: 1. bodoči vladar, 18. pouk, 20. rnnocelnik, 21. hribovec, oseba iz Puhorjevega romana, 22. del dneva, 23. prizor iz kmečkega življenja, 24. angleški politik, 25. Gregorčičeva pesem, 26. poljedelec, 27. dvopnrkljur, 28. vzrc-ja, 39. sturokršfunski pozdrav, 31. svetopisemska oseba, 34. prižnica, 36. zapreka, 40. evropsko reka, 42. pleme, rodovinu, 44. del obleke, 43. izvir. BANCA DI INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI AN NO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE PODRUŽNICA V LUBIANA Marijin trg 5. telel 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI DI BANCA - VSI BANČNI POSLI Zahvala Za vbg Izraza iskrenega soffustvovanla, ki smo ga hlll deležni ob Izgubi naše srčno ljubljene ženke, hčerke edinke, gospo čl Štok-ove roj. Slabina • soproge p. t. pristava se na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Predvsem smo dolžni iskreno zahvalo častiti duhovščini in vsem onim, ki so s svojim spremstvom na njeni poslednji poti počastili njen drag spomin; posebno še zastopniku predstavnika Visokega komisariata g. dr. Rastrelllju, predstavniku pokrajinskega poštnega ravnateljstva g. dr. Lebarju, direktorju Mostne elektrarne Inž. Soncu, predstavniku Srednje tehnične šole g. Inž. Turnšku, tovarišem tehničnega odseka in ostalemu uradništvu poštnega ravnateljstva, kakor tudi osebju Mestno elektrarne ljubljansko. Posebno smo hvaležni vsem cenjenim gospem, gospodičnam in sosedom, ki so v tako obilnem številu pospremili drago pokojnico na njeni poslednji poti. —■ Vsem ln vsakomur še enkrat, prisrčna hvala! Maša zadušnlca bo darovana v torek, dne 25. maja 1913, ob 7 zjutraj v tarnl ccrkvi Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V Ljubljani, dne 21. maja 1943. Žalujoči rodbini Ing. Stok in Slabina OTltOSKI KOTIČEK Lea Fatur Roža in Kopriva (Pripovedka) Ko prideta mati in hči pred stolp, in seže mati po veliki ključ, stoji tu mladi Turek in se smehlja: »Imate pač velikega razbojnika tu notri?« »Imamo ga res, pa dobro zavarovanega — poskusite sami, če odprete ključavnico.« Poda mu ključ ln migne z očmi hčeri. Ko se zaveri odposlanec njenega, moža v odpiranje, sežeta graščakinja in njona hči po bodalcu. Pa bodalce se ustavi ob železni srnjci, Turek se, obrne, zažvižga ln prime grftščaklnjo za roke. Zdi se, da je zrastel do neba, ko zagrmi: »Ti hudobna ženska! Umorila bi svojega lastnega sina!...« 46 reka na Hrvatskem, 43. svojat, zarod, 53. kovinska mešanica, 53. kislina, 5h. mesto v severni Italiji, 57. rimski cesar, 58. tuje moško ime, 30. prizadevanje, nui>or, 60, obvodna žival, 61. dišava, 62. prebivalka Kitajske, 65. pleme (tujku). Navpično: 1. izrek, 2. kraj v Gorjancih, 5. trojanksi junak, 4. prevozno sredstvo, 5. čebelji samec, 6. ogledovan je, 7. maščoba, 8. vi lin r, 9. rodovitna zemlja, 10. reka v Švici, 11. sorodnica, 12. krivoverec, 15. državna blagajna, 14. durilo, 15. šivalna potrebščina, 16. gora v Mali Aziji, 17. Umetnina, 18. cesta, 19. puščavska skupina, 29. prevoznik, 32. ukuz, 33. reka v Bosni, 34. francoski vladar, 35. moštvo (tujka), 37. prebivalec Irske, 38. pokrivalo, 39. državica v Zadnji Indiji, 41. žensko ime, 43. svetopisemski prerok, 47. turški naslov, 49. žensko ime. 50. zdravilo, 31. 1 pripadnik izumrlegu nurodu, 52. ud družine, 54. del obraza. Rešitev križanke št. 87 Vodoravno: 1. Domačija na meji, 13. kramp, 20. oko, 21. žito, 22. liga, 25. Kerr, 24. ikre, 25 minuta, 26. Žun, 27. t.ns, 28. kmetavs, 29. astra, 30. Leman, 31. Nola, 3>. Sedun, 33. Chieti, 36. Fiat, 38. otok, 40. Smeli, 42. Megle, 44. ion, 46. pomislek, 30 mat', 31. Ur, 52. obiti, 53. Vinča, 54. Kicl, 55. Oise, 56. Magajna, 57, Jordan Jovkov. Navpično: 1. domu, 2. okis, 3. Monti, 4. nžur, 5. čitatelj, 6. Italijan, 7. Jožef, 8. aluminij, 9. Nina, 10. agent. It. Man, 12. eksotiku, 15. icklo, 14. Irma, 15 kres, 16. ritem, 17. akademik, 18. mrva, 19. pesnitev, 31. nomad, 33. cm, 34. Ilern, 35. Liha, 17. apno, 39. klej, 40. selo, 4t. laso, 43. Gog, 45. tva, 47. oer, 48. sin, 49. kov, 51. um. Graščakinja strmi z očmi okrog, spoznava črte svojega sina — a preden se zave, kako bi se razmeram primerno izgovorila, je polno kmetov za njo in med njimi oni štirje Turki, ki bi morali biti že mrtvi. »Izdajstvo in prevaral« vpije graščakinja. »Lastni sin preganja svojo mater!« Pa /.e so jo potisnilo močne roke v stolp, že nese Kato rahlo in skrbno ubogo, ranjeno Kožo na sonce, na mehke blaiine. Mali in hči se sededeta v mrzli ječi. Mati so boji in tolaži: »Gotovo pride kmalu moj mož — prišel bo k meni in ovila ga bom kakor vedno okoli prsta. Potem bo nagnal tega ničvrednega fanta in Roža pride nazaj sem.« Kopriva pa ni nič upala od očetovega prihoda, jokala se jo tako, da je blato kar zalivalo obleko, iti kregala so je tako, da je kar rastel kup kopriv. Od zgoraj, iz zunanjega sveta, je bilo slišati trobentanje, ropot orožja, vzkliki veselih pozdravov. Zamrežena hudobnica jc zastokala: »Tihomil se je vrnil! Tu je bil, v bližini, in je zvedel vse. Ni jo več pomoči za naju, ubogo dekle!« »Lepo si res skrbela za svojo hčer,« jo je grizla Kopriva. (Dalje). mm DOTRPEE JE NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT rOCREB BO V NEDELJO, DNE 23. MAJA 1943, OB POL TREII POPOLDNE Z ŽAL, IZ KAPELE SV. JAKOBA K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, DNE 21. MAJA 1943. RODBINA D I?. CAPUDROVA CRŠFl ESIPII3U5KE5R PEDKRHkan U. Mi oni •37' Ob skopi svelobi dveh plamenčkov se pokaže koščena postava velikega črnca, z divjim obrazom, z ognjevito drznimi očmi, rdeče obrobljenimi, kuštravimi sivimi lasmi, oblečena v revne in umazane cunje. »Ze vrnili?« »Zal,« odgovori Baket. »Tudi zdaj se vam ni posrečilo?« vpraša zaničljivo črnec. »Ramuzenti nas je izdal,« odgovori Ameni, ki je sovražil mulega roparja. »Ramuzenti je zvest. Nukana je bila preveč drzna. Prijeli so gu,« bruni Baket. »Torej nič?« vpraša Sjubako, Etiopec. »Nič.« »Niti enegu prstunu?« »Niči« »Slabo, slabo!« »Tn povrhu izpostavljeni veliki nevarnosti. Nekateri nnših so bili ujeti prej, Ramuzenti zdaj. Gorje, uko bo moral kdo povedati!« reče Ameni. >Nobeden ne bo govoril,« odgovori Baket z gotovostjo. »Toda, ako bodo morali govoriti?« »Ne bodo povedali. Sicer pa nas tu nihče ne odkrije. Kiš dobri žjubuko nas bo dobro skril.c »Bom, ker sem obljubil, pa samo še zdaj,« pravi Etiopec neprijazno. »Eh, kaj? Ali nas drugič ne boš več skril?« vpraša Baket. »Ne. Vi mi že nekaj časa pripravljate samo skrb in sitnost. Predzadnja zuilcva je slabo izpudla; zadnje podjetje je bilo še slabše; ne samo, dn niste dobili nobenega plena, marveč ste celo izgubili nekaj naših, drugi so pa povrhu še jetniki; nevarni jetniki, ki lahko govore, nas izdajo in ne pogube le vas, marveč tudi mene. Ker vtis je tako malo, česa naj od vas pričakujem? Moram se izpostavljati velikim nevarnostim zaradi vaših poželjivih oči in dvomljivega ugodja vuin pomagati. Pri Arsnu-fiju, najmogočnejšem med bogovi, ako bi ne bil obljubil, da vus nocoj sprejmem in skrijem, bi vum poknzul vratu in vas pognal,« pravi Etijopec, ki je bil popoln sebižnež. »Ali pozabljaš, du smo ti dali mnogo zaslužiti,« odgovori Baket, ki se je kar tresel od zadržane jeze. On je potreboval tega človeka, zato jc morul to gladko požreti. »Malo ali nič!« reče prezirljivo Etijopec. »Stotine in cclo na tisoče prstanov naenkrat.« »Pretiravaš. Sploh pn, zakaj se niste obrnili drugam? Ker bi nihče, pa prav nihče ne bil tako neumen, dn bi vam plačeval po najvišjih cenah kot jaz.« »Tvoj znslužek je bil ogromen.« »Zelo majhen v primeri z nevarnostjo; in vedno sem vas branil. Toda nko te moje besede žalijo, lahko gre3,< pravi Etijopec, ki ni imel nobenega ozira več na roparja. Cenil je ljudi po dobičku, ki so mu ga prinašali. Kakš- no korist naj še pričakuje od Buketa zdaj, ko je izgubil že skoraj vse svoje zveste? Baket kar drhti od prikrite besnostl. »Počakaj mulol Nobene Zadeve ne bom več sklenil s teboj,« reče grozeče. »Se prav rad odpovedujem,« odgovori Etijopec prezirljivo. »Ako hočeš, lahko greš.« »Kuj bi porekel, ako bi odšel k sodniku in prosil nekaznivost zu plačilo, da ovadim tebe, ki si največji zvodnik?« ga Buket zelo neprevidno vpruša. »Ah! Tnko daleč smo že?« pravi Etijopec sam pri sebi. »Dobro, da vem- Bo tre.bu pod-vzeti gotove mere.« Nc pove pa tega glasno, ker noče s tatovi popolnoma prelomiti. »Nocoj se skrite na navadnem kraju. Pripravljena je večerja in vino. Jejte, pijte, drugo se pa pomenimo jutri,« pravi glasno. Buket jc vesel odgovora. Prepričan je, du ima zvodnika v rokah' iu nadaljuje šo bolj nespametno: »Ah! ti se bojiš...« Drugi ne odgovori, marveč kuje v svojem srcu maščevanje. Odpelje roparje v klet brez oken, katero je skopo razsvetljevala oljnica. Nn mizi je bil kruh. meso in velik vrč vina. V nekem kotu ie bil kup slame. Bili so zudovoljni s tem, kur liludno poslovil od njih. Baket skrbno zapre vbod. »Tu smo nu varnem,« reče in si mnno roke. »Jaz pa nič ne zaupam,« pripomni Ameni- »Ti vedno ugovarjaš. Nasprotuješ vsemu, kar juz rečem in uko trdim juz, du jc zduj noč, stavim, da boš rekel, da je poldne,« reče ne-voljno Baket. »Dozdaj sem imel vedno prav jaz,« se brani Ameni. »Nikoli.« »Nocoj na primer.« »Prvič, da si uganil.« »Pa njegovo govorjenje prej?« »šiubuko ni nikoli zadovoljen« »Nu tuk način se ni še nikoli izrazil,« pripomni Meni zuskrbljeno. »To pomeni, da ie imel danes slab dan.« >l)a nas le nc izda?« »Tega ne stori. To bi šlo na njegov račun. Ne smeš pozabiti, ako bi nas on izdal, bi ne le izgubil vse dohodke, ki mu jih mi prinašamo ...« »Zadnji čas presneto malo.« »Jutri bodo lahko veliki. Pu je vprašanje, uko bi mu dovolili nekuznivost...« »Gotovo mu jo bodo dovolili...« »Ne bo mogel več opravljati svojega dobičkonosnega posla,« pripomni Baket. »Kdo pravi, da ne bo mogel nadaljevati?« »Vedeli bodo, da je bil zvodnik.« »Ne bo povedal.« »Povedali bomo mi. Dobro bodo pazili nanj in mu ne bodo dovolili nadaljevati posla, brez katerega pa on živeti ne more.« »Prav nič mu ne zaupam.« ugovarja Ameni. »Etiopec je in boljše je, da tpm ljudem ničesar ne zaupamo,« pripomni Meni. »Kaj pa torej hočeš?« ga vpraša Baket. »Da odidemo.t »še nocoj?« »Da.« S. S. VAN DINR:_76 Umorjeni Kanarček »Ta podlež!« je dejal Spotsvvoode s prezirom. »Da, jaz sem ga umoril in žal mi je, da tega nisem storil že prej... Nisem imel prilike za to... Skrit je bil v omari tisti usodni večer, ko sem se vrnil z dekletom iz gledališča. Brez dvoma me je videl, ko sem umoril plesalko. Če lii bil vedel, da se skriva v zaklenjeni omari, bi jo bil odprl s silo in ga spravil s sveta. A kako naj bi bil vedel? Zdelo se mi je popolnoma naravno, da je bila omara zaklenjena... niti zmenil se nisem zanjo... Naslednji večer mi js telefoniral v klub. Najprej me je iskal doma v Long islandu, tam pa je zvedel, da stanujem tu. Prej ga nikdar nisem videl. Zdi se pa, da je on mene dobro poznal... morila je del denarja, ki sem ga dajal dekletu, šel v njegove žepe... V kako blato sera zagazil...! Ko je telefoniral, mi je omeni! gramofon in spoz.nnl sein. da je nekaj našel. Sestala sva se v dvorani Wuldorf, kjer mi je povedal vse podrobnosti. Nisem mu mogel ugovarjati. Ko je videl, du sem prepričan, da je videl vse, je zahteval od mene tako visoko vsoto, da sem kar odrevenel.« LTmolknil je in si prižgal eigareto. »Nisem več bogat, gospod Markham. Ve- dite, da sem na robu propada. Imetje, ki mi ga J jo zapustil oče, je že eno leto zaplenjeno. Posestvo v Long Islandu je last moje žene. Malo 1 ljudi je, ki vedo zu vse to. Tudi če bi hotel biti podel, ne bi mogel Skeelu dati vsote, ki jo jo zahteval. Dal sem mu nekaj denarja, du sem ga pomiril zu nekaj dni. Obljubil sem mu, du bo dobil ostalo, kakor hitro se mi bo posrečilo-produti nekatere vrednostne papirje. Upal sem, da se mi bo medtem posrečilo dobiti v roke gramofonsko ploščo in mu tuko zbiti orožje iz rok. To pa mi ni uspelo. Ko mi je zagrozil, da vam bo vse povedal, sem mu obljubil, da mu prinesem denur v soboto zvečer na dom. Dome-' nil sem se zu sestanek s trdnim namenom, du /e ga za vedno znebim. Bil sem zelo previden, ko sem prišel k njemu, čeprav me je natančno poučil, kuko naj se ravnam, da me nihče ne bo opazil. Ko sem prišel k njemu, nisem izgubljal časa. Izrabil sem prvi ugodni trenutek in izvršil svoj načrt... Nikakor se tega ne kesam. Zaklenil sera sobo in mirno odšel ter se vrnil sein. Mislim, du sem povedal vse...« Vance ga je zamišljeno gledal. »Ko ste povišali postnvko pri pokru, je vKota, ki so jo predstavljale igralne znamke, bila za vas precej jvornembna.« S|Kits\voode se je lulino nasmehnil. »Predstavljala je vse moje imetje.« »Čudovito...! Ali bi mi hoteli še povedoti, čemu neki ste izbrali za svojo ploščo listek z Beethovnovim «Andunte»?« »Tudi to je bila pomota. Domneval sem, da bi v primeru, ee bi se mi ne posrečilo tuko kmalu odnesti ploščo in bi kdo hotel uporabiti gramofon, brez dvoma zamenjal klasično glusbo in izbral raje kuko moderno popevko.« »Slučajno je prišel do gramofona prav nekdo, ki iz vsega srca sovraži moderne |>opevke. Zdi se, da vam v tej igri sreča ni bilu naklonjena.« »lic? je... Če bi bil veren, bi laliko govoril o božji kazni.« »Bad bi vas še vprašal glede draguljev,« je dejal Markham. »Nikakor bi vas ne nadlegoval več z vprašanji, če bi vi sami že prostovoljno ne bili izpovedali najvažnejših stvuri.« »Nobeno vaše vprašanje ne more biti zame žaljivo,« je odvrnil Spotsvvoode. »Kakor hitro sem pobral svoja pisma iz. skrinjice za dokumente, sem v stanovanju vse ruzinetal. tako da lii bilo videti, kakor da gre za roparski umor... Seveda nisem pri tem delil slekel rokavic, {z istega razloga sem vzel tudi dragulje. Sicer pa sem večino teh draguljev plačal sam. Ponudil sem jili Skeelu, ta pa se je z.bal in jih ni hotel; zato sem sklenil, da se jili iznebim. Zavil sem jili v časopisni papir in jili vrgel v košarico za papir v bližini palače Klatiron.« »Zavili ste jih v jutranjik »Herald.« je dejal Ileath. »Ali ste vedeli, da Cleaver čita samo ta časopis?« »Gospod narednik!« mu je Vance pretrgal besedo. »Prav gotovo gospod Spotsvvoode tega ni vedel... drugače bi brez dvoma ne bil izbral prav tu časopis.« Spotsvvoode je s pomilujočim pogledom pogledu! lleathu, nuto se zahvalil Vanceju s izgledom, končno pu jc zopet nagovoril Murk-liama: »Lno uro potem, ko sem odvrpel dragulje, me jc zučeia vznemirjati misel, du jih bo morda kdo nušel in po časopisu uganil, odkod so prišli. Kupil sem torej drug časopis in nadomestil tistega, ki sem vanj zavil dragulje.« »Je to vse?« je vprašal čez nekaj časa. Markham je prikimal. »Hvala. Vse... Zdaj pa vas prosim, da bi šli s temu policistorfia ...« »Če je tako,« je popolnoma mirno povzel besedo Spotsvvoode, »tedaj bi vas rad prosil še za malo uslugo. Bad bi pisal nekaj vrstic svoji ženi... Zadošča mi samo nekaj min H t. Imam vse potrebno tu, v sosedni sobi.« Odšel je v drugo sobo. oba policista pa sta šla v majhni? razdalji za njim. Skozi vrata smo ga videli, ko je sedel k pisalni mizi in iztegnil roko proti malemu predulčku nad ploščo mize. Nenadoma smo opazili, kako je Ileath skočil naprej. V istem hipu se je zaslišal pok. Vsi trije smo planili v sobo, n ko smo se približali pisalni mizi. je Ileath držal v rokah mrliča. »Brez oklevanja je Jiotel plačati svojo stavo,« je zamrmral Vance, ko smo odhajali. »Bil je zares igralcc do konca!« Konec. MAM OGLASI V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ienltovanlskib oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa ie beseda po LO.frO. Davek se računa posebej. Male oglas« je treba plačati takoj pri naročilu. j Službe j JMcjo: Akademicarka želi službo, najraje k otrokom, za takoj alt pozneje. Naslov v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. a Iščem mesto hišnice nli pa sobo s kuhinjo v lviiem. Ponudbe na upr. siovenea« pod »Hišnica 2130«. a 7.(1 rnv, krepak, pošten tn marljiv, ž.cli kakršno koli z.i iioslilvo. Naslov v npr. > siovenea« pod st. .14-5. Absolventka trg. šole z nekaj prakse išče zaposlitve. I'onudbe upravi Slovenca« pod »Vestna«* št. 3186. (a. %imb2 Mlajšega moškega rventuelno tudi starejšega za popoldneve 7.a lahko delo, iščem. Ponudbe z navedbo dosedanjega poklica na upravo »Slovenca« pod »Triden 3389« Istaaovaniaj Oddalo: Skromno stanovanje pekarljo in suho skladišče takoj oddam. Zn loška 45, Moste, Anton Pečar. jstelo: Stanovanje dveh do treh sob, Iščem za takoj alt pozneje. Ponudbo pod »Lepo stanovanje 33119« na upravo »Slovenca«. Služkinja dobt takoj stalno mesto. Javornlk, Wolfova 12. Pcstrežnico sprelmem. — Javornlk, NVolfova 12. Dvosobno stanovanje nit sobo 7. a shranjen je pohlitva, nujno išče mirna dvočlanska družina, po možnosti Mtrjc-Trnovo. Ponudbo pod »Točnost 3t34« na upr. »Slovenca«. |Kupj imel Črcslo, jezice tn kostanjev les, vsako količino, kupuje usnjarna LAVRIC, LJUBLJANA. Cankarjevo nabrežje št. 1 Pege in lišaj vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogerl-ja Kane, Židovska ulica 1 Bramorje tn voluharje uniči preizkušeno sredstvo BRA-MOltlN. Z navodilom v drogerljl Kane, židovska ulica št. 1. (1 Garvens črpalko centrifugalno tristopno 7.a dobavo ca. 150 litrov vode na minuto, priključek r>-4, prodam. Ljubljana, Slomškova 4, pritličje. »Parker« pero kupim. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Kateri koli model« pod št. 3402. Vinski sod do 100 litrov, kupim. Ponudbe pod »Dober 3401« na upravo »Slovenca«. Ponjave v približni velikosti BX4 metre, dobro ohranjene, kupimo. J. Lavrlč, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. (k xftnix DRVA I. POGAČNIK, LJubljana, Bohoričeva t. Tel. Bt 20-59. Ročno slamoreznico v dobrem stanju, prodani. Sraka Anton, Tomačevo št. 13. 1 Otroški voziček bel, globok, dobro ohranjen, prodam. Kmonska 20 3000 kg pese proda ftkerlj Jožo, Kleče St. !), p. Jožica prt LJubljani. I Otroški globok voziček zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 31S1. Cize, ročne vozičke in samokolnico prodam Zidar Alojzij, Jegličeva št. 15. »SINGER« šivalni stroj pogrezljlv, malo rabljen prodam. Topniška št. 18. Goja, podpritličje. ti 2 aparata za trajno ondulaeljo rabljena »Ilen-okel«, »linsso«, prodani. Ileršič, Rimska c. 13. (1 Brizgalne za vinsko trto prenosljive proda IleršK', Ljubljana, Rimska c. 13. Kompletno spalnico In starinsko kredenco, prodani. Ogledati od 9 do 14. Kongresni trg št. 4/I1I. Prodam I r. Zlgonove zapuščine: Kim. katolik (z opombami) Cas. Kat. obzornik; Lampe, Zgodbe I., Zloga r, Cerkveni govori. Dnevno od 17. dalje. M. Boltar, Žlbertova 33, podstrešjo. Dobra šiviljska pomočnica so sprejme takoj začasno. » , # . v • i *i Pamsko krojaštvo Cerar, ! KUpidlO V6C VlSOklll OiTiar Kolodvorska ulica IS. b za om^ci in perilo, plača- Hlapca zanesljivega ln poštenega sprejmem takoj. Poiz-v o se v Gradaškl ulici št. 22, Ljubljana. b | Pogrezljiv šivalni stroj J 7. okroglim čolničkoin. v I brezhibnem stanju, pro-' (lam. Kremžar, Gasilska j 10, Šiška. 1 Služkinjo marljivo, pošteno, samostojno in da ima rada otroke, takoj sprejmem. Naslov: Zrlnjskega ul. fi, visoko pritličje, levo. b mo dobro. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. Služkinjo sprejme tričlanska družl-i a. Hožna dolina, Pred- jamska 28. Kupimo snažno sobno in kuhinjsko opravo, kakor tudi posamezne komade pohištva, kavče, otomane, žimnlee, otroško In zložljive postelje, šivalno stroje, pisalne stroje, ter razno uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo\. Cipek-Capek, novo ali dobro ohranjeno knjigo kupim. Ponudbe v _ , , , .„ , . i upravo »Slovenca« pod Dekle za vsa hišna dela!»ciPek-caPck 3439«. k in kuho dobi takoj služ- | ~...... bo pri dvočlanski druži- Otroški tricike I ni. Naslov v upravi »Slo-1 ■»■««■ i venca« št. 3478. (b! kupim ali zamenjam za ' otroški športni voziček. Petrarkova 20, Vrečar. Nerabljeno otomano s plišastim pregrinjalom, zraven preprogo (2.10X 1.40\ prodam. Ponudbe pod značko »Otomana 3.438« na upravo »Slovenca«. 1 Gnojnična posoda (lajta), dobro ohranjena, naprodaj, Vodnikova cesta štev. 215. Pošteno služkinjo srednjih let za hišna tn vrtna dela sprejmem takoj. Ljubljana, Gasilska cesta it. 3. _ (b Postrežnico spretno in zanesljivo sprejmem po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3-195. (b Gramoznico oddam v najem ali od kubičnega metra. Interesenti naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gramoznica 3436«. n Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupujem. — Aloizija Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 2 9 Košnjo dveh travnikov v notranjosti bloka, kupim. Plačam dobro. Naslov v upravi »Slovenca" pod št. 3508. (k Slovensko narodno nošo kompletno, za 7 do 10 letno deklico, prodam. Martine, trgovina, Bleivveiso-va 17. 1 Preklje za fižol po 1—2.50 L. prodam. •— Zadnikar Jakob. Ljubljana, Brdnikova 39. (1 Krasna obleka 17. Črnili čipk, je ugodno naprodaj. Naslov v vseh po si o valu i eah »Slovenca * pod št. 34SS Baročne jedilnice kombinirane jedilnice ln spalnico so lahko ogleda ob sredah ln sobotah od 3 do 6, Medvedova ul. 28. Modroce patentne posteljne mreže otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 19 Spalnica iz vezanega losa, oreh. korenina, kompletna, naprodaj. Mizarstvo Filip, Vodnikova cesta nasproti šole v Zg. Šiški (še znotraj bloka\. Ogleda se v nedeljo. (š Elegantna samska soba za 3.300 lir naprodaj. — Hišnik, Farmova ul. 41. Oddalo: Prijazno opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu, domačinu. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 3171. j&tcgo; Dve prazni sobi tsčem. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Prazni sobi 3381«. Prazno sobo eventuelno s souporabo kuhinje. Iščem za takoj. Ponudbe pod »Velika soba 3370« na upravo »Slovenca«. Večjo otroško posteljo 7. mrežo, prodam. Ciril-Metodova cesta 99. 1 Več rabljenih zabojev prodam. Predovičeva 14. Kupim vrtne klopi, mize in stole Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 3505. (k Črno klav. harmoniko E0 basov, dva registra, novo, moderno, poceni nrodnm. — Homnn Ela, Sv. Petra št. 81, dvorišče, levo. B Plačamo zelo dobro 1 za stare blclklje, bietkelj | gume, motorna kolesa in gume za motorna kolesa, Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. (k Kabel za motor gumijast, tri ali štlrl-žllni (2.5—4 mm) do 40 m dolg, kupimo. Salezljan-ski zavod Rakovnik. (1 Rabljene stroje vsakršne koli vrste vnov-čite najbolje, ako jih ponudite strojno tehnični pisarni Ileršič, Ljubljana, Rimska cesta 13. (k rmrrawws> Filatelisti! Ugoden nakup raznlb fllatelističnlh novosti: znamk, filatellstlčne literature, katalogov, »JOL« albumov Itd., dobit pri < dohre znamke, malo rab-fliatelijl »MLADINSKE ljen, kupimo. Ponudbe v ZALOŽBE« v Ljubljani, 1 upravo »Slov.« pod »Prvorazreden« št. 3485. (k Pisalni stroj Stari trg št. 30. Globok otroški voziček avtomodel, kot nov, rumenkast, za 1600 lir prodam. Istotam tudi pleteno košaro. Iliša gost. Baje, dvorišče, Zoreč. 1 Sobo z dvema posteljlma Išče zakonski par, po možnosti s souporabo kuhinje. Pismeno ponudbe v upravo »Slovenca« pod »V središču 3393«. (s Skromno sobico ali kabinet išče v Trnovem ves dan odsoten go spod. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Resen« št. 3197. _ (s Praktični pouk italijanščine vam po niz ki ceni 8—10 lir nudi na vašem domu dipl. učitelj. Pojasnilo in naslov dobite v trgovini K. Pučnik, Frančiškanska ulica 3. u Percld la KAWEC0 sccrre »si facilmente ume una pluma sulla carta. Kelte cartolerie e nei necozi specializzati Vi mostre-raano ben votentieii I vari modelli KAWEC0 Zalo K AWECO p«r«T teče s taksno lahkoto1 po papirju. V trgovinah' « pisalnim! polrebsč/ nami Vam bodo radi pokazali rozlične m o, .dele KAVVECO peres italijanščino in nemščino poučuje gospa po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska cesta 10-1. desno. (u Psa čuvaja enega aH dva, dobra, huda. kupimo. Ponudbe na usnjarno J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Švicarsko kozo dobro inlekarico, z mladici ali brez. prodam. — Zg. Šiška, Pod hribom 5. Kokoš veliko, zamenjam za dobro kokljo. Ponudbe oddati v upravi »Slovenca« pod »Koklja 3462«. j Mizarskega vajenca sprejmem. — Sedej, Mala čolnarska 5. v Vajenko (ca* iščo Foto-Grad, Miklošičeva 10. v Angora kunce samico z mladiči in samca, prodam. Frivoz št. 10 Hftvto-ffletorSi Šoferska šola j Poizvedbe j Zgubila sem včeraj dopold. znesek 500 lir na poti od Vrhovčeve proti trgu, od tu na Miklošičevo, po Frančiškanski proti nebotičniku, po Tyrševl proti Gosposvei-skl na Dalmatinovo in Komenskega. Ker denar nI moj in sem revna služkinja, pač pa od moje gospodinje, prosim poštenega najditelja, naj znesek odda proti nagradi v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulica. Vte denarne tn trgovske posle Izvršim hitro in točno. Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Tel. 38-10 15.000 lir posojila iščem na nezadolženo posestvo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Nujno 3137«. d Posojilo 2500 lir iščem! Odplačilo po dogovoru. Obresti v naturi. Cenjene ponudbe v upr. Slov.« pod »Medsebojna pomoč« št. 3489. (d I. GABERSGEK bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica 43 Izpit se lahko polaga že z 18. letom. Tel. 40 DRVA PREMOG G O M B A C GLEDALIŠKA 14 belo emajliran, dobro ohranjen, prodom. Levič-nikova ul. 6, nasproti šole v Zgor. Šiški. 1 Elektromotor »Marelli« 6.4 KS, nov, prodam ali zamenjam za kravo ali vola. Zor, Brezovica pri Ljubljani 119. 1 Štirikolesen voziček nosilnost 300 do 400 kg prodam. Poizve se : Motel Soča, Sv. Petra c, (pri skladiščniku). Slikarskega vajenca sprejme tvrdka Martine Ivan, Zrinjskcga cesta 7. Krojaško vajenko sprejmem. ITabjan Milka, Emonska cesta 10. (v Kovaškega vajenca sprejmem takoj. — Zidar Alojzij, JegliSeva 15. (v Krojaškega vajenca ali vajenko sprejmem takoj. Spendal, Kolodvorska ulica 26. (v Kolesa Več tricikljev različne velikosti, najboljšo izdelave zelo ugodno naprodaj. Gasogcno— Merkur, Puharjeva 6. Avtošasijo DKW v prav dobrem stanju prodam ali zamenjam za kravo ali vola. Zor. Brezovica pri Ljubljani 119. Kupimo stara motorna kolesa., avtomobile In gume proti dobremu plačilu. Gasogeno-Merkur, Puharjeva li. Ža 1000 kg nosilnosti motorna trikollea v naj-bolišem stanju, zelo ugodno naprodaj. Gasogcno— Merkur, Puharjeva 6. (f Motor 125 ccm »Sachs« kot v novem sta-nju, za 7800 lir naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Izredna prilika« št. 3498. (t Razprodaja koles več. dnmskih in moških, najboljših znamk, zelo ugodno naprodaj, Gaso-geno-Merkur, Puharjeva 1 ulica št. 6. Knjigo inž. Simonič: SploSno poljedelstvo, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3368. k Mogoče še ne veš ... du pride vsako uro po 400.000, torej na dan jh» 10 milijonov meteorjev in zvezdnih okruškov v ozračje naše zemlje? ... da jc na otoku Borneu največja skupina pragozdov na svetu? Saj je ondi 90 odstotkov vsega otoka en sam pragozd. ... da je na naši zemlji skoz vse leto kje žetev? Začne se v Avstraliji in Novi Zelandiji in to v januarju, a nu Finskem in v severni Rusiji jc žetev v oktobru. ...dn je naprstnik 1. 174-2 iznašel mladi zlatar Beuschooten v Amsterdamu? Pisarniško moč perfektno v nemščini, nemški stenografiji in italijanščini išče industrija v Ljubljani. Ponudbe pod »Korespondenca 5387« na upr. »Slovenca« (EL KINO »LOGA Film iz cirkuškega življenja poln pustolovščin ln napetih prizorov ^ »Saind eno noč« V glavni vlogi : Ingrid Bergmann, Ždvvin Adalphson, Alno Taube. Predstave ob 14., 15.60, 17.40 in 19.30; v nedeljo še ob 10.30 dopoldne. 2/SB IEU KINO MATICA 22-41 Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje in razmnožuje, izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluge .SRRVIS BIRO«. Ljubljana. Seienburgova 4 Novi naslovi Frančiškanska nI. 3. Jelefotj Sijajna burka o treh lepih tn prebrisanih dekletih ... Dovtlpna vsebina, komični prizori, lepa glasba In spretni Igralci »Tri dunajska dekleta« V glavnih vlogah: Carola Hohn, Lucle Englisch, Grete Weiser, Heinz RUhmann. PREDSTAVE ob 15. 17 In 19.15. V nedeljo MATINEJA ob 10.30 dopoldne. IEL 22-21 KINO UNION Odličen češki film po znamenitem ^ K. Capkovem romanu »Turbina« V glavnih vlogah: Llda Baarova in František Smolik Predstave: delavnik ob 16 30, 17.80 In 19 30 ; ob nedeljah ob 10 30, 15.30, 17.30 tn 19.30 1 m KINO KODELJEVO 41" Zanimiv film iz florentinsko zgodovino — ljubezen triumfira nad sovraštvom imp- »Ljubezen zmaguje« Silvana Jachlno And rea Checchl Film iz življenja gledaliških Igralcev »Komedijanti« Kathe Dorsch - HlUle Krahl - Gustav Diesl PREDSTAVE : nedelja ob 14.30 in 17.30; delavnik ob 17.30 I Na sonce ali no brez »FLORIDA« kreme, ki Vas obvaruje peg ln opeklin, pri tem pa dosežete krasno, zagorelo polt. Dobi se povsod. Apno pričnemo zopet redno ■ žgatl. Obrniti se na E. Vodlan, apnenlca, Dobre- polje. (1 Za Liudsko tiskarno » LiublianiJ.Jaže Kramar^ Izdajatelj: Ini Jože Šodia urednik: Viktor Cenčic