Leto LX VIL, št. is Ljubljana, seda 31* Januarja I934 Lzbaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do SO petit mt t Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.JS0, od 100 do 300 vrst 4 Din 8.-. večji Inserati petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ralja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNIftTVO LJUBLJANA« Kjiafljeva oHca it 6 Metan št. 8122, 8138. 8124. 8125 Id Podružnice telefon it- 26. -podružnici MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 6*. Kocenova ulica 2. telefon it 190 — IFSENTPK Ob kolodvora 10L, Račun pri postnem aekovnem zavodu v Ljubljani it. ioj»i. PRELOM DIPLOMATSKIH ODNOSAJEV MED ASTRIJO IN NEMČIJO V znak protesta proti včerajšnjemu govoru Hitler^ IN avstrijski poslanik zapustil Dunaj Dunaj, 31. jan. r. Po informacijah iz vladnih krogov pričakujejo, da bo nemška vlada danes podala svoj odgovor na avstrijsko demaršo z dne 18. januarja. Četudi o sami vsebini nemškega odgovora ni še nič znano, sklepajo v tukajšnjih krogih na osnovi včerajšnjega Hitlerjevega govora, da bo odgovor nemške vlade popolnoma negativen. G. Hitler je v svojem včerajšnjem govoru v nemškem državnem zboru ob proslavi prve obletnice narodnosocialistienega režima v Nemčiji omenil tudi spor z Avstrijo in obžaloval, da odnosaii med Nemčijo in Avstrijo niso prijateljski, obenem pa naglasi], da Nemčije za to ne zadene nobena krivda. Že od vsega početka je bil brezupen poizkus zaustaviti pri državnih mejnikih pokret, ki je objel celokupni nemški narod. Ta poizkus je bil toliko manj izvedljiv, ker je Dunaj skozi 500 let sedež nemških cesarjev. Kar se tiče trditev, da hoče Nemčija z nasiljem podjarmiti Avstrijo, je Hitler izjavil, da so take trditve absurdne, kajti Nemčija nima niti najmanjšega namena prisiliti Avstrijo k »izenačenju«, ker Nemčija takega namena sploh nima. Kar se tiče ukrepov, ki Jih je izdala nemška vlada proti Avstriji, so bili potrebni v svrho zaščite nemških državljanov, ki jim je bratska država na nemškem ozemlju prepovedala nositi znak nemške suverenosti. V vladnih krogih so glede včerajšnjega Hitlerjevega govora zelo rezervirani in se izogibajo vsaki izjavi. Proslavo obletnice Hitlerjevega režima so proslavili tudi avstrijski narodni socialisti, toda z nasiljem in terorjem. V teku včerajšnjega dne se je pripetilo nešteto incidentov in spopadov. Policija je imela polne roke dela, da je preprečila večje nemire. Berlin. 31. jan. r. Takoj po končanem govoru Hitlerja se je v kuloarjih državnega zbora razširila vest, da bo avstrijski poslanik v Berlinu Tauschitz v znak protesta proti ostrim napadom Hitlerja na Avstrijo zapustil Berlin. Splošno se je opazilo, da je Hitler skrajno Ironično in prezirljivo govoril o avstrijski vladi, kar je pri poslancih izzvalo buren smeh. V diplomatski loži je izzval ta neobičajen nastop nemškega kancelarja veliko presenečenje. Dunaj. 31. Januarja, A A. Snoči ob pol osmih je na trgu Sv. Štefana eksplodiralo šest bomb. Policija je intervenirala in razgnala množico, ki se jo bila začela zbirati na trgu. Francija podpira Avstrijo Pariz. 31. januarja. A A. Včeraj so podpisali trgovinski dogovor o iireditvi kon-tingenčnefra režima med Francijo in Avstrijo. Ta dogovor je velikega pomena, ker sega tudi v politično področje; francoska vlada je hotela s podpisom tega sporazuma podpreti avstrijskega kancelarja Dollfussa v njegovem boju za neodvisnost Avstrije. Trgovinski v levičarskih vrstah protd njej ostra opozicija. Zlasti nezadovoljni so radikalni socialistii in očitajo Datadierju, da je prekršil tradicije stranke. Predvsem mu zamerijo, da za sestavo vlade ni zahteval soglasja poslanskega kluba, niti za ni obvestil, da je dobil mandat. Se bolj ogorčeni so neo socialist i. ki so sicer brli pripravl;eni sodelovati v vladi, vendar pa so zahtevali, da jim prepu-5ii notranje ministrstvo in da v svojem programu navede glavne ukrepe, ki jih namerava izdati v zvesi z afero Sta- * vyskega. Ker Daladier na to ni pristal, je poslanski >khib neosocialistov na svoji sinočni seji sklenil preiti v opozicijo. Zato računajo s tem, da bo vojni minister polkovnik Fabris že v teku današnjega dne podaj ostavko, ker so mu zagrozili, da ga bodo sicer izklju-čiH iz stranike. Nova vlada se bo v torek predstavila zbornici, pred katero bo Daladier razvid svoj program. V parlamentarnih krogih so zelo skeptični in dvomijo, da bo Dafladier v zbornici dobil zadostno večino, ker računajo s tem, da se bo abstiniral celo del radikalne stranke. Tudi v tisku je nova vlada naletela na zelo hladen sprejem- »Echo de Pariš« napoveduje vlada zelo kratko življenje. Očata Daladierju. da je napravil parlamentarnenTU režimu slabe usluge, ker je pokazal, da je izključena vsaka možnost obsežnejših reform. List odločno zahteva, da se mora dosedanji režim likvidirati, ker je pni ijudstvu skrajno osovražen ter da je edini izhod iz krize razpust parlamenta in reforma ustave. Enako pišejo tudi drugi lasti, ki pa vendarle smatrajo, da je treba počakati do torka, ko bo Daladier razvil svoj program. Herriot bo podal ostavko? Pariz, 31. januarja. AA. »Populairc« doznava, da je predsednik radikalne socialistične stranke g. Herriot izjavil včsraj na hodnikih parlamenta, da bo glede na sestavo Daladierjeve vlade podal ostavko na mesto predsednika stranke. List pravi, da se je glede na to Herrriotovo izjavo začela akcija v radikalni socijalistični stranki, naj bi se za novega predsednika stranke izvolil dosedanji predsednik vlade g. Camille Chautemps. Italijani zadovoljni Rim. 31. januarja. AA. Italijanski tisk sprejema z zadovoljstvom Daladierjevo vlado. zlasti prihod g. Daladierja na Quai d'Orsai in prisotnost bivšega francoskega poslanika v Rimu v vladi. Naj bo politična sodba o Daladier ju takšna ali takšna, piše »II Lavoro«, g. Daladier je eden izmed najmočnejših francoskih parlamentarcev, značajen in pošten mož. Gnezdo nemorale Ljubljana, 31. januarja. Tam v severnem delu mesta je majhna gostilna, katere lastnica jo je oddala v najem nekemu posestniku iz Vižmarij, ta pa zopet v podnajem oziroma eksploatacijo 341etni gospe Mariji, ki je imela od vsakega litra po pol dinarja zaslužka ter kuhinjo v svoji režiji. Seveda to ni mnogo neslo in prav s težavo je izhajala brhka krčmarica. Toda znala si je pomagati. Njena gostilna je kmalu postala zatočišče lahkoživih deklet z ljubljanskega dna, ki so znale tudi privabljati in pridržati v gostilni goste. Za petiene je gospa Marija uredila prav udobno separirano sobico in tam so se včasih dogajale kaj čudne stvari. Po polnoči, ko povsod drugod zapirajo in ko običajno gostilne zapuščajo zadnji gosti, je šele postalo v posebni, toplo zakurjeni sobici prav živahno. Petični moški so dajali za pijačo in jedačo, razposajene dekline so pa skrbele za intimno zabavo. Izkupiček vsega je pobrala gospa, ki so ji morali kavalirji odriniti za sobico po nekaj kovačev, a zahtevala je tudi delež tega, kar so dobila dekleta. Policiji je bilo to nemoralno zatočišče svobodne ljubezni že delj časa znano, toda gospa Marija je znala vse tako spretno urediti in prikriti, da ji niso mogli do živega. V soboto je pa policija ponoči vdrla v to gnezdo ter ga izpraznila. Več Venerinih služabnic je moralo zaradi orgij na policijo, kamor je bila povabljena tudi gospa. Pri zasliševanju je zatrjevala, da je njen lokal hiša poštenja, priznala je ?*a-roo, da je res imela v posebni sobici v gostih dva gospoda. A dekleta so po\-eda-la, da jih je gospa včasih pošiljala na cesto, če«, pojdite in pripeljite gospode, take, ki imajo rejene listnice. Zdaj je konec orgij. Gospa Marija je za zamreženimi okni. kjer ji delata druščino dve deklini, tretja je pa na venerič-nem oddelku ljubljanske bolnice . . . „Stratostat" izginil Ruski stratosfera! balon je dosegel višino 20.600 m, nato pa je brez sledu izginil in ga doslej še niso našli Moskva, 31. jan. r. Z malega letališča Maznov v bližini Moskve je včeraj starta! ruski stratosfera* balon »Osoa-viahim« k stratosfernemu poletu. V balonu so se dvignili strokovnjak za letalstvo Fedosjenko, metereolog Usiški in konstrukter Vazenko. Kljub slabemu vremenu in gosti m megli se je izvršil start brez vseh ovir. Gondola je zgrajena po najnovejših izkustvih ter opremljena z najobčutljivejšimi aparati. Do 11. dopoldne je bil balon v stalni brezžični zvezi z zemljo in moskovska radio-posraja je ves čas prenašala razgovore med zemljo in balonom. Ob 11.30 ie prispelo iz balona poročilo, da je dosegel rekordno višino 20.600 m. Kmalu za tem so iz balona javili, da se bodo začeli spuščati. Od 12. dalje pa je balon izginil in so bili vsi poizkusi doseči ponovno zvezo z njim brezuspešni. V9e radio-postaje na ruskem ozemlju so stopile v akcijo in iskale zveze, vendar zaman. Ob 3. popoldne je Moskva naprosila vse lastnike radio-aparatov, naj iščejo zvezo z balonom. Vse prizadevanje pa ie ostalo zaman in do danes opoldne o balonu ni nobenega sledu. V zadnjem razgovoru ob 11.50 je posadka iz balona javila, da so vsi živi in zdravi. Kaj se je zgodilo potem, si ne zna nihče razjasniti. Možno ie. da je balon pri spuščanju zajel zračni tok in ga odnesel bog-ve kam. Ni pa tudi izključeno, da se ie na gondoli kaj pokvarilo ali da je smelim letalcem pošel kisik in so se zadušiti. Prvič v zgodovini pa se je posrečilo doseči višino 20 km, kar pomeni po mnenju strokovnjakov pričetek novega razdobja v letalstvu. Pri zadnjem poletu v stratosfero so dosegli ruski letalci Prokopjev, Bimbaun In Godu-dunov 30. septembra lanskega leta višino 1°.000 m. dočim ie prol. Piccard pri svojem poletu v stratosfero dosegel samo 16.000 m. Od magistrata do pošte \e zadnji del krožne tramvajske proge. — Pri tromostfM dobili še četrti most. Ljubljana, 31. januarja. Od magistrata do pošte je že delj časa nekakšno obsedno stanje, čeprav zbiranje meščanov ni prepovedano. Na razkopani cesti se pa zbirajo le redki, najbolj goreči prijatelji domačega napredka. Vozni promet je že dolgo ustavljen, tem bolj je pa živahen a zelo oviran osebni. Meščani so pričakovali, da se bodo ob koncu januarja že vozili po krožni progi okrog in okrog. Otvoritev proge so jim napovedovali že večkrat jeseni, a meščani so uvidevni ter razumejo vsako zakasnitev, saj slede delu neprestano in marsikdo je že prebil praktikantsko izkušnjo. Kdor se še zadnja leta, odkar grade pri nas tramvajsko progo, ni naučil, kako se vare in polagajo tirnice, se je naučil zdaj. V Stritarjevi ulici se začne križev pot meščanov, ki hočejo prestopiti s tramvaja, ki vozi iz vzhodnega dela mesta do magistrata: romati morajo do pošte, kjer je zopet postaja. Vendar si te ture noče nihče privoščiti ter se raje vsak pelje v smeri od šentpetra proti glavnemu kolodvoru. Prizadeti so le potniki iz Poljan, ki se hočejo peljati proti Viču ali Šiški, ker se morajo voziti nekoliko delj v ovinku mimo kolodvora. V Stritarjevi ulici osebni promet ni mnogo oviran, edino čez ulico ne morejo pešci kjerkoli. Kdor si pa že upa čez razkopano cesto, mora biti vajen skakanja. Oni dan je bil baje dosežen celo rekord v dolžinskem skoku. Pri tromo-stovju smo dobili še četrti most — čez tramvajski tir so položeni plohi, da meščani lahko prekoračijo cesto. Vendar ne gre tako lahko. Zlasti mnoge gospodinje, sovražnice vitke linije, si češČe ne upajo na šibek ploh. Mostič je postal zaradi tega most vzdihovanja in marsikdo raje pleza čez »strelne« jarke kot bi tvegal v de na plohih. Kronika še ne ve poročati o nezgodah, čeprav je cesta razkopana že od — lani. Cestišča ne morejo prej zravnati, dokler niso podbite tirnice. Tc dni so nekateri radovedneži silili pod široke marele v Stritarjevi ulici, pod katerimi so delavci varili in gladili zvarjene dele tirnic. Zdaj je pa ob delavcih, ki podbijajo tirnice, truma nezaposlenih: gledalcev j« vedno več kot delavcev. Dvojna železna kača leži /e do Marijinega trga, en tir pa tudi do polovice Prešernove ulice. Na Marijinem trgu je prevoz za vozni promet v smeri \Volfove ulice in Miklošičeve, odnosno Sv. Petra ceste. Prevoz j« ozek in stražnik ima mnogo dela. Najbolj je razrvana Prešernova ulica, na cesti ie nagromadena zemlja in drug materijal, da se pešci ne morejo umikati s hodnikov ter so primorani hoditi po njih. česar niso vajeni. Toda tudi na hodnikih jih ovirajo pri hoji. Včeraj so vozili po pločniku ▼ dvokolnici kamnite kocke, ki so jih odkopavali iz tlaka. Kocke spravljajo na Marijinem trgu. ne morejo jih pa voziti po razkopani in zatrpani cesti, zato se morejo pešci umikati dvokolnici v veže. Pri kopanju temeljev za drugi tir so naleteli na sveženj električnih kablov. Preden smejo fundirati temelj je treba kable preložiti dovolj globoko in jih primerno izolirati. To seveda ne gre tako naglo od rok. zato se bo gradnja zavlekla tudi zaradi tega. Izkopane zemlje, ki je nakupl-čena na že položenem tiru, ne morejo zvoziti, dokler ne bo položen drugi tir in zravnana druga polovic;! cestišča. Zato bo Prešernova ulica še delj časa v »vojnem« stanju. Doslej je vozil tramvaj s Tvrševe ceste do kretnice v Prešernovi ulici, kjer je vozil s prvega tira na drugi. Ker so pa včeraj razkopali ter demontirali tudi izogibališće v Prešernovi ulici, vozi zdaj tramvaj do izogibališča v Selenburgovi ulici, kjer menjava tir. Ljudje se ne vedo orijentirati, ker je pred pošto tudi postajališče za vozove viške in šentviške proge, zato marsikdo zasede voz, ki ga odpelje namestu proti kolodvoru v Šiško. Vseh težav in zmešnjav bo pa konec ie pred pomladjo in če bomo imeli posebno j srečo, morda celo že pred pustom. ven-i dar je bolje, da opustimo prerokovanje. Vremensko poročilo Bistrica — Bohinjske jezero, 81. januarja ob 7. zj.: —6, pooblačano, 1 m pršića na 100 cm podlage, aumka idealna. Bled — jezero, 31. januarja: —6. P<>-obladeno. mimo, 60 cm areaa, led debel 25 cm. Kranjska rora — Rateče — Planica. 31. januarja: —13, jasno, barometer stoji, jasno, mirno. 125 cm pršioa, smuka idealna, sanka! išče uporabno. Kočevje. 31. januarja: —S, poobiaoeno, drobno mede, 90 cm enega, emuka dobra. Pohorski dom. Mariborske koča. 31. januarja: —7, jasno, mirno. 50 cm prSica na 60 cm podlagi, smuka idealna. Ruška koca. 81. januarja: jasno, mirno. 80 cm suhega snega na 1 m podlage, »muka idealna, sankališce uporabno. Klopni vrh, 81. januarja: —6, jasno, mirno, 7 cm suhega sneea na 60 cm podlace, smuka idealna. Pesek, 81. januarja: —8, jasno, mirno. 65 cm suhega snega na 120 cm podlagi, smuka idealna, skakalnica uporabna. Senjorjev dom. 31. januarja: jasno, mirno, 60 cm novega en*ea na 150 cm nodlosi. smuka idealna. Čimlat nad Falo. 81. januarja: —6. visoka megla, drobno medf\ 90 cm n* r0 podlagi, smuka idealna. Sv. Lovrenc na Pohorju. 81. januari a: _5. jasno, 3 cm prš i ca na 80 cm podi*??'. smuka idealna, skakalnica uporabna. Ribnica na Pohorja. 31. januarja: —5. visoka megla, 80 era pršića na 80 cm podlagi, smuka ideama. sankališce upora-bno. Rimski vrelec. 31. januarja: —5. jasno, mirno. 20 cm pršića na podlaci 60 cm. »mu- ka idealna. Ainkališč? in r»knkainrca uporabna. Smučarski dom Ljuhliaue na Pokljuki, 80. jan.: —6. mirno, obljčno, 20 cm pršića na podlagi *?20 cm, «mnka idealna. vw*oke ture in izloti idealni. Sv. Kril nad Jesenicami. 3o. januaria: 0. oblačno, polagoma se jasni, sever, 70 cm sneaa. 20 cm s.ihfsja pršiča, »muka idealna, izsledi najboljši. Jeier?ko. 80. januarja: —1, topo, aerar, 15 om novega pršiča na 50 cm. «muka idealna, izgledi prav dobri. Višnja eora. 30. januarja: —4, oblasne, mirno 10 cm nrši?a na 30 rm podlagi, etnn-ka nrav dobra. Sodražica. 30. januarja: —8, oblaSno. lahko «n »ž'', severovzhodnik. 30 cm pr*ica na stnri noilagi, smuka prav dobra. Bloke. 30. januaria: —6. jasno, eevero-vzhodnik. 30 cm pr«i*a na podlaci 00 om. smuka prav dobra, hvledl izvrstni. Borzna noročila. LJVBLJANSKA BORZA. Deriie: Amsterdam 2298.18 — 2300.54. rkrlin 1354.03 — 1364.83. Bruselj 797.18 -801.12, Curih 1108 35 - 1113.85. London 178.42 - 18002. Newyork 3536.05—3564.81. Pariz 224 82 - 225 34. P raca 169.34—170.20. Trst 300.01 - 302.41 (premija 28.5 odstV Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.12. INOZEMSKE BORZE. Curih. 30 januarje. Pariz 20.2850. London 16.13. NVwy0rk 321.50, Bruselj 71.9250. Milan 27.11. Madrid 41.56, Amsterdam 207.35. Berlin 122.35. Dunaj 57.35. Prag« 15.28. Varšava 48.05. Bufcarečta 8.05 Stran ? »SLOVENSKI NAROD, dne 31. januarja 1934 'lev i»u JUTRI PREMIERA VELEFILMA IZ EGIPTA WILLY FRITSCH RENATE MtiLLER ELITNI KINO MATICA TELEFON 31-24 Pospeševanje kmetijstva v dravski banovini Kar se tiče povzdige in napredovanja kmetijstva, lahko mirno gledamo v bodočnost Ljubljana, 31. januarja. Kdor ni 2asledova1 poteka vsega pospeševalnega gibanja pri kmetijstvu od Srevrata sem. tega bi morda utegnile delte v časopisju, zlasti izvajanja v »Jutru« 28. t. m. in v »Slovenskem Narodu* 27 t. m. privesti do neprave presoje tozadevnega položaja v dravski banovini. Položaj lahko presojamo iz pesimističnega, ali pa z optimističnega vidika. Dosedanje razprave so bile pisane s pesimističnega, skeptičnega stališča. Pesimizem pa ne prizanaša ničemur in rajše pokaže stvari bolj črne. kot morda so, vendar v tem primeru le z namenom vzpodbude vseh merodajnib sil k poglobljeni in vsestransko podprti de'av- nosti. da se doseže cilj čim prej in čim več. Osvetlimo sedaj ta vprašanja nekoliko tudi z optimistične strani. če točno premotrimo razvoj, stanje in uglede kmetijskega pospeševanja specielno ▼ dravski banovini iz optimističnega vidika, bomo s primerjavo v časovnem, tehničnem in gospodarskem pogledu mogli ugotoviti, da so prizadevanja naših intere-siranih zavodov in uradov, naše osrednje vlade ter kraljevske banske uprave za po vzdigo kmetijstva posebno zadnja leta izredno intenzivna in tudi uspešna Pri skrbno zasnovanih pospeševalnih akcijah prevladuje smotrenost, način izvedbe pa zavisi od razmer. L spehi teh prizadevanj ae že pojavljajo in če bo stalno dana vse stranska podlaga, se bodo uspehi gotovo posplošili in utrdili. Na ustvaritvi podlage se je veliko storilo in nedvomno se še bo, Z velikimi upi navdaja opazovalca dejstvo, da se stalno uveljavlja sistematičnost, ki je poprej skoro ni bilo. Če bi že danes delali bilanco pospeševalnega dela, bi ne bila pasivna, zlasti ker soodloča in veliko odtehta tudi moralen moment Obsežna ledina je na raznih poljih že precej razora-na. Sejalci bomo obdelovali in sejali. Ce bodo dani potrebni pogoji, ne bodo iz- ostali nadaljni uspehi. Se nedavno je bil voz kmetijskega pospeševanja na pol iztirjen. Težko ga je bilo zopet uravnati. Vendar se je to s smotrenimi akcijami naših osrednjih uradov do danes ie zgodilo. Poglejmo n. pr. naše poljedelstvo. To naj-obširnejše strokovno polje je bilo ie nedavno le enostransko obdelano Danes ie uveljavlja sistem, ki načenja razne naloge po najmodernejših izkustvih in na podlagi samopomoči ob sodelovanju ustanov In oblastev (selekcija, racionalno gnojenje, modernizacija pridelovanja krmil). Pri živinorejski selekciji in živinorejskem n- družništvu je bilo še pred kratkim veliko navlake in plev. Te se danes hitro luščijo. Kar ostaja, sicer ni zelo veliko, vendar je sposobno življenja in obeta sadove. Mreža živinske selekcije je razpeta po vsej bano vini Mlekarsko zadružništvo, ki je le It votarilo, vendar je srečno presta'o prvo razvojno dobo. se postavlja na lastne noge in bo najbrže kmalu samo odločalo o svojem žitju in usodi Združene m'ekarske zadruge dravske banovine so dejstvo. Pri sadjarstvu so tudi položeni prvi temelji s sadnimi izbori in delovanjem drevesnic v tem smislu. Itd. Veliko drugih akcij te pa v razvoju. Po vsem tem moremo, kar se tiče povzdige in napredovanja kmetijstva, mimo gledati v bodočnost Kar je še pomanjkljivega, to se bo ob uvidevnosti in dobri volji nedvomno izpopolnilo tn tako ustvarili tudi tisti pogoji ki so še potrebni Vsi pionirji kmetijskega pospeševanja, bodisi zunanji ali osrednji, so danes prežeti naj bolj-e volje za dosledno sodelovanje po svojih močeh. To voljo pospeŠMJejo naša osrednja oblastva ki bodo v okviru mož nosti nedvomno storila vse da bo pionir sko delo s pravim veseljem in zanosom še bolj napredovalo in da si s tem kmalu opomore kmetijstvo dravske banovine. J. S. Občni zbor trboveljskega Sokola Društvo deluje zelo marljivo in uspešno. — Letos proslavi trboveljski Solcol 25-letnico svojega obstoja Konkurenčne cene na železnicah Za katere proge In do katerih postaj na dotičnih progah veljalo na področju ljubljanske železniške direkcije Trbovlje, 30. januarja. V soboto je imel trboveljski Sokol sijajno obiskan občni zbor, ki se ga je udeležilo 277 bratov in sester, kar je pač naj boljši dokaz, kako veliko zanimanje vlada za sokolski pokret v naši dolini. Trbovelj ski Sokol je tako po številu članstva, ka kor po svoji organizatorični izpopolnitvi tako napredoval, da spada med! najmočnejše in tudi med najuspešnejše delujoča sokolska društva v celjski župi. Zborovanje je otvoril starosta br. Ple-akovič Rudolf s pozdravom zastopnika celjske župe br. Kramerja, nato se je pa spominjal Nj. Vel. kralja in prestolonaslednika Petra, ki so jima zborovalci med sviranjem godbe priredili navdušene ova cije. Ko so počastili tudi umrle, je starosta omenjal da stopa društvo v svoje 25 leto Ustanovljeno je bilo 1. 1906 po septem berskih dogodkih in bodo vse letošnje pri reditve v znamenju tega jubileja. Kljub težki krizi v rudarskih revirjih sokolska ideja zmagovito napreduje in se je tudi število telovadcev in članov, ki jih je sedaj 444. znatno pomnožilo. Ustanovljen je bil mladinski prosvetni odsek, največja pridobitev je pa ustanovitev sokolske godbe na piha'a Za godbo gre v prvi vrsti zahvala I. podstarešini SKJ br. Ganglu, ki je izposloval od SKJ podporo Din 5000 in brezobrestno posojilo Din 5000 ter pri banski upravi podporo 5000 Din, za kar jim največja zahvala. Zlasti razveseljivo je tudi, da v drutvo vstopa vedno več delavskih bratov. Zaradi pomnožitve števila Članstva postaja Sokolski dom premajhen in bo treba misliti na povečanje. Po čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora in savezne spomenice je poročal tajnik br. Plavšak o administrativnem delu. načelnik br Bizjak je pa podal statistiko, ki dokazuje, da so vsi telovadni oddelki delovali prav marljivo prav tako je bila pa tudi udeležba na prireditvah doma in v drugih krajih prav zadovoljiva. Pri župnih tekmah so trboveljski * 1 -adci dosegli 3. mesto, pri plavalnih tekmah na net prvih mest Ustanovljen je Lil tudi smučarski odsek, ki mu načeluje br. Forte Janko in njegovi člani tekmujejo tudi pri velikih tekmah. O uspešnem delu ženskih telovadnih oddelkov je poročala načelnica s. Štihova, za njo je pa društveni prosvetar br. inž. Stefe Franjo poročal o prireditvah in predavanjih Pričel je delovati tudi lutkovni oder. sedaj pa prosvetni odbor pripravlja tečaj z vrsto predavanj gospodarskega, socialnega in nacionalnega značaja. Tudi novi mladinski prosvetni odsek je prav živahno deloval, prav tako je pa po-življen sokolski oder Cene vstopnic ie odbor znižal, da lahko prireditve obiskujejo tudi revnejši sloji. Poleg sokolskeca orke-stra deluje tudi godba na nihal* ood vodstvom br. Rudolfa Dolničarja. Referent se je zahvalil za podporo tudi tisku, zlasti pa našemu listu. Iz poročila blagajnika br Jesiha nosnemamo. da je društvo plačajo 30 000 Din dolga za Sokolski dom tako !a ta dolg znaša le Se 134.000 Din, v splošnem je pa gmotno stmje društva primerno ugodno N*čelnlk go«nod*r*kega odseka višit inspektor inž. HumrJa fe k temu poroči'u pojasnil, da je društvo nakunilo za 10.000 Din vina, tako da se dolg lahko še za toliko zniža Na predlog revizorja br. Mirka Kosa je bil sprejet altolutorij. nato je pa načelnik socialnega oc^eka br. inž Ivo lvanovič poročal o socialnem delu. ko je bilo mogoče s pomočjo župe obdaro vati 369 najrevnejših bratov in sester v revirjih ter je bilo razdeljenih 28.000 Din v obliki živilskih nakaznic. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Pleskovič Rudolf stare ina, in* lvanovič Ivo podstarešina. Plavšak Robert tajnik. Kos Mirko blagajnik, Persoglto Ignac njegov namestnik in načelnica Fe-štajn Dragica, za člane uprave pa Radej Drago. Šetinc Franc. Letnik Jože. Baum garten Hugo. Paternost Jože. Rihar. Dol-ničar Rudi. Gonelli Rudi, Lisac Dantea Seme Ivan. Grosar Franc Forte Marica in Medvešek Milica, dočim ostane mesto na čelnika začasno nezasedeno, dokler se te lovadci ne zedinijo. Pc volitvah se Je oglasil k besedi zastopnik celjske župe br. Kramer. ki je izrekel društvu najlaska vejšo zahvalo in mu poželel še večjih uspehov, nato je pa br starosta zaključil občni zbor. ki je trajal 4 ure in pol. Sen sleherne žene Ljubljana, 31 januarja Izrazit kriminalen film. vendar pa ugaja tudi takim, ki se navadno ne ogrevajo za podobne stvari. Lepa Rina. ki Jo Izvrstno igra Nora Gregor, je res najspretnejsa umetnica v kraji, da si je nabrala celo zbirko dragih kamnov, ki so »en sleherne žene. Ne krade jih pa zato. da bi prišla do denarja, saj jih tudi ne prodaja, temveč jo žene neka notranja strast za dragulji, da ne more biti bres njih. V resnici je zagonetna privlačnost teh redkih kristalov! Za njo pa hodi bajno bogati kavalir Le-vassor — Kurt Horwitz, ki sproti plačuje ukradene dragulje. Zabaven je pa ta film tudi zato, ker Je imenitna satira na nerodnosti policije, vendar pa moramo poudariti, da se ne norčuje iz naše policije, ki Je vedno na vrhuncu. Dva detektiva zasačita Rino pri tatvini. Ukradeni kamen Je sicer že plačan, ker pa ta dva komična detektiva med seboj tekmujeta z nerodnostjo, jo naznanita m Rina mora bežati. V njo se je zagledal mlad kemik za parfume, znani Gustav Fr6hlich, in Jo reši. ona se pa zato zaljubi v nje«ra. Gre z njim in mu obljubi, da ne bo več kradla. Levassor ji obeta najlepše življenje v razkolu, razkrile ji pa tudi. da je sam le večji tat m mednarodni hohštapler. Ponudi Ji roko in kom oanijo. FIlm je vedno bolj napet tn nas vodi v skrivne igTa^nice t«»r na plesiSČa. a tudi po maTih FtanovBPiih in v Levs^orov tre-sor s kuni denaHa in nn"*več"fih dra«1h kamnov. Meo poltenim 1iub*mcem in Le-vas**oHem se prične boi za Rmo: če bo «rpet k^dia o«+ane lepotic« L^a^oriu Se t+9m boi r*n divi* v erci» R*ne. a kcm«v noi^*fp Dn«rt»d*t v kino *M*Hr*o«. «a< 1e ta fffffl HwM 9J>*0**0 t«t»o>«. V*»t>** *e In od T*>*°+Vn ns r»o Vt»>» rf»«ti va« >*"> t>« rv*«r*1fl nvi^trn HrtM*4a) R*oJ*o W» itfW«H«1. *Tr« io-ra v***» V rn*<* »»**me Hi*** t„>brtr-nfl Vmn«V« We1tw«W im Trf>^» kof zastopnika vsevidne in vsevedne policije. Ljubljana, 51. januarja* Kakor amo že v ponedeljek poročali, je prometno ministrstvo »a rad i pobijanja konkurence, ki jo delijo avtobusi in drufa prevozna sredstva državnim železnicam na kratkih progah, izdalo novo *"**infl> tarifo, ki stepi jutri v veljavo. Na področju ljubljanske železniške direkcije veljajo znižane cene samo za proge Ljubljana*—Zalog, Ljubljana — Tržič, Ljubljana — Kamnik, Ljubljana Grosuplje, Ljuljana— Velike Lašče, dalje pa tudi am proge Celje— Šmartno ob Paki. SlovenJrradec—Dravograd—Meža, Maribor—81. Hj, Maribor— Ruse, Maribor—Rače, Maribor—Slovenska Bistrica, Maribor—Konjice, Maribor—Ptuj, Celje—Grobemo in Celje Konjice. Kdor torej misli, da se bo tudi na Vrhniko ali k Sv. Jostu in na Bled ali pa na Rakek vozil po znižani ceni, ae salo moti, saj na teb progah avtobusi in druga prevozna sredstva železnici ne delajo velike konkurence. Važno je pa, da veljajo znižane cene tudi za promet med vsemi postajami na teh progah, torej tudi ce se n. pr. peljemo iz št. Vida v Kranj, ali iz Dupelj v Medvode, ali pa iz Domžal v Jarše Itd. Da se ljudje ne bodo motili, navajamo vse postaje, za katere na ljubljanskih kolodvorih kupujemo karte in pa njih znižane cene z ljubljanskega glavnega kolodvora do teh postal. Od Jutri torej bo veljala vožnja v Črnuče v II. razr. 2 50 Din, v ITI. pa samo 2 Din, v D. M. v Polju tudi 2.50 ali 2 Din. v Dom- žale II. r. 0 Din, m. r. 5 Din, nadalje pa kar po alfabetu tako, da prva Številka vedno pomeni dinarje za n. razred, druga Številka pa dinarje za IIL razred. Seveda veljajo lato cone tudi a imenovanih postaj do glavnega kolodvora v LJubljani. Duplica 0.50. 7; Duplje 18, 12; Gorenja vas— Retece 7.50, 0; Grosuplje 8.50, 7; Holmec 7.50, 0; Jarte—Mengeš 7.50, 6; Jezica 2, 1.50; Kamnik obe postaji 10, 8; Križe— Golnik 21, 18.50; Kranj 12, 0; Lavarca 4, 3; Ljubljana dolenjski kolodvor 2, 1.50; Medno 4. S; Medvode 5. 4; ftkofja Loka 8.50. 7; Škofljica 5. 4; 8marje-Sap 7 50, 6; Vizmarje-Ot. Vid 2.50, 2; Trzin 6, 5; Tržič 24, 15; Velike Lašče 24, 15; Zalog 3, 2.50, zabnica 10, 8. Od Ljubljane so torej končne postaje za znižano vožnjo Tržič. Kamnik, Zalog in Grosuplje, za ostale proge pa do Ljubljane to znižanje ne velja. Stvar se je torej obrnila, da avtobusi ne bodo več delali konkurence želznicl, pač pa železnica avtobusom, a v Ljubljani tudi električni železnici, saj volja vožnja po Železnici v s t. Vid le 2 Din v TU. in tudi v n. razredu le 2.50, torej še vedno 50 para manj, kakor s tramvajem. Stvar pa ni tako nevarna, kakor se nam vidi, saj vendar železnica ne more obstati povsod, kjer Bog roko ven moli, kar je za ljubljanske popotnike pač glavno, razen tega pa moramo hoditi tudi na kolodvor in s kolodvora, od koder ne gre vsakih 7 minut vlak, kakor dirja naš električni ekspres z vseh strani Ljubljane. "Ms^mnsB Q SAMO SE DANES Marta Eggertb V avdiienci pri carju Predstave ob 4.. 7. tn 0. zvečer _ Cene 2.—. 4.—, 6— In 8.- Din jjj ZVOČNI RINO DVOR J£jJ Tel 28-30 1. februarja veliko iznenađenje! Zdravstveni dom v Kranja Kranj. 30. januarla. Ze dobro leto vodijo merodajni lokalii činitelji akcijo, da ee zgradi v Krvvniu zdravstveni dom. Zlasti inicijativno nastopa na čelu akcije naš ereski načelnik dr. O'T'n. Prvotno so mislili preurediti graščino Brdo v sološno bolnico, ki bi soreiemala bolnike iz vse Goren:*»ke in občutno razbremenila prana trpa no ljubljansko bolnico. Seveda re trvba za realizacijo take koristne zamisli ccrrornnih finančnih sredstev in investicij (nakup graščine, preureditev, oprema), kar pa v doglednom času ob vedno boli naraščajoči kreditni krizi nikakor ni izvedljivo. Zato so začeli misliti na postavitev zdravstvenega doma. ki nai bi združil pod svojo streho dosega i po veam nit»tj raztresene ali se neobstoječe naslednje zdravstvene ustanove: dečii dispanzer, Šolsko polikliniko, proti tuberkulozni dispanzer, ambulatorij OUZD. V domu bi ee tudi priredile tople in prSne kopeli, ki mestu Že dolgo nujno potrebni. V njem bi se namestila tudi porodnišnica* Za ustanovitev protituberk j lomeča dispanzerja v Kranju se ie največ trudil šef zdravnik na jTMniku ca-. Robert Njubajer. ki ie imel lai pod okriljem krajevnega bora RK več predavani o najbolj razširieni ljudski bolezni in o nujnosti ustanovitve ciie-oanzerva ter napravil tudi tozadevne načrte in troskovn'k. Sreski načelnrk dr. Os rim pa ie bil m ne nia. da ie treba najti sredstvo za zgraditev Zdravstvenega doma. ki nai bi objel vse zgoraj omenj-ene zdravstvene jstanove. in je v ta namen sklical na razgovor vse orizaddte Činitelje. Sestanka, ki ee je or-*d kratkim vršil, so se udeležili in podali svoje referate dr Neubauer ravnatelj Higijen skega zavoda dr. P?trič. zastopnika OUZD dr. Zaje in dr. Bohinjec, več žunano* s kranjskim županom s* Pircem na čelu in kot zastopnik krajevne proti tuberkulozne lige dr. Bežek Na e«ta-nku ie bilo sklenjeno, da se v Kranju takoi ustanovi protit iber kulozni dispanzer, za katerega poslovauje da prostore začasno na razpolago OUZD. s pripravami za ustanovitev Zdravstven *sa doma D« nai ee nadaljuje po ereekem na čelstvu. — Dokaz pa. da zgraditev Zdrav stvenega doma ni samo papirno In besedno razpravljanje, ie obstoječa izdatna v:*jta preostala od bivSega zdravstvenega okrofcia. pripadajoča sedaj združeni zdravstveni občini Kranj, katere glavna skrb bo ekorni-Snja zgraditev Zdravstvenega doma. Kmetijski tečaj-v Trzina Trzin. 27. januarja-V Trzinu se je vršil od 14. do 26. t. m. zimski kmetijski tečaj, ki le izredno leoo uspel. Predavanja so bila vsak dan od po! 14. do pol 18 v veliki dvorani Drištvenega doma. Predavali so znani kmetijski strokovnjaki iz Ljubi»ane: referent banske uprave inž. Sadar. inz. \Wnko in Flego. msp. »ni Pire in inž. Miklavčič. dipl. agr. Jamnik. vet- svetn. Raufter iz Kamnika in 5ol*k> upravrteli Anton Arrigler iz Trz;na- Predavatelj so v poljudno praktični obliki podali udeležencem glavno snov iz kmetijskega stavbarfitva, ooljedels+va, živinoreje, travni šiva. čebelarstva, sadlsrstva. standardizacije kmeti Wob pridelkov itd Teče i ie vodil kamniški ereski refererr* Jakob Hladnik, ki fe imel tudi veliko število predavani. KmetiH»ki teeai v Trzinu le nok-ral. kako potrebni in dobrodoHli so taki tečan" na*e ran kmečkem j lindetvu. ki žeti r*vitca W vzpodbude, da si z umnim gospodarstvom izboliša svoj gmotni položaj. V začetku *e obiskovalo predavanja oovpcečno 70 poslu salcev. že po par dneh pa le narasel ob'eV na 150. tako da ie že * dvorani rmanikaV prostora Poslušalci so vsak dan 4 ure oo zorno sledili izvajanjem govornikov in so ^ pozneis tud* pridno ©clašali k debati. TeČa« ie bil a^kimčen v petek po«oldnf ob rekodni idele*bi no*!"*a!eev Iz Trzinn datinie okolice, ki so «M iz^ra" oH5»»nva nje. da ie bil tako hitro končan. V zadn!<*n predavanju fe sreski kmetiieki referent Hladnik napravil kratek pregled čez vsa predavanja 14 dni trajajočega tečaia in bodril udeležence, da se z vnemo oklenejo novo ustanovijtrneara živinorejskega eelekcll- skega drištv« kakor tudi Kmetijske družbe, ki botda delovala tem uspešnejše. čim več zanimanja bodo pokazali člani za skupno delo. V imenu »reškega kmetijekeea odbora Se govoril vet. svetn. Jožo Ra jter iz Kamnika, nato pa ie srpski načelnik Fran Voušek i lepim govorom zaključil uspeli tečaj. Govoril te še zastopnik Kmetijske družbe tajnik Kafol. v imenu udeležencev tečaia oa se je zahvalil sreskemu načelniku in nreda vateljem šolski upravitelj Arrigler. Udel^enci *e»Čafa so ponovno izrazili evo-ie obžalovanje, da se morak) ločiti od pre da vatel lev. ki eo fim podali toliko praktičnih in koristnih naukov. katere bodo s oridom lahko uporabili pri svojem delu. Organizatorjem in nr<» Uvateliem pa še enkrat prav iskrena zahvala I Iz Kranja — Pokusnja likerjev na gasilski pri reditvi na Svecnlco bo v lepem šotoru »Africatn Baru« Razstava likerjev bo nudila redko priliko, da se posctnlki prepričajo o izborni kakovosti domačih tzriel kov Poleg likerjev Je preskrbljena prire iitev z najboljšimi okrepeiH ter bodo vse lobrote na razpolago po izredno nizkib cenah Vstopnina za osebo je Din 8. za gasilce v kroju pa je znižana na Din 2 V spodnjih prosrorib Narodnega doma bo kegljanje na dobitke Kegljalo se bo samo na večer prireditve od 18 ure dalje; glav ni* dobitek vreča »00« moke Prireditev bo torej nudila vBe*a po čemer hrepenite Pridite, da se o vsem prepričate! — MaSkerado s plesom priredi jutrt zvečer kavarna »Stara posta« Zelo pe ster spored Med druurim tekmovanje mask za naslov »Miss Stara pošta«, ka kor tudi volitev najortginalnejše maske Obe maski dobita dragoceni darili. Pri prireditvi Igra odlični Hurdesov Jazz-orke ster Kdor hoče preživeti užitka poln večer, naj pride, za kar se priporočata Franc in Francka Lleber. 68-n Iz Litije — Sadjarsko predavanje. Litijska to* drutnica Sadjarskega lo vrtnarskega društva priredi v nedeljo 4 februarja po deseti maši javno predavanje o pomtalan skem zatiranju sadnih škodljivcev ter o rem. kako naj porabimo prazne stene za sadne špalirje Potem pa se bo vršil redni letni občni zbor SVD Dostop k Predavanju, ki bo v predavalnici osnovne šole. Je prost. — Namestu davkov je plačal časopis. Neki okoliški kmet Je prejel istočasno več terjatev a položnicami Najprej Je hotel plačati davke Izpolnil je položnico tn jo odnesel na pošto Menil Je, da Je davkarije za nekaj časa reften Pa je spet pri šel opomin, zaradi česar se je davkoplafte valeč razburjal češ: »To sem te vendar poravnal.« No, zmota se je kmalu pojasnila, ko je privlekel možak odrezek s poštnim potrdilom, da je vplačal denar za račuo — svojega časopisa (»Domovine«) — Roko Je vtaknil v čistilni stroj. V Gradcu pri Litiji je mladež opazovala ta-petarja, ki je čistil žimo Mali Blrjukov sin ruskega emigranta je vtaknil roko v stroj Železen zob mu je zmečkal prst :ia roki. Malega poškodovanca so odvedli k predilniškemu zdravniku dr. Orlu. SPORT Termini kolesarskih prvenstvenih dirk KSRJ Dirkališčno državno prvenstvo bo ▼ Ljubljani. Ka eni nedavnih od bo rovi h sej Kolesarske rvez» kraljevine Jugoslavije so bili sprejeti sledeči termini letošnjih prvenstvenih kolesarskih dirk: 1. zvvzn? kolesarske dirke na dirkališču >Miramare« v Zagrebu 27. maja ali pa 3- jusiiia; 2. zvezno olim pi'sko prvenstvo v Mariboru 17. luni ta; 3 cestno državno prvenstvo juniori** 5. svgu sta: 4. glavno oestno državno prvenstvo na nrogi Ljubljana — Zagreb 28 avgusta; 5 državno kolesarko prvenstvo na dirkaJiš&i v Ljubljani e 8 in 9 septembra: 6. ?or-«ko državno prvenstvo 16. septembra. Kakor se vfdi le kolp*tan*ka zveza izbrala Ljubljano za izvedbo leto&niega dir kaliSČneoa državnega prv->n*tva. Crprav 1» ta spojna panoga e«na iz na»star*»}5ih. se *e vrsfp državna nrvfmstva še niso vršila or«d Itublisnssko publiko in bo z*to prvič, ko bo r>rsosrvovala zanimivim tekmam, kajti ka kor ima evoie m.ihe rentna ko^^san^Va bor Ha m*» o*av »airo inv« tudi dlrkal?5čna Tj df na$i sleve-nskl dirkači bodo prvič imel* nrHiko «nonr;H! ae ns 'aslnlb tleh i dir kači dr'Mrib mM ter e» v mnen'anih dv«»b dp*h boriti za nw»*ov* drjavnege prvaka v sprintu skupinski voftnll fn v vztralw»tni vožnji za motornim vooWtvoui. Po dosedanjih njihovih uspehih v sprintib in v sku pžnskj vožnji so se ie izkazali za enakovredne drugim; ne pa tako v vztrajnortni vožnji za motornim vodstvom- Tu jim bodo gotovo belili glave zagrebški dirkači, kot so: Ban^k. Grgac. dkrabl in drugi dkrabla z njegovo stilno vožnjo smo Ljubljančan i imeli priliko opazovati ob otvoritvi Herm-sovega dirkališča, ki se (e od naših konku r en tov razlikovni kakor dan od noči. Goto vo pa ne bo take razlike na IHoSnjib prvenstvenih dirkah, kajti tadi naši dirkači so v teh vožnjah napredovali in se bodo nr dvomno le bolj pripravili na bodoče drt^v« borbe. e — M. K. >Ilirija«. Zaradi udeležb** v.-niotoakljflringu SK >Triglava«. ki bo dn« 2. Mmarja na Bledu, bo drfvi zelo važ*»; sestanek članov moto-sekcije ob 00. uri i restavraciM Fritat. Tavčarjeva ulica 4. Z; motoskiidring se lahko prijavijo oni član moto-sekciie. ki imajo motorna kolesa noć plombo. Vsa nadalmia pojasnila drevi n« sestanku ali pa v tajništvu kl.iba, Mikloši oe«va 15. KOLEDAR Danes: Sreda, 3. januarja, katoličani' Peter Nol., Dlvna; pravoslavni: 18. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Sen sleherne žene. Kine Ideal: V deželi divjih zveri. Kino Dvor: v avdljenci pri carju. Kino Šiška: Nocoj ali nikdar. Angleško društvo: Občni abor ob 20.3u v damski sobi kavarnt* »Emona«. Predvajanje belokranjskih filmov oh 20.30 v Delavski zbornici. Francoski institut v Ljubljani: Skloi> Učno predavanje o francoskem romantlz mu ob 31. v društvenih prostorin. Podružnica SVD: Predavanje nadzornika k. fitreklja »O jagodičju« ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bahovec. Kongresni trg 12: Hočevar, LJubljana VII, Celovška cesta 34; Uatar, Sv. Petra o*»»ta 7s. tsTstfccl s'ta Kaj mislite, da so se kaj zganili prt OUZD. ko tmo jih v imenu stalnih in Brionskih kopalcev pro*ili% naj bi napolnili bazenček v*aj dvakrat v enem popoldnevu a svelo, toplo vodo? Kaj ie! Vox populi je pri nas že davno glas vpijočega v puščavi in ie davno smo vajeni, da $e ft ne odpre, če trkaš, in da nisi uslišan, če prosit. Gospodje sede previsoko, da bi mogli glasovi iz ljudstva do njih. In vendar, po svoje so se pa le zganili. Da ne bo več pritožb da je voda v bazenčku umazana, to odredili, naj bo odslej hladna tako, da nobenega kopalca ne bo mikalo čepeti v nji. In res nobenega ne mika. Včeraj »o potiskati v njo samo palce na nogah tn tako je ostala čista do večera. Bravo! Da je sam Salamon stal pred to težko nalogo, bi je ne bil rešil tako modro. Za tiste kopalce, ki bi pa se zdaj ne biti zadovoljni, so pa dali napraviti pred prhami nekakšne vislice, da se bodo lahko obesili, če bi jih nezadovoljstvo pognalo v obup. Tako bo vsem ustreženo. Kopalci so pa izrazili včeraj na tihem ponižno željo, naj bi gospodje pri OUZD žrtvovali še malo dobre volje in naročili pri mestni klavnici za vsak kopalni dan nekaj kosov ledu. ki bi ležali v bazenčku od opoldne do večera, da bi tudi nobenega kopalčevega palca ne mikalo v kristalno čisto vodo. Tako bo higijena od vseh strani zavarovana. Kopalcem se bodo iz soli darnosti gotovo pridružile tudi kopalke. V njihovem združenem imenu torej ponižno prosimo: Še malo ledu v bazen ček, gospodje! LOUIS GRAVEUB poje v veseli opereti Pevčeva ljubezen Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 3L januarja: Karijera kaocilstA Vlnclka. Red Sreda. Četrtek, i. februarja: Gospodična. Red Četrtek. Petek, 2. februarja: ob 15. url Petrčkov*-poslednje sanje, izven. Znltane cene od 6 do 20 Din Ob 20. uri Praznik cvetočih češem j. Izvem. ZniZane oem* od 6 do 20 Din. Sobota. 3. februarja-. Sonjkin In njegova sreča, -Izven. Globoko znltane cene od 5 do 14 Din. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda. 31. januarja: Jen ufa Red B. Četrtek, L februarja: Tičer. Red A. Petek. 2. februarja: Ple« v Savoju. raven 4r Svetovno znana burka »Charlevova teta« prMe za pust tudi na ljubljanski oder Navihana potegavščina iz Studeniov-skega življenja, polna mladeni&ke ognjevitosti in zanosa, tehnično virtuozno zgrajena in brez primere iznajdljiva v zaplet-kih In poloZajih, je kot nalašč ustvarjana za smeh in vedro zabavo Premijera bo v četrtek, dne 8. februarja. Novo«** mesta ODDAJO SE TAKOJ OPREMLJENE SOBE EVENT. S HRANO. — VPRAŠATI V GOSTILNI A. POUL.A, NOVO MESTO. 60/n — Za nai belokranjski film, ki so ga naši najbolji! ktnoamaterji Izdelali r.ri lansketn spomladanskem izletu v Belo Krajino In ki Je bil r*ri nas te enkrat pred vajan. a si ga tal okoliški kmetje radi velike zamude ntto mogli ogledati, vlada *e sedaj pri nas veliko zanimanje Prepri čani smo. da nas bo prof g Jakac k.ma In sope* obiskal kahor nam je obljubil in um filme nonovno pokazal e ohe^ern po veda» tudi kako zanimivo s svojih poto vanj Namen filme namree ne hI bil do seten. ako ga ne bi videl! tudi val naš BelokranJeL tev 25 »SLOVENSKI NAROD. 4n« 31. „Gostilni-carska samopomoč« Zveze gostilničarskih zadrug, registrirana pomožna blagajna v LJubljani, je na osnovi § 38 točka 4 zakona z dne 16. julija 1892, državni zakon št. 202, razpuSčena. Likvidacijski posli so poverjeni dosedanjemu načelniku te blagajne g. Jerneju Jeleniču ter gg. Francu Kmetu, Leopoldu Zupančiču in Antonu Petelnu. — Kongres trgovcev Iz vse države. V Zagrebu je bila ustanovljena Zveza trgovskih združenj za savs!?o banovino, tako ća imamo »daj v državi štiri take zveze. Tudi trgovci v primorski, drinski, vrbaski in dunavski banovini nameravajo ustanoviti zveze, potem se pa ustanovi centrala zvez trgovskih združenj s sedežem v Beogradu Poleg tega je pa pokrenjena akcija, da se skliče kongres trgovcev iz vse drŽave. In sicer v Skoplju. — Strossmayerjeva proslava v šolskem radiu. Upravlteljstva osnovnih, meščanskih In sred-njih šol opozarjamo, da bo oddajala v soboto 3. februarja ob 9. uri L dekliška meščanska šola v Ljubljani »Stro8smayerjevo proslavo*. Spored: 1 Jenko: Bože pravde. 2. Slavnostni govor nastavnice meščanske šole Pavle Potočnikove. 3. Giegorčič: Jo6lpu Juriju Stross-mayerju (deklam, uč. III raz.). 4. Petje: a) Pregelj: Solnce ml rajža (narodna); b) Pregelj: Ej vigred je to (koroška narodna). 5. B. Toni: Josipu Juriju Strossma-yerju {deklam, uč. L ra: . 6. Petje: a) Češljaj me češljaj majčice l. *rad* na); b) ćergo čergice isrbska 7. Gangl: Vladika Josip Jurij Strossma-yer (deklami.a učenka 'III. b razreda). 8. Biskupu Strossmayerju (deklamira učenka IV razreda). 9. Petje: a) B. Ipavec: Zvečer; b) Sarafan (ruska narodna). 10 Najlepši izreki vladike Strossmaverja. (Recitira učen-ka IV. razreda). 11. Himna: Lepa naša domovina. _ Zavarovanje delavcev in nameščencev v novembru. Lani v novembru je bilo pri vseh organih SUZOR-a zavarovanih 540.690 delavcev in nameščencev. V primeri z oktobrom "je nazadovalo števi'o zavarovancev za 8771, v primeri z novembrom predlanskega leta pa za 6755. Od privatno društvenih bolniških blagajn izkazuje nazadovanje članstva samo zagrebški »Merkur« (za 725 članov), pri vseh drugih je pa število zavarovancev poskočilo. Povprečna zavarovana mezda je znašala 22 79 Din in je od lanskega leta padla za 1.21%. — Razpisana služba zobozdravnika. OUZD v Ljubljani razpisuje v svojem aob nem ambuiatoriju v Ljubljani mesto po-gouuenega zdravnika-specijalista za coiez-ni ust tn zob. Prošnje je treba vložiti do 14. februarja do 12 ure. — Sprejem gojenk v babisko «ol0 v Za* grebu. Kazpisan je natečaj za sprejem 50 gojenk v redni šolski babiški tečaj v Zagrebu, ki se prične 15. aprila in bo trajal 18 mesecev. Prošnje je treba vložiti do 28 februarja. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na bi dvorcLb, svinjska rdečica na 8, peiumin-ska kolera, viani&ni prisad in steklina pa vsaka na 1 dvorcu. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, oa se proglase za matve Andrej Justin i Z\-rovskega vrha, Marjana Puperjan, roj Pečnik, iz Puštal, Franc Ludovik z Jese-aovega, Maiija Jekovec iz Ljubljane 10 Franc Jamnik Iz Stare Loke _ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. danske uprave dravske banovine« št. 9 z dne 31. t. m objavlja pravilnik za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajin z njego.imi izpremembami in dopolnitvami, ratifikacije raznih mednarodnih konvencij, objavo o sklicanju banovinskega sveta na peto redno zasedanje, razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora za občino Motnik in razne objave iz »Službenih Novin«. — Ljubljanska dražba kožuhovine se ponovi 5 marca. Letošnja januarska dražba »Divje kože« je dosegla za dobro blago dosti višje cene. nego so bile one. dosežene v prosti prodaji Kdor ima kožuhovino, naj jo takoj odpošlje na naslov »Divja koža«. Ljubljana — velesejem. Tisti pa, ki kož še nimajo pripravljenih, naj čimprej neobvezno sporoče. koliko in katere vrste krzna nameravajo pos'ati na dražbo. — Tvrdke, ki bodo s svojimi plakati sodelovale na razstavi iugo^lovenskih plakatov v okviru letošnjega pomladanskega velesejma v L*ub-*ant od 80 ma*a do 10 "unija na1 plakate čimprej posulo upravi ',jubljanske?a velesejma. Plakati naj bodo "Sirani na kartonu. — Natečaj za dimnikarskega poslovod. jo. Sresko načelstvo v Šmarju pri Jelšah razpisuje natečaj za dimnikarskega poslovodjo pri dimnikarski vdovi Alojza Rece-Ija v Kozjem. Prošnje Je treba vložiti do konca februarja. — Šmarje pri Jelšah. Jadranski stražarji so imeli 25. t. m oboni zbor. Pokazalo se je, da je naša straža prav dobro zasidrana Ze pied 6 leti, na pobudo doma čina, strokovnega učitelja Roma Viktorja, je bilo ustanovljeno poverjentŠtvo in učiteljica Brinar Vanda je potem sknte-la za nadaljno propagando in zbirala članstvo tako uspešno, da se je moglo septembra lani združiti v krajevni odbor. Ta je pod smotrenlm vodstvom sreskega načelnika dr. Maraža pritegnil še širšo okolico, zlasti pa številni Podmladek k sodelova nju. tako da na teh temeljih more pristopiti k poglobitvi ideje: »Čuvajmo nas> morje!« — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, stalno zmerno h'adno vreme. Včeraj je po malem snežilo skoraj po vseh krajih naše države, na jugn pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 8. v Skoplju 5. v Zagrebu 0, v Ljubljani 1.3, v Sarajevu —2, v Mariboru —2.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.2, temperatura Je znašala —1.8. — Sani a propelerjem. Zagrebčani a< občudovali včeraj v mestu motorne ►•srn z aeioplanskim propelerjem Sani je izle lal zagrebški mehanik Knez in vozil se j* z njimi po mestu ze leta 1927 Propeler je montiran za sedežem ln zaščiten z dve ma mrežama Bani imajo dva sedeža In s<> podobne športnemu avtomobilu — Krvava bitka zaradi lepe vdove. Pri vasi Domanoviču blizu Tuzle se je vnela hu-ia bitka zaradi lepe vdove Savete ho škovič. Fantje in možje iz domače in sosednih vasi so se radi ozirali za njo m baje je mnoge uslišala V nedeljo ponoči je bilo pri nji več o- oževalr-ev in vse je lepa vdova pogostila Ko so bili že zidane volje. 80 6e pa Bnoprijeli s koli. revolverji in noži Prihiteli so orožniki pa so našli pred vdovino hišo tri mrtve kmete, več je pa ležalo ranjenih Ranjena je bila fu di vdova Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Frani Jose-fove« grenčice, Če ga nopiieio vsak dan zjutraj na tešce. lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata da učinkuje »Fran* Josefova« voda tudi nri težkih obMkah srčne hibe sienrno in brez nerjrilike. »Franz Josefova« crenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfnnlfane —ij Posebno slab trfni dan na živilskem trgu ie bil danes, ktr le zadnji dan izredno dolgega meseca. fMm boli so se m^ran-»mantili« v začetku meseca, ko ie bilo to liko praznikov tem boli ee post;io zdai. kar ee pozna tudi na živilskem trgu. Zaradi da turna K* nriSlo da nos na tre tudi mani pro dajalk Z »len jadni trg ie bil do polovi?*' mani zaleden kol navadno ob tržnih dneh Zelenjave ie bilo precej. To zimo ie tn? ftnlob zelo dobro založen z z?leni»vo. Dane<= ie bilo nn niem mno^o zrnatih glav in hi d i neVaj rdečega zelja, ki zdai nrave redkoM. nroda'ali so ga po 1 50 in 2 Din komad, obnvvta in rnd'ra Cen-* so nespre mjn?ene novsod. na zrlen»adr»*»m In mHnen) trgi, kipr ie Se vedno dovol? »abolk ^oa i°o po 7 Din kg le na perutrv»>«Vem 'Tini so zabele padati cene iair v v-»ltko v-?se'ie gospodinj. Panes so iih prodajal? po 1 To Din do 2.?5 D;n par kar pomen' nnbl žno pocenitev za 25 nor pri komadu. 7adnie čase so bila »a«ra res pr-yiraea. #*»danie ren* so dovoli visi>ke tudi za najslabšo sezon') ko kure naimam neseio —li Javno aro poareiam« že nekaj dni nri tromostiu- Df»raont;rali so to. ko so nodrli drog nr^ni^ra tramvaV&ega el*k-trovoda, ki ie b;1a no njem mont'rana Lahko b; jo montirali na novem dro<".i, a nI zanosiiivo. re lo nodo Ura ie bila -vr'" tromo/sfu zelo potrebna. *a; ie tam ns'zi-va^npiii promet. S*r»r m v b^'ni na stolnih tudi ur-* ffrali. ker »konkuriraj med ^boj tpr Va7> vsalca no <*vofe. Sieer ie imela električna ura tudi svoie muhe. včasih nam je pa vendar služila. Zato upamo, da H) bodo reaktivirali. Zdai i* le seveda tam vse narobe zaradi tramvajskih del. zato pa Ihidj* proakuieio, da dobe javno uro. ko bodo urejene tudi drige stvari. —li Pravi sejem 9 sverami je letos na nabrežju ob kreeiji. Prošnja leta so prodajali sveče pred svečnico pri frančiškanski ceikvi. kjer pa letos ni prostora zaradi tramvajskih del. Toliko nroda'alk 5; ni bilo, saj jih ie zdaj skorai toliko, kot ob vseh svetih pred pokopališčem Kaže. da ie slaba kupci ia. • _li Prever dobrega 6e cedi po brzojavnih in podobnih drogovih, ki so iih postavili nedavno na nerif^r ji. n. nr. na Mirju. Dro sortno navd'šenie posebno nakzli vo ^:rer ?e razumljivo skij6ring< jc na nedvomno vožnja na lopati, ki jo vleče za seboi sankalec, kar smo videli na >oslov-skem< t^Miiku v Tivoliju. —I j .no. Ker je obisk v kinu Matici pri napetem kriminalnem in zabavnem filmu »Sen sleherne tens« prav dober, si bomo ta lsvistni film lahko ogledali še danes, jutri nam bo pa Willy Fritsch s šarmantno Renato Miiller ratkazal vse čare »Sezone v Kairu«, peljal nas bo pa seveda tudi v puščavo k piramidam. Jutri ob 14.IS pa tudi ZKD prične predvajati znameniti film »Oalipoli«. Film nam pretresljivo kaže krvav« boje Angležev in Turkov, ki so jih pod p t rali Nemci, ko je palo 90.000 mladih angleških junakov. Borbe za Dardanele in CarigTad so bile na kopnem, kjer so se •borili tudi Avstralci in Novozelandcl. obenem pa na morju kjer je angleško ladjevje potapljalo od Nemcev izposojene turške ladje. Film priporočamo zlasti onim, ki se niso izkusili vojnih grozot in se se navdušujejo za klanje. Beli zobje: Chlorodont 3; —1| XII. redni letni občni »bor Angleškega društva v Ljubljani bo danes Si. t m. ob pol 21 uri v dameki sobi kavarne Emone s običajnim dnevnim redom. 64-n —li BeiieTajfani »e presele na Havaje! Mlado in staro bo zbrano pri Sokolu III za Bež gradom ob Tvrševi cesti. DruStvo ^ri redi namreč 3. februarja t I. ob 20. uri v vseh prostorih evoj^ea doma prvo mašk*-rado. Pričarali bodo v mrzlo Ljubljano juž>no solnce, vitke palm*, kokose, banane in orientalsko razpoloženje. V tipičnih ko\ih bo nič koliko veselja. >Noč na Ha-vaiihc bo na?vec«a revija mask letošnja kratkega orfdo'sta. Sodeluje priznani, "ri-ginalen Th- Falkton Jazz- Pridite tudi Vi in ne zamudite te priraditve, ki je edina te vrste v Ljubljani. Potujte na Havaje! 65-n —li Ples in vesela drusba bosta družjla v petek dne 2. februarja od 20. ure da*h v Un onu prijatelje ieUzniškega in poštne-iia uradnifetva K*r bo razen plesa in zabav* na izbiro tudi izvrstno aranžirani bjfet, ie garancije dovolj, da bo ta večer res zad> voljil vsakega obiskovalca. Vstop je z va bilom; vstopnice so v predprodaji in pri večerni blagajni. Namen ie dobrodelen, za to pr.dite. podprite človekoljubno akcijo, pa še nekaj prikUub ui boste preživeli med zastopniki krilatega kolesa in poštn*ca roaa. °^-a —lj Za mestne uboge. Gospa Bogataje- j va, lastnica izdelovalnice perila v Gradišču, je darovala v počastitev spomina blagopokojne gospe Lovšinove Din 100.— za mestne uboge. Iskrena hvala! —lj Zadnji dve predstavi mladinske igre »Pogumni Tonček« bosta v petek 2. in v nedeljo 4. februarja popoldne. Ta lepa šplcarjeva pravljica je vzbudila pri vseh malih in ve'iklh obiskovalcih Izredno veliko zanimanje, saj je njena vsebina tako lepa, da mora navdušiti slehernega gledalca. V soboto in nedeljo zvečer pa se ponavlja predpustna burka »Mladostni grehi« Vstopnice se bodo dobile od jutri dalje pri blagajni v I. nadstr. Mestnega doma. Opozarjamo, da so cene prostorom za vse štiri predstave znižane. —lj Pokrovitelrstvo prireditve Društva jngnslnvenftklh obrtnikov v Ljubljani je Izvolila prevzeti ga. TJr?ka Rozmanova, soproga ugledneera ljubljanskega čevljarskega moistra. Prenričani smo. da je ta poteze odbora D.TO pravilna in da se bodo obrtniki in prijatelji v soboto, dne 3 fe-bruaria v Kazini prireditve udeležili v notnem števtlu. 69-n —li »Rdeče roie« drema iz delavek-ea življenja in borb. ki jo ie spisal delavec Vfojškrc. se bo igrala v nedeljo dne 4. februarja 1934 ob 20 jri zvečer v dvorani rMavske zbornice. Gostuje delavski »der ♦Svobode« iz Dobrunj. Vzemite si že seda vstopnice, ki se dobe v Strokovni komisiji (Delavska zbnnvcs) za 8. 6. 4 1 Din. rt7-n —Ij Bakreno numizmatično zbirko je laroval za mestni muzej g prof Albert Sič Darovalec Je ponovno pokazal s avo ilmi darovi veliko razumevanje za bod»>či mestni muzej in mu izrek« mestno na5el stvo tem potom prisrčno zahvalo. —lj Mnogokratnik za odmero prirast narine v okolišu mesta Ljubljana se je do ločil za mesec oktober, november in de ~ember 1P33 na 7 —li Orala dalfnorledi. barometri, leto anarati itd. nalucrodn ?ili nsk ip pri Fr. p. Zacu izpraSan^m ontiku. Ljubljana. Star trg 9 Ceniki brezplačno. 3-T Komedija iz sodobnega materinstva Vprizoritev Devalove »Gospodične« je bila prav dobra, Igra sama Je pa mučna Ljubi jam. 81. lanjaria. Človek res ne ve. ali bi se jokal ali smejal: žalostna komedija. Točna, s strašna slika sodobne familije, nekdanf»na raia rodbinski sreče, izpremenjeneea v oekel ali blazni00. Vse vezi harmonije, ljubezni, razumevanja, medeebojne pomoči so popokale. Obranila se ie le se oblika brez vs» Starši in otronca so si tujci, ki dnis za drucejra nikoli ne utesmejo žrtvovati mir no, zaupno uro. Mati živi le zabavam izven doma in se poeviča le oeari lastnega tele sa. a oče dirka za posli in za&lirfiki. sk »ro nikoli ju ni doma. a d; sta doma. ne naiđete časa ne za sina. ne za hčer. Med 11-Ijenjem rad ia frfrata nfrvozno in soma tuleč po sobah, vedno na skoku in upehana, hiteč ven. ven na zabavo ali na pridobitno dMo. Da se mora hči takisto vdajati le nervoznemu veefliačenju izven doma to br^z Imbezni, le iz senzaciježeMnosti poatnti frt*v trenotne strasti, le doc-da umljivo. In da mora sin takih staršev postati lopov in eleoar, ki pumna celo hišne slusre. merilen dekadent. ki bi se rad lotil lastne sestre, ie na dlani. Ves ta perverzni mi!|č je podal Jaco.ues Deval s strahotno fotografičnostjo. Narod, ki je padfl tudi v fanuliii tako srloboko. mv ra biti do siriena snil v svojih javnih poslih. N,i erečo odplavila to enilobo višje in srednje drižbe zdravi krepki tok. ki pn-taka iz ljudstva. Zastopnica tega ljudstva je »ffospodiČna«. bedna, trdno moralna in značajna odtroiibHiioa. Ona razume, odpušča in ljubi se žrtvuj* in reSuie. V hišo stopi prav v usodnem trenutku, ko ie hči Chrietine, 19Ietno lepo, bistro, a razuzdano lahkomiselno dekle, pri zdravu 1 k j zvedela, da ie že tri m *iece noseča. Christine se ne more zaunati staršem, sai je nikoli ne utetmeta poslušati- Olo ar.»di omedlevio^ »o puseata in tečeta mati k ma nikeHci. oče za pravdo. Christine vidi edino izhod v samomoru: tedaj io s svojo voljo prisili eospodična cruvdmanta, da se ii izpove Nato uprizori gospodična celo komedijo: svojega brata ;nŽenj>*rja kupi z lastnimi prihranki, da zaigra zdravnika >Na deželo mora hčerka za več mesecevU Tam Chrietine porodi d^čka. Iz Ptuja — Priprave za ustanovitev Narodnega sveta. Na pobudo NO se je vrsti pred dnevi sestanek zastopnikov vseh uaroinu obrauiunih društev. Sestanka se je ade ležilo okrog 30 delegatov raz»nih narodno obrambnih drua>tev, med njimi tudi ptujski prost g dr Žagar ia duhovni svetnik pater Svet. Na sestanku se je slasti raz motrivalo vprašanje narodno obrambnega dela ob naši skrajni severni meji. Ugotovljeno je bilo, da so vsi zastopniki društev v principu za ustanovitev Narodnega sveta, ki bi naj imel svoj sedež za dravsko banovino v Mariboru. Razpravljalo ae je tudi o tem, kako zdruiitl vsa narodno obrambna dTuštva. V to svrho so bili Izvoljeni trije delegati, ki bodo zastopali Ptuj na tozadevni an-keti, ki bo v kratkem sklicana za vso dravsko banovino Sklenilo se je dalje, da se začasno ustanovi za vsa narodno obrambna društva skupno tajništvo, ki bo imelo v prvi vrsti nalogo sestaviti narodni kataster. — Tatvina zlate ure. Posestniku Kme tec Janezu v Strmcu je bila is stanovanja ukradena zlata ženska ura. vredna Din 800 Tatvine je osumil svojega svaka F A ii Pod le hn i k a, kateremu so bile razmere pri hiši dobro znane. Ko so ga or>£ niki prijeli, je sicer Izjavil, da je uro ku pil od svoje sestre — žene K mereča, o čemer ista ničesar nI vedela Uro pa mu je potem vzel neki Junrer Mihael, vini Carski sin. ki pa zoret trdi. da jo Je ko pil od F A Za 'evo bo razčistilo sodišče — Kuluk. Mestna občina seatavlja se znam zavezancev ia ljudsko delo, ki ie po odredbi banske oprave za tekoče pro računsko 'eto -opet oveden Vsi pri za leti se pozivajo, ds preštevajo seznam obv9Z nikov ljudskem dela ter obenem Izjavijo najkasneje do 25 t m., ali se bo obveznost z delom o'sluzt'a ter se bo sicer p'a čilo predpisalo v denarju ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ftISKI. — Telefon 33-87 Samo še danes ob Vgl. in Va9. uri zv. HAN S VLBERS kot kapelnik slovitega jazz - orkestra v filmu lepih šlagerjev in jazz muzike „NOCOJ ALI NIKDAR44 (ZLATI SAKSOFON) Dopolnilo nov zvočni tednik. Jutri! Jutri! — PLAČANA LJUBEZEN — Iz Kamnika — Neredni plačniki eieKiricnega toka. Kamniška občina pobira pristojutne za porabljeni električni tok na vsaka 2 meseca, da olajda odjemalcem plačilo. Kljub temu, da je električni tok v Kamniku zelo poceni, pa imamo tolitio neie-dnib plačnikov, da prule občina pogosto v stiske, ^ako naj sama plača redni znesek ele** Lia:ni Odjemalci se rad) izognejo Plačilu obroka, čes, občina do že počakala, bom pa drugič plačal za 4 mesece skupaj Ta ao se dolg nabira in izplačilo je ve ino težje Občina, ki je v izterjevanju zaostankov preveč popustljiva, pa ugotovi na koncu leta, da je neplačanih pristojbin za električni tok za 20 ali celo 30 tisočakov, ki seveda predstavljajo v proračunu primanjkljaj, kajti občina mora točno plačevat i eletttrarni pristojbino za porabijo ni tok, sicer Ji ga ta v par dneb odklopi Občinska uprava se je bavila tudi 8 tem vprašanjem in Je uvidela, da bo morala v interesu občine v bodoče odklopiti nerednim plačnikom tok — Sokolski smučarji so tekmovali v nedeljo in dosegli s svojo prireditvijo lep uspeh V tenu na 10 km je startalo 13 tekmovalcev, med katerimi je prispel prvi na cilj Adolf Ravnik v času 46.46. Na drugem mestu je bil Miro Sercer v času 47 03. ns tretjem pa Franc česen. Deca je tekmovala na progi 2 km. Med 8 tekmovalci je dosegel na>boljši čas Drago Ter-pinc s 1748 — Za gostovanje koroških pevcev vlada v Kamnrku in v vsej okolici veliko zanimanje Vstopnice so te v predprodaji v trgovini Slatnar Koroški pevci prispejo v Jugoslavijo že na svečpico dopoldne ln imajo ob 15.30 koncert v Sokolskem domu ▼ Radovljici V soboto, 3. februarja nridejo ob 17 uri v Kamnik Po koncertu ki bo ob 20. v Klno-dvoranl. bo družabni večer v zgornjih prostorih Narodne čitalnice, pri katerem bo pela tudi »Lira«. Po-setnikl koncerta z dežele naj si pravočasno rezervirajo vstopnice! Iz Celja —c Redek solistični koncert Znani ba-ritonist g. Boris Popov, bivši član Narodnega gledališča, sedaj član Komične opere v Parizu ter stalen gost milanske »Scale« in oper v Madridu, Berlinu in Budimpešti, priredi v torek 6. februarja cb 20.30 koncert v Mestnem gledališču v Celju. Pel bo operne arije ln ruske pesmi Na klavirju ga bo spremljal dirigent jub-ljanske opere dr. Danilo svara. Vstopnice za ta koncert se dpbe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove Gleda.iški abonenti si lahko rezervirajo vstopnice samo do sotote 3 februarja Koncert Bo--isa Popova bo ta Celje gotovo umetniški dosrodek prvega reda —c Prihodnji redni sestanek upokojenega učitelj tva iz Celja tn okolice bo v soboto 3 februarja popoldne v nrcstor»h Nabavljalne zadruge drl oameščencev v Prešernovi ulici —c Funtkovo »Tekmo« bodo vprizoritl člani celjske »Foče« na Pveenleo ob \% v veliki dvorani Narodnega doma Vstopnice se dobijo v nrednrodajl v trgovini Močnika nasl na Glavnem tran —c V gostilno ne sme Okrajno sodišče v Celjn Je z razsodbo z dne 14 novem bra 1933 prepovedalo srmsltemu delaven ga prepusti docela gospodični in se vrne v Pariz zop?t — nedotaknjena devička. Nihče niti nt* sluti resnice, a ko treba uničiti Še izdajalsko pismo, gs kjpi in raztrga zopet gospodična tn odide iz propadle familija k svojemu kupljenemu d^Čku. Zakaj, vse življenje ie hrepenela le 00 otroku. Sama ga ni mosla roditi, a zdai *J ga je vsaj kupila in po»M bo živela le sani. Grozotna ie ta ironija: zakonska mati je slepa in gluha za svoje otroke in nezakonska mamica Christine je srečna, da ae le oiroka i znebila Ta stari kava, posušena vgoepodičnac pa žrtvuje vsa. kar ie v t;v lienju prisljžila. samo da ima končno »svoje* detece . . . Prirojeni čut materinstva v bedni leni iz ljudstva zmaga nad dekadenco inteligence; Materinstvo v treh oblikah je toref motiv te komedije. Nič ne pridiguje. a s dajanjem pripoveduj'? istino, porazno, a tudi svetlo, nado vzbujajočo. Kruta zadevščina. ki dopušča prav mak) vedrosti, a vsai nekaj smešnosti. V *m, dd ie ga. Mari i* Vera pravilno podala in doumela >gosr>odično«. Zame pa ie bila vjo-darle preveč enolična in br« dramatskih barv, v obče malo zanimiva, dasi io je igrala dosledno, z lepo dikcijo, močno sj-gest i vn ost jo. Cbrist.no \č igrala ga- ^ričeva, uporno razvajenko brez srca in veti, rojeno koketo in kokoto iz >najbo!jŠe< družbe, kakor ana le ona igrati take žive snope bolnih živcev. G. Gregorin M podajal vedno nervozno hitrega, kričečega očeta advokata zelo naturao in celo premočno, ga. Nablooka ie bila tipična sodobna dama. zal'ubijena vase in skrbeča ?rlino zase. g. Zeleznik pa pristen sinko naše dobe. lrvret*n tip nesramnega slug*? je igral g. Bratina. ki se je s svojo pijano sceno odlikoval. Inženjer v vlogi zdravnika ie bil g. C. Debevec, a g. Pla-neoki končno eleganten drugi slruga. Po svetovni reklami o Devnru in n|e«ro- vi >Goepodičnii sem odhajal s prsdstave dokaj razočaran. Končno je ta igra predvsem boli mučna kot mična. pa *udl tehnično ne brez odprtih vprašajev. Za prav dobro predstavo in prevod gns zasluga g-rež. Skrbinšku. Gledališči ie bilo prazno. Pr- 6. Emilu Dobovičniku. rojenemu 20. januarja 1906. v Celju, stenujočeznu v Tovarniški ulici 16 v Gaber ju. za h a jan Je ▼ gostilne za dobo 1 leta, t. j. od 18. januarja 1984 do 17. Januarja 1935. == DANES B rrr: senzacionalni film =: 1 V DEŽELI 1 I DIVJIH ZVERI j EE To je film, kakršnega se niste EE — videli. — H Zvočni kino IDEAL = EE Predstave ob 4., 7. In 9.l/4 ari EE == Cene 4.—, 6.— In &— Din. EE B1111111111111111111111111111111111111111111111 i Iz Trbovelj — Praznovanje pri rudniku v februarju. Po dosedanjih dispozicijah bo rudnik v februarju obratoval 17 delovnih dni, praznoval pa 2., 7., 10., 14., 17., 21. in 26., torej 7 dni. število delovnih dmi se Je napram januajju sicer skrčilo od 21 na 17, vendar pa pomeni to število napram lanskemu letu, ko Je rudnik obratoval v januarju 16 dni, v februarju pa komaj 13, znatno zboljšanje. Tudi novo zapadli sne? nam daje upanje, da se letošnje zima ni konec ln da bo sedanja ugodnejša zimska konjunktura še nekaj časa trajala. Treba pa bo seveda že sedaj misliti na to, kaj bo na poletje, če ostanejo naročila na isti višini, kot lansko leto, utegne postati beda še večja kot je bila v lanskem poletju. Zato naj bi se vse strokovne in stanovske organizacije že sedaj pripravile in združile v enoten medstrokovni akcijski odbor, katerega naloga bi bila. da izpoalu-je pri upravi državnih železnic večja naročila premoga. — Obračun sreskega cestnega odbora za 1. 1933 je na občini razpoložen na vpogled do vključno 4. februarja. — Semenski krompir. Kmetijska podružnica v Trbovljah opozarja svoje člane, da lahko naroce cenejši semenski krompir, ki bo stal Din 75 sa 100 kg. Prijave sprejema podružnični tajnik goap Adolf Jesih. Šoferske legitimacije, šoferji, ki so še v posesti starih legitimactj se opozarjajo, da morajo tekom enega meseca :ste zamenjati sa nove, ker Jim bo sicer vožnja za. ranjena. — Strup za Dokončevanj« roparske zverjadl bo prihodnje dni trosila v avajem gozdnem revirju rudniška uprava; zato ae opozarjajo lastniki psov in mačk, da jih pravočasno zavarujejo. Isto ta ko bo trosil strup v gozdu na Kleku posestnik gosp. Hauck z o h lastnim dovoljenjem. — Esperantski tečaj. 2e skoraj | meseca traja esperantski Jezikovni tečaj, ki ga Je organiziral tukajšnji esperantski klub. Poučevanje se Je do pred cratktm vršilo vedno ob dneh, ko rudnik ni obratoval, da so se ga lahko udeleževali tudi delavci. Sedaj pa se je vodstvo tečaja od-ločilo vršiti pouk Izključno le ob sobotah zvečer, ker je ta dan In čas za vsakega najbolj prikladen in primeren, razen tega se pa ob sobotah pri rudniku večinoma praznuje. Prihodnji tečaju! pouk bo torej v soboto, dne 3 februarja on €. uri zvečer v osnovni šoli na Vodah. — Ekskurzija montanistev. Včeraj dopoldne in popoldne so al ogledali rudniške naprave montanisti-elušatelji ljubljanske univerze, ki so organizirani r klubu montanistov Skupno s profesorji jih je bilo 48 Naprave so jim razkazovali rudni-&«i Inženjerji ZveCer so se vrnili v Ljubljano. Pri zdravnike. Zdravnik: Tale vtS vrat ml nič ne ugaja. Bolnik: No, saj tudi val ni do*t vreden. 9123484823535353532331235353020000000002000101010000020100000101020202 828^7436 482353234848485348535348 »SLOVENSKI NAROD«, cme 31. januarja 1934 A. uc»errt 282 (Dre geatai Ta čas so se pa že pojavile v soteski prve oborožene postave, in navdušeni kiMca. so za trenutek zaglušili bojno vihro. iCmam so goste vrste vojakov navalile na ode tolpi Indijance v. — Hurra!... Živela Francija!... so kiicali francoski vojaki in navalili z novo ^lo na Indijance. Indijanca seveda nrso doigo kljuboval] napadu od štirih strani. Junaki z Zelenih gora, kajti ti so bili pravočasno prihiteli francoski četi na pomoč, so zanesli v njihove vrste splošno zmedo. ki ;ako so ostali po kratkem, neenakem bogu j4 obeh indijanskih toi»p sav jo kupi trupel. XXIX. Združitev vennontskih čet s francosko četo je spremljalo nepop.i.:u na-vchišeoje na obeh straneh. Ko sta prišla vri tez de Vaudrey n Rabusson na bojišče, so se biLi Indijanci — kar jih je sploh še bilo živih — že davno razbežali na vse strani. Poveljarik vermontskih čet, kaj sri mora misli'ti o tem begu. kajti stopil je k vitezu, rekoč: — Poveljnik, vaši vojaki so prav kar prestali najhujše muke in nevarnosti. Bilo bi zelo lepo. če bi jim privoščila malo počitka. Ne smem vam pa prikrivati, da bi ne dovolij počitka svojim dečkom, čeprav so morali prehoditi dolgo in naporno pot, da so vam prihiteli na pomoč. — Prav pravite, — je priurdil vitez. — Ob vsaki drugi prilrki bi smatral za svojo sveto dolžnost privoščiti svoji četi malo počitka in okrepčala po težkih naporih ... Toda priznam, da poznate dobro način borbe v teh krajih* a jaz o tem nimam pojma ... Ravnal se bom torej po vaših navodilih. — Dam vam lahko samo nekaj nasvetov, — je dejal poveljnik gorskih čet. — Ki se jih bom strogo držal, — je odigovori-i Roger. — Opustiva torej vsako zasledovanje bežečih Indijancev, skličiva svoje vojake ki krenava takoj na pot. in keo: se je zdelo, da je ta nenadni sklep viteza presenetil, je častnik pripomni]: V poročilu, ki mi ga je poslal ge-aer^: \Vash-inigton s poveljem, na-j se vam priključimo, je bik) tudi rečeno, naj pazim na kretanje angleškega zbora, ki je general o.njem obveščen, da se bo mudil v našem kraju- ... Ve»m. kaj pričakuje od m-ene gospod markiz. Vem tudi že, kakšne namene ima angleški general; in zato sem krenil na pot, da se čim prej združim z vami. Tako sem pridobil dva dni in mislim, da bomo lahiko prispeli pravočasno, da prekrižamo angleške račune. Angleži bi namreč radi razbili francoski zbor generala VVashingtona na dvoje, potem pa napa-dli vsako kriJo posebej. Med govorom je kazal poveljnik gorskih čet vitezu poedine kraje, kjer naj bi se ti dogodki odigravali. — Vaša naloga bi torej bila. — ga je prebil vitez, — da bi pravočasno prispeli na bojišče in napadili angleške čete. ki bi se hotele v ta namen združiti. — Da, to je moja naloga! — je odgovoril častnik. — In uspeh tega drznega načrta ie odvisen od hitrosti našega prehoda. Naleteti torej ne smemo na nobeno oviro, ki bi nas zadržala. Zat^ sem vesel, da sem prispel pravočasno, ne samo da bi rešil vaše vojake, temveč da bi izpolnil prvi del svoje naloge, pregnal Siouxe in angleške patrulje. Obveščen sem, da so poklicali Angleži na pomoč velike čete Indijancev, ki naj bi čim prej prispeli v Vermont. Oirj njihove po i so zaenkrat Zelene gore, kjer naj bi zasedle vse soteske, da bi nam zaprli pot v ravnino. ... Saj ste se lahko sami prepričali o načinu, kako sem s svojimi vojaki prekrižal te račune. — Da. — je odgovoril vitez, — pri-šti ste baš pravočasno in dokazali ste občudovanja vredno vztrajnost svojih čet... Lahko se pa enako mirno za-nesete tudi na moje vojake. Spoznal sem dobro njihov pogum, neustraše- nost in požrtvovalno vztrajnost... ... Lahko krenemo na pot. In kot rečeno se bom strogo ravnal po vaših navodilih. Ta čas je bil dan znak za povratek vseh vojakov, ki so zasledovali bežeče Indijance. Ko so bili vsi zbrani m pripravljeni na pot, ki jo je bil določil poveljnik gorskih čet, je vitez naenkrat opazil, da je prvi rešitelj njegove čete, seržant Ra-busson, brez sledu izginil. — Kje je pa Rabusson? — je vprašal Gašperja, ki se ie vračal z zasledovanja. — Ah! ta pa najbrž ne bo odgovoril na znak za povratek. — Kaj se mu je pa zgodilo? — Ce je nadaljeval zasledovanje tako kakor ga je začel, mora biti že zelo daleč -.. Toda pri strasti, s kakršno je zasledoval bežeče Indijance, in pri njihovi spretnosti bi ne dal počenega gro-ša za njegov skalp. Roger je naročil Gašperju, naj moiča o tem. Potem se je pa obrnil k poveljniku gorske Čete, rekoč: — Predstavljam vam svojega poročnika. Ln pokazal je na Gašperja, ki ie kar ostrine I od presenečenja. — Videl sem tega vojaka v boju! — je dejal častnik in stisnil novemu poročniku roko- — Čast, loi mu jo podeljujete ... — Je zaslužena nagrada za usluge, ki mi jih je storil med potjo, in za njegovo hrabrost, ki jo je pokazal v prav kar končani bitki. — Storil sem samo svojo dolžnost, — je dejal Gašper v zadregi. — In če sem se tako navdušeno boril, sem storiti to zato, ker sem moral obračunati s temi vražjimi Indijanci, kn jih je bik) treba pognati v zrak, kar bi bdio malone veljalo vas in junaškega Ratousso-na glavo. Pri teh besedah se je Roger znova spomnil na hrabrega moža, ki je bil rešil njegovo četo. Roger se je prijel za glavo, kakor bi hotel pregnati iz nje težke ircisb" in skrbi. Obrnil se je k poveljniku gorske čete, rekoč: — Krenemo na pot, kadar boste hoteli. Častnik je stopil z vitezom pred svoje vojake. — PrijateljS, — je dejal, — angleški armada gremo nasproti. Torej veste, kaj morate storiti pred bitko in po bitki s sovražnikom. Naprej! — Naprej! — je ponovil Roger. ki vojaki so krenili naprej, vzklikajoč navdušeno: — Živela Francija! .. Živela ameriška svoboda! Kaj se je zgodilo z Rabussonom od trenutka, ko ga je videl Gašper, kako zasleduje v preriji Indijance? Vemo. da je bi i porabi' vse naboje v boju i Indijanci, ki so brli napadli četo pod Gašperjevim poveljstvom. In na to se je spomnil bivši seržant. ko je hitel za bežečimi Indijanci. Ni mu bilo več do preganjanja bežecega sovražnika. Toda k vitezovi četi se ni hotel vrniti in primoran je bi! razmišljati o tem, kako bi si preskrbe! strelivo. In spoznal je takoj, da je edino sredstvo nenadoma napasti Indijanca v angleški službi, kajti taki Indijanci so bili oboroženi s puškami. In tako je zapustil vojake gorske čete, zasledujoče Indijance in ubral jo je skozi prerijo v smeri, od koder je upaj, da pridejo angleške čete. Že nekaj dni prej je bil prše! do prepričanja, da bo angleška vojska čim prej zasedla gorske prelaze in postavila tam topove, ki naj bi branili prehod čez gore. In za ta primer je ime! Rabusson prvotno pripravljeno svojo smodnišni-co. Upal je, da najde priliko, da bo lahko prekrižal angleški vojski vse račune. Ni pa niti za trenutek okleval, ko ie bilo treba žrtvovati skladišče smodnika, da reši peščico svojih rojakov Vedel je. od kod pridejo Angleži, da bi zaprli pot gorskim četam ln krenil je proti gozdu na levi strani prerije, kjer je hotel počakati, da bi prišla mimo indijanska patrulja. Poleg tega se pa ni hotel oddaljiti od korita gorskega potoka, kjer je imel že doligo v votlini med skalovjem na bregu varno zavetišče. Burno življenje Aleksandra Staviskega Zakaj policija ni prijela predrznega sleparja, čeprav je slutila, g kom ima opraviti Stav taki Do temeljev so pretresle vso Francijo milijonske stepa rije elegantnega pustolovca Aleksandra Staviskega in daleč ro svetu je Sel glas o največji finančni lopovščini, kar Kii pomni svet. »Lidove Novi-ny«, priobčujejo o junaku te afere Staviskem daljše poročite, k»: spravlja na dan mnoge zanimive podrobnosti w življenja moča veirke. toda klavrne slave. Sto milijonov... dvesto milrjonov . . tristo miK ionov... pe*sto milijonov frankov — izgubrrenih! Da. Pol milijarde. Toda kaj se je izgubilo §e povrhu, ne bo niriče več ugo'ovil. Kakor na besni dražbi so bliskovito naraščale številke izgub, ki jih je pripravil Sergej Aleksander Stavrsky v nekaj letin tisočem lahkovernih ljudi in tisočem strastnih verižnikov, da je lahko na neverjeten način razmetaval milijone ter živel v sijaju in razkošju, ki je jemal vid vsakemu, kdor se je z njim srečal. V enem tednu med božičem in novim letom se je pa sesula piramida umetno zgrajenih sleparij; mož, ki je hotel obsuti svoje prijatelje s krasnimi novoletnimi darili, zapušča hotel CIaridge. da bi kot capin poskušal rešiti svoje življenje Njegov bistri duh mu je povedal, da je prav za prav neznatna finančna nezgoda, ki je zadela nje. ve špekulacije na jugu Francije, odkrušila baš ogetai kamen njegovih zamotanih kombinacij in da se bo čez neka; ur vse porutšik). Rešiti življenje, ne d«ti prijeti se — ta najnaravnejši gv.u drvje zveri se polasti sijajnega ru-tinerja. \i je znal še dan pred svetim večerom stopiti pred policijskega ko-ni-sarja n mimo poslušati proti sebi nape, tnc ovadbo ter smeje odpihat: vsak sum. Kai ni bil on osebnost, ki se je o noi v višji pariški družbi govorilo sa-mr z občudovanjem in navdušenjem? Mar m vedela pariška policija, da je ta Saš Alexandre. kakor so se glasile takrat vse njegove listine., slavni indu-sr-:;c. vel:!v. notezni FrtanŠnfk. ki odpira pota k bajnim kari jer am m dohodkom, k se dan za dnem sestaja z ministri, financira voik.e, spravil v upravne svete poslance, senatorje, slavne pravnike in vpokojene generale, bogataš, čigar dohodke se prekaša vrednost njegovih družabnih vplivov in stikov? Vlar ni vede! policijsk: komisar, ko je Dodpisova poziv k zaslišanju, da bo \ide ob določeni uri osebnost, ki ima v rokah iste. ki manažerira gledališča, vzdržuje stajo dirkalnih konj, zna v ba-karetu igrati za milijone in obvlada v^e ročice velikega družabnega življenja prestolice? Takemu človeku tahko mai- policijski uradnik skoraj samo z >prav-čilom sporoči, da je prišlo nekakšno opozorilo, da nekatere nove družbe, ki iih gospod Alexandre pri- javlja, menda našo dovolj dobro fundirane. In ko gospod Alexandre mirno pojasni, da je zaenkrat to misel sploh opustil, lahko odide iz komisarijata med zelo vljudnimi pokloni kot vsemogočni magnat. In vendar se v drugem oddelku iste pariške policije več let kupičijo akti, ki obnemenujeio isto sijajno osebnost. Tu je v prvi vrsti 19 neposrednih in jasnih ovadb zaradi velikih sleparij, tu je zabeležcr.o vse polno sumljivih in obtež&ifh co no s t i. tu se govori o prestairli kaznih v preteklosti — toda r-udlaga ie r:zanesljiva, policija ni trdno prepričana o identičnosti osebe in zato vodi ta fascikel pod napisom Saša Alexandre nazvan Stavisky. Rešiti to zagonetko bi bik> seveda zelo lahko, toda z ljudmi širokih stikov mora ravnati policija diskretno; in kadarkoli ta oddelek vpraša ^zgo^aj«, prekrižalo neznani prsti uradno pot in akti potujejo nazaj brez odločitve. A na drugih mestih iste policije opravljajo svoje posle agenti in inšpektorji, ki z budnim očesom skrbe za varnost ministra, namenjenega v pose!« h gospodu Alexandru. In ko se pojavi gospod Alexandre z njim na pragu, se prižmurjeno oko zaostri in spomni, kakšen spopad je bil, ko so tega moža aretirali sredi gostije, kajti to da je dečko, ki ie znal v tem in tem času pobegniti naravnost iz sodne dvorane. v razdraženih množicah se je prepevalo na nape v revoUicijonarne car-magnoie »Stavisky au Pantheon« ... listi vsega sven so se polnili dan za dnem s senzacijonaJnimi odfkritjii — nad vsem in i? vsega so pa skakala ona težka, zlovešča in razburljiva vprašanja, ki se začenjajo vedno: Kako se je moglo zgoditi, da ... Za francosko demokracijo so to oči-ščujoča vprašanja. Res je namreč treba preiskati m dognati, kako se je mo-gJo zgoditi, da se je vedno, kadarkoli sta naletela državna administracija in justica na zadeve Staviskega, iskazalo, kakor je zapisal Henri Đeraut, da so »pazniki nehali paziti, inšpektorji inspi-ctrati, kontrolorji kontrolirati, sodniki soditi.« Toda to niso samo francoske skrbi. Tudi druge demokracije lahko iščejo v zgodovini Sergeja Staviskega. kakšni vplivi so to, ki križajo pot javne uprave in pravičnosti. Tudi drugi narodi se lahko na tem življenju pouče, kam vodi širni pohlep po denarju, slavi, moči in razkošju in kakšni tipi lahko vlečejo korist iz te najbesnejšt človeške mrzlice. (Nadaljevanje jutri) Stalin govori Na kongresu ruske komunistično stranke je govoril Stalin najprej o zunanji politiki Rusije in je med drugim izjavil, da je Rusija dobro pripravljena za vsak slučaj in da bi se pošteno opekel, kdor bi jo napadel. Potem je govoril o notranjem položaju in omenjal vedno večji razmah narodnega gospodarstva in kulture. Ruski državni dohodki so poskočili od 29 miljard leta 1929 na 50 miljard leta 1933. Razvoj poljedelstva se prav za prav šele pripravlja in pokazal se bo v najbližji bodočnosti. Lani je bilo zasejanega 129.7 milijonov ha polja, leta 1913 pa 105 milijonov. Predlanskim je bila zaključena reorganizacija poljedelstva in glavno vprašanje je bilo povišanje proizvodnje, živinoreja je prehodno nazadovala. V Rusiji ni nobenega delavca brez dela ali zaslužka. Vsak kmet lahko zdaj svojemu stanu primerno živi. Državo je treba prepreči z gosto mrežo trgovin, sovjetsko trgovino brez kapitalistov in brez veriž-nikov je treba v polni meri razviti. Tudi železniško omrežje se mora še povečati. Komunistična stranka šteje nad 2 milijona članov, omladinske zveze pa nad 4 milijone. V letalski zvezi je nad 14 milijonov članov. O drugi petletki je dejal Stalin, da mora biti zaključena z uspehom, kakor je bila prva. Končno se je dotaknil Stalin še marksizma, češ, da se govori, da je na zapadu v nekaterih državah propadel, ker ga Je ubil fašizem. Po Stalinovem mnenju je to humbug. 2e SO let si prizadevajo bur-žuazne vlade uničiti marksizem. :oda zaman. Marksizem si .je osvojil estino sveta in sicer baš v državi, kjer je kazalo, da je popolnoma tiničen. Tudi rekord Skoraj celih 33 !et je imela Amerika rekord v najhitrejši izdelavi oblek in sicer od striženja ovce do izdelane obleke. Ameriški rekordni čas je znašal 6 ur in 4 minute. Angleži so pa te dni Američane prekosili. Ob 8.50 zjutraj so začeli striči 10 ovac in v pičlih S minutah so bile vse ostrižene. Volno so takoj oprali in pobarvali. Ob 10.29 so začeli tkati blago, za kar so rabili samo 24 minut. Blago seveda ne more takoj z stroja h krojaču, ker ga je treba še polikati in osnažiti. Ob 11.33 so odpeljali blago z avtomobilom h kro;aču. Tako so torej rabili za striženje ovac in predelavo volne v blago 2 uri 43 minut. Krojači so pa delali še hitreje. Osem krojačev se je lotilo blaga, ki je bilo takoj urezano in ob 12.27 je bila obleka že narejena. Tako so rabili Angleži 3 ure 37 minut za izdelavo obleke od striženja ovac do zadnjega prišitegri gumba. Iz Maribora — Vse nai« naročnike obveščamo, da jim bomo a 1. feb. pričeli v Mariboru •iostavljati »Slovenski Narod« na ilom ta ko, da ga bo vsak naročnik imel že ist^ca •Ine do 7. ure zvečer v rokah Istega «rn< tomo tudi priložili položnice in prosimo da nam vsak naročnino čim prej naka2e Obenem vabUno še druge nase mariborske čitatelje, da se na naš list naroče, ker ima stalno mariborsko rubriko, a mesečna naročnina znaša le 12 Din. — Za milodar okradel dobrotnika. V torek dopoldne je prišel v delavnico tvrdke Legat neki brezposelni prosit podporo, ki jo je tudi dobil. Ali mož s tem Še ni bil zadovoljen. Precej časa se je s m u kal po delavnici in bil mehanikom samo v nadlego. Ko je neprMlprav odšel, so ugo tovili, da je x njim izginilo 120 Din vredno orodje. Tatvino »o prijavili policiji. Iti je tatinskemu možakarju že na sledu. — Svojega najboljšega prijatelja Je zaklal. Mali senat je v torek sodil Krajaca Janeza iz Spodnjega Gašteraja, ker je 3. decembra 1932. zabodel s nožem dobrega prijatelja Ratnona Friderika. Zločinec je zelo strahopeten mladenič To so vedeli vsi njegovi tovariši in so ga večkTat zastrašili, da je 'bežal. Usodnega dne na večer so se zbrali fantje ln sklenili Kraje ca zopet prestrašiti. Pokojni Ratnotn je šel prav tiho za storilcem, ki je vedno hodil domov z nožem v roki. Ko je bil ia zločtačevim hrbtom, se ga je Friderik oklenil z rokami okrog telesa. Ve« prestrašen, da so ga napadli. Je Krajne z vso silo zamahnil z nožem po prijateljevih prsih. Nesrečnež je bil v hip oblit s krvjo in nezavestnega bo prenesli domov. %e par dui po tam tragičnem dogodku Je Rat-non podlegel smrtnim poškodbam Krajne Je bil obsojen na leto dni zapora — Rdeči petelin. V nedeljo Je upepelil požar gospodarsko poslopje posestnika Lesnika Franca v Vrhdolu. Domači so si le z največjo težavo otell življenje io ti* vino, ker se je ogenj naglo razširil radi slame in sena, ki Je bilo v poslopju. Ogenj je bil podtaknjen, škoda je krita le z ne "znatno zavarovalnino. — Grajski kino predvaja od srede dalje filim, ki prika/zuje malajsko džunglo »Dovedi in živi«. — Kino Union prične v sredo 31. t. m. predvajati film »Pesem o sreči« s slavnim tenoristom Grohom v glavni vlogi. — Nekaj kriminalne statistike. Lani je bilo v policijske zapore prepeljanih 336* jetnikov, ln sicer zaradi nedovoljenega prekoračenja meje 224, zaradi beračenja 114, zaradi tatvine 105, zaradi prepovedanega povratka 84, zaradi nemoralnega življenja 54, zaradi potepuštva ln vlačugar-stva 42, zaradi kaljenja nočnega miru 72 itd. Zaradi razjiih političnih prestopkov je bilo aretiranih 10, zaradi suma špijo-naže 8 oseb. V policijske zapore so prepeljali tudi umobolneže, za katere v bolnišnici ni bilo prostora. Od aretirancev so 317 teročili sodišču, 162 političnim, 27 pa vojaškim oblastem. Izpuščenih je bilo 48 oseb, ki so dokazale svojo nedolžnost. — Tihotapstvo cvete. V osebnem vlaku, ki je prispel iz Avstrije, sta bila aretirana dva podjetna tihotapca, d očim Je tretji pobegnil, a je moral pustiti vso vti-hotapljeno robo v vlaku. Neki R. P. Je bil aretiran, ker so pri njem zaplenili poln nahrbtnik sestavnih delov radioapa-ratov, a Francu Zelenku iz Zakoška pri Ptuju so zaplenili večjo množino saharina, cigaret, lovskih nabojev, raznih sestavnih delov lovskih puš>k in 248 praznih nabojev. V $t. Jurju ob Pesnici so graničarji zasačili dva tihotapca, ki sta hotela vtihotapiti dva vola v Avstrijo. Tihotapca sta pobegnila, a vola so zaplenili. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESRER, LJl'RLIANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T ~ »KOLJLERGANG« rabljen ali nov, kupimo. — Talionica, Topusko. 674 MESEČNO SOBO s posebnim vhodom oddam. — Cena Din 200.- — Naslov v upravi s>Slov Naroda«. 679 PEKARNO oddam v najem. — Peče, črna pri Prevaljah. 676 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme Kiralv, Murska Sobota. o90 STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. — Šolnina znižana. Dijaki (-nje) drugih Sol poseben popust. Vpisovanje dnevno. _Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15 GOSPOD star 33 let, uradnik, s stalno službo, želi resnea znanja s samostojno damo, staro do 26 let. Na premoženje se ne ozira. Samo resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo >S1. Naroda« pod »Bodočnost S87«. CENIK VINA EN ZGANJA: 8.-8.-8.-10.-4.- Metliško belo novo 1 Din štajersko belo staro 1 > Cviček ' 1 » Rizling 1 > Jabolčnik 1 > Tropinovec pristni 45 odstotni 1 » Slivovka stara 45 % 1 > Hruševec 45 % 1 > Brinjevec Ia 45 % 1 > Rum fini čajni 1 > Razni fini likerji ter desertna vina, prvovrstna štajerska namizna jabolka — nudi po konkurenčnih cenah — »BTJFFET« S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra ceste 38. 68« 20.-24.-28.-32.-26.- POfiTEN NAJDITELJ se naproša, da odda paket, ki je bil pozabljen v soboto zjutraj v gorenjskem vlaku proti odškodnini na naslov: Zlata S tangi, zdravilišče Golnik. 689 KROJITE LJ vešč vsakršnega krojenja dobi nameščen je. — Krojna dvorana, Duga Resa S. B. 688 POZOR! Naprodaj i? več hiš ob Dunajski cesti, z lepimi vrtovi in trgovinami, zraven ie tudi dobro vpeliana pekarija. Več pove: Kopališče. Jožica nri Liub-liani. _591 POZOR! Izgubljena je bila v ponedeljek usnjena rokavica v bližini Ambroževega trga. — Izroči naj se proti nagradi v kopališču Okrožnega urada pri pedikerju R. Avbeljnu. 693 PUŠKO BREZPETBLINKO kal. 16, zamenjam za pol risani-co kal. 16, 9.3X72. — Smola, Novo mesto. 691 Garantirano pristno 45 % ŽGANJE se toči na drobno: tropinovec l Din 20.- slivovka stara 1 > 24.- brinjevec Ia 1 » 32.- rum 43 % 1 » 26.- Pri večjem odjemu 10— 20 % popusta! — Se priporoča Buffet«, delikatesa, S. J. >e-raj. Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 668 JABOLKA najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno Post rti n, Maribor. UIT Klavirji f Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovue fabrikate: Bo sendorfer, Steinway, Fbrster. Petrof. Hol/I. Sfingi original ki so nesporno najboljši! (Lah ka. precizna mehanika. * Pro laia iih izključno le sodni Izvedenec in bivSi učitelj Glas bene Matice Alfonz Breznif- •-•Midrova cesta Srev. 1 Velikanska zaloga vseh gtaahe ni h infttrumentn\ tn «trun MOTOR NA SESALNI PLIN 50—60 HP kupi vlastelinstvo grofa Draskoviča. Veliki Bukovec pošta Mali Bukovec. 664 STALNA ZALOGA ŽIME prodaja po tovarniških cenah K. Sitar, LJubljana. VVolfova ulica 12 (dvorišče). 651 DA BOSTE NAJLEPŠA na plesu v pred- in po pustu kupite svilo, Creppe d' Chine, Creppe Saten itd. že od Din 3$.- naprej PRI TVBDK1 NOVAK (pri nunski cerkvi) Kongresni trg št. 17 Uzejuja: Josip Is^MJet Sa »Narodno tiskarno«: Pran Jasertek — Za oprave is itni del Usta: Oton Jhrurtoi — Vat • Ljubljani