Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI UST Posamezna štev. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis St. 617 TRST, ČETRTEK 13. OKTOBRA 1966, GORICA LET. XV. fhad nadaljiijiiiii Pri te dni sklenjeni reorganizaciji Zveze komunistov Jugoslavije je bilo večkrat in po najvidnejših njenih predstavnikih poudarjeno, da pomenijo dosedanji sklepi šele začetek, ne pa konec reform v komunistični organizaciji in v vsem procesu demokratizacije jugoslovanskega partijskega in državnega življenja. Morda so nekateri, zlasti pri nas in v tujini sploh, pa tudi v Jugoslaviji sami vzeli ta zagotovila za fraze, izrečene tjaven-dan, v reorganizacijski vnemi in govorniškem zanosu. Vendar pa jih je treba vzeti resno, kajti v njih se kaže, kolikor moremo presoditi, resnična in globoka želja, da bi se jugoslovanska družba, za katero nosi ZKJ odgovornost, končno izvila iz svojih krčev oblikovanja in se usmerila v, miren in organski razvoj, ki bi bil ravno zato, ker bi bil urejen in premišljen, tudi hitrejši in učinkovitejši, brez sunkov, v obliki kampanj, ki so doslej pretresali gospodarsko življenje, in brez birokratskih mitov, ki so otežkočali politično življenje. Nam zunaj sicer ni konkretno znano, kakšne cilje imajo pred seboj voditelji jugoslovanske Zveze komunistov, ko poudarjajo, da pomenijo dosedanji reorganizacijski ukrepi le začetek, lahko pa si mislimo, da imajo v mislih tako splošno reorganizacijo komunistične organizacije in vsega jugoslovanskega življenja, ki bi dokončno zagotovila čimveč-jo stopnjo demokratizacije, ki se jim zdi možna, in čimvečjo gospodarsko blaginjo. O tem so si zelo verjetno vsi edini. Možno pa je, da si še niso vsi edini, kako izvesti to reorganizacijo, kje začeti in kje končati in kaj naj bo njeno bistvo. Edvard Kardelj sam je v nekem svojem nedavnem govoru poudaril, da ni potrebno, da bi se morali komunisti v vsem strinjati, ker to je bila fikcija. Zalo je pričakovati, da bo nadaljnja reorganizacija še predmet dolgih in poglobljenih razprav v ZKJ in v posameznih republiških komunističnih organizacijah. Zunanjemu opazovavcu se zdi, da pri tem ne bi smeli pozabiti na reorganizacijo ureditve SFRJ kot take, ali bolje rečeno, na zagotovitev bolj sproščenih in avtonomnejših odnosov med narodi, ki jo sestavljajo. Eden izmed vzrokov, da je bila sedanja ureditev podvržena tolikim gospodarskim in tudi političnim preizkušnjam, kot je pokazala med drugim ravno zadeva z Rankovičem,. je bil nedvomno v tem, da je bila doslej preveč ovirana gospodarska in politična pobuda posameznih jugoslovanskih narodov, ker se je zatikala v mogočno mrežo preveč birokratskih zveznih predpisov in centralističnih tendenc, katerih nosilec je bil, kot je bilo v zadnjem času tudi že mnogokrat poudarjeno, Rankovič s svojimi sodelavci. Tudi nekateri ugledni predstavniki ZK Slovenije in slovenske skup- (Nadaljevanje na 2. strani) Tržaška javnost in zlasti tržaško delavstvo bi prav gotovo mogli mirneje in trezneje izreči svojo sodbo o sklepih, ki jih je v zvezi s preureditvijo celotne italijanske ladje-delske industrije sprejel konec prejšnjega tedna medministrski odbor za gospodarsko programiranje, če bi ti sklepi ne bili objavljeni prav na pragu tržaških občinskih in pokrajinskih volitev. Stališča in sodbe, o katerih te dni beremo v raznih listih ali jih slišimo na predvolilnih zborovanjih, so zato marsikaj pristranske, ker je jasno, da si vsakdo hoče iz tega vsekakor važnega vprašanja kovati politični kapital. To velja tako za vlade kot za opozicionalne stranke in nekaj podobnega bi lahko rekli tudi o delavskih sindikatih. V soboto so v Trstu nastali izredno hudi neredi, kakaršnih ne pomnimo že od leta 1953. Resnost in obsežnost neredov najbolje izhajata i/. števila ljudi, ki jih je policija priprla (nad 400) — od katerih je bilo 89 zaprtih, kakih 250 pa se jih bo moralo zagovarjati pred sodiščem zaradi raznih prekrškov. Ranjenih je bilo skupno 79 oseb, med temi je 54 karabinjerov in policistov ter 25 civilistov. Na srečo so bili vsi laže ooškodovani, razen dveh pripadnikov organov javne varnosti. Kako je mogoče, da so mogli izzvati skleni medministrskega odbora za gospodarsko programiranje, o katerih vlada in predstavniki strank leve sredine trdijo, da pomenijo prvi zares učinkovit ugrep za ozdravljenje tržaškega gospodarstvo, pri delavcih in dobršnem delu javnsoti tako ostro negativno reakcijo? Poleg že omenjenega volilnega ozračia in napetosti, ki ie nastala po zaslugi levih onozicionalnih strank, je po na-xem treba iskati glavnevzroke za nerede v zelo razčirienem. rekli bi splošnem, ne-^••nnniti, ]<; nrj tržaški javnosti upravičeno ”lada do osredniih rismVih oblasti. Objektivno ie treba namreč nriznati. da it^iiian-i-o imrava od leta 1954 dalie ni snrHela nr>. učinkovitega ukrepa, ki bi 0'mo ;tnliiansko gospodarsko docrn?ani'a Ves rnc samo velike obliube ki na niso bile irnolnienp Deistvo ie da Trst v zarl-niem desetletji! gosnodarsko in eelo biolo-£Vo nq7,aduie. sai ie število nietmvega nre-Kivalstva narasllo v rn/dobin 1951 - 1961 le •»o neVii desetin oseli retnHi se ie v istem ro/rlohiii naselilo na Ti ■/aškem ria desettiso-*e in rlespttisoče istrskih rr-ehe^nikov V tei zvezi se samo spomnimo oblinblie-n» nrradnip 7. nomola Vrožne železni nr, dvoinega tira na železniški prom Trst-Re-netke. avtoceste Trst-Benetke. rešitve vnra-šanja Pristaniške ustanove in izvedb vseh drugih industrijskih ter trgovinskih pobud, ki bi morale Trst usposobiti, da bi lahko korakal v štric z drugimi italijanskimi mesti in področji. Dogajalo pa se je in se še dogaja, da se iz tukajšnjih krajev izseljuje najboljša in najbolj sposobna delovna sila, ter si išče zaposlitve v ostalih pokrajinah Italije in v tujini. Končna bilanca povojne italijanske uprave prav gotovo ni pozitivna, zaradi česar so nastale in še nastajajo kočljive posledice, ki niso samo gospodarskega značaja. Nič čudnega ni torej, če so v Trstu v soboto izbruhnili neredi, ki so zadobili tudi vse obsodbe vredno oblika, kot je bilo na primer opustošenje sedeža ACLI pri Sv. Jakobu. Mnogi Tržačani so se poleg tega čutili psihološko prizadeti, ko so zvedeli, da ladjedelnica Sv. Marka ne bo več gradila novih ladij. Skušajmo sedaj kratko povzeti glavne točke načrta za Trst, o katerih je bilo govora na seji medministrskega odbora za gospodarsko programiranje. Te so: 1. ustanovitev na žaveljskem industrijskem področju tovarne za izdelovanje Dieslovih motorjev. Tovarno bi zgradili s kapitalom TRT — FIAT ter s pomočjo drugih državnih finančnih ukrepov. V tem podjetju bi dobilo zaposlitev kakih 2.200 delavcev in nameščencev; 2. nove investicije za moderniziranje in o-krepitev ladjedelnice v Tržiču, kjer bodo gradili tovorne in potniške ladje. Skupna proizvodnja te ladjedelnice bi morala presegati proizvodnjo vseh dosedanjih ladje-delskih obratov v Trstu in Tržiču. V ta namen bi zgradili pomol in dok, ki sta potrebna za ladje z več kot 250 tisoč ton nosilnosti ; 3. ustanovitev nove družbe »Arzenal-Sv. Marko«, ki bi se ukvarjala s popravili ladij. V tej zvezi so predvidene investicije za gradnjo velikega doka, ki bo lahko sprejemal petrolejske ladje tudi z več kot 200 tisoč ton nosilnosti. V tem okviru je predvidena tudi gradnja naprav za razplinjevanje ladij, za kar je določeno področje bivše ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Ta dejavnost je gotovo v zvezi s potrebami naftovoda Trst-Ingolstadt; 4. ohrani se dejavnost v Delavnicah za mostove in žerjave; 5. razširjenje dejavnosti v drugih industrijskih podjetjih, zlasti pa v škedenjski železarni in drugih podjetjih z državno udeležbo; 6. Trst je tudi določen za glavni sedež ravnateljstva nove enotne družbe »Italcantieri« za vso italijansko ladjedelsko industrijo. Ustanova TRI se tudi obvezuje, da bo proučila možnost, da postane članica nove deželne finančne družbe »Giulia«, ki bo skrbela za nove industrijske pobude. (Nadaljevanje na 9. strani) RADIO TRST A e NEDELJA, 16. otobra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Petnajstletni kapitan«. Napisal Jules Verne, prevod Janeza Gradišnika, dramatizral Jažko Lukeš. Tretji del; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.00 S pesmijo naokrog; 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci« (10) »Čudna velika noč«, v priredbi Martina Jevnikarja. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.15 Obisk v diskoteki; 18.00 Konc ert v miniaturi; 18.25 Glasba za dobro voljo; 19.15 Nedeljski vestnik. Urednik: Ernest Zupančič; 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico oktobra«; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sto let komorne glasbe v Furlaniji; 22.45 Antologija jazza. • PONEDELJEK, 17. oktobra, ob: 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Priljubljene melodije; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Kon-vine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Intim-certin za klavir in ork.: 19.15 Poglavja iz zgodo-ni lirik Josip Murn Aleksandrov«: 19.30 Zaploskajmo Fredu Bnngustu, Eddieju Calverlu in Francoise Hardv: 20.35 Italijanski ,pentagram; 21.00 Sodobne črtice in novele: Stanko Janežič: »Olok življenja in smrti«; 21.30 V plesnem ritmu: 22.3C Slovenske skladbe za violino in klavir. <• TOREK 18. oktobra, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico oktobra«: 13.30 Glasba no željah: 17 20 Glasba za vaš transistor 18.30 Iz niza iavnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66. Violinist Eddv Perpich. nri klaviriu Lueia Passaglia: 18.55 7.a vedro razpoloženje: 19.15 Plošče za vas. quiz oddaja — pripravlja Danilo Lovrečič: 20 30 Puroell: »Didona in Enei«, opera v itreh dejanjih; 21.55 Motivi, ki vam ugajajo; 22.45 črni cvet, jazzovska revija. • SREDA, 19. oktobra, ob: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami — pripravlia Mara Kalan: 13.30 Glasba iz filmov in revij; 18.00 Ne vse. toda o vsem; 18.30 Dimitrij Šostakovič: Kvintet, on. 57, za klavir in godala: 19.15 Higiena in zdravie — nri n m vi ja dr Rafko Dolhar: 19.30 »Publio Carniel« iz Trsta, vodi Lucio Gagliardi: 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.15) Iz pesniških gaiev: »Salva-tore Ouasimodo v prevodu Cirila Zlobca«, ocena prof. Josipa Tavčarja; 21.55 Solisti lahke glasbe. * ČETRTEK 20 oktobra, ob: H 15 Znanost in tehnika: 1.3.30 Glasba no želiah; 17 20 Glasba za vaš transistor: 18.30 Franco Alfano: Klasična simfonija; >905 Pisani balončki radjiski tednik za najmlajše. Pripravila Krasnlig Simoniti; 19.35 Ploščej ki so mladim všeč: 20.35 »Alkestis«. drama, napisal Evri-nid. nrevedcl Anton Sovre. Igra RO., režira Jože Peterlin: 22.35 Slovenski solisti; 23.00 Glasba za lahko noč. * PETEK. H. oktobra, ob* 12.15 Med tržnimi stotnicami — nrinravlia nrof. Tone Penko: 13 30 Glasbeno potovanje okoli sveta: 18 00 Ne vse toda o vsem* t8tn T/ slovenskecrn ne samo mi) — kot mogočna sila zagona v smeri splošnega napredka, tako na gospodarskem, kulturnem in socialnem kot na političnem in duhovnem področju. KPI proti kitajski politiki RAZJASNITEV MED VZHODOM IN ZAHODOM? TRANZITNI PROMET V KOPRSKEM PRISTANU NARAŠČA Podjetje koprskega pristana je imelo letos do 29. septembra že nad 622.000 ton prometa. Tranzitnega prometa je bilo v prvih devetih mesecih preko 195 tisoč ton ter se je pristaniški promet s tem že približal celotnemu lanskemu tranzitu. Ta je 'znašal 207 tisoč ton. LETALSKA ZVEZA RONKE-RIM S 1. novembrom bodo uvedli neposredno letalsko zvezo med Ronkami in Rimom. Iz Ronk bo letalo odpeljalo ob 7.25 ter bo prispelo v Rim ob 9. uri. Iz Rima bo odletelo ob 20.35 uri ter bo pristalo v Ronkah ob 22.15. Za zvezo bodo uporabili letala »F-27« nizozemske izdelave, v katerih je prostora za 44 potnikov. V FRANCIJI NE Francoska vlada je dala vedeti znanemu britanskemu filozofu in pacifističnemu propagandistu Bertrandu Russellu, da ne bo dovolila, da bi njegovo tako imenovano sodišče, ki naj bi sodilo — seveda zasebno in samo iz propagandnih razlogov, — predsednika Johnsona kot vojnega zločinca zaradi vojne v Vietnamu, zasedalo na francoskem ozemlju. To mu je dala francoska vlada vedeli po odgovornih osebah, kot je naznanila. Bertrand Russell je sicer že zelo star, vendar je ravno zdaj v visoki starosti postal zelo aktiven kot pacifist za vsako ceno. Russell zdaj upa, da bo lahko zasedalo njegovo sodišče« v Stockholmu ali v Hel-sinkiju. Zadnje dni je obletelo svet nekaj novic, ki so bile sprejete pri ogromni večini ljudi z olajšanjem. Tako novica o dolgem in odkritem razgovoru med ameriškim predsednikom Johnsonom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom o najaktualnejših svetovnih problemih. Pa tudi novica, da so začele Združene države konkretno dokazovati svojo željo za pomiritev med Vzhodom in Zahodom, med drugim s konferenco, ki se bo začela 20. oktobra v Bonnu med Združenimi državami, Nemčijo in Veliko Britanijo. To bo takoimenovana »angleško-nem-ško-ameriška konferenca o Severnoatlantski zvezi«. Kljub njenemu bojevitemu nazivu pa bo glavni namen konference baje v tem, da naj bi prilagodila obrambne načrte in vojaške kontingente Severnoatlantske zveze novemu evropskemu položaju in tehničnemu razvoju, kar pomeni, da bodo vojaški kontingenti zmanjšani. To omogoča delno tehnični napredek, zaradi katerega lahko stroji in aparati nadomeščajo vojake, delno pa novi, manj grozeči evropski položaj. ODPRAVLJENE OMEJITVE Nadaljnji pomirljivi ukrep je sprejel v sredo ameriški minister za trgovino, ko je razveljavil prepoved o izvozu približno 400 ameriških izdelkov v vzhodnoevropske in nekatere azijske države. Seznam teh izdelkov obsega med drugim precej kemikalij, tekstilij in zdravil. Doslej je bilo prepovedano izvažati te izdelke na Vzhod, ker bi lahko služili tudi v vojaške potrebe. Dejstvo, da je bila zdaj ta prepoved odpravljena, je nedvomno pomemben dokaz za izboljšanje ozračja med Vzhodom in Zaho- dom, s čimer se je vojna nevarnost oddaljila, vsaj kar zadeva možnost kakega spopada med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. K temu razvoju je nedvomno prispevala cela vrsta pozitivnih pojavov v mednarodnih odnosih, od turizma in trgovine (znano je, da je Sovjetska zveza velik kupec ameriškega žita) do političnih dogodkov, med katerimi je gotovo na prvem mestu razvoj odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Prav zadnje dni se je zvedelo, da pišejo takoimenovani »rdeči gardisti« po zidovih kitajskih mest in na svoje transparente gesla: »Sovjetska zveza je glavni sovražnik Kitajske!« To je sicer fraza, ena od tolikih v izrazoslovju »rdečih gardistov«, vendar pa ni mogoče dvomiti o tem, da raz kriva pravo razpoloženje teh kitajskih mladinskih mas do Rusije. KITAJSKA ŽELJA PO OSVAJANJU Kljub pridevniku »rdeči« predstavljajo te mase mladih »gardistov« v resnici najbolj gluhi in vase zaverovani kitajski nacionalizem. Marksistična frazeologija mu daje le površen preplesk neke internacionalnosti in naprednosti. V resnici se skriva za njim strastna želja po osvajanju, po uničevanju »sovražnikov«. Doslej je bil bes teh fana ličnih množic usmerjen proti Združenim državam. Toda te so daleč in za povprečnega mladega Kitajca v bistvu nekaj abstraktnega. O Ameriki si ne more ustvariti nobene prave predstave. Toda Sovjetska zveza je blizu. Z Rusijo je imela Kitajska že več spopadov. Rusija vlada že sto let in (Nadaljevanje na 9. strani) Pokristjanjenje Slovencev .___ Ker se zdi, da so ta krajevna imena največkrat brez vsake zveze z lokalnimi zemljepisnimi razmerami in da beseda Sonder ali Suder nikakor ne pomeni vedno južne strani saj ležijo taki kraji npr., na severni strani določenih zalivov ali otokov in je imen, ki se začenjajo z Nord, neprimerno manj — lahko sklepamo, da so pomenilai zares slovenske naselbine. Za večjo verjetnost domneve, da so se Slovenci selili s severa na jug, najdemo presenetljivo potrdilo či sto na severnem koncu polotoka, onstran širokega Limfjorda. Pokrajina na konici polotoka nosi namreč ime — Vendsyssel (Vendski okraj), Izpadel je (verjetno s časom) zlog Sol. V tej pokrajini leži tudi nekaj krajev, ki jih je možno spraviti v zvezo z besedo Solvende ali Solvendsk: Sindal, Sonder-skov, Saltum (Solvendum?), Lonstrup itd. Vendsyssel je že sedma »Slovenija«, ki smo jo tako odkrili po sledovih selitve slovenskega naroda. Skoraj gotovo pa je, da tudi ta ni pradomovina Slovencev, ampak je pomenila le eno izmed postaj na njihovi poti na jug, najbolj verjetno le oporišče na Jutlandskem polotoku, kjer so se izkrcavali iz svojih ladij, ki so priplule s severa, od obal Skandinavskega polotoka. Sever Jut-landskega polotoka pa je bil poseljen po Ju-tih ali Jydih, po katerem je dobil tudi ves polotok ime. Slovenci so se torej le za malo časa ustavili na severu polotoka, toliko, da so pustili spomin nase v določeni pokrajini in v nekaterih krajih. Zaenkrat seveda ni mogoče reči, če so si osvojili tisto pokrajino s silo, ali so jim jo Juti »prostovoljno« odstopili. Verjetnejše pa je vsekakor prvo, glede na izročila o najstarejši danski zgodovini, ki pravijo, da so prihajali osvajalni Vikingi s severa, s Skandinavskega polotoka, in so si povrgli vso Dansko ter jo v poznejših časih tudi organizirali v državo, Slovenci pa so bili le eden izmed teh vikinških valov, najbrž eden najbolj zgodnjih, ki je kmalu odpljusknil naprej proti jugu. Vendsyssel — konica Jutlandskega polotoka — kaže proti severu, proti južni Norveški. In po mnogih etnografskih in jezikovnih elementih, ki povezujejo še danes Slovence in Norvežane (npr, kozolec, smuči in isti izraz zanje, klopotec, kot se zdi, isti izrazi za živinorejo in poljedelstvo), smo Slovenci res zelo sorodni temu narodu. Ta sorodnost občutja in značaja se istinktivno kaže tudi v izredni priljubljenosti norveških pisateljev pri Slovencih. Številni norveški pisatelji so bili in so še pri Slovencih enako pri-l;ubljeni, če ne še bolj, kot domači pisatelji, in to gotovo ni slučaj, ampak se izraža v tem duhovna sorodnost obeh narodov, katero je pripisati predvsem istemu izvoru. Po vsem tem se da sklepati, da so prišli Slovenci naravnost s Skandinavskega polotoka in da je bil tudi Schlesvvig le njihova začasna domovina, ena izmed bolj ali manj dolgotrajnih postaj pri njihovem iskanju nove, trajne domovine, nekake obljubljene dežele. Iskanje prvotne slovenske domovine v Skandinaviji seveda ne bo lahko. To bo stvar dolgotrajnih etimoloških, etnografskih in arheoloških raziskav. Značilno pa je, kot smo že omenili, da najdemo izraz Solvende (So-lund) pred ustjem fjorda Sogne in da se zdi tudi ime fjorda samega — Sogne — v sorodu z besedo Solvende. Mnogo elementov bi dalo sklepati, da je bila prvotna domovina Slovencev južna Norveška, najbrž s Telemar- I kom vred, kjer je domovina norveškega smu-čarstva. Nobenega dvoma namreč ne more biti, da so prinesli Slovenci smuči pri selitvi že s seboj iz Skandinavje, četudi so se ohranile, kot kaže, le na Blokah (o njih je pisal že Valvasor v svojem delu »Die Ehre des Herzogtums Krain« ). Slovenski izraz za smuči je namreč še pristno skandinavski, le da je morda še starejši kakor izraz ski (izg. ši), ki ga uporabljajo danes Norvežani. Slovenski izraz »smuči« pa gotovo ni nič drugega kakor prvotni norveški izraz smutt-ski (izg smutt-ši). Norveški glagol smutt ali smulte pomeni točno isto kot slovenski glagol smukniti ali smučati se, drseti (po čem). Dobesedno pomeni torej izraz »smutt-ski« deski za smukanje ali smučavni deski. V poštev pa prihaja tudi skandinavska beseda smug (steza, tihotapiti se, smukniti). Zelo čudno bi bilo, če bi bile nastale smuči v skoraj enaki obliki (široke in kratke, s poganjanjem na eno palico) tako v norveškem Telemarku kot na slovenskih Blokah, a še bolj čudno bi bilo, če bi jim bili dali v obeh deželah isto ime, čisto neodvisno eni od drugih. Ker pa je zelo verjetno, da se Slovenci niso zanimali za smuči v Schlesvvi-gu ali v Mecklenburgu, kjer je visok najvišji hrib le kakih 100 metrov in je snega na (Nadaljevanje na 8. strani) \f Tj 'ižllbltVfJll ---------------- Slovenska skupnost o tržaškem gospodarstvu Tajništvo Slovenske skupnosti je preučilo položaj ladjedelniške industrije v Trstu in sprejelo sledečo resolucijo: »Slovenska skupnost ugotavlja, da sta preureditev in modernizacija italijanskih ladjedelnic potrebni, ker bodo le tako gospodarsko in tehnično rentabilne ter konkurenčno sposobne. Slovenska skupnost pa obžaluje združitev ladjedelnice Sv. Marka s Tržaškim arzenalom, DEŽELNI SVET O RIMSKIH UKREPIH Deželni svet je v sredo obširno razpravljal o vprašanju preureditve tukajšnje la-djedelske industrije, zlasti v zvezi z ukrepi, ki jih je za Trst in njegovo ozemlje sprejel medministrski odbor za gospodarsko programiranje. Predsednik Berzanti in predstavniki strank leve sredine (KD, PSI in PSDI) so omenjene ukrepe pozitivno ocenili, ker po njihovem mnenju zagotavljajo zvišanje ravni zaposlitve in hkrati o-mogočajo povečanje industrijskega potenciala. Poudarili so tudi važnost, da je bil Trst določen za glavni sedež novega enotnega ladjedelskega podjetja. Predstavniki opozicionalnih strank so v glavnem vsi zavračali optimizem vladne večine in soglašali, da zadnji ukrepi ne bodo zadostno zaščitili koristi Trsta. Svetovalec Slov. skupnosti dr. škerk je v svojem govoru poudaril, da je bilo tukajšnje ljudstvo delno razočarano v svojem pričakovanju, saj je ugotovilo, da ukrepi ne govorijo o ohranitvi in modernizaciji ladjedelnice Sv. Marka, na katero so Tržačani ne samo čustveno povezani, temveč predstavlja zanje vprašanje življenjske važnosti. Nove pobude bodo gotovo imele svoj vpliv — je nadaljeval slovenski zastopnik — vendar je glede na dosedanjo prakso velika previdnost zelo na mestu. Nekatere točke v poročilu medministrskega odbora zahtevajo globljo proučitev in obrazložitev. V tej zvezi je svetovalec omenil vprašanje turbin, ki jih bodo izdelovali v Genovi, in vprašanje centra za pomorsko tehniko (CE-TENA), ki bo prav tako v Genovi. Zavzel se je zlasti za tistih 72 podjetij s približno 2800 delavci, ki so delali po naročilih tržaških ladjedelnic in ki jim je treba vsekakor zagotoviti nadaljnji obstanek. Zato je pozval deželne organe, naj poskrbijo za nove investicije, ki naj služijo k ojačenju tukajšnjega gospodarskega potenciala. Glede na demonstracije pa je zaželel ranjenim delavcem čimprejšnjo okrevanje, aretirancem pa da bi se čimprej vrnili k svojim družinam. DAVČNI NASVETI ZA KMETE Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sporočata, da sta na razpolago za pojasnila glede davkov na zemljišča, katera so kmetje prodali v zadnjih letih. Kmetje v tržaški okolici — pravi sporočilo obeh organizacij — so pričeli prejemati obvestila o odmeri občinskega davka na gradbena zemljišča, a so davki pretirani, na podlagi napačne presoje, da se je vrednost zemljišč v tržaški okolici v desetih letih povečala za tridesetkrat. ki pomeni boleči prelom s stoletno tradicijo tržaškega ladjedelništva, in izreka bojazen, da novi ukrepi, ki jih je sprejel Ministrski odbor za gospodarsko načrtovanje v Rimu (CIPE), ne bodo odtehtali neprecenljive izgube, ki jo bo utrpel Trst z ukinitvijo ladjedelnice Sv. Marka, dasi priznava tržaškim političnim in sindikalnim zastopnikom, da so se v zadnjem trenutku trudili za preprečitev še hujše izgube. Zato Slovenska skupnost razume in odobrava splošen protest in ogorčenost tržaškega prebivalstva, v kolikor se ni izrodil v vandalizem< Slovenska skupnost je prepričana, da izraža splošno mnenje, če postavi zahtevo po dopolnitvi sprejetih ukrepov, ki naj zagotovijo Trstu nadaljevanje njegove ladjedelniške tradicije, polno zaposlitev, neobhodno potrebno izboljšanje pristaniških naprav, ustvaritev vseh pogojev za povečanje tržaškega pomorstva ter perspektiv za bodoči razvoj vseh tistih delavnosti, ki so povezane s Trstom kot pomorskim mestom. Ker Slovenska skupnost druži in predstav Ija tržaške Slovence, je posebno zaskrbljena za nadaljnji obstoj tistih malih industrijskih in obrtniških podjetij, ki delajo za ladjedelnice in zaposlujejo precej Slovencev. Prav tako opozarja, naj v novo ustanovljena podjetja ne kličejo uradnikov in delavcev od drugod, ampak naj nastavijo domačine in dajo kruh domači delavski ter študirani mladini, da bodo lahko Tržačani ostali doma. Vse pristojne in odgovorne ljudi tudi poziva, naj se z vsemi silami zavzemajo, da bodo obveznosti in obljube, ki jih vsebuje poročilo CIPE, izpolnjene v rokih, ki jih je treba točno določiti.« Tajništvo slovenske skupnosti •----- Opčine: NOVA STAVBA HRANILNICE IN NOVA PROSVETNA DVORANA V prvi razred slovenske osnovne šole na Opčinah se je letos vpisalo 14 otrok, od tega 11 fantov in samo tri deklice. Glede na število Slovencev na Opčinah je to seveda še premalo, četudi je naša šola še polnokrvna. Toda precej staršev je takih, da mislijo, da bodo svojim otrokom bolje postlali za življenje, če jih pošljejo v šole drugega učnega jezika. V resnici bodo napravili iz svojih otrok polovičarje — polovičarje v vsakem smislu, tako narodnostno kot po značaju, pa tudi po znanju, ker le iz materinega jezika organsko raste tudi pravo in globoko znanje. Noben polovičar še ni daleč prispel v tujem svetu, niti v znanosti niti kje drugje. Uspel je kvečjemu kot kramar, če je prodajal poleg svoje krame tudi svojo narodno zavest in vest. Poleg Marijanišča je zrastla zadnji čas iz tal nova večja stavba, ki bo postala sedež tukajšnje slovenske hranilnice in posojilnice. V njej bo tudi stanovanje za enega uslužbenca. Napreduje tudi gradnja nove prosvetne dvorane Marijanišča. Upamo, da bo kmalu postala prijeten dom in torišče udejstvovanja naši mladini ter prijeten kraj kulturnih užitkov odraslim. VAŽNO IMENOVANJE - ŠKOFIJSKI VIKAR /A ZADEVE SLOVENSKIH VERNIKOV V skladu s sklepi koncila Vatikana II. je tržaški škof mgsr. Santin te dni imenoval škofijskega vikarja za zadeve slovenskih vernikov v tržaški škofiji. Za izvrševanje te važne funkcije je bil dotočen mgsr. dr. Lojze Škerlj, kanonik tržaškega kapitlja. škofijskemu vikarju za zadeve slovenskih vernikov iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspehov pri izvrševanju važne in odgovorne naloge. O njegovem imenovanju so pisali tudi veliki italijanski dnevniki ter poudarili, da gre za prvi tovrstni ukrep v Italiji. PREHODI PREKO TRŽAŠKIH BLOKOV Kljub upadanju turistične sezone so na tržaških mejnih prehodih zabeležili v septembru skoraj štiri milijone prehodnikov. S potnimi listi je šlo v obeh smereh preko meje okrog 2,343.000 ljudi in s prepustnicami 1,603.000. Na Goriškem so septembra zabeležili okrog 661 tisoč prehodov, od tega 380 tisoč s potnimi listi ter 281 tisoč s prepustnicami in dvolastniškimi izkaznicami. Vidi se, da se zlasti italijanski državljani poslužujejo tudi za mali obmejni prehod vedno bolj potnih listov, ker so bolj praktični v valutnem oziru in so možni tudi večkratni dnevni prehodi. V bližnji bodočnosti bodo imeli tudi jugoslovanski državljani podobne možnosti. Prav zaradi teh novih oblik prehodov se bo povečal tudi maloobmejni gospodarski promet, ki je sredi poletja nekoliko upadel. Kozica: ZASLUŽEN DUHOVNIK Zopet je zmanjkal iz vrst naših duhovnih pastirjev odličen mož, ki je deloval v Trinkovem duhu med našim ljudstvom. V nedeljo, 9. oktobra, je umrl v čedajski bolnišnici č. g. Jožef Chiacig. Že 10 let je župnikoval v naši fari Kozici pri šent Lenartu. Z modrim nastopom in bodrilno besedo si je pridobil srca vseh vernikov. V torek, 11. t. m., smo spremljali blago-pokojnega župnika na pokopališče pri Sv. Lenartu. Tam čaka vstajenja blizu groba svojega brata mons. dr. Boža Kjačiča, bivšega kanonika v Gorici. Za vsa dobra dela naj milostljivi Bog obilno poplača našemu pokojnemu župniku! Šent Lenart: NOVI ŽUPNIK Naša fara je po odhodu gospoda Kra-čine na drugo službeno mesto čakala nekaj časa na novega župnika. Faranom se je izpolnila želja, da je bil imenovan za naslednika č. g. Adolf Dorbolo, o katerem vemo, da bo deloval v dobro svojih župljanov v' duhu novih koncilskih predpisov in po smernicah svojega prednika. Slovesno ustoličenje novega župnika je bilo na roženvensko nedeljo 2. oktobra, č. g. Dorbolo je domačin iz Laz in je že nekaj časa opravljal pri nas kaplansko službo in nas zato novi župnik že pozna. Predstavitev in obred umeščanja je opravil č. g. kanonik Peter Hvalica iz Dolenjega Br-nasa. Novemu dušnemu pastirju kličejo vsi farani, naj bi bil zadovoljen z nami, in naji bi ga Bog ohranil dolgo let pri nas 1 VODOPIVČEVA PROSLAVA V nedeljo, 9. oktobra, se je zbrala na trgu pred kronberško cerkvijo izredno velika množica, okrog 3000 ljudi k svečanosti za skladatelja Vinka Vodopivca. Med mno gimi kulturnimi in političnimi delavci smo opazili tudi pisatelja Bevka in bivšega p> slanca dr. Besednjaka. Za našo kulturno zgodovino silnj. delavni klub nekdanjih goriških študentov je pc-stavil, kakor lani Andreju Gaberščku in dr. Gregorčiču, spominsko ploščo tudi drugemu našemu goriškemu slavčku, župniku Vinku Vodopivcu. To pa ni le spominska plošča, marveč že kar spomenik, ki stoji na oglu župnijskega vrta pred cerkvijo. Preprosti spomenik, a v Plečnikovem slogu, po načrtu arhitekta Kraigerja, nosi ploščo z napisom »Tu je snoval — in note tkal — ljudski skladatelj — župnik — Vinko Vodopivec.« Slavje se je začelo po 14. uri v najlepšem vremenu. Predsednik pripravljalnega odbora France Gorkič je na lepo okrašenem prostoru začel slovesnost z orisom dela za postavitev spomenika, zahvalil se je vsem darovalcem in je pozdravil navzoče predstavnike ter vse častilce naše pesmi in skladatelja Vinka. Predsednik domačega zbora je nado odkril spominsko ploščo, nakar je prof. Bednarik, prijatelj pokojnega Vodopivca in poznavalec njegovega snovanja, orisal skladateljev lik, delo in pomen njegove pesmi v najrazburkanejših časih primorskega ljudstva. Sledili so krajši prisrčni pozdravi domačina Mira Pavlina, predstavnika občinskega kulturnega sveta Janka Smoleta ter Avgusta Pertota, zastopnika Slovenske filharmonije in Društva slovenskih skladateljev, ki je položil tudi venec pred spomenik. Vence je položilo tudi prosvetno pevsko društvo »Briški grič« iz Števerjana in »Srečko Kosovel« iz Ronk. Vrstili so se še pozdravi Prosvetne zveze iz Gorice in nekdanjega akademskega pevskega zbora »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane. Vmes so se vpletale posrečene deklamacije. Na vrsti je bil potem drugi del slovesnosti z nastopi številnih pevskih zborov, ki so navdušeno peli Vodopivčeve skladbe. Spretno in s humorjem jih je predstavljal pesnik Ludvik Zorzut. Nastopili so zbori iz Kronberka, Vrtojbe, Mirna, Avč, iz Nove Gorice, Dornberga-Branika. Z naše strani pa »Kras« iz Dola-Poljan pod vodstvom P. Komelove, »S. Kosovel« iz Ronk in »Mirko Filej« iz Gorice z dirigentom Klanja ščekom. Množica in pevci so se zlili v eno ob zvočnih Vinkovih melodijah, zlasti ko je iz vseh grl zaorila mogočna »Pobrati-mija«. Ob koncu slavja in pevskega koncerta so si udeleženci ogledali Vodopivčevo delovno sobo, ki je spremenjena v muzej. Vsi so se pa razhajali z zadoščenjem in besedo, da je bil to res »tabor slovenske pesmi.« kaj bo s safogom? Nove smernice medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje bodo imele svoj odmev tudi pri goriških tovarniških podjetjih. Goriška livarna SAFOG, ki se je še pred nekaj leti zavidljivo razvijala, danes polagoma hira. Nevarnost obstoja, da se bo po novih načrtih za osredotočenje železo-me-hanične dejavnosti, njeno delo popolnoma ustavilo. Goriška livarna je v zadnjih časih izdelovala v prvi vrsti mehanične iz- delke in strojne dele za ladijske motorje. Po ministrskih namerah se bo pa preneslo izdelovanje teh strojev in motornih delov v podjetje Ansaldo v Genovi. Grozi torej nevarnost, da bodo ostale naše livarne brez dela. Na to nevarnost so nekateri demokristi-janski svetovavci opozorili goriškega župana v posebnem pozivu. Prosijo ga, naj prikaže ministrskemu predsedniku Moru ob bližnjem obisku, kakšne hude posledice bi imelo za goriško gospodarstvo zapostavljanje naših že tako skromnih tovarniških obratov. LASTEN VODOVOD Po predlogih mestnega vodovodnega podjetja bodo preusmerili Ločniški potok, na desnem soškem bregu pri kraju Mocchetta in znanem gostišču Fogolar. Tam bodo skopali štirinajst izvirov pitne vode, ki jo bodo očistili in razkužili v posebnih zbiralnikih. S črpalkami jo bodo potiskali v ogromen zbiralnik štirih tisočev kubičnih metrov na Kalvariji. Ta zbiralnik bo služil za rezervo ob urah največje vodne uporabe. Druge cevi bodo pa napeljali v poseben zbiralnik vrh Grada in odtod po vodovodnem omrežju v hiše. Prva dela na soškem bregu za vrtanje studencev so se že začela. Trajalo pa bo več časa, najmanj dve leti, preden bo pritekla iz pip domača voda. In še to, dostav-ljajo načrtovavci, če bo šlo vse po sreči. SESTANEK KNJIŽNIČARJEV Prejšnji teden so se zbrali v Kopru slovenski knjižničarji k svojemu zborovanju. V okviru sestanka je tudi razstava primorskega tiska med dvema vojnama. Po končanih zborovanjih so slovenski knjižničarji obiskali tudi Trst in Gorico. K nam so se pripeljali v soboto dopoldne, vseh je bilo nekaj nad sto. Obiskali so državno knjižnico, katero jim je prijazno razkazal ravnatelj Manzini. Bibliotekarji so si ogledali tudi Tominčevo razstavo in go-riški grad. Iz Gorice so se odpeljali še v Doberdob, kjer jih je sprejel župan Jarc in jim pokazal občinsko knjižnico. V taki naglici si seveda niso mogli sosedni bibliotekarji ogledati ali pozvedeti, kako delujejo druge naše knjižnice v mestu in sosednih vaseh. Preveč dobre slike bi pač, žal, ne zajeli. TOMINČEVA RAZSTAVA Razstava goriškega slikarja Jožeta Tominca še vedno privlačuje številne obisko-vavce iz vseh krajev. Menda še ni prestopilo veže Attemsove palače v tako kratkem času tolikšno število ljubiteljev lepe umetnosti. Do prejšnjega tedna si je ogledalo umetniško razstavo nad štiritisoč oseb. Največ jih je bilo iz Trsta, precej manj iz Gorice in okolice. Po začetku šolskega leta pa računajo prireditelji, da se bo število obisko-vavcev podvojilo. Dijaki višjih šol bi si morali vsi ogledati mojstrovine svojega rojaka. Vedno več je tudi umetnostnih ocen le razstave, ki je zbudila res veliko zanimanje zaradi visoke umetniške ravni in okusne uredbe. Razstava bo odprta še do konca tega meseca. Sovodnje: OKOLI HRBTA Sovodnje so že industrijski kraj, a vendar kaže, da smo še precej Bogu za hro-tom; vsaj kar se tiče prometnih zvez z mestom. Po novem zimskem urniku je spre menila mestna avtobusna proga smer do Sovodenj. Pred spremembo na progah si se peljal v Sovodnje skozi Štandrež, kar je bilo najbolj pametno in najkrajše. Po novem so pa povezali to progo s smerjo do bolnišnic ob šempeterskem mejnem prehodu in z no viru naseljem svete Ane ob Tržaški cesti. Zdaj se morajo domačini in številni dijaki voziti iz Sovodenj skozi Gabrje skoro do Vrtojbe, od tu k Sveti Ani, potem do bolnišnic in nato šele po ovinkih do Travnika. Za izletnike in kake upokojence je tako krožno potovanje kar kratkočasno. Vse drugače je pa za tiste, ki se peljejo po nujnih opravkih. Skoro bi prišli prej peš v mesto, kakor po taki krožni vožnji. Kazalo bi torej, da poskrbi občinska uprava, zlasti ob preureditvi avtobusnega podjetja, za boljšo uredbo voženj in ustreznejšo ljudskim potrebam. Podgora: NA ŠIBKIH MOSTNICAH Pri nas je še to in ono na šibkih most-nicah. V prvi vrsti seveda naša že preslavna »pašarela« čez Sočo. Dobljene so že postavke za njeno popravo, 28 milijonov in pol lir. Kazalo je, da bo prehod čez Sočo kmalu omogočen. Zdaj bo pa prišlo še nekaj drugega vmes. Goriška občina ima namreč v načrtu nov vodovod in napeljavo cevi z zbiralnika na Kalvariji preko reke. Te cevi bodo pa položene ob mostiču. Vodovodna napeljava in poprava mostiča bosta prišla v zvezo. Dela za gor iški vodovod in polaganje novih cev. se bodo pa zavlekla do leta 1968. Ali bomo morali torej čakati še dve leti, da bo tudi prehod iz Podgore v Stražice šele tedaj odprt? Upamo, da ne! Pa še neka druga zadeva, ki je v načrtu, se nam ne zdi na dovolj trdnih nogah. Govori se o nekem mladinskem krožku, ki naj bi poglabljal verska in moralna vprašanja na podlagi novih koncilskih smernic. Do tu je vse prav in se nam zdi celo potreben tak mladinski krožek v sedanjih časih. Nikakor pa ni prav in je tudi proti koncilskemu duhu, če bi se imela predavanja in razgovori v takem krožku samo v enem jeziku. Za italijansko mladino naj bodo v italijanskem jeziku, za slovensko pa v njenem materinskem. Menimo, da je to vsakomur jasno in da je še najmanj poklican kak versko-vzgojni krožek, da bi služil hote ali nehote za potujčevalnico. ŠOLSKO OBVESTILO Goriško šolsko skrbništvo obvešča vse prizadete profesorje, da je izšel v dodatku Uradnega lista (Gazzetta Ufficiale) z dne 27. septembra 1966 ministrski odlok o prehodu usposobljenih profesorjev v stalež enotnih srednjih šol na podlagi zakona z dne 25. julija 1966, št. 603. Uradni 1-st je na vpogled na šolskem skrbništvu. IZ KULTURNEGA ŽIVJLJEJV J A — m. -!■- 1 s .j ■-■»■■■- '-'laf i"i ra "■r-.lai-r-T ■'ttii 1 '■ . .. . :■■■ Prodor v aktualnost So ljudje, ki radi kritizirajo revijo »Mladika«,' Pred kratkim je izšla letošnja številka »Mia-češ da je premalo zanimiva in premalo kvalitet- dike«. In da ni odtujena naši stvarnosti, našemu na. Toda najbolj jo kritizirajo tisti, ki je ne bere- jo, tako da dejansko sploh ne vedo, .kaj je v njej. In med najostrejšimi kritiki so tisti, ki znajo pisati, pa nikoli ne napišejo ničesar za »Mladiko« — ali iz nadutosti, ker se jim zdi, da bi se »ponižali«, če bi kaj objavili v edini ljudski in družinski reviji, ki jo imamo na Tržaškem (ker »Most« je pač namenjen bolj intelektualnim in visokošolskim krogom), ali pa morda tudi zato ne, ker prispevkov seveda ne more plačevati. Dejstvo pa je, da je »Mladika« glede na razmere, v katerih izhaja, in na težave s katerimi se mora boriti, revija, ki zasluži vso podporo in tudi priznanje ne. le zato, ker vztraja že deseto leto, ampak tudi zaradi svoje kvalitete. V teku teh desetih let je izšlo v »Mladiki« že veliko kvalitetnega leposlovja: pesmi, novel in tudi daljših pripovednih tekstov, pa tudi esejev, razprav, člankov, kritik in drugega. Iz kroga njenih sodelavcev je izšlo že več pesnikov in pisatejlev, ki so se uveljavili tudi že drugje: marsikdaj je »Mladika« tudi že objavila stvari, ki so razbijale stare sheme in podirale pregrade, stvari, ki bi bile spadale v kulturne revije »na visoki ravni«. Ravno v tem je bila ena njenih šibkosti, da namreč ni bila vedno ubrana na isti ljudski ton. Toda tega si ni mogla privoščiti, ker je pač hotela in želela ustreči vsem potrebam in vsem okusom, glede na to, da je bila dolgo edina slovenska revija v tukajšnjem zamejstvu. Specializirane »ljudske« in »družinske revije« pa lahko izhajajo le tam, kjer je tudi drugih revij dovolj. Zato je tudi jalovo neprestano primerjanje z nekdanjo celjsko »Mladiko«, ki je lahko rastla iz vse bogatejše prsti in poganjala v veliko ugodnejši klimi. NAJDEN NAJDALJŠI ETRUšCANSKI NAPIS V kraju Punta della Viipera med Civitaveccliio in Santo Marinello so nagli med razvalinami ne- RAZSTAVI PICASSOVIH DEL V Galerijah »Bora« in »Torbandena« so odprli 8. oktobra razstavi, ki prikazujeta dela Pabla Pi-j cassa. Razstavljene so oljnate slike, litografije, te-I rakote, linografije, grafike, keramike, ujedanke m | risbe. Dve oljnati sliki: »Slikar in njegov model« 1 in »Golobi« bosta prvič razstavljeni v Italiji. S to razstavo hočeta tržaški galeriji počastiti xii vta. m uuiuiuia uaai sivaiuuau. našemu n- • * i i i i~»- r-v . , , dogajanju, dokazuje spet cela vrsta prispevkov. Kot 8j\.r°'st™ d,af , Pab,a Plcassa- Ra2St™ bosta od-edina se je spomnila v uvodnem članku dvajset- 1 ° • o o ra. letnice Radia Trst A, ki bi bila šla sicer neopazno mimo. Kot edina tudi redno prinaša kritična poročila o slovenskih radijskih oddajah. Njeno aktualnost dokazuje tudi ostala vsebina, RAZSTAVA AVGUSTA ČERNIGOJA V občinski razstavni galeriji so odprli v torek samostojno razstavo slikarja Avgusta Černigoja, saj najdemo v njej članke o letošnjem taboru slo- Uazstava prikazuje njegova nova dela abstraktne venske katoliške mladine, na Repentabru (z mnogi- smeri in tehnično dov.ršene izdelave, mi fotografijami), o nedavni smrti nadškofa J. I V galeriji Rossoni pa razstavlja svoje morske Srebriča, o slovenskem duhovniku po koncilu, o no- motive tržaški slikar Grubissa. vi liturgiji, o počitniških kolonijah naših otrok, | o demografskih strukturah v svetu, o pravem j KNJIGA O TRUBARJU V NEMŠČINI športu in športniku, o Lin Piaoju in podivjani j »kulturni revoluciji« na Kitajskem, o pluralizmu,' Miinohenska založba »Siidwesteuropa Verlagsge-o zgodovini slovenskega šolstva na Tržaškem, o sellschaft« je natisnila monografijo dr. Mirka Ru-vprašanju lepega jezika in lepakih, o narodnostno ° Trubarju pod naslovom »Primus Truber« — mešanih zakonih, o odnosu semeniščnikov do žen- Leben und vverk des slowenischan Reformators« skega spola, o renegatih po naših vaseh, ki skri-' T to Je: Zivljen.ie m slovenskega reformator-vajo svoje renegadstvo in sebičnost za »internaci- Ja' onalizem«, o slovenskem katoliškem izobražencu in | Za nemški prevod je poskrbel znani zgodovl- sodobni kulturi, o študijskih dnevih v Dragi, o nar Balduin Saria, ki je nemško izdajo nekoliko novih knjigah itd. Poleg tega najdemo tuli v tej priredil in skrajšal. Izpuščeno je tisto, kar bi številki kvalitetno leposlovje, humor in odgovore, nemškega bralca ne utegnilo zanimati. Nekaj mana vprašanja bravcev. | hh sprememb je tudi v ortografiji, v glavnem pa To je resničen prodor v našo in svetovno aktual- ie prevedena monografija ostala zvesta zamislim nost, h kateremu lahko »Mladiki« čestitamo in ji 'n navajanjem pokojnega dr. Rupla. Nemška mo-želimo, da bi vztrajala v tem zagonu in prodirala nografija je okusno opremljena, vedno globlje v problematiko sveta, v katerem ži- j Taka izdaja pomeni lepo afirmacijo slovenske-vimo, in našega okolja. ga znanstvenega dela na tujem knjižnem trgu. Slovensko slikarstvo Cankarjeva založba v Ljubljani bo izdala pre-1 in romantika ter realizem v 19. stoletju, impresi-gled celotnega slovenskega slikarstva od srednje^ | onizem in moderne struje. Stare freske so raz-ga veka do danes v eni sami zajetni knjigi, ki *- — —; 01-=- *--J- ! " bo imela naslov »SLOVENSKO SLIKARSTVO«. Cankarjeva založba je zaupala to delo najboljšim strokovnjakom, umetnostnim zgodovinarjem, ki odlično poznajo slovensko slikarstvo. Po posvečanju s strokovnjaki za posamezne dobe je določil uredniški odbor, ki so ga sestavljali slikar kega majhnega etruščansko-rknljanskega templa ureaniSKi odbor, ki so ga sestavljali slikar svinčeno ploščo z najdaljšim napisom _v etruščan- j Manj Pregelj m ™etnostm_ ^ovmarkL Spelca tajX^ sT]TJOT Napis j CoPič in Melita Stele-Možina, izbor reproducira- • 77 "ih slik. Študijo o razvoju slovenskega slikarstva , . . r>rtcwtilr> ka-1 Je napisala Špelca Čopič, leksikalne podatke, je Po mnenju strokovnjakov- gre za P° ^ lo “ zbrala in uredila Melita Stele-Možina, tehnična kega mornarja, ker so nekdaj tam žive etru de]a vodi] jn os opremo Karel ščanski mornarja, ki so imela navado nositi tiaro- Hrovatjn ve v tempel. Učenjaki so že začeli preučevati na-, pis, da bi ga razvozlali. Toda kot znano, se doslej V 700-letnem razvoju so ustvarili slovenski sli-še 'nikomur ni posrečilo, da bi razkril skrivnost karji — znani in neznani — velikansko umet-etruščanskega jezika. Morda se bo to zdaj posre- nostno dedidiščino, ki jo Slovenci še mnogo pre čilo profesorju Massimu Pallotinu, ki velja za ene- slabo poznamo. Sestavljajo jo srednjeveške freske ga najboljših etruskologov. 1 tabelno in knjižno slikarstvo, barok, klasicizem lepofo foziltn! Slovenski tisk in radijske postaje (tudi Trs A) so verjetno pod vplivom srbohrvaščine, ali enostavno zato, ker znajo časnikarji preslabo slovensko — popolnoma opustile celo vrsto slovenskih besed in jih nadomestile s tujkami. Tako npr. določen. tisk in radijske postaje sploh ne poznajo več besede pristanišče ali pristan, ampak uporabljajo samo še srbohrvaško besedo »luka« — luka Kcpcr tržaška luka itd. Res, da Slovenski pravopis dopušča tudi to besedo, toda to pomeni nedvomno nekak kompromis, za katerega se uredniki gotovo niso določili z lahkim srcem, kakor ne za »novinarja«, ki so ga proglasili za enakovredneag s časnikarjem, čudno, da niso proglasili tudi »novin« za enakovredne s časnikom ali časopisom. Beseda, ki so jo časnikarji popolnoma pozabili, je tudi »občni zbor« in »zbor« sploh. Zdaj poznajo le še »letno skupščino« namesto občnega zbora. Tudi glavni zbor Združenih narodov jim je le še Generalna skupščina. Seveda je tudi ta izraz srbohrvaški. Uvedel ga je v slovensko časopisje v Jugoslaviji Tanjug, k iobjavlja svoje novice samo v srbohvaščini, pa so mnogi časnikarji ali premalo izobraženi ali preleni, da bi izraz prevedli v pravilno slovenščino. Proti izrazu »skupščina« bi ne imeli ničesar, če bi Slovenci ne imeli za isti pojem lepega izraza »zbor«. Že davno pred prvo svetovno lo več skrbi slovenščini vojno smo poznali izraz »deželni zbor«, »občni zbor« itd. Z uvajanjem tujega izrazoslovja Slovenci nehote vzbujajo vtis, da takih izrazov in pojmov naš jezik ne pozna, kar seveda ni res, ali pa, da svoj jezik premalo poznamo in ljubimo in da je v nas premalo narodnega ponosa. Pod vplivom italijanščine in srbohrvaščine pozabljajo nekateri tudi na slovenski povratni glagol, to je na povratni zaimek si. Tako lahko slišimo pgoosto na tržaškem radiu in tudi na drugih radijskih postajah »izmenjali so misli«, namreč državniki, namesto »izmenjali so si misli«. Seveda bi bilo dobro, če bi nekateri državniki, ki imajo na žalost v rokah usodo sveta, »izmenjali« svoje misli za kakšne boljše, toda časnikarji hočejo le povedati, da so si državniki (med seboj) izmenjali misli, da so torej povedali, kar mislijo. Ali je slovenščina res tako težka, ali pa je tisti, ki bi jo morali znati, le tako slabo znajo, ker se ie pač ne uče in ker tudi ne berejo ničesar, kar je napisano v dobri slovenščini? Zdi se nam, da drži to drugo. Odslej bomo večkrat opozorili na posamezne radijske oddaje in članke v tisku, ki bodo sestavljeni v posebno slabi slovenščini, ker edino tako je imati, da bodo začeli posvečati časnikarji s^et ma- tresene po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje. Prav tako oltarne slike. Mnogokaj je tudi nedostopno, ker je shranjeno v zasebnih zbirkah. To je eden izmed razlogov, da dragoceno slikarsko dediščino in pričevanje o zgodovinskem in kulturnem obstoju slovenskega naroda premalo poznamo, kot poudarja založba v svojem prospektu. PROTIVERSKI MUZEJI V SZ Sovjetska revija »Znanost in vera« je razložila svojim bravcem, kako je treba paziti na verske spomenike, ikone in cerkve. »Naše občudovanje ne velja njihovemu verskemu pomenu, ampak sposobnosti in talentu njihovih graditeljev in slikarjev« — piše omenjena revija. »Tako je treba gledati tudi na Kremelj, ki je bil svoj čas verski center ruske države, kot na velikanski protiverski muzej in to z očmi ateista'.« Kar pa zadeva ikone, izražajo po razlagi revije »Znanost in vera« veličino človeških idej in čustev, ne pa verake motive. Iz kulturnega živ!/onJa Mednarodni f.lmski festival v San Franciscu v Združenih državah se bo začel 20. oktobra in bo trajal deset dni. Operna sezona v Trstu se bo začela 9. novembra z Verdijevo opero »Attila«. Dirigiral jo bo Oli-viero De Fabrittis, glavno vlogo pa bo pel Boris Kristoff. Za novega rektorja papeževe univerze Oregona-na je bil imenovan jezuitski pater »Hervč Carrier«. Pater Carrier je doma iz Kanade in je star 45 let. Na glasu je kot strokovnjak za sociologijo. V Berlinu gradijo pni obnovi v vojni zelo porušenega mesta tudi veliko novih cerkvi. Samo v zadnjem desetletju so zgradili 57 cerkvenih stavb. Ker poteče 13. februarja leta 1967 sto let od prve izvedbe valčka »Ob lopi modri Donavi«, je avstrijska vlada proglasila leto 1967 za »leto johan-na Straussa« Dunajska Državna opora je te dni naznanila svoj program za letošnjo sezono. Začela jo bo 16. oktobra z uprizoritvijo Offenbachove opere »Hof-mannove pripovedke«. GOSPODARSTVO ZDA zopetjiirijo žitorejo Znano je, da so po 1. 1950 začele Združene države krčiti površino, določeno za sejanje žit, zlasti pšenice, in da so nekaj let kmetovalci celo dobivali nagrade, če pšenice niso sejali. Tako so dosegli, da je bilo v ZDA par let samo 21 milj. ha posejanih z zimsko, mehko pšenico, a so se kljub temu zaloge kopičile. V zadnjih treh letih pa so sc razmere zelo spremenile, največ zaradi velikih nakupov krušnega žita s strani komunistično vladanih držav — Kitajske, Rusije, Poljske, Vzhodne Nemčije in tudi Jugoslavije, pa tudi zaradi tega, ker ZDA podpirajo države, kjer vlada lakota, v prvi vrsti Indijo in Pakistan, ter še kopico drugih zlasti afriških držav. Zato je letos vlada ZDA izdala navodilo, naj se površina za sejanje pšenice še poveča naprej za 3,1 milj. ha, pozneje pa še za 3,6 milijone, skupaj torej za 6,7 milj. ha. Celotna površina pod pšenico bo dosegla 27,7 milj. ha. Za primero navajamo, da se v Italiji zasejejo letno okoli 4,2 milj. ha zemlje s pšenico. PRIDELOVANJE ČEBULE V PROVINCI PARMA V provinci Parma je glavni pridelek pšenica, sledijo paradižniki, zlasti za konser-viranje, na tretje mesto pa se je sedaj povzpela čebula. Lani so posadili s čebulo 1.700 ha in pridelali na njih 495.300 stotov čebule, s hektarskim donosom 291 stotov. Pretežno sejejo domačo sorto »Dorata vera Parma«, zlato-rumene barve, okrogle oblike, a zgoraj in spodaj malo potlačene, meso je belo, odličnega okusa. Sejejo pa tudi druge sorte in tudi drobno za pod kis. milijonov lir. Seveda imajo v Parmi na splošno zelo dobro zemljo. Gomoljike (tartufi) so gobe, ki se razvijajo pod zemljo na gnijočih ali razpadajočih koreninah mnogovrstnih dreves, zlasti hrastov in topolov. Za iskanje uporabljajo prašiče, zlasti pa pse. Kljub temu, da so gomolji globoko v zemlji, čutijo prašiči in posebna psi njih duh (ali smrad) in začnejo tam grebsti. Neredko pa se zgodi, da prašič pri ti je do gomolja, ga najde in — požre, ker mu gre zelo v slast. Psi navadno ne grebejo do gomolja, temveč samo kažejo, kje je' Gomoljike imajo mnogo prijateljev, posebno veliko jih je v Piemontu v provincah Asti in Cuneo, zlasti pa v Franciji, ki uvaža gomoljike od povsod, kjer jih more dobiti. Sta dve vrsti gomoljik: črne in bele. Črne prodajo v Asti po 1.200 lir za 100 gramov, bele pa po 3.000 lir. Prav lepe gomolje pla čajo še znatno dražje. V naših krajih ni bilo zanimanja za go- Seveda skušajo v ZDA zvišati tudi hektarski donos, zato ne štedijo z umetnimi gnojili. V ZDA veljajo v kmetijstvu tako visoke plače, da za plačo enournega dela lahko kupiš 5,67 kg kruha, dočim si ga pred 5 leti lahko kupil 5 kg. JEDLI BOMO UMETNE ZREZKE Skupini ameriških znanstvenikov se je posrečilo izdelati na osnovi proteinov, pridobljenih iz soje, snov, ki ima, če ji dodamo primerno barvo in vonj, vse značilnosti mesa. Ena vrsta teh izdelkov v obliki prekajene svinine, popolnoma sintetične, jo že v prodaji v nekaterih ameriških veleblagovnicah. Znanstveniki trdijo, da lahko izdelajo vsakovrstne oblike sintetičnega mesa, kurctino, svinino, gnjat ali umetne zrezke in da so vsi ti sintetični izdelki prav tako hranljivi in prijetni za okus kot pravo meso. Na svetu je 21 držav s pomembno jtro-izvodnjo mleka. V zadnjem desetletju je v teh državah proizvodnja mleka zrastla za 310 milijonov stotov, za več, kot se je povečalo povpraševanje. Lansko leto (1965) se je celotna proizvodnja dvignila za 1,4%, v zahodnih državah pa za 2,8°/o. Pri tem pa je zanimivo, da se je proizvodnja mleka v ZDA in v Kanadi občutno znižala. Za moderno mlekarsko tehniko je značilna visoka proizvodnja posnetega mleka v prahu, ki je dosegla na vsem svetu 20 milijonov stotov. V tovarnah za posneto mleko v prahu izvlečejo iz svežega mleka najprej z uporabo velikih posnemalnikov tol- nejša snov, katero se lahko proda, predstavlja ostalo posneto mleko nizko lastno ceno. Temu mleku odvzamejo glavno vlago v mo- noljike vse do prihoda Italije. Tedaj pa so nekateri strokovnjaki računali, da bi morale bili gomoljike tudi pri nas, in so pripeljali svoje izvežbane pse, ki so tu in tam odkrili gomoljike, največ v Istri in v gozdičih ob reki Mirni, pa tudi na Notranjskem. Mogoče so tudi drugod, a vse ozemlje še ni bilo preiskano. Psi, ki odkrivajo gomoljike, so izredno dragi in izpod pol milijona lir se prav težko dobi sposobnega psa. Gomoljike so znane po tem, da povzročajo dražilnost. —•— FRANCIJA UVAŽA KONJSKO MESO Francija izvaža klavna goveda in tudi ovce, uvaža pa meso konj, oslov in mezgov ter klavne konje. Slednje uvaža samo iz držav Evropske gospodarske skupnosti, ZDA., Kanade in Jugoslavije, meso jra iz vseh držav sveta. Kmetijstvo v Angliji Angleška vlada skrbi, da ne bi prišlo do prevelike razlike v dohodkih med delavci in nastavljenci ter kmetovalci. Tako izrav-nanje plač je mogoče samo z znatnim podpiranjem kmetijstva doma v Angliji, ker drugače bi kmetijski pridelki iz Common-wealtha zadušili domače kmetijstvo. Za tekoče gospodarsko leto 1966-67 so za kmetijstvo predvideni prispevki v znesku 265 milijonov štcrlingov, to je 475 milijard lir. Ti državni prispevki so za 8% višji kot v prejšnjem gospodarskem letu 1965-66. Zlasti visoka poraba je določena za ohranitev zajamčene cene govedine in mleka. Pričakujejo, da se bo potrošnja mesa dvignila, zato ne bo jiotreben tolikšen uvoz mesa, predvsem ne iz Argentine, s katero so nastala nekatera nesoglasja. Angleško kmetijstvo je tehnično zelo razvito in napredno. Hektarski donos pšenice znaša povprečno skoraj 50 stotov, to je malo manj kot so rekordni donosi v mnogih državah. Isto sliko nudi pridelovanje krompirja, sladkorne pese, povrtnine, pa tudi sadjarstvo. Seveda pa je visoka tudi uporaba umetnih gnojil in drugih kmetijskih pri- i pomočkov. dernih velikih hlapilnikih, ki delajo pri znatno znižanem pritisku. Z velikimi pasterizatorji odvzamejo zgoščenemu posnetemu mleku še ostalo odvečno vlago, tako dobijo prah posnetega mleka. V prahu so skoraj vse beljakovine in skoraj ves sladkor, vse soli in cela vrsta manj znanih snovi, ki sc nahajajo v svežem mleku. Prah posnetega mleka uporabljajo zlasti za napravo umetnega mleka. V ta namen premešajo med mlečni prah koristne vitamine, razne soli, maščobe in olja živalskega in rastlinskega izvora, gotove zdravilne in druge snovi ter seveda vodo. Tako sestavljeno umetno mleko je poceni, a za vzrejo telet vsaj enakovredno svežemu-seveda če je pravilno pripravljeno. ilekold S p Sen ico o TeVicM V provinci Ferrara so letos s pšenico dosegli izreden rekord. Zasejanih je bilo 45.000 ha, pridelali pa so 2.025.000 stotov pšenice, tako da so dosegli izredno visok hektarski donos 45 stolov, kar spada gotovo med izredne svetovne poljedelske rekorde. Na majhnih površinah in v izrednih razmerah je bil na svetu dosežen sicer še mnogo višji hektarski donos, a ta je bil dosežen na celih 45.000 hektarih. Pri nas zaenkrat niso možni tako visoki pridelki, ker so pri nas že tla oblikvono drugačna in niso tako ravna kot v Ferrari, poleg tega pri nas zemlja ni tako rodovitna. V provinci Ferrara je namreč vsa zemlja naplavljena po rekah, ki so prinesle najboljšo zemljo z Alp, kamenje in pesek pa so vode že prej odložile. A tak rekord je bil možen tudi zaradi pravilnega obdelovanja, obilnega gnojenja in odgovarjajočega pšeničnega semena ter ugodnega vremena. Setev čebule se je zato uveljavila, ker ima v zadnjih letih zelo zadovoljivo ceno, ki na debelo presega 4.000 lir za stot, tako da iztržijo za hektarski pridelek od enega do 1,2 ščo, Ker je s tem odstranjena najdragoce- Gomoljike imajo visoko ceno Proizvodnja mleka se vela tfpomii/ii iz piva bu&toiM/ie uaji/ie a > > 20 a n i BRUS1L0VA OFENZIVA SPOMLADI 1916 . B . ■ ■ ■ luž.-J. 1«. ■ > ■ I Kmalu nato je prišel vratar, se vsedel, si pripravil kozarec čaja in mi dal razumeti, naj napravim tudi jaz tako. Takrat sem že znal pripraviti: v kozarec zliješ najprej malo zgoščenega čaja iz posodice, ki čepi na dimniku oziroma izpuhu samovara, nato spustiš skozi pipico iz samovara v kozarec toliko vrele vode, kot je hočeš. Ce si praktičen ali hočeš štediti s sladkorjem, odgrizneš košček sladkorne kocke, ga držiš med zobmi in precejaš skozenj čaj. Vratar je pil tako, jaz pa še vedno po naše, da sem sladkor raztopil v kozarcu. Nato mi je vratar namignil, naj grem z njim. Peljal me jc na vrt oziroma v park. Pot z ulice do hiše »zemstva« je bila očiščena in s peskom posuta, vrtnice in cvetni grmiči tudi oskrbovani, a le na širino kakšnih 10 m na levo in desno. V ostalem parku pa so bile poti samo naznačene, ker so bile tako prerasle s travo. Ni bilo posebnega užitka od lepote parka, vendar je bilo čisto prijetno čutiti se skoraj svobodnega sredi božje narave. Na vzhodni strani parka, blizu poslopja zemstva je bila utica, ki jc bila prekrita s cvetovi treh podivjanih, različnih klematisov-srobotnic. Tam sva se vsedla. Oba sva poskušala kaj govoriti, pa se ni odprlo. Močno me je zanimalo, kako je na fronti, kako daleč so Rusi že prodrli in če bo Madžare in Nemce kmalu vrag vzel. A kako naj to zvem? Od ruskih časopisov se takrat nisem mogel spomniti na nobenega. Zado-dovoljil bi me pa bil vsak časopis. Skušal bom to dopovedati vratarju, sem si mislil in začel: »jest časopis, žurnal, gazeta?« Pri zadnji besedi je postal pozoren in ponovil besedo »gazela«, imenovat sem »Novoe Vremja«, 011 pa je rekel: Gazeta »Novoe Vrem/a« njet, jest »gazeta Odeskija novosti«. »Odcskija novosti jest«. Tu sem pokazal s prstom nanj. On pa je rekel: »Njet u menja, u Ivana Sergejeviča.« Več nisem razumel. Kdo je »Ivan Serge-jevič«. Mogoče se tako kliče uradnik, ki ima časopis. Slišati je bilo neke stopinje in vratar je rekel »Vot Ivan Sergejevič« ! Šla sva proti vhodu v »zemstvo«, kjer smo se srečali. »Njet Nikolaja Stepanoviča. Pridjot zavrta.« je rekel Ivan Sergejevič. Vratar mu je nekaj govoril in razumel sem le toliko, da govorita o časniku. Ko smo prišli v uradnikovo sobo, mi je pondil stol, potem pa iz miznega predala privlekel časnik in ga razprostrl po mizi. Medtem ko sta se pogovarjala, najbrž o moji večerji in kje bom spal, sem nekoliko pregledal časopis. Prvič sem imel v rokah ruski časopis, a sem kmalu našel, kar sem iskal. Črkoval sem vse debelo tiskane naslove na prvi strani in tako sem našel rusko, francosko in italijansko uradno vojno poročilo. V poročilih sem iskal samo z veliko črko začete besede, ki so o-značevale mesta in reke. V ruskem poiočilu je stalo nekaj o reki Prut in o mestih Ko- lomija in Stanislavov, vse troje sem poznal. Niso daleč prišli Rusi, ujetnikov pa je bilo že črez 350.000. V italijanskem poročilu je pisalo o Doberdobu, Oslavju in Sabotinu. Torej položaj nespremenjen. S francoske fronte so bila omenjena imena Verdun, Som-me in Ypres. Tudi tu položaj nespremenjen. — A od kedaj je ta list? črkoval sem: Odessa, voskresernje b. juna 1916. Kaj pa je to? Vozkresenije je nedelja, a 5. junija. Sicer res nisem vedel, kakšen dan je bil in katerega smo bili, a prav gotovo je bilo, da sem bil ujet v soboto 10. junija. Takrat se mi je odprlo v možganih in sem se spomnil, da imajo pravoslavni drugačen koledar kol mi in da so 13 dni za nami. če tu piše 5. juna, mora biti to po našem koledarju 18. /unij. In 18. junija je bila res nedelja. In katerega smo danes? Kakšen dan je danes? Kako boš pa to izračunal, če pa ne veš, koliko dni si bil na vlaku iz Large do Damice, sem pomislil. Se bo že razjasnilo, počakajmo, časa je dovolj na razpolago. Saj ni važno, da vem, katerega meseca smo in kateri dan v tednu. Moja radovednost, kako jc na frontah, je bila nasičena najmanj za teden dni. A bom le moral priti do časopisov, da se vsaj brati naučim, da me ne bo kdo smatral za napol analfabeta. Za tisti dan ne več pričakovani Nikolaj Stepanovič pa je le prišel. Vratar ga je zagledal že pri vhodu iz ulice na pot k zcrn-stvu. Pogledal sem ga: Prvi vtis ni bil ugoden, ker ni stopal z zravnanim hrbtom in z glavo pokonci. V veži smo ga pričakovali vsi trije in se nas je razveselil. »Zdravstvuj-te« ! ( DrPp) Narodno ime Danci je nastalo mnogo pozneje, že v času oblikovanja danske države proti koncu prvega tisočletja in sicer po velikem nasipu (delu), ki so ga zgradili pre-bivavci Jutlandije, da bi se obvarovali osvajanj z juga. Zdi se nemogoče, da ne bi bilo zapustilo »solvendsko« ljudstvo s tako močno zavestjo svoje narodne individualnosti, ki je vso pot svoje poznejše selitve puščalo za seboj močno sled, v svoji prvotni domovini nobene sledi, ničesar, kar bi spominjalo nanj. Zato bi bilo treba pretresti ves fond južno-skandinavskih krajevnih in ledinskih imen, pa tudi družinska imena, kolikor so se ohranila, in dialektološke posebnosti, da bi odkrili tako sled. Verjetno je namreč, da so se ohranili kaki izrazi, ki so pri Slovencih še danes živi, a so v južni Skandinaviji že izginili iz vsakdanjega in knjižnega jezika, še v živem narečju na kakem določenem področju, kot npr. ravno izraz smutt-ski ali pa značilni slovenski izraz pisker. Ta izraz je v starodavnem skandinavskem jeziku pomenil kamenito ognjišče. Sestavljen je namreč iz besed peis ((ognjišče na odprtem) in skar (čer, skala), torej ognjišče na skali ali fcamenito ognjišče. Pozneje se je izraz prenesel na velik lonec, v katerem so kuhali na takem ognjišču za vso družino, in pomeni to še danes; po Slovenskem pravopisu tudi lonec za svinjsko pičo. Tega izraza pač niso mogli Slovenci dobiti nikjer drugje kakor v svoji skandinavski domovini, in če se je ohranil pri Slovencih, se je morda ohranil tudi v kakšnem skandinavskem narečju. (Dalje) ‘Pokristjanjenje SloVenceV (Nadaljevanje s 3. strani) splošno malo, vsaj ne toliko, da bi bile potrebne smuči, je pač mogoče sklepati, da so prinesli znanje o njih s seboj iz južne Skandinavije. To pa je eden izmed dokazov, da so tudi sami prišli iz južne Skandinavije. Možno pa je tudi, da se je v Sloveniji ohranil še pradavni, prvotni skandinavski izraz za smuči, ki je na Norveškem samem najbrž že davno prišel iz rabe, če ni sploh popolnoma pozabljen in danes neznan celo etnografom. Slovenija bo morda že v kratkem postala zlata jama za skandinavske etnografe in etnologe in to morda še iz drugih razlogov, kot bomo videli. Tudi že ime samo — Solvende, iz tega pa Solvender ali Solvendte — kaže bolj na to, da je moralo živeti slovensko ljudstvo prvotno nekje v južni Skandinaviji. To ime nam postane namreč čisto razumljivo le glede na tisto zemljepisno in narodnopisno področje. Na južnem delu Jutlandskega polotoka so živela namreč prej in pozneje, najbrž pa tudi istočasno še druga ljudstva skandinavskega izvora, ki bi bila morala torej z enako upravičenostjo nositi ime Solvendte, npr. Juti, Cimbri ali Angli, vendar pa se to ni zgodilo. To pomeni, da so morali Slovenci dobiti to ime v nekem drugem zemljepisnem okolju. To pa se je moglo zgoditi samo v južni Norveški. Tam je dobilo ljudstvo, ki je živelo na jugu, ime Solvendte ali Solvender (ali Solven-dar), po besedi solvende (proti soncu), v nasprotju s prebivavstvom, morda že izobli- -i kovanim v posebno ljudstvo, ki je živelo bolj na severu in je zato dobilo po besedi nordvende ime Nordvender ali Nordvendte, pridevniško Nordvendske, kar se je pozneje skrčilo v Norske (Norvežani). Ljudstvo n vzhodu od Slovencev in Norvežanov pa je dobilo po besedi ostvende (vzhod) ime Čstven-der; iz n:ega so se razvili Svedje, Vsako izmed teh treh imen ima smisel in pomen le v odnosu na drugi dve. Očitno je, da bi v primeru, da bi obstajali samo »severno« in »vzhodno« ljudstvo, manjkalo »južno« ljudstvo, glede na geografsko razpodelitev. Ne manjka pa »zahodno« ljudstvo, kajti glede na geografsko lego Norveške v smeri severo-vzhod-jugozahod je očitno, da je »severno« ljudstvo tudi že »zahodno« in tako za posebno »zahodno« ljudstvo ni bilo prostora in ne potrebe po imenu. Enako kot se je razvilo slovensko narodno ime iz besede solvende v Solvender — Solvendte — Solvendsk — Slovendsk Slovensk, se je razvijalo tudi narodno ime Švedov iz ostvende — Ostvender — Ost-vendsk —Stvendsk — Svendsk — Svensk. Podobnost narodnih imen Slovencev in Švedov v pridevniški obliki Slovensk(i) in Sven-sk(a) je že od nekdaj opozarjala nase, vendar niti med Slovenci niti med Švedi najbrž še nihče ni prišel na misel, da bi začel razi-skavati, kako je prišlo do tega. Tega je bilo gotovo krivo to, da med Slovenci ni bilo dosti ljudi, ki bi bili znali nordijske jezike. Če pa jih je kdo znal, pa slučajno ni imel zgodovinopisnih ali jezikoslovnih nagnenj. Za Švede pa velja seveda isto. Razjasnitev med Vzhodom in Zahodom? (Nadaljevanje s 3. strani) več lepo število ozemelj z mongolskim pre-bivavstvom — dovolj vzroka, poleg dozdevnega »revizionizma« sovjetskih voditeljev — da se obrača bes mladih Kitajcev vedno bolj proti Rusom. Seveda ni nikjer rečeno, da bi se mongolskim ljudstvom, ki 'žive /.daj v mejah Sovjetske zveze, pod kitajsko oblastjo bolje godilo. Ravno obratno je pričakovati: da bi bili podvrženi najbolj brutalni asimilaciji in nasilju in morda bi to pomenilo celo njihov konec. Toda »rdeče-gardistom« niso pri srcu ta ljudstva. V akcijo jih sili le želja po vojnih pustolovščinah in osvajanjih. NEVARNOST ZA SOVJETSKO ZVEZO Poleg tega pa tiči za vsem tem morda preračunan načrt Mao Tse Tunga in kitajskih vojaških voditeljev. Dobro vedo, da si ne morejo privoščiti vojne z Združenimi državami, ki bi morda uporabile, če bi se jim zdelo potrebno, tudi atomske bombe. Lahko pa si — po lastnem mnenju — privoščijo vojno s Sovjetsko zvezo, kajti ta je mnogo bolj ranljiva. Osrednjeazijska in sibirska ozemlja Sovjetske zveze so redko posel jena in še to v velikem delu po mongolskih ljudstvih. Pronicanje vanje bi bilo lahko, tudi brez pravega vojaškega preboja. Sovjetska zveza bi si ne mogla privoščiti dolgega gverilskega vojskovanja proti tern masam vdornikov, raztresenih po milijonih kvadratnih kilometrov in zaradi razpršenosti skoro neranljivih za navadno orožje. Zaradi svojih načel bi tudi ne mogla uporabiti proti Kitajski atomskih bomb, v navadni vojni pa bi ne mogla imeti nikakih realnih izgledov na zmago glede na ogromno maso kitajskega prebivavstva in obsežnost kitajskega ozemlja z njegovimi redkimi in slabimi cestami, širokimi rekami, povodnimi in gorami. (Nadaljevanje s 1. strani) Na področju ladjedelništva, ki je odvisno od IRI-ja, imamo danes na Tržaškem naslednja podjetja: a) glavno ravnateljstvo CRDA (Združenih jadranskih ladjedelnic); b) ladjedelnico Sv. Marka, c) Tržaški arzenal in č) Tovarno strojev Sv. Andreja. Skupno je v teh podjetjih zaposlenih 5.500 delavcev in nameščencev. Po sklepih omenjenega medministrskega odbora bi torej prenehala dejavnost v Tovarni strojev, ladjedelnice Sv. Marka in Tržaški arzenal pa bi prenehali obratovati kot samostojni podjetji, ki bi bili združeni v novo podjetje, ki bi ne gradilo novih ladij, temveč le popravljalo poškodovane ladje. Poročilo že omenjenega odbora trdi, da bo program za Trst izveden do leta 1970 in da med tem časom ne bo prišlo do »množičnih odpustov« delavcev. Poročilo dalje pripominja, da bodo pri namestitvah v n'ovih industrijskih podjetjih imeli prednost delavci in nameščenci sedanjih podjetij z državno udeležbo. Mislimo, da je glede na napovedano preureditev tržaškega ladjedelstva predvsem važno dvoje: I. ali je zajamčena zaposlitev vseh delavcev in nameščencev obstoječih ladjedclskih podjetij in 2. kakšna perspektiva se nudi tistim 72 manjšim podjetjem Sovjetska zveza čuti, da je nevarnost, ki ji grozi s strani Mao Tse Tungove Kitajske, realnejša, kakor nevarnost s strani Združenih držav, ki si v bistvu žele mirnega sožitja, in da se kitajska nevarnost vedno bolj stopnjuje ter postaja nekaj stalnega. Zato je razumljivo, da postajajo sovjetski voditelji kljub temu, da ne bi radi pokazali prevelike vneme ali celo strahu pred bližajočim se viharjem na Vzhodu, sprejemljivejši za spravljive predloge z Zahoda. Po drugi strani pa tudi ameriški državniki vedo, da je mnogo bolje imeti opravka s Sovjeti, kakor z duhovno tako oddaljenimi in za normalne razumske razloge skoraj nedostopnimi kitajskimi fanatiki, ki sanjajo kot nekdaj Hitler le o osvajanju in o nadvladi nad svetom. Zato kljub vsemu možnost prijaznejših odnosov med sovjetskim in zahodnim svetom ni bila še nikoli tako blizu, kot je danes, s tem pa morda tudi rešitev nekaterih evropskih vprašanj. V slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli pred kratkim razstavo »Slovenska kmečka noša v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja«. Ob tej priložnosti je bilo poudarjeno, da nekateri danes komercializirajo slovensko ljudsko tradicijo in zlasti slovensko ljudsko nošo. To tudi narobe imenujejo narodna noša, kakor da bi bil ves narod nosil kmečko nošo. To spominja na čase, ko je pomenilo kmetsko isto kakor slovensko, ali se je vsaj tako zdelo. V resnici bi se moralo reči ljudska noša. Ljudske noše pa so bile v Sloveniji dokaj pestre in zanimive, pa tudi bogate, o čemer dokumentarno priča sedanja raz- s približno 2.800 delavci in nameščenci, ki so delali kot komplementarna podjetja za tržaško ladjedelsko industrijo. Toda če hočemo govoriti o resničnem ozdravljenju tržaškega gospodarstva, bi se morali tudi vprašati, ali bodo predvidene investicije, ki bi morale znašati — po pisanju določenih listov — kakih 97 milijard lir, nudile zaposlitev ne samo vsem uslužbencem sedanjih ladjedelskih podjetij in vseh manjših komplementarnih podjetij, temveč ali bodo pripomogle, da se bodo ustanovila tudi nova delovna mesta. Prav glede tega izredno važnega vprašanja pa vzbuja poročilo medministrskega odbora velike dvome. Tržaški predstavniki Kršč. demokracije, It. socialistične in socialdemokratske stranke zelo pozitivo ocenjujejo zadnje rimske ukrepe in jih proglašajo za zmago sredinsko-leve politike. Upamo in tudi hočemo verjeti, da ne gre za volilni manever in da se ti ljudje v polni meri zavedajo velike odgovornosti, ki jo s takimi izjavami in s takim ra-nanjem prevzemajo nase. Zadnji dogodki v Trstu so namreč zgovorno pokazali, da se tržaško ljudstvo več ne zadovoljuje s samimi obljubami in visokodonečimi frazami, temveč pričakuje dajanj in konkretnih otipljivih ukrepov. SAMOMOR KITAJSKEGA PISATELJA Kitajski pisatelj Lao ši, je kot poroča honkonški list »The Star«, napravil sa-! momor. Zasledovan in nadlegovan po »rdečih gardistih« se je 69-letni pisatelj vrgel iz okna neke hiše v Pekingu. Lao Ši je študiral v Oxfordu in dolgo živel na Zahodu, na Kitajsko se je vrnil šele pred desetimi leti. Spisal je mnogo znanih esejev, povesti in romanov, med njimi tudi roman »Rikša-boy«, po katerem so na Japonskem posneli film, ki je bil nagrajen na festivalu v Cannesu. AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V PARIZU V Parizu so včeraj odprli 53. mednarodno avtomobilsko razstavo. Sodeluje tisoč 350 razstavljalcev iz 20 držav, med drugim 13 podjetij iz Italije. Novosti na razstavi je bolj malo. Na splošno gre za modele, ki so samo lepše izdelani ali pa imajo močnejše motorje. Turinska avtomobilska tovarna razstavlja FIAT 124 ter FIAT 850 s pol avtomatično prestavo, ki je brez pedala za sklopko. S FIAT-om tekmuje zlasti družba Peugeot. Ob tej priložnosti je bilo tudi opozorjeno v tisku, da ima slovenski etnografski muzej v Ljubljani pripravljeno za tisk bogato ilustrirano knjigo o slovenskih kmetskih nošah. Take knjige Slovenci še nimamo. Kljub temu pa knjige ni mogoče izdati zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Športni pregled V mednarodnem tekmovanju /a pokal državnih prvakov v nogometu se je uvrstil v 2. kolo milanski Inter, ki je v povratni tekmi v Moskvi dosegel sicer le neodločen izid proti moskovskemu Torpedu, a je v prvi tekmi v Milanu zmagal z 1:0. Znani belgijski kolesar Rik Van Steenbergen se. je umaknil iz aktivnega športnega življenja. Star je 42 let. Bil je trikrat svetovni prvak. V nedeljo je zadnjič nastopil na neki dirki. Evropski klubski prvak v \vaterpolu je postal beograjski »Partizan«. Na drugem mestu je grški Ethnikos, na tretjem Dunaj. V Ljubljani se je začel 13. t. m. evropski košarkarski turnir, na katerem nastopajo štiri ekipe: slovensko (ljubljansko) moštvo »Olimpija« (jirgos 1. prvak), evropska reprezentanza, lanski jugosl. prvak »Zadar« in italijanski in evropski prvak Sim-menthal iz Milana. Turnir se bo končal v nedeljo. Svetovno znana češka športnika, zakonca Emil in Dana Zatopek, oba bivša svetavna prvaka in rekorderja, bosta najbrž posta trenerja dveh slovenskih atletskih klubov: ljubljanske Olimpije in kranjskega Triglava. Oba sta trenutno v Sloveniji, kjer se udeležujeta festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Emil je v razsodišču. Ce bo njuna ponudba sprejeta, bi bila to seveda velika pridobitev za slovenski šport. Dosedanjega trene pa italijanske državne nogometne reprczcnatnze Fahbrija bo najbrž zamenjal Tržačan Ferruccio Valcarsgni. Na košarkarskem turnirju 9. slovenskih športnih iger v Trstu je prva ekipa »Barkovelj« premagala »Barkovlje B« z 111:14, Cankar A pa je z veliko težavo premagal Barkovlje B s 47:45. Razveljavljena je nedavna košarkarska tekma med ljubljansko Olimpijo in beograjskim Partizanom, ker so izvajali Pantizanovci pritisk na sodni-’ ka in zato sojenje ni bilo objektivno. Olimpiji se obeta, da bo letos spet državni prvak. stava. Ljudstvo pričakuje dejanj (Razstava o storenstzi ljudski noši -I,N lažn PO BURGERJU — RIŠE: BORUT PEČAR Besedilo prevedla in priredila: OLGA RATEJ u M rt c Ti T3 £ O 5 u Qj gj >U m 03 M 03 03 Ti e« M §«'i C DU (U 03 rv .r «/) c .£7 L- ■or c u S* ^ C^T] k o o c o c 03 d) SJ (/1 c/> O 3 > jD 03 n„ •“ g 5 r- ^ S >C/1 ?”2o >u rt w " 03 — C M N 03 1» 03 Trt rt rl r rt — d> vi CU 03 Vi O, N N 03 S a Km c ni 03 ° ’S r &s a O O rt3 M - C u u n £ « 03 03 .. (Tl d- (U d) QJ tO o xO> a a Vi C/l ^ >0 ttl -C oj Trt rt o 9 bfi £ ^ d) 03 N č Ifl (U C 5 WJ crt 0 OH Q cx d> 9 C ^ Ort, n >u H O- N 03 >U • C/l d) c/l Trt 3 »O . -03 1=3 £ u OH O tu *«C $ >6 ^ >IS) VI n ^ iS c >N n :/) -CJ VI flj 2?0 < y uj ^ i O/ i h •J' J- o > •- C O J) OD rt vi ;••; j «|# ■■ ■: 'v‘ i v ; XQ.rWOTpo *» 2pA'O^^0c^