H DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV Treba je odpraviti slabosti v gospodarstvu, da bo več blagostanja 28. novembra je bila v Novem mestu 13.. seja okrajnega komiteja Zveze komunistov, na kateri so predvsem razpravljali o nedavnih občinskih konferencah ZKS. Na seji, ki jo je vodil sekretar OK ZKS inž. Marko Bule, je najprej v imenu posebne komisije OK ocenil občinske konference org. sekretar okrajnega komiteja Silvo Gorenc, v razgibani razpravi pa so nato sodelovali tovariši: Franc Kotnik, Slavko Kržan, Gustav Avbar, Franc Beg, Ema Muser, Nace Zagore, Marko Bule, Miro Gošnik, Edi Komočar, Viktor Zupančič, Miro Thorževski, Milan Malešič, Franc Košir in Jože Plaveč. Razprava z analizo vred pomeni dobro orientacijo za nadaljnje delo okrajnega komiteja ZKS, pri čemer so poudarili, da bo težišče dela na aktivih in komiteju kot celoti. Na seji so izbrali tudi nov sekretariat OK ZKS, v katerem so tovariši inž. Marko Bule, Silvo Gorenc, inž. Jože Legan in Miro Gošnik. Članstva v OK sta bila zaradi odselitve razrešena tovariša Franc Pirkovič in Niko Belo-pavlovič, v OK ZKS pa so kooptirali Petra Gluharja, novega načelnika ONZ pri OLO. Za predsednika kadrovske komisije je bil imenovan inž. Jože Legan, novi član te komisije pa je inž. Jože Petrič; Kristina Plut in Silvo Gorenc sta bila razrešena članstva v kadrovski komisiji. — Nato so sprejeli še predlog delovnega programa OK ZKS za obdobje prihodnjih mesecev. Ko je ocenjeval občinske konference ZKS, je tovariš Silvo Gorenc med drugim dejal, da so te konference dale jasna napotila za nadaljnje delo komunistov v okraju. Gradivo za konference je bilo temeljito pripravljeno, že pred konferencami pa so o poročilih komitejev in referatih sekretarjev razpravljali v vseh osnovnih organizacijah ZKS. Temeljite kadrovske priprave za volitve delegatov in za člane novih komitejev so prav tako prispevale pomemben delež, da so konference lahko Usmerile svojo pozornost na dva najvažnejša in najbolj aktualna problema: — na naloge komunistov v gospodarstvu in — na izpolnjevanje metod, oblik in vsebine dela ZK. Poročila na vseh konferencah so zato predvsem kritično ocenila slabosti in pomanjkljivosti v delu komunistov, zato pa so seveda manj govorila o uspehih, ki jih nikakor ni malo. Tak način poročanja je mobiliziral delo konferenc in nudil obilo možnosti, da so delegati lahko poiskali boljšo vsebino dela in poti za nadaljnje uspešnejše uresničevanje številnih nalog. Večina konferenc je pri tem pokazala, da se komunisti zavedajo aktualnih problemov, hkrati pa se je dalo povsod tudi ugotoviti, da je v metodah dela ZK v našem okraju le še preveč stare prakse. Vodstva ZK I ijuiiiiiiiniiiiiHHiiiHn V prvem tednu : | 196 novih naročnikov ( »Juriš« na 20.000 izvodov tedenske naklade se ■ je začel kar dobro: do torka opoldne smo dobili že ■ 196 naročilnic novih naročnikov. Razen Krajevne I organizacije SZDL v Brestanici, o kateri smo poro- I čali že pred 14 dnevi, nam je 10 novih naročnikov 1 poslala tudi KO SZDL iz Semiča, medtem ko so 1 druge naročnike pridobili pismonoše. Doslej vodi med njimi tovariš Dragman, raznaSalec brzojavk I novomeške pošte, ki je do ponedeljka opoldne zbral in poslal že 35 naročilnic novih naročnikov. Med poštami pa vodijo v prvem tednu: pošta NOVO MESTO 57 novih naročnikov pošta VIDEM—KRŠKO 22 novih naročnikov pošta SEVNICA 19 novih naročnikov itd. Seveda prvi dnevi še niso pravi odraz akcije, S ki je stekla ponekod šele v ponedeljek, torej po zadnjih praznikih. Pismonoše so te dni razdelili § nekaj nad 5000 izvodov našega tednika vsem tistim § družinam in posameznikom na svojem področju, ki doslej DOLENJSKEGA LISTA še niso dobivali na svoj naslov. Povabili so jih v vrste rednih bralcev § domačega tednika, te dni pa bodo pobrali podpisa- | ne naročilnice. Tudi krajevne organizacije SZDL so | zlasti v občinah Sevnica, Videm—Krško in Brežice 1 začele pridobivati med svojimi člani nove naročnl- | ke na glasilo SZDL občin in okraja Novo mesto. 'Prosimo, priporočite domači tednik tudi vi pri- s jateljem, znancem in sorodnikom, če ga še ne dobi- | vajo na svoj naslov. Pomagajte nam uresničiti I geslo: V VSAKO HIŠO NA DOLENJSKEM, SPOD- ■ NJEM POSAVJTJ IN V BELI KRAJINI: DOLENJ- 1 SKI LIST! se še vse preveč ukvarjajo z vprašanji, ki sodijo v pristojnost gospodarskih organizacij, oblastnih organov oz. delovnih kolektivov, manj pa s tem, kaj se dogaja novega v rasti teh organizacij. Zato idejnih procesov ne analizirajo, čestokrat pa tudi ne poznajo vzroka in bistva problemov. To potrjuje tudi dejstvo, da so bila vprašanja notranje graditve ZK obdelana v poročilih za konference manj konkretno, nekam preveč posplošeno, bolj temeljita in konkretna pa so bila poročila o tistih nalogah organizacij ZK, ki zadevajo problematiko v gospodarstvu. Pokazalo se je tudi, da so poročila bolj obdelala trenutno stanje na posameznih področjih, premalo pa so ocenila celotno delo za razdobje med dvema konferencama. Vloga komunistov v spremenjenih pogojih širokega družbenega samoupravljanja Kako so občinske konference obdelale naloge, ki so tesno združene z iđejno-politično in organizacijsko-kadrovsko graditvijo ZK? Ponekod širše, drugod spet ožje, po vsebini pa vseka-(Nadaljevanje na 3. strani) Viktor Avbelj v Novem mestu Predsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije, tovariš Viktor Avbelj je v spremstvu Nika šiliha in Žana Moreta obiskal 3. decembra popoldne razstavo urbanističnega programa Novega mesta in se dlje časa zadržal v razgovoru o problemih urbanističnega razvoja 3. decembra ob 16. uri je obiskal razstavo urbanističnega programa Novega mesta v prostorih doma JLA predsednik republiškega izvršnega sveta Viktor Avbelj. Z njim sta bila tudi tovariša Niko Šilih in Zan More. Z gosti so se ogleda udeležili tudi predstavniki okrajnega političnega in upravnega vodstva ter predstavniki političnih organizacij in ObLO Novo mesto. Glavne obrise razstavljenega urbanističnega pro- grama je na kratko razložil inž. arh. Danilo Lapajne, nato pa so gostje in domači predstavniki v razgovoru načeli nekaj vprašanj, ki jih program rešuje, ter prosili za podrobne obrazložitve. Predsednik tov. Viktor Avbelj se je zlasti zanimal za to, kako program rešuje prometni problem Novega mesta. Govoreč o stanovanjski izgradnji, je poudaril, da bo treba gradnje usmerjati tako, da bodo ustvarjale čvrsto mestno jedro. Omenil je, da Novo mesto, že zdaj zavzema prevelike površine in da ima premajhno gostoto prebivalstva. Tov. Avbelj se jo zanimal tudi za to, kakšen je obisk na razstavi. Poudaril je, da bo treba razstavo podaljšati in organizirati tudi javno razpravo o urbanističnem programu. — Gostje so se zadržali v razstavnih prostorih približno dve uri. KAKO IMAJ SE RAZVIJA NASE MESTO V ponedeljek, 26. novembra, je bila ob 17. uri v Domu JLA v Novem mestu slovesno odprta razstava urbanističnega programa Novega mesta. Udeležili so se je: član IS Slovenije Vladko Majhen, številni predstavniki organov oblasti in družbenih organizacij iz Novega mesta in brežiške ter črnomaljske komune in mnogi drugi vabljeni gostje. Po otvoritvenem nagovoru podpredsednika ObLO Novo mesto Andreja Grče je inž. arh. Danilo Lapajne orisal glavne značilnosti razgrnjenih načrtov. Naslednjega dne ob 17. uri je bil ogled razstave z razlago inž. arh. Lapajneta za širšo javnost, vendar so se Novomeščani vabilu na lepakih odzvali v zelo majhnem številu. Zato prebivalce ponovno vabimo, naj si razstavo, ki določa okvirne smernice za razvoj Novega mesta, ogledajo v kar največjem številu, saj delno nadomešča, kot smo poudarili že v pretekli številki, javno razpravo. Po otvoritvi smo inž. arh. Danila Lapajneta, ki je glavni tvorec razstavljenega urbanističnega programa, zaprosili za razgovor in mu zastavili nekaj vprašanj.. Tovariš inženir, najprej prosimo, da nam poveste, odkod ideja za razstavo urbanističnega programa, potem pa še, kako je program nastajal. — Zakon o urbanizmu določa, da mora biti urbanistični program, preden ga ljudski odbor sprejme in potrdi, dan v razpravo zborom volivcev. Da ne bi volivci razpravljali zgolj o dokončni rešitvi in da bi bila razprava zanimivejša in umljivejša, smo se najprej odločili za večjo razstavo, ki naj bi občane obširneje 'seznanila z delom na področju urbanizma in gradenj. Ker je bilo, VREME OD 6. DO 16. DECEMBRA Približno do 10. decembra suho oziroma lepo in mrzlo vreme. Nekako od 11. decembra dalje nestalno s pogostimi padavinami, prehodno morda tudi dež, sicer sneg. Dr. V. M. žal, premalo časa za to, smo se na predlog načelnika oddelka za gradnje in komunalne zadeve tov. Toneta Va-lentinčiča pozneje odločili, da bomo razstavili to, kar je za urbanizacijo Novega mesta že narejeno. Zato pred- stavljamo Novomeščanom to, kar je bilo pripravljeno večidel letos, v manjši meri pa tudi prej. Največ zaslug za razstavo imata tov. Tone Valentinčič in gradbeni tehnik Projektivnega podjetja v Novem mestu Silvo Jerman. Razstavljene osnutke sem delal največ na lastno pobudo po potrebah, ki sta jih nakazovala ObLO in urbanistična komisija. Studije, ki jih vidite, so plod večletnega zelo intenzivnega dela, ki me je stalo nemalo naporov in tudi precej dobre volje, ker za urbanistično delo pri nas še ni pravega razumevanja. Kako si zamišljate najplodnejše sodelovanje t bodoče, po razpravi, ko naj razstavljeni urbanistični program preraste v generalni urbanistični načrt Novega mesta? — Sedanji program, izpopolnjen z vsemi podrobnostmi in s popravki, sprejetimi na osnovi objektivnih^ predlogov in pripomb občanov, je najboljša pot do generalnega urbanističnega načrta. Nič manj važna naloga ni izdelava podrobnih zazidalnih načrtov za stanovanjske komplekse — soseske, seveda ti-' ste, ki se jih bo občina od-(Nadaljevanje na 13. strani) Avtor razstavljenih osnutkov urbanističnega programa v Novem mestu: inž. arh. Danilo Lapajne Priznanje za dolgoletno in vestno službovanje v novomeški bolnišnici Sindikalna podružnica Splošne bolnišnice v Novem mestu je 27. novembra priredila v dvorani pljučnega oddelka proslavo v počastitev 29. novembra. V nabito polni dvorani so člani kolektiva bolnišnice prisostvovali slavnostnemu programu, zatem pa je uprava bolnišnice na predlog upravnega odbora nagradila 18 najzaslužnejših članov kolektiva z delovno dobo nad 10 let v tej ustanovi. Nagrajeni so bili: primarij dr. Slavko Perko za 30-letnico opravljanja poklica, Vilma Božoglav, šefinja kuhinje, Miha Bučar, vratar, Artur Galič, strež nik v prosekturi, Joža Gerdcnc, rentgenski tehnik, Alojzija Grandovec, strežnica na kirurgiji, Jožefa Grandljič, kuharica, Ana Kavčič, instrumentarka, Marija Kocjančič, šefinja kuhinje, Franc Krašovec, delavec, Justina Moravec, šivilja, R-.ia Okoren, bolničarka, Marija Sečnik, bolničarka. Franc šter, bolničar, Viktor Urhas, laborant, A>m Vidic, perica, Tončka Vreze, bolničarka, in Alojzija Zaletel j, strežnica. Vsem nagrajencem, zlasti pa priljubljenemu pri-mariju in ginekologu dr. Perku, iskreno čestitamo! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Avtomatizacija šentjernejskih „UPOROV" V Sentjernejskem obratu »Upori« tovarne elementov za elektroniko, v kateri izdelujejo sestavne dele za radijske nabave (upore in potencio-metre), so letos znatno povečali proizvodnjo. V primerjavi z lanskoletno realizacijo v prvih devetih mesečin, so ustvarili 177 milijonov dinarjev bruto prometa, so imeli letos v istem obdobju že 409 milijonov dinarjev realizacije. Predvidevajo, da bodo do konca tekočega gospodarskega leta naredili še za približno 136 milijonov dinarjev izdelkov. Na ta način bo šentjernejski obrat letošnjo plansko obveznost izpolnil s 97 odstotki. Ce pustimo ob strani plan, lahko mimo tega ugovimo, da je kolektiv šentjernejskega obrata tako v proizvodnji kot v produktivnosti očitno napredoval. Medtem ko so lansko leto za izdelavo enega upora potrebovali 92 sekund, so ga letos izdelali že v 61 sekundah. V približno takem sorazmerju se je zmanjšal tudi delovni čas pri izdelavi potenciometrov: lani so ga izdelali v 33 minutah, letos pa so zanj porabili kar 10 minut manj. Na povečanje proizvodnje in večjo produktivnost je med drugim vplival še izredno važen činitelj: malo izostankov z dela. Izostanki zaradi bolezni so se zmanjšali za 1 odst., kar Je spričo dejstva, da obrat zaposluje približno 80 odstotkov ženske delovne sile, zelo lepo spričevalo prizadevanja vseh članov kolektiva, ki se borijo za čim večjo rentabilnost svojega podjetja. Obrat »Upori« ima odlične pogoje za naskok na obsežnejše in zahtevnejše naloge. To omogoča med drugim avtomatizacija proizvodnje, ki jo postopoma uvajajo. Ob upoštevanju tega dejstva in spričo vedno večje produktivnosti bodo imeli v letu 1963 približno 800 milijonov realizacije. S tem se bo šent-jernejski obrat močno približal tistim gospodarskim proizvodnim organizacijam, ki kanijo že v bližnji prihodnosti postati milijarderji. Predsednik Tito se je odzval povabilu predsednika ministrskega sveta ZSSR Nikiu- Hru.ščova in Je v torek prispel s spremstvom na krajše zimske počitnice v Moskvo, kjer so ga prisrčno sprejeli. Po programu bivanja v Sovjetski zvezi se bo predsednik Tito s spremstvom zadržal nekaj dni v Moskvi in Podmoskovlju, nato pa bo obiskal še Volgograd in Leningrad. Seveda pa bodo počitnice izkoristili tudi za razgovore o vprašanjih odnosov med obema državama in o aktualnih mednarodnih problemih. »Prepričan sem, da bo naše bivanje v Sovjetski zvezi še bolj utrdilo obojestransko razumevanje ter razširilo in poglobilo -naše sodelovanje« je izjavil predsednik Tito ob prihodu v Moskvo. V sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo lahko ugotovimo še posebno v zadnjem času stalni napredek ter smo zabeležili uspehe skoraj na vseh področjih. Obstajajo tudi pogoji za nadaljnji, plodnejši razvoj. To misel je ponovil premier Hruščov v dobrodošlici predsedniku Titu, ko je poudaril, da so »zadovoljni z razvojem odnosov« in fin ostajajo »vsi potrebni pogoji, da se naši dobri odnosi še nadalje uspešno razvijajo in krepijo.« Premier Hruščov je ponovno potrdil, kar so že ugotovili vodilni funkcionarji obeh držav, namreč, da »so stališča obeh držav v mnogih mednarodnih vprašanjih enaka« ali pa so si podobna. Tu gre predvsem za najvažnejša vprašanja v sodobnem svetu, predvsem v boju za ohranitev miru. Jugoslavija kot Sovjetska zveza sta sc opredelili za politiko miroljubne koeksi-stence kot edino pravilno usmeritev v sodobnem svetu za utrditev in očuvanje miru. USTAŠKI ZLOČIN V MEHLEMU. 0 Dogodek je že znan: ustaška banda oborožena s pištolami in bombami je 29. novembra napadla jugoslovansko predstavništvo v Mchlemu (Bonn) z namenom, da zažge in pobije vse, kar je živo. To je potrdil tudi bonnski državni tožilec Horn, ki sedaj vodi preiskavo in zaslišuje aretirane ustaše. Ta zločinski načrt se ni popolnoma posrečil zaradi prisebnosti in odpora lerjeva Nemčija, je fašizem še vedno živ. Zločin v Mchlemu je samo eden izmed številnih ustaških protijugoslo-vanskih nrpadov in provokacij v Zahodni Nemčiji, kjer so našli poleg jugoslovanske kvizlinške emigracije gostoljubje tudi mnogi drugi begunci i* vzhodnoevropskih držav. V Zahodni Nemčiji tolerirajo delovanje takih in podobnih fašistično-terorističnih skupin. Bonnska vlada je dobro obveščena o obstoju teb skupin in band, ki izdajajo svoja glasila, se sestajajo, javno hujskajo, v njih svobodno delujejo Predsednik Tito v Sovjetski zvezi uslužbencev našega predstavništva in pa, kjer se je posrečilo prej obvestiti policijo, preden so izpeljali načrt. Stavbo so sicer zažgali in demolirali prostore, ni se jim pa posrečilo prisiliti jugoslovanske predstavnike, da bi se umaknili v zgornje prostore, potem razstreliti in blokirati izhod, da bi živi zgoreli v zgradbi. Torej iste metode kot so jih uporabljali nacisti in ustaši in drugi kvizlii.^i med vojno pri nas. Znano je tudi, da so streljali na dvanajstletnega otroka in teže ranili s streli Momčila Popovića, bivšega partizana, ki je bil v bojih proti fašistom med vojno sedemnajstkrat ranjen. Sedaj so ga že petič operirali, njegovo življenje pa je še vedno na nitki. To kar se je zgodilo v Bonnu ni osamljen incident, temveč v naprej premišljen zločin, ki dokazuje, da po 17 letih odkar je bila premagana Hit- vojni zločinci, ki bi morali že davno dobiti zasluženo plačilo. Delovanje številnih nacističnih revanšističnih emigrantskih organizacij v Zahodni Nemčiji meče čudno luč na bonnsko vlado in Federalno republiko sploh in predstavlja resno grožnjo in nevarnost za nadaljnji razvoj miroljubnega mednarodnega sodelgvanja in ohranitve miru sploh. Jugoslovanska kakor tudi svetovna javnost je ostro obsodila ustaški zločin v Mchlemu in oblasti v Zahodni Nemčiji, ki nudijo gostoljublje takim zločinskim bandam ter hkrati ustvarjajo ustrezno vzdušje za rast in razvoj emigrantskih in nacifašističnih gibanj. Vsa miroljubna javnost odločno zahteva, da morajo Zahodnonemške oblasti kaznovati krivce, hkrati pa sprejeti take ukrepe, da bodo pri koreninah uničili ustaško — fašistično dejavnost. Polavtomatski stroj ca rezanje Spiral v šentjernejskih UPORIH STANOVANJSKA SKUPNOST -SERVIS OBČANOV Na zadnji seji upravnega odbora stanovanjske skupnosti t Črnomlju so poudarili, da postati ta skupnost splošen servis občanov. Imenovali so komisijo, ki bo ugotovil«, ali bo otroški vrtec v upravljanju stanovanjske skupnosti ali osnovne šole. Člani upravnega odbora otroškega vrtca sodijo, da je za otroški vrtec pristojna stanovanjska skupnost. V pristojnost te spada tudi poprav-Ijalnica čevljev, se pravi, da mora postati servis in poslovati, kot že uspešno poslujejo ostali servisi: gospodinjski servis, čistilnica, pralnica. Veliko dela ima čistilnica, manj pralnica. To je razumljivo, ker imajo nekatera podjetja (gostinsko podjetje Črnomelj, Belt, Zdravstveni dom in druga) svoje perice. Gospodinjski servis bodo povečeli. Zaposliti nameravajo še enkrat toliko delavcev, kot je zdaj zaposlenih. Uslužnostne cene se bodo znižale. Tako bo servis dosegel svoj namen. KZ Črnomelj je lastnik novih zemljišč KZ Črnomelj je preorala okrog 350 ha steljnikov. To zemljišče je se pred tremi, leti dajalo le okrog 6.000 dinarjev dohodkov od praproti in brez. Zdaj znaša bruto dohodek že 100.000 dinarjev na hektar. Prvo leto so na preoranih površinah pridelali do 20 sto-tov rži, okrog 16 stotov ovsa in večje količine silaže. Zdaj so tam tudi hlevi za 2200 glav mlade živine, gospodarska poslopja in stanovanja za delavce. S silažo, ki so jo pridelali na bivših stelj-nikih, krmijo 1000 glav živine vse dotelj, dokler ne teh- tajo 400 kg in jih ne odredijo za izvoz. Steljniki so bili doslej pretežno last zasebnih kmetovalcev. Zemljo so dali v najem KZ, ki je pridobila rodovitne površine. Zadruga to zemljo zdaj odkupuje. Pravkar bo zaključen odkup 330 hektarov. steljniških površin. V ta namen razpolagajo z 19 milijoni dinarjev, ki so jih dobili na 32. zveznem natečaju. Zemlja je že odkupljena v Črnomlju in Gribljah. AgTonomi so pripravili elaborat za odkup 600 lia zem Ijišč v letu 1963. j0že Skof Nov industrijski tir v Črnomlju Gradnja industrijskega tira na železniški postaji v Črnomlju je v teku. Pričaku- jejo, da ga bodo izročili namenu 29. novembra. Vsa dela bodo veljala 6,5 milijona dinarjev. Ko bo stekel promet po novem tiru, se bo na železniški postaji število premikov zmanjšalo za več ko* 40 odstotkov. Razkladanje in nakladanje tovorov pa bo znatno hitretše. b_J_____:_:_i_ TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Se so lahkoverni ljudje, ki z nosom trkajo ob dokaze napredka, pa še ne verjamejo vanje. Tako Se pogosto slišimo na sestankih, kadar je govora v naprednem kmetijstvu, posplošene pripombe, češ: na družbenih zemljiščih raste osat, pa hi radi Se novo zemljo! Tudi na nedavnem sestanku v Dobo vi so skušali utišati razpravo o pospeSevanju kmetijske proizvodnje z medklici: Najprej naj obdelajo zemljo, da ne bodo pridelki gnili na polju! Po sestanku so si nekateri meli roke in se bahali, kako da so razbili šesta-' nek. Pri tem se ne zavedajo, da tega niso storili ■ argumenti, ampak s primitivizmom. Kajti resnica je drugačna: napredek v kmetijstvu je na svojem zmagovitem pohodu in ga nič ne bo moglo zadržati — ne primitivizem ne kratka pamet ali celo zloba. Morda so res primeri, da ta ali ona zadruga slabo gospodari, da morebiti kakšno posestvo ni pravočasno pospravilo pridelkov, toda to so zares posamezni ali bolje, zelo redki primeri, ki jih ne smemo posploševati. Moramo jih odločno kritizirati, približno tako, kakor bi morali grajati kmeta, ki mu pridelki sicer ne segnijejo na polju, čeprav pomeni nizek donos tudi gnitje. Najvažnejše pa je to, da je v resnici napredek v kmetijstvu izreden, seveda predvsem t socialističnem sektorju. Naj navedemo samo nekaj podatkov z nedavnega kongresa Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Tam so neizpodbitno dokazali, da je skupna kmetijska proizvodnja porastla v primeri z letom 1956 ca 32 odstotkov, od tega v poljedelstvu za 72 odstotkov in v živinoreji za 32 odstotkov. Kmetijska proizvodnja v socialističnem sektorju se je povečala za 2,8-krat. Tak napredek je bilo mogoče doseči s pomembnimi vlaganji v kmetijstvo, s sodobno proizvodnjo, z usposobitvijo številnih strokovnih kadrov, skratka: z uveljavljanjem vseh tehnoloških dosežkov bi sodobno organiza- cijo dela. V letih 1957—1961 je bilo porabljeno za napredek kmetijstva 569 milijard din. Konec lanskega leta je bilo v kmetijstvu že 32.965 traktorjev in 6642 kombajnov. Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov Šteje 14300 članov. To in pa Se drugi dokazi izpodbijajo laži, neznanje in primitivnost, hkrati pa zagotavljajo, da bodo tudi nadaljnje bitke za napredek kmetijstva, zlasti za povečanje proizvodnje pšenice, zanesljivo dobljene. ZMAGOVIT POHOD NAPREDKA V KMETIJSTVU A Letošnji praznik — dan republike so proslavili delovni ljudje širom po Jugoslaviji s številnimi delovnimi uspehi. V vseh večjih krajih so bile akademije, proslave in razne druge prireditve. Osrednja proslava je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Take osrednje prireditve so bile tudi v drugih republiških središčih. V tovarni kemičnih proizvodov v Hrastniku so proslavili 100-letnico obstoja podjetja, hkrati pa 'SO odprli nov industrijski objekt za proizvodnjo polifosfatov z zmogljivostjo 6000 ton. Pri-četek obratovanja novih objektov so proslavili tudi drugod: v Kopru so odprli nov zdravstveni dom, v Tolminu tovarno mlečnega sladkorja, v Pančevu tovarno dušičnih gnojil, v Novem Sadu specializirano veletrgovino s pohištvom, v Zemunu tovarno mavca, na Bijelcm Polju tovarno gume itd. 0 Oba Zbora Ljudske skupščine LR Slovenije sta na svoji zadnji seji sprejela priporočilo za popolnejšo uveljavljanje družbenega upravljanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in zakon o skladu LRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanje filmov. Pri tem so se seSli skupščinski odbori, ki so temeljito in podrobno obravnavali predloga obeh navedenih aktov. O Pred kratkim je bila v Beogradu skupščina Zveze društev prijateljev mladine. Njena ugotovitev je bila, da so druStva prijateljev mladine dala dragocen prispevek k razvoju samoupravljanja, zlasti v stanovanjskih skupnostih, bi obogatila delo z novo vsebino iz konkretnega življenja. Na skupščini so obširno obravnavali tudi potrebo po vzgoji delovnih navad. Ugotovili so, da je treba privzgojiti otrokom pravilen odnos do dela, toda ne le v Soli in družini, ampak tudi v vsaki organizaciji, če bo kot igra del njegove osebnosti. Ime »pionir« je postalo simbol etičnega lika naših otrok. 0 Na plenumu sindikata trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev Slovenije so grajali neekonomsko, nepretehtano in nedemokratično združevanje podjetij, ki ne služi osnovnemu cilju: konkurenci, bogatejši izbiri, izboljšanju storitev in stabilizaciji cen. Ponekod so dosegli s tako združitvijo trgovinskih podjetij ravno obratno: odpravo konkurence, slabše storitve in viSje cene. 0 Zvedeli smo, da bodo uslužbenci v upravi glede pravic pokojninskega zavarovanja izenačeni z uslužbenci iz gospodarstva. Kmalu bo sprejet ustrezen predpis. • 0 Jugoeksport v Beogradu je pooblaščen prodajati električne hi tehnične predmete za gospodinjstvo, motocikle, pohištvo, kmetijske stroje bi druge predmete za devize in s popustom. Pravico do nakupa pod temi pogoji — torej s popustom — imajo naši državljani v domovini, naši državljani, ki žive v tujini, tuje pravne hi fizične osebe m lastniki deviz, naloženih v jugoslovanskih bankah. m Cetniki-etnigranli n !»■' dli nase državljane v Birmingh«- mu. Skupina četniških emigrantov je skušala v Birmlng-hamu v Angliji preprečiti proslavo S9. novembra, ki so jo priredili za'nase državljane In izseljence. Naši državljani so sami preprečili nove poskuse Incidentov in tako omogočili, da se je slovesnost nadaljevala. Pri napadu je bil ranjen jugoslovanski vioekonzul Vese-lln Bakić. Angleška policij;! je intervenirala, ko je bilo že konec Incidentov. e Koča Popović se Je vrnil v Beograd. Državni sekretar Koča Popovič, ki se je v Kairu sestal s predsednikom Naserjem, v Atenah pa se j« razgovarja! z grškim zunanjim ministrom Averofom, se je vrnil v ponedeljek v Beograd. ^ Razgovori Adenauer—Ollen-bauer. Predstavnika dveh nasprotnih strank Adenauer (krščansko demokratska) in OHen-hauer (socinlnotTemokratskn) sta se v torek sestala v palači Schaumburg in razpravljala o možnosti za sestavo koalicijske vlade. Kot kaže doslej, se pristaši opozicijske sodalnodemo-kratske stranke upirajo sodelovanju z Adenauerjevo krščansko demokratsko unijo. Po posvetovanju v torek so izdali skupno sporočilo, v katerem Je rečeno, da Je Slo samo za »izmenjavo mišljenja« in da se bodo »razgovori v kratkem nadaljevali«. o Kongres KPI v Rimu. V nedeljo se je začel v rimski Palači kongresov X. kongres KPI, katerega se udeležuje 87« izvoljenih delegatov, 155 predstavnikov federacije Komunistične mladine Italije ter 100° povabljenih komunistov. Kongresu prisostvuje približno 30 delegacij komunističnih in delavskih partij z vsega sveta, med njimi tudi delegacija Zveze komunistov Jugoslavije. Znancem nc Dolenjskem Vsem znancem na Dolenjskem čestitamo za 29. november. 2elimo še mnogo uspeha pri delu! Jože Gazvoda iz Mihovca, Anton Rus iz Dobra* vice. Zlatico Muc iz Rosalnic, sedaj vojaki v Treb'nhi Treba je odpraviti slabosti v gospodarstvu, da bo več blagostanja (Nadaljevanje s 1. strani) kor premalo jasno in konkretno. Poročila bi morala Predvsem konkretneje pokazati smer, kako odstraniti ugotovljene pomanjkljivosti. Pokazalo se je, da je v okraju še precej nerazumevanja za naloge, ki sta Jih postavila III. in IV. plenum CK ZKJ. Ko so delegati po poročilih razpravljali na konferencah o nalogah ZK, ni bilo težko Ugotoviti, da ocenjujejo Probleme in iščejo pota za njihovo uresničevanje s stališča aktivnosti komunistov in njihove odgovornosti. Pokazalo se je, da prodira spoznanje, da brez širše razgledanosti in poznavanja, gospodarske problematike ni mogoče uspešno delati. Podčrtana je bila potreba po visokem strokovnem kadru, ki ga v delovnih organizacijah skoraj povsod zelo manjka. Razprave so nadalje pokazale, da večina komunistov pravilno razume naloge v kmetijstvu, kot jih je začrtal IV. plenum, kljub temu pa nekaterim komunistom še vedno ni jasno, kako naj se teh nalog v praksi lotijo. Mnogo premalo razprav je bilo tudi o tem, da mora-hio nujno izpopolniti notranjo organizacijo v delovnih kolektivih in neposredno delavsko samoupravljanje. Tu je manjkalo skoraj Povsod konkretnih razprav. Da nalog III. plenuma rnarsikje zares niso v celoti doumeli (oz. da jih ne Uresničujejo), je potrdila med drugim tudi ugotovitev, da so še žive težnje po starih metodah dela. Zato razprave na občinskih konferencah — razen izjem — niso obdelovale idejnih Problemov in vsebine idej-nopolitične enotnosti ZK. Prav tu pa je med članstvom še največ nejasnih vprašanj in bo treba temu Jutri: 32. skupna seja obeh zborov 0L0 Predsednik OLO Stane Dolenc je sklical 32. skupno sejo obeh zborov OLO Novo mesto, ki bo jutri, 7. decembra, ob 9. uri v dvorani Sindikalnega doma v Novem toestu. Na dnevnem redu je Poročilo Sveta za zdravstvo in socialno politiko o problemih socialnega varstva s posebnim ozirom na varstvo otrok. Odborniki bodo obdelali tudi problematiko cest-"ašega okraja, prav tako pa tudi probleme kmetijstva v Zvezi z reorganizacijo gozdarstva. področju posvetiti še veliko dela. Ideološko izobraževanje se je po izjavi tov. Gorenca zožilo na politične šole in razne seminarje, pri tem pa ostaja večina komunistov izven ideološkega izobraževanja, žal niti ena konferenca v okraju ni temu vprašanju posvetila dovolj pozornosti. Potrebno bo zaostriti vprašanje odgovornosti komunistov do političnega dela med mladino in v sindikatih. Čeprav torej ni manjkalo kritičnih pripomb in ugotovitev o slabostih dela ZK na konferencah, pa moramo hkrati tudi ugotoviti, da so priprave, poročila, razprave na konferencah in njihovi sklepi uspeli usmeriti komuniste v reševanje najvažnejših nalog, ki so v tem času pred ZKJ. Konference so imele izrazit delovni značaj; lahko trdimo, da so dale za nadaljnje delo komunistov v okraju mnogo novih spodbud Osnovne organizacij? se morajo iznebiti ozkosti V razpravi so člani OK ocenjevali posamezne konference in posamezna področja, ki so jih zajela poročila in razprave. Pri tem so izmenjali mnogo dobrih izkušenj in opozorili, na kaj kaže zdaj spominjati nove občinske komiteje ZK, da se bo obdržal delovni polet in zdrava spodbuda, ki so jo vnesli komiteji in njihovi člani v oblike dela z osnovnimi organizacijami. Na to zelo ugodno vpliva tudi pomlajeni sestav komitejev in dobro kadrovanje. S tako pozitivno prakso kaže nadaljevati zdaj tudi v vrstah organizacij Socialistične zveze, na bližnjih občinskih konferencah sindikatov in dru- god. V delu komunistov bo treba obnoviti tudi načela III. plenuma in teorijo s prakso pravilno povezovati. Prav s praktičnim delom bo treba zagotoviti idejno enotnost komunistov v okraju. Točna je tudi ugotovitev v razpravi, da organizacije še vse premalo poznajo ljudi, zato so osnovne organizacije dostikrat tudi ozke, kar spet preprečuje večji sprejem v ZK. Zaprtost v svoje delovno področje onemogoča takim organizacijam, da bi dojemale obseg svojih nalog na celotnem področju, kjer živijo, to pa jim spet zapira pogled v splošnost vseh naših problemov. Ko je sodeloval v razpravi, je sekretar inž. Marko Bule med drugim podčrtal, da so vsa področja v družbi odvisna od našega blagostanja, od našega standarda. Prav zato je treba odpraviti slabosti, ki se še kažejo v gospodarstvu, da bomo dosegli večje materialno blagostanje. Prav na to pa nas opozarja zadnje Pismo IK CK ZKJ, III. in IV. plenum CK ZKJ. Z vso resnostjo je treba opozoriti na osebno odgovornost komunistov in na njihovo delo. Potrebujemo kvalitetno Zvezo komunistov; gre za dvig partije in njenih članov, da bodo kos novim nalogam. Zato je bila usmeritev občinskih konferenc na dve osrednji nalogi, ki so zdaj pred nami, pravilna. Tovariš sekretar je pri tem opozoril na razne pomanjkljivosti s področja gospodarstva, ki spet povzročajo kopico idejnih vprašanj. Ko govorimo o enotnih stališčih, lahko ugotovimo: volja po taki enotnosti obstaja, vprašanje pa je, kako to v praksi doseči. Pri tem se vse pre- večkrat lotevamo posledic, ne pa vzrokov raznih slabosti. Eaven dela komunistov je dostikrat zelo nizka, premajhna, nove naloge na vseh področjih družbenega udejstvovanja pa terjajo od vseh nas vse preveč poglobljenega znanja. Praksa kaže, da smo n. pr. gradivo III. plenuma prebrali, vendar je ostalo mnogo nerazumljenega! Treba bo znova proučiti te in druge materiale, pa tudi Program ZKJ. Zdaj moramo razpravljati na višji ravni in prav tako sprejemati sklepe, škodljivega »svaštar-stva« mora biti konec, temeljna metoda dela pa naj postane specializirana razprava o enem samem vprašanju, ki ga je treba poglobljeno dognati in zaključiti. Občinski komiteji kot OK ZKS morajo biti pri tem nosilci aktivov, hkrati pa je tudi njihova prva dolžnost, da dvignejo tudi raven sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Za uresničevanje nalog v Zvezi komunistov se je treba boriti z močjo argumentov, ne pa z ugledom partije. Slavje v Krmelju preloženo na 16. december Otvoritev velike hale v Krmelju so zaradi slabega vremena (Sava je zalila gramozno jamo v Črnučah, iz katere so črpali pesek za tlakovanje) preložili na 16. december. Dosegli pa so za dan republike lepe uspehe s tem, da je 59 nekdanjih rudarjev opravilo izpite za kovinostrugarje. Prirejena je bila tudi majhna zakuska. Bivši rudarji so se le prepričali, da jim ne bo treba iti po svetu za kruhom, ampak bodo ostali na svojih domovih in se z znanjem, ki so ga dobili na seminarjih, veselo lotili dela. Sprejet je Ob dvajsetletnici prve državne konference AFŽ Od 6. do 8. decembra 1942 je bila v Bosenskem Petrovcu prva državna konferenca Antifašistične fronte žena. Takrat so se na osvobojenem ozemlju zbrale organizatorke boja naših žena za osvoboditev. Na konferenci Je govoril tudi tovariš Tito In dal ženam zasluženo priznanje ter v njih znova dvi-Bnil vero v' pravičnost naše 'evolucije. Organizacija AF2 •Jugoslavije je dobila na svoji Prvi konferenci nove pobude za svoje vsestransko delo. Organizirani odpor proti °kupatorju se je še bolj raz-^el po vseh jugoslovanskih •leželah, žene pa je prešinjal e»oten duh borbenosti in neomajne volje za zmago. Ob tej pomembni obletni-** « spominjamo prehojene poti do osvoboditve in po njej. Spominjamo se požrtvovalnega dela naših žena med NOB in po vojni, v letih obnove, ponovnega samo-premagovanja in nenehnega žrtvovanja za korist skupno-sti.Dclo AF2 in kasneje ženskih društev, ki se zdaj aktivno nadaljuje v konferencah za družbeno aktivnost žensk, je že prešlo v zgodovino naše revolucije in izgradnje socializma. Z najvišjimi priznanji skupnosti, ki jih je dobila organizacija .-AFŽ, so združeni vsi uspehi in napori, da je naša družba omogočila ženam dejansko enakopravnost predvsem s tem, da so postale samoupravljav-ke in soustvarjalke na vseh področjih našega gospodarskega in družbenega življenja. Tudi iznajditelji dobijo svojo organizacijo V našem listu smo že poročali o tem, da je bilo v okviru okrajnega odbora Ljudske tehnike Novo mesto ustanovljen iniciativni odbor Društva izumiteljev. Iniciativni odbor je že izdelal predlog pravilnika in ga razposlal delovnim organizacijam v okraju. Pravilnik določa merila za nagrajevanje posameznikov ali skupin, ki s svojimi izumi ali izboljšavami, ki so jih predlagali, povečujejo proizvodnjo. Doslej še ni znano, koliko delavskih svetov je o predlogu tega pravilnika že razpravljalo-in kakšno je njihovo mišljenje o njem. Naj omenimo, da je v našem okraju približno 40 proizvajalcev, ki se za to delovno področje zelo zanimajo, med njimi pa je tudi nekaj takšnih, ki so svoje izume že prijavili aH pa še pripravljajo ustrezno dokumentacijo zanje. Poudariti velja, da je modernizacija proizvodnje za naš gospodarski razvoj zelo pomembna, vzporedno s tem pa so izumi, ki izboljšujejo tehnološke postopke v proizvodnji, nadvse dragoceni. Iniciativni odbor Društva izumiteljev je zato že pripravil ustanovni občni zbor, ki bo v nedeljo, 9. decembra, ob 10. uri v sejni dvorani OLO Novo mesto. Iniciativni odbor vabi člane, vse, ki se za to delovno področje zanimajo, in zlasti predstavnike delovnih organizacij, naj se občnega zbora udeleže in podprejo dejavnost svojih delavcev, tehnikov in inženirjev! • m t r • Dober pomenek na Bizeljskem bil plan za leto 1963, po katerem bodo izdelali 2780 ladijskih pokrovov in raznih jeklenih konstrukcij za železarno na Jesenicah, v skupni vrednosti 640 milijonov dinarjev, kar pomeni dvakratno finančno realizacijo bivšega rudnika 1 Krmelj v najboljšem letu. M. Javnost terja odgovor Kmalu po veseli novici, da bodo v obratu »Iskre« v Žužemberku zaposlili več novih delavcev, se je raznesla govorica, da bodo dobile zaposlitev samo matere brez otrok. Ni še znano, kdo je to izjavil, ker pa to ni v skladu z notranjo zakonodajo socialističnega obrata, je to lahko storil samo človek, ki ne pozna temeljnih pridobitev socialistične revolucije. Izjava je v nasprotju z 38. členom osnutka zvezne ustave in s S. členom zakona o delovnih razmerjih. Delavska zakonodaja ne vrednoti samo ženskega dela, temveč zagotavlja ženi mat .-ri posebno varstvo pri delu. Zato ni res, da bi se morala žena zaradi zaposlitve odreči materinstvu. V obratu »Iskre« v Žužemberku je med zaposlenimi 90 odstotkov žena, zato ni razlogov, da bi morali krniti materinstvo. Ce kdo v kolektivu misli drugače, naj javno pojasni! OBČAN Preteklo nedeljo Je bila v zadružnem domu na Bizeljskem krajevna konferenca SZDL. Konference se je udeležilo 42 delegatov iz petih podružnic, navzoči pa so bili tudi predstavniki vseh množičnih organizacij ln društev ter predsednik ObO SZDL Ivan Zivič. TOKRAT: SOCIALNO VARSTVO Na 19. skupni seji sta oba zbora ObLO Novo mesto v torek dopoldne razpravljala o perečih vprašanjih socialnega varstva, varstva družine, borcev in invalidov NOB in drugih problemih. Socialno varstvo naj bo v prihodnje ožje področje krajevnih skupnosti, so poudarjali na seji in dodali, da bi morali pri reševanju teh vprašanj sodelovati vsi zainteresirani činitelji v komuni. ObLO je sprejel priporočila, ki jih bo z namenom, da bi se socialno vprašanje hitreje in smotrneje reševalo, poslal gospodarskim organizacijam, zavodom in krajevnim skupnostim. V zvezi s tem je bilo sprejetih več odlokov. Več o razpravi in drugih vprašanjih, ki so zanimala odbornike, pa preberite v naši prihodnji številki. Predsednik KO Miro Sem-rov je poročal o preteklem delu in smernicah za bodoče. Razvila se je živalma debata, pri kateri so največ govorili o gradnji ceste Dramlja—Vit-na vas in Pišece—Bizeljsko. Pogovarjali so se tudi o prodaji vina na območju blzelj-ske zadruge, ker so smatrali, da ima zadruga monopol pri trgovini z vinom. Upravnik zadruge Ferdo Sepetavc je razložil, da se mora zadruga ukvarjati tudi z drugimi, manj donosnimi panogami kmetijstva. Razliko lahko krijejo le s prodajo vina, zato so tudi postavili primerno visoko ceno. Zaslužek je so razmerno majhen, zato je bil ukrep ObLO Brežice in zadruge utemeljen. Zavzeli so se tudi za dve trgovini aH pa vsaj za uvedbo nonstopa, ker je vedno velika gneča. Cene na Bizeljskem se precej razlikujejo od cen v sosednjih trgovinah in bi jih mo rali izenačiti z ostalimi. Ker so ljudje precej nezadovoljni zaradi povišanja občinske doklade, so bili delegati mnenja, da bi se morali sprejeti tudi sklepi že v začetku leta. Povečati bi morali tudi število članov SZDL, ker je sedaj komaj 51 odstotkov volivcev članov te organizacije. Sklenili so, da bodo člana bolj obveščali o novih ukrepih v gospodarskem in družbenem življenju, novemu KO SZDL pa so tudi nakazali organizacijske naloge za bodoče delo. Živahna konferenca je trajala kar štiri ure. Videlo m je tudi, da so naloge SZDL zelo obsežne in bo moral novi KO vložiti veliko truda. Rk USPELA SETEV Letos so se kmetijske zadruge zelo dobre zavedale svojih dolžnosti pri izvedbi jesenske setve. Obveznosti so celo za 3 odstotke prekorače. Kmetijska zadruga iz Krškega je Izpolnila plan proizvodnje pšenice s 102 odst. Hkrati je plasirala 495 mtc semenske pšenice in 107 ton umetnih gnojil. Kmetijska zadruga Iz Kostanjevice je realizirala plan jesenske setve s 106 odst., uporabila 188 mtc semenske pšenice in 107 ton umetnih gnojil. Kmetijski obrat iz Brestanice je na lastnem obratu realiziral setev pšenice 100 odstotno, porabil 27 mtc semenske pšenice in 11 ton umetnih gnojil. OBVESTILO VSEM ORGANIZACIJAM IN ZAVAROVANCEM V Uradnem listu FLRJ, št. 45/62 je izšlo »Navodilo o prijavljanju zavarovanja in evidenci zavarovanih oseb« ter »Navodilo o izdajanju zdravstvenih izkaznic oz. vložkov. Zato obveščamo: 1. Vsi zavezanci prispevka morajo vložiti prijavo (obrazec OD-1) do 5. 12. 1962. Pri tem naj navedejo kot pričetek dela 1. 12. 1962. Istočasno naj se odjavijo na stari tiskovini s 30. 11. 1962. 2. Zavezanci morajo v decembru preveriti, ali imajo prijavljene v zavarovanje vse svoje delavce, oziroma če so odjavili tiste, ki so pri njih prekinili delovno razmerje. 3. Zavezanci morajo takoj zbrati in dopolniti dokumentacijo za izdajo zdravstvenih izkaznic in dvigniti pri OZSZ oziroma njegovih podružnicah in izpostavi potrebno število vložkov za zdravstvene Izkaznice, ki morajo biti izdani do 31. 12. 1962. 4. Upokojence, invalide in druge osebe, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, ali osebe, zavarovane po pogodbi, bo obvestil neposredno OZSZ oziroma njegove podružnice, kje dobe vložke in kakšne listine morajo prinesti s seboj. Da bo vse delo lahko opravljeno v predpisanem roku, morajo zavezanci prispevka in zavarovanci upoštevati razpored in vsa navodila za izdajanje vložkov za zdravstvene izkaznice. — TISTE ZAVAROVANE OSEBE, KI NE BODO IMELE DO 31. 12. 1962 POTRJENIH VLOŽKOV V ZDRAVSTVENI IZKAZNICI, PO 1. 1. 1963 NE BODO MOGLE BITI DELEŽNE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NA TEJ PODLAGI. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V NOVEM MESTU Novo NOVO MESTO z 22.000 prebivalci Vsi Novomeščani predstavljamo veliko družino, ki živi v stanovanjski »stavbi« — v Novem mestu. V vsakdanjem življenju potrebujemo marsikaj. Vodovod, elektrika, kanalizacija, urejene mestne ulice in telefonsko omrežje se nam zde nekaj samo po sebi umevnega. V trgovinah in gostinskih obratih kupujemo to, kar potrebujemo. Brez obrtnišldh uslug ne moremo živeti. Večkrat se zatečemo po pomoč k zdravniku. Kadar utegnemo, se razvedrimo v kinu ali gledališču, obiščemo razstavo ali predavanje in si ogledamo tudi kakšno športno prireditev. Majne otroke puščamo v otroškem vrtcu, večji obiskujejo šole, oboji pa potrebujejo prostor, kjer se lahko brez nevarnosti posvetijo igri. Ce smo utrujeni, si zaželimo sprehoda po parku ali nasadu, ce smo kupili avto, potrebujemo zanj garažo. Vse našteto nam omogočajo razne komunalne naprave in objekti za družbeno življenje. Svoj zaslužek ustvarjamo z delom v tovarnah In uradih. Stanovanje želimo imeti čim bliže delovnega mesta, vendar dovolj daleč od tovarniškega hrupa In prometnega vrveža, na svežem zraku in sončnem prostoru. Bojimo se prometa na ulicah, ko gremo v službo in ko se vračamo domov. Ce je le mogoče, se Izognemo najbolj prometnim ulicam in cestam. čez 50 let namesto sedanjih 9800 že 22.000 prebivalcev Našteli smo del vsakodnevnih potreb in želja vsakogar izmed nas in s tem orisali glavne naloge urbanizma. Urbanizem je torej veda, ki skuša v človeških naseljih zagotoviti kar najbolj skladen razvoj in hkrati nemoteno zagotavljanje potreb prebivalcev. 2e danes ugotavljamo, da v Novem mestu marsikaj nj urejeno, tako kot bi želeli, zato moramo toliko resneje razmišljati o bodočnosti. Urbanistični program, o katerem pravkar razpravljamo, določa okvire razvoju našega mesta za bodočih 50 let. N 1050 hektarskih mestnih površin bo takrat živelo 22 ti- Odborniki na urbanistični razstavi Pred torkovo sejo ObLO Novo mesto so si odborniki obeh zborov ogledali razstavo o urbanistični ureditvi Novega mesta, ki je v Domu JLA, Inž. arh. Danilo Lapaj-ne, ki je izdelal urbanistični načrt in pripravil razstavo, je odbornikom v skopih obrisih povedal, kakšen je osrednji pomen predvidene ureditve. Odborniki so potem v prostem razgovoru živahno razpravljali o idejnem programu ureditve središča novomeške občine in želeli, da bi skoraj prišla na vrsto tudi ostala večja občinska središča. soč Novomeščanov. Zazidane površine se bodo povečale od dosedanjih 114 hektarov na 240 (industrijske od 15 na 80 ha, stanovanjske od 80 na 135 ha). Na enem hektaru mestnih površin prebiva danes povprečno 114 prebivalcev, čez 50 let jih bo 145, v novih stanovanjskih naseljih pa celo 180 na hektar. Okoli leta 2000 bo 22 tisoč Novomeščanov uporabljalo kar 1500 do 2000 osebnih avtomobilov. Te »planske« številke so biie osnova pri izdelavi urbanističnega programa. Načrti so usklajeni z gospodarsko močjo mesta Ce gradimo hišo, se odločimo za takšno, kakršno smo sposobni plačati. Pri izdelavi urbanističnega programa pa je treba upoštevati gospodarsko moč mesta. Izogniti se moramo dragim rešitvam, ker ni sredstev zanje. Na žalost leži Novo mesto na hribovitem predelu, ki marsikaj otežuje (vodovod in kanalizacija na primer sta zaradi tega dražja). Najmočnejša gospodarska panoga je industrija (že zdaj predstavlja 40,8 odst. vsega gospodarstva), razvijala pa se bo še naprej. Urbanistični program je »rezerviral« zanjo Bršlln (področje med cesto proti Prečni in Krko — za industrijo brez umazanih odplak) in predel proti Ločni (za industrijo z umazanimi odplakami). Krka, ki teče skozi Novo mesto, bo na ta način ostala čista. Predel na desni strani Krke med vasjo Ragovo in potokom Trščakom je določen za kmetijsko-živi-norejsko proizvodnjo in kmetijsko-prehrambeni kombinat. Gospodarstvu, ki bo prispevalo največ sredstev za razvoj mesta, smo s tem določili življenjski prostor. Kje bomo kupovali in kod se sprehajali? Novo mesto ima dovolj dre. voredov, zelenic In še neokr- njenih naravnih lepot, kljub temu pa je treba že zdaj določiti, kaj naj ostane zaščiteno. Bagov log bo ostal naravni park, vrh Marofa bo ostal nezazidan, prav tako pas ob Težki vodi in Bršlinskem potoku ter ob bregova Krke v širini 20 metrov. Vrh grm-skega hriba bc ostal nedotaknjen in bo namenjen za rekreacijo predšolske In osnovnošolske mladine. Za potrebe komunalnih podjetij in služb so določeni trije prostori: ob priključku na avto cesto v Bršlinu (glavna skladišča), ob Ločenski cesti in ob kandijski železniški postaji. Tam se bodo razvijala komunalna in obrtna podjetja, ki bodo imela manjše poslovalnice v vseh večjih stanovanjskih naseljih. V bodoče: gradnja stanovanj v 7 soseskah « Kakor smo določili prostor za razvoj industrije, moramo določiti tudi, kje in kako bomo gradili stanovanja. Dosedanjim »divjim« gradnjam je odklenkalo. Sodobna strnjena stanovanjska naselja, soseske, združujejo območja z 2500 do 4000 stanovalci, kjer so pri roki trgovine, varstvene ustanove, šole, komunalni servisi in druge komunalne naprave. Urbanistični program določa stanovanjsko gradnjo v sedmih soseskah. Dosedanjim prebivalcem se bo pridružilo v soseski Bršlin (med odcepom avto ceste. Malo Bučno vasjo in Marofom) novih 2800 prebivalcev. V Kandiji se bodo razvile 4 soseske: prva v podaljšku Kagovske ulice med Nekateri Novomeščani so si te dni že ogledali nadvse zanimivo razstavo o urbanističnem programu svojega mesta — mnogi pa bi jo še morali videti, saj bodo lahko samo tako plodno sodelovali v razpravah, kako naj se usmerja bodoči razvoj mesta zibertovim hribom, in Rago-vim logom s 1400 prebivalci, druga ob Karlovški cesti s 400 prebivalci, tretja na Znance vih njivah s 1000 prebivalci in četrta med Smihelom, predelom bolnišnic in Brodom z 2100 prebivalci. Šesta soseska se bo razvila v podaljšku Kolonije proti Ločenskemu pokopališču s 1200 prebivalci. Sedmo sosesko predstavlja že dograjeno mestno središče. Ce k prej navedenim številkam, ki predstavljajo bodoči porast, prištejemo sedanje število prebivalcev Novega mesta (9800 ljudi) in upoštevamo, da se obstoječa naselja lahko povečajo za 1000 prebivalcev, ter dodamo 1500 prebivalcev v obrobnih vaseh (Brod, Bučna vas, Gotna vas itd.) dobimo 22 tisoč prebivalcev bodočega Novega mesta. Da bi to dosegli, bo treba v prihodnjih 30 letih zgraditi 2700 stanovanj ali vsako leto po 90 stanovanj. šole, bolnišnice, športne in družbeno-kulturne ustanove 9 Najprej šole: le-te so že osredotočene ob Cesti herojev. V prihodnosti bo treba zgraditi novo šolo v Bršlinu in v Kandiji ter dograditi šmi-helsko šolo. Otroke, ki obiskujejo šolski center na Cesti herojev, bo treba obvarovati pred nevarnostmi precej gostega prometa na njej, tako, da jim bo omogočen dostop v šolo po Ulici talcev in predoru pod Cesto herojev % Za bolnišnice je določen prostor med Težko vodo In Krko in sedanjo cesto proti Smihelu, kjer gradijo stavbo nove bolnišnice. V prihodno- sti se bodo tja preselili še porodniški oddelek z materin- j sklm domom, interni oddelek, pljučni oddelek. Nove bolniške stavbe bodo n&u tvorile strnjeno celoto. • Športni objekti ostanejo na obeh straneh Krke pri železniškem mostu (stari in novi stadion) in bodo po potrebi izpopolnjeni z novimi stavbami in napravami. 0 Družbeno-kulturni center bo zrasel z vsemi ustanovami (dom družbenih organizacij, kulturni dom, avtobusna postaja, novi hotel itd.) na Novem trgu, kot je že lani določila javna razprava. Ureditev posebnega družbenega središča bo sčasoma potrebna v Bršlinu, ker je precej oddaljen in ker bo v njem nastala nova soseska s približno 4000 prebivalci. Na trikotniku med železniško posta- Slika nam kaže predlog za zidave ob Ragovski cesti v Novem mestu v merilu 1:1000; sestavil ga je inž. arh. Danilo Lapajne. V levem spodnjem kotu vidimo (črtkano) sedanje stanovanjske bloke v »naselju Majde Sile«, v sredini in desno pa predlog za nadaljnjo zazidavo celotnega predela ob Ragovski cesti. Tako je ob Krki čolnarna (C), levo ob glavni cesti razgledna ploščad (RP), takoj zraven pa potrošniški center (PC), uslužnostni servis in otroško varstvo (US in OV),~ otroško igrišče (OI), prav levo nad Krko pa taborniški dom (TD). Kvadratki z oznakami S in B pomenijo stolpiče bi stanovanjske bloke, vrstne hiše pa so označene z znakom VH. medtem ko predstavljajo manjši beli kvadratki enodružinske hiše (Kil). V novem naselju je predvidenih tudi 158 garaž, skupno pa 530 stanovanj za približno 1560 prebivalcev z gostoto 195 oseb na hektar. Celotno zazidalno področje obsega površino 8 ha in je prav gotovo zelo zanimiva rešitev za bodočo stanovanjsko sosesko ob Ragovski cesti. — Oglejte si podobne načrte na razstavi v Domu JLA v Novem mestu! 4 Štev. 49 (663) Jo, progo in Ljubljansko cesto bo treba zgraditi sodobno menzo, kino dvorano ter stavbe za servise, trgovine in upravne prostore. • Muzejsko-umetnostni predel mesta se že razvija pri stavbi Dolenjskega muzeja, kjer bosta zgrajeni še stavbi za umetnostno galerije in muzej NOB. Pri gradnji in ureditvi tega predela bo treba Upoštevati staro mestno okolje in svojestveno ozadje, ki ga daje kapiteljski hrib. Promet je najtrši oreh 2e danes predstavljajo kan-dijski most in prehod skozi mestno središče (Glavni trg in Cesta komandanta Staneta), koder so usmerjena vsa vozila, pravcati prometni problem. Toliko teže bo čez dobrih 30 let, ko bo v Novem mestu 2000 osebnih avtomobilov. Po mestu sme potekati samo neizogibni lokalni promet, ves ostali, zlasti prehodni promet, pa mora biti usmerjen po obvoznih cestah, ki teko dovolj daleč od mest-nega naselja. « Obvozna cesta, ki bo povezovala Novo mesto z Ljubljano in Zagrebom in Belo krajino se bo ločila od sedanje ceste med Ločno in novo stavbo tovarne zdravil, premostila Krko pri Grabnu in Sla mimo Bagovega proti Žabji vasi. S tem bo ves prehodni promet usmerjen mimo Novega mesta, kandijski most in mestne ulice pa bodo močno razbremenjeni. V daljši prihodnosti bo treba Bršlin povezati s to obvozno cesto po novi cesti, ki bo speljana iz Bršlina mimo Bučne vasi. onstran Marofa v Ločno: • Razen obvozne poti bo treba urediti še prometno vozlišče v Bršlinu (križišče z železniško progo), vprašanje ceste v industrijsko središče v Bršlinu ter preložiti del ceste Novo mesto—Dol. Toplice. Toplice, ker gre zdaj sko zi območje bolnišnic, kar je zaradi hrupa nedopustno. O Bršlinski prometni vozel je s približno *nak'rai sredstvi rešljiv na dva načina. Dosedanji železniški prehod bi zamenjal podvoz pod ljub jansko progo, ki bi se kmalu nato nadaljeval s podvozom pod straško progo in s 1200 m industrijske ceste skozi industrijsko središče. Odcep proti avtomobilski cesti v Bršlinu bi bilo treba pomakniti na zaj in ga na .iovo speljati v dolžini 400 m tik ob zahodni strani področja SGP Pionir. Industrijska cesta bi se priključila odcepu za avtomobilsko v ostrem zavoju pri SGP Pionir. • Druga rešitev zahteva prav tako preložitev odcepa za avtomobilsko cesto kot pr- va. Za industrijsko cesto bi uporabili preurejeno sedanjo cesto Novo mesto—Prečna, ki bi bila povezana z industrijskim središčem po pravokotnih odcepih, z odcepom za avtomobilsko cesto pa bi jo povezal del novega cestišča, ki bi bil skozi predor pod ljubljansko progo speljan nekje pri Bučni vasi. 0 Za prestavitev ceste Novo mesto—Dol. Toplice so predlagane tri rešitve: Prva: cesta za mostom čez Težko vodo zavije v levo ob južni strani bolniškega kompleksa in nato pri šmihel-skem pokopališču prečka progo (podvoz) in se za Brodom pridruži sedanji. Druga: od mostu čez težko vodo teče cesta tik ob Krki za internim oddelkom bolnlš- Prvi in tretji predlog ne odpravljata hrupa in pa sekata področje bolnic na dva dela; ker so za vse tri rešitve potrebna približno enaka finančna sredstva, je najboljša druga rešitev. ■ Kar smo pravkar opisali, ■ pa je samo del gradiva z ■ zanimive razstave o urbani. ■ stičnem programu Novega ■ mesta. Ne zamudite torej ■ poučne razstave v spodnji O dvorani Doma JLA v No- ■ vem mestu! Oglejte si nali črte in fotografije, pa bo- ■ ste za marsikatero spoznali nje bogatejši! Nazorne sli- ■ ke vam bodo pokazale, B kakšna bo nova galerija pri OB RGBU RAZSTAVE URBANISTIČNEGA PROGRAMA Prostori v Domu JLA, kjer so razgrnjeni načrti, ki določajo razvoj Novega mesta v bodočih petih desetletjih, so večji del prazni. Zelo majhen del Novomeščanov je »zašel« tja, se ustavil ob skicah in načrtih, le redkokateri je napisal v knjigo pripomb svoje misli in predloge. Na lepakih, ki vabijo k razstavi, je napisano, da slednja nadomešča javno razpravo. Opozorili bi radi na nekaj, kar je brez dvoma zelo pomembno. Predvsem naj podčrtamo, da smo razočarani nad nezanimanjem, ki so ga Novo-meščani pokazali do razstave. Spomnimo se na žolčno prerekanje okoli gradenj in gradbenih dovoljenj, spomnimo se tudi tega, da smo na nekaterih zborih volivcev očitali, da načrti urbanizacije mesta niso bili razgrnjeni pred nami! Zdaj je tej zahtevi zadoščeno, in vendar — nas ni! Ko človek gleda in prelistuje knjigo pripomb in ko se mu vrine še napis na lepaku, ki pravi, da »razstava nadomešča javno razpravo«, ugotavlja, da bo kljub temu treba razstavo podaljšati vsaj za mesec dni in poleg nje organizirati še javno razpravo. Do 3. decembra ni v knjigo pripomb še nihče vpisal, za katero izmed več variant, ki rešujejo posamezne probleme, se je odločil. Kdo bo torej izmed variant izbral najboljšo in kdo bo nato očital? Brez dvoma: potrebna bo javna razprava. Naš držav ljan je spričo razvoja demokratičnih odnosov že toliko prepojen s samoupravnim duhom, da brez zadrege in brez oklevanja na javnem sestanku pove, kaj misli, in strese s sebe to, kar mu ni všeč. Pisanja o problemih pa se izogibajo celo intelektualci. Zato nam pove knjiga pripomb tako malo, in prav zato bo treba organizirati tudi javno razpravo. Se enkrat pa naj poudarimo, da bi morali Novomeščani pokazati za razstavo v Domu JLA več zanimanja, kot so ga v prvih 7 dneh! niče, seka progo pod suhim obokom železniškega mostu in teče nato severozahodno od sedanje ceste mimo vseh naselij, dokler se ne pridruži stari cesti za Brodom. Ta rešitev je najboljša. Tretja rešitev predvideva dosedanjo cesto od mostu čez Težko vodo do železniškega mostu. Cesto bi poglobili in čeznjo zgradili mostno konstrukcijo, ki bi povezala bolniške stavbe. Cesta bi prečkala progo v podvozu pod suhim obokom železniškega mostu in nadaljevala pot kot v drugem predlogu. Pogled na urbanistično skico bodočega Novega trga, družbeno-kulturnega središča Novega mesta. Stavbe na sliki: 1 — okrajni ljudski odbor, 2 — dom družbenih organizacij, S — dom JLA, 4 — avtobusna postaja, 5 — nova pošta, 6 — občinska stavba, 7 — kulturni dom, 8 — hotel Metropol, 9 — tovarna obutve, 10 — poslopje stare pošte, ki naj bi ga odstranili Dolenjskem muzeju in no-I vi Muzej NOB. Videli boste več osnutkov zazidalnih I površin bodočih stanovanjskih sosesk, načrte za mest-I no kanalizacijo, nove pro-I metne žile, ureditev drugih I komunalnih problemov itd. I Zares: tudi vi lahko predla-I gate ljudskemu odboru, kaj I kaže posebej pazljivo rešc-■ vati. Gre tudi za vaše mne-I nje o nadaljnjem razvoju I Novega mesta, Dolenjskih I in Šmarjeških Toplic! Sklad za varstvo otrak ObLO Novo mesto je 4. decembra na seji obeh zborov ustanovil sklad za varstvo otrok. Sredstva tega sklada, ki bodo sestavljena iz prispevkov v tednu otroka, daril gospodarskih organizacij, zavodov in raznih ustanov, dotacij in drugih dohodkov, ki jih bodo zbrali v ta namen, bodo uporabljali za zaščito socialno in zdravstveno ogroženih otrok in za letovanje socialno šibkih otrok. Kolektiv »KRKE« |e proslavil dan republike V polni dvorani novomeškega kina je 26. novembra delovni kolektiv »Krke« proslavil dan republike. Pestri program, ki je trajal vrč kot uro, je bil izdelan zelo domiselno in je v kratkem prikazal zgodovino delavskega gibanja, revolucijo in povojno graditev nove Jugoslavije v govoru in pesmi. Recitirali so jih nekateri znani in neznani talenti iz »Krke«. Pesmi upora in socialistične graditve je pel mešani pevski zbor pod vodstvom Emila Jazbeca. Poleg tega je sodelovala tudi folklorna skupina »Krke«, ki je odplesala nekaj narodnih plesov. Vmes je igral zabavni kvartet. Po javni razpravi bo postal urbanistični program zakon za nadaljnji razvoj kraja V kar se da zgoščenem pregledu smo našteli le bistvene značilnosti urbanističnega programa. Ko ga bo po javni razpravi potrdil ljudski odbor, ga bomo morali brez najmanjših odstopov uresničevati. Pri bodočih gradnjah bo treba upoštevati zazidalne okoliše po namenu, kot smo jih našteli. Povečati bomo morali gostoto prebivalcev na hektar, saj so dosedanje divje individualne gradnje povzročile velike in nepotrebne komunalne stroške. Parcele za enodružinske hiše ne bodo smele presegati 300 kvadratnih metrov. V vseh eno- in dvostanovanjskih hišah bo treba obvezno urediti garaže in pri vsaki novi gradnji vztrajati pri ureditvi okolice stavbe. Na razstavi urbanističnega programa je pri posameznih problemih predlaganih po več različnih rešitev. Sodelujmo v razpravi in predlagajmo rešitve, ki se nam zde najboljše! Vsaka delovna organizacija je po ustavi samostojna samoupravna organizacija, pravna oseba in nosilec pravnih pooblastil glede družbenih sredstev, ki jih upravlja. V skladu s takim položajem delovne organizacije v družbi je razumljivo, da v delovni organizaciji sami po sebi nastajajo tudi organi delavskega samoupravljanja in da delovni kolektiv prav tako sam od sebe sprejema statut, nekakšno »malo ustavo«, in druge samoupravne akte, s katerimi v uresničevanju samoupravne pravice ureja razmerja v organizaciji Delovna organizacija pa seveda ne živi življenja zase, popolnoma ločeno od ostale družbe. Koristi delovnega kolektiva se prepletajo s koristmi komune in širše skupnosti. Delovna organizacija je zato v določenem razmerju na primer do občinske skupščine, okraja, republike in. federacije. To so razmerja, ki so Urejena z zakoni in ki jih statut seveda mora Upoštevati. Statut — tako je rečeno v ustavi — razčlenjuje v skladu z ustavo in z zakonom dejavnost in naloge delovne organizacije, Ureja njeno organizacijo, pravice in dolžnosti ter odgovornost njenih organov upravljanja, način uresničevanja teh pravic in dolžnosti, notranja razmerja, način poslovanja ter dru-Ba vprašanja. Statut je seveda temeljni akt delovne organizacije in iz njega izhajajo vsi drugi samoupravni akti oziroma predpisi delovne organizacije. — Osnutek republiške Ustave je glede statuta delovne organizacije Še konkretnejši, saj vsebuje tudi določbo, po kateri sprejema statut delavski svet. potrdi NOVA USTAVA — TEMELJ SKLADNEGA RAZVOJA SISTEMA ŠOLANJA Statut-„mala ustava" pa delovni kolektiv. Statuti in samoupravni akti delovnih organizacij naj ne bi bili podvrženi potrditvi po organih družbeno-politič-ne skupnosti. Pri tem naj bi veljala tudi izjema, ki bi morala biti določena z zakonom, namreč, da je za posamezne delovne organizacije potrebna potrditev statuta ali posameznih njegovih določb po organu družbeno-po-litične skupnosti. Delovne organizacije so doslej imele pravila. Njihova slabost je bila v tem, da so bila sprejeta že pred leti, tako da jih je razvoj delavskega samoupravljanja v marsičem že prerasel. V tem času se je izpopolnjeval tudi mehanizem delitve dohodka, s katerim samostojno razpolaga kolektiv, potem ko poravna obveznosti za družbene potrebe. Kolektivi so sprejemali najrazličnejše pravilnike, na primer pravilnik o delitvi dohodka, pravilnik o delitvi čistega dohodka in druge, s katerimi so urejali celo pomembnejša vprašanja kot pa s pravili. Res je, da so kolektivi stalno prilagajali svoja pravila novim samoupravnim aktom oziroma raznim pravilnikom, ki so po svoji vsebini preraščali pravila. Ni pa bilo mogoče v celoti odpraviti neskladnosti, ki je postajala že ovira, da bi bili člani kolek- tiva dobro seznanjeni In da bi predvsem razumeli in se posluževali notranje zakonodaje delovne organizacije. Prav tu pa je zelo važno, da so predpisi razumljivi in da je statut nekakšen kodeks pravic in dolžnosti, v katerem vsak organ in vsak posameznik najde svoje mesto in svojo vlogo. To pa, bodimo odkriti, sedanja pravila delovnih organizacij niso. V pripravah za sestavo statuta delovne organizacije je treba analizirati obstoječe stanje, ugotoviti pomanjkljivosti in sploh vse, kar ovira nadaljnji, še uspešnejši razvoj delovne organizacije. Statut je seveda normativen akt, ki ne more predvideti vsega, kar bo razvoj prinesel čez pet, deset let. Delovna organizacija je živa stvar, v kateri so procesi razvijanja odnosov in tehnike izredno hitri. Zaradi tega bo treba spreminjati statut, kadar bo to potrebno, tako da bi bil vedno aktualen in da ne bi zmeraj capljal za živo prakso, kakor se je to pogosto dogajalo pri pravilih. So pa tudi take naloge, ki jih ponekod niti še niso začeli uresničevati, čeprav so nujne, dejali bi celo neodložljive. V teh primerih statut ne bi smel sankcionirati sedanjega stanja, kakršno pač je, kadar vemo, da ni zado- voljivo, da notranja delitev dohodka ni speljana dosledno po načelu »vsakomur po delu«, da niso izrabljene obstoječe rezerve (na primer možnosti večje specializacije, kooperacije itd), da oganizacija samoupravljanja še ni zadovoljiva in podobno. Delovna organizacija, kjer se praksa razhaja z določbami osnutkov zvezne in republiške ustave, bo tako morala uskladiti stanje z določbami ustave in tudi statut delovne oganizacije bo moral, kot je rečeno v 41. členu osnutka republiške ustave, urejati vse bistvenejše odnose v skladu s ustavo in zakoni. O statutih delovnih organizacij je Miha Marinko, sekretar CK ZKS, na sestanku notranjepolitične sekcije Društva novinarjev Slovenije, dejal: »Statutom delovnih organizacij pa je treba posvetiti posebno pozornost, ker so izredno važni v pogledu neposredne praktične koristi za učinkovitejše gospodarjenje in jih je zato treba izdelati, čeprav bodo naknadno doživljali še mnogo sprememb zaradi njihove povezanosti in odvisnosti od razvijanja notranjih odnosov. Statuti delovnih organizacij so izredno važni zaradi določitve instrumentov delitve dohodka pa tudi v vseh primerih, ko se delovne organizacije odločajo za tak ali drug način poslovnega sodelovanja ali celo združevanja. Vsaka centralizacija zaradi razvijanja proizvodnje in vsaka kooperacija morata hkrati stremeti za čim večjo decentralizacijo mesta in položaja ne samo ekonomska enote, ampak posamezne delovne skupine.« Službena pot nas je popeljala v južno Belo krajino, v kraje ob Kolpi. V prijateljevem »Spaku« smo se pognali čez Gorjance, skozi Metliko in Črnomelj, dalje mimo bolestno - grozljive Savinškove skulpture na Kvasici v Vinico, kamor smo prispeli v mraku ugašajočega dneva in ujeli odseve luči v večerni Kolpi. Čudno tih in odmaknjen je lepi, vse preveč pozabljeni svet ob Kolpi. Le redke in dokaj slabe avtobusne zveze te pripeljejo v te kraje. Belokranjcu, ki živi ob Kolpi, je pač vseeno, ali Sramotilni steber v Predgrađu se pelje v Karlovac, Novo mesto, Ljubljano ali na Reko, povsod mu je daleč. Tiha, čista in poleti najtoplejša slovenska reka, se vije Kolpa, tu skozi ozko skalno sotesko, tam spet mimo blagih vzpetin in obrežnih njiv ter pašnikov. Tu ni avtomobilskega hrupa, le tu in tam kak mopedist zmoti prijetno šumenje njenih številnih jezov, ki vrtijo mlinska kolesa vzdolž njenih bregov. Tih in lep je ta svet, ki se ga civilizacija še ni dotaknila s svojim hrupom, objestnostjo in drvenjem. # Znamenita viniSka zbirka Japodov je v Ameriki Vinica, prijazen trg na terasi nad Kolpo, z nevelikim, toda markantnim gradom, od koder je zelo lep pogled po dolini Kolpe in na sosednjo hrvaško stran. Lep betonski most se pne čez Kolpo, cesta te popelje čezenj in po dveh kilometrih dosežeš pri vasi Bosanci Lujzijano, znamenito hrvaško cestno magistralo, ki veže Karlovac z Rijeko. Tik pod viniškim gradom, na bregu reke, pa stojita sredi zelenja dve moderni zgradbi šele letos odprtega campinga, last prizadevnega Turističnega društva v Črnomlju, ki nudi turistu vsakovrstno okrep-čilo in sodobno prenočišče v svojem bungalowu. Na severovzhodni strani se dvigujeta nad Vinico nevisoka, toda tembolj pomembna vrha: Sle-rnine in Zeželj z božjepotno cerkvijo. Na obeh vrhovih Je stalo v prazgodovinskem času gradišče staroselcev, saj so še danes na vrhu Slemin vidni ostanki nekdanjih obrambnih zidov. Takratni prebivalci so mrtve pokopavali zadaj v Stražnem dolu, v tihi dolinici, poleg vitkih temno zelenih Skolnikovih smrek. Tu je pred šestdesetimi leti izkopala voj-vodinja Meklenburška preko 300 grobov starih Japodov. To so najdbe iz znamenite viniške zbirke, ki so bile pred tridesetimi leti na dražbi prodane v Ameriko. Zaselek Ogulin, tik Vinice, pa je bil v rimskem času morda manjša trdnjava ali vsaj utrjeno posestvo, saj so še danes okrog Starešiničeve hiše vidni v tleh stari zidovi, v večji razdalji pa zaznamo štirikotno dvignjen plato, pod katerim lahko slutimo stare zidove. Tudi ljudska govorica ve povedati, da je na tem mestu nekoč stal grad. 0 Povsod so ostanki starih naselbin Popeljimo se po cesti ki vodi iz Vinice proti Staremu trgu, na zahod! Lepa, sicer ozka makadamska cesta se vije skozi gozdove in steljni-ke in nas po desetih kilometrih pripelje v vas Sinji vrh; ta leži na visokem pobočju suhe doline, ki se polkrožno odpira navzdol proti Kolpi, kjer leži vas Damelj. Zadaj za Sinjim vrhom se dviga nad vasjo Gorica hrib Gradišče, ki zaradi svojega imena daje slutiti, da je tu nekoč bilo staro selišče. Skupaj s prizadevnim in prijaznim šolskim Po cestnih serpentinah se se spustimo h Kolpi in nato se peljemo ob njenem bregu proti toku. V vasici Dol stojijo na travniku ob Kolpi tri weekend hišice, ki nudijo streho navdušenim ribičem in zaenkrat še redkim turistom. Nekoliko nespreten, rekel bi sramežljiv poskus uvajanja modernega turizma v tem področju. Turističnim delavcem želimo vse dobro pri njihovih naporih! Od tod dalje pelje krasna široka cesta tik ob Kolpi do vasi Vrt. Zal je dolga komaj 6 km, nato pa se neha. Predvideno je, da bo speljana vse do Broda na Kolpi, vendar zamisli doslej še niso u-resničili. Odveč je poudarjati, kako velik pomen bi cesta imela za turizem v tem koncu Slovenije. Motoriziranemu popotniku se v tej tihi dolini odpirajo neslutene lepote. # Tudi v Predgrađu je lepo Se kratek skok v Predgrad pri Starem trgu. Tudi ta kraj stoji podobno kot Stari trg na visoki polici strmo nad sede. Se korak iz sobe na majhen vrt, kjer stoji bronasto pesnikovo poprsje, ki ga je oblikoval pokojni kipar Jakob Savinšek. Za spomin si kupim še drobno značko in razglednico s pesnikovo rojstno hišo. Spominska plošča na hiši, ki so jo postavili hvaležni Viničani, pa pove, da je v njej živel tudi nadvse prizadevni in odlični viniški šolnik Franjo Lovšin. 9 Pojdimo še ob Kolpi navzdol! Oglejmo si še svet ob Kolpi! Mimo vasi Podklanec se povzpnemo v Zilje. Prijazna vas na višini nad Kolpo ima lepo novo zgrajeno šolo, vendar nima učitelja. S skupnimi napori in z veseljem so jo gradili vaščani, sedaj pa morajo šolarji k pouku v dobro uro hoda oddaljeno Vinico. Domačin Franc Cemas nas popelje na svoj steljnik izven vasi, kjer nam pokaže samotno gomilo — pokopališče nekdanjih staroselcev. Gomila Je poraščena s travo in tako nizka, da se kar s »Spakom« zapeljemo nanjo. Ker je rav- Deželica ob Kolpi je polna čudovitih, tihih mirnih lepot, ki so pesnika privabile z vso silo svoje očarljivosti, da ji je pel s ponosnimi besedami navdušenja in ljubezni.. • cih lahko privabila številne turiste! Po ogledu pobreškega gradu smo se povzpeli na Veliko Plešivico (366 m). Na njenem vrhu stoji majhna cerkev sv. Magdalene, odkoder se obiskovalcu odpira prekrasen razgled po vsej Beli krajini in po sosednji Hrvatski preko Kolpe. Prvovrstna razgledna Po sledovih staroselcev ob Kolpi upraviteljem iz Sinjega vrha smo se povzpeli na Gradišče, da teren malo raziščemo. In res že majhno brskanje po zemlji nam je pokazalo starinske črepinje posod, kar je obstoj prazgodovinske naselbine tudi potrdilo. Dalje smo na pobočju Straže (odkoder je prelep razgled na hrvaške planine s Klekom v sredini) nad vasjo Daljne njive ugotovili manjšo gomilo, ki pa so jo roparski kopači že načeli, in vaščani vedo povedati, da so v njej našli človeške kosti. # Od Starega trga do Vrta — kdaj pa do Broda na Kolpi? Se naprej nas je peljala pot, v Stari trg. Ze ime kraja da misliti, da je tu najbrž že v davnini stala naselbina, bodisi ilirska ali pa rimska. Lega tega kraja je imenitna, saj leži na visokem pomolu, na čigar skrajnem izrastku stoji cerkev s pokopališčem. Globoko spodaj, v ozki soteski, pa teče mirna Kolpa. Prelep je pogled z višine po dolini Kolpe in neki navdušeni popotnik je nekoč dejal, da je to belokranjska Švica. Gotovo je ta primerjava pretirana, vendar drži, da so ti kraji resnično lepi in s svojimi strminami precejšen kontrast mehki valovitostl osrednje Bele krajine. V steni sta-rotrškega župnlšča je vzidan zanimiv napis iz leta 1673, ki v latinskih kraticah pove, da so na tem mestu javno kaznovali razne nepridiprave trški srenji na ogled. Pod napisno ploščo je vzidan kamnit svitek, za katerega so ujetega hudodelca privezali, ga zasramovali in po obsodbi primerno kaznovali. Kolpo. Prijazni domačini še danes radi povedo kako zgodbo o časih, ko je tukaj stal še grad (kraj, kjer je stal, Ima izredno strateško lego). V cerkvi, katere streha že močno pušča, je lep zlat baročni oltar. Poleg šole stoji na majhnem trgu lepo klesan star sramotilni steber, ki ima pri vrhu vdelano staro verigo; del se je še do danes ohranil. Lepi so ti kraji od Vinice do Predgrađa, vendar težko dostopni, ker ni rednih prometnih zvez in so daleč od večjih središč. Ljudje niso bogati, kajti zemlja je skopa, kamnita'. Teh krajev še nista zajela naglica in trušč moderne tehnizacije in morda so prav zaradi tega lepi in intimni. Mladina pa je nestrpna, vedoželjna, ne želi ostati v sponah patriarhalnega vaškega življenja in odhaja v svet. $ Spominu velikega poeta Spet smo v Vinici. Tokrat smo se namenili, da se poklonimo spominu Otona Zupančiča. Sredi naselja stoji eno-nadstropna hiša, v kateri se je rodil veliki poet. Prijazna ženica nam odpre v pritličju obe spominski sobi. Na razstavljenih fotografijah spremljamo pesnikovo življenjsko pot od zgodnje mladosti do smrti. Tu leže rokopisi, žepna ura, svinčnik, s katerim je pisal še zadnji dan svojega življenja, tu so zbrane vse knjižice njegovih pesmi od »Caše opojnosti« do zadnje programske »Veš, poet, svoj dolg?« Postelja, posmrtna maska, njegove risbe, vse to skuša obiskovalcu približati podobo mojstra slovenske be- no trgatev, so vsi vaščani v vinogradih. Prijazno nas vabijo, naj si utrgamo grozdja Partizanski Fortunov mlin v Damlju je z okolico vred podoben pravljici Kamnit obroč za privezovanje hudodelcev in napisna plošča, vzidana v župnijsko poslopje v Starem trgu in nam ponudijo sladkega mošta. Sosednja vas Preloka leži spet na izredno lepi točki nad Kolpo, s čudovitim razgledom daleč naokrog. Obenem se v tej vasi pohvalijo, da imajo pozimi najmilejšo klimo v Beli krajini. Mimo steljnikov in njiv smo se pripeljali v Adlešiče. Velika, ob cesti raztegnjena vas, znana po svoji folklorni skupini. V vasi imajo novo veliko šolo in ponosni so nanjo, saj imajo v Adlešičih šolo že več kot 90 let. Na krajevnem uradu nas Je prijazni tajnik seznanil s krajem in njegovo zgodovino. Ogledali smo si tudi bližnji grad Po-brežje, ki stoji nad Kolpo, nedaleč iz Adlešičev. Grad je bil v 16. stoletju last Lenko-vičev in je v času turških vpadov veljal za glavno o-brambno trdnjavo ob vzhodu v Belo krajino. Se danes, ko je večji del v ruševinah, nudi graščina impozantno sliko. Pred leti so začeli z obnovitvenimi deli, vendar so zaradi pomanjkanja sredstev zamrla. Se je čas, da se ta lepa grajska arhitektura reši pred popolnim propadom in da se uredi v privlačno turistično točko, ki bi v poletnih mese- točka s širokim položnim travnikom na vrhu, ki naj jo turistični delavci ne zanemarijo! $ Kaj skrivajo številne podzemeljske jame? Dolino Kolpe od Damlja na zahodu pa do Preloke na vzhodu smo v šali imenovali »slovenska Dordonja«, po znameniti rečni dolini v Franciji, kjer so v številnih jamah našli izredne najdbe iz stare kamene dobe. Tudi v levem oregu Kolpe je zelo veliko podzemeljskih jam, ki jih domačini imenujejo: zjbt, djot in zvonka. Vse te jame bo treba temeljito znanstveno raziskati, in ni izključeno, da bomo pri tem delu prišli do pomembnih rezultatov na polju jamske arheologije. Tako so že pred leti našli v eni izmed jam med Vinico in U-čakovci prazgodovinske črepinje, kar dokazuje, da je bila ta jama, če ne trajno, pa vsaj v času nevarnosti obljudena že v prazgodovinskem času. Ko smo se vračali iz Vinice, smo se ustavili v Nerajcu in si izven vasi ob gozdnem robu ogledali veliko prazgodovinsko gomilo, ki ji domačin' pravijo »Stamflova griža«. Gomilo so že pred dobrimi 70 leti prekopali in v njej našli 60 grobov starih Ilirov. Devetdesetletni Lamutov oče lz Nerajca se še dobro spominja starinokopa Jerneja Peč-nika, ki je gomilo prekopal. Ljudje vedo povedati, da so tudi na Ušivcu med Nerajcem in Dragatušem že našli zi-dovje in črepinje. # Lepote tihih krajev ob Kolpi Tako smo končali naše popotovanje po krajih v dolini Kolpe. Iz kraja v kraj smo hodili po sledovih staroselcev, iskali njihove grobove in prebivališča. Stoletja in tisočletja so marsikaj zabrisala in skrila našim očem. Ce hodiš z odprtimi očmi po zemljii lahko še danes marsikaj vidiš In sklepaš, vse drugo pa nam bosta razkrila šele kramp in lopata. Tu najden košček lončene črepinje, tam ' bronasta zapestnica, spet drugje kamnita sekira, vse to priča, da je ta košček slovenske zemlje bil že zdavnaj, pred tisočletji obljuden. Spoznali smo tihe lepote kristalno čiste Kolpe in njenih z jagnedi obraslih bregov, videli smo širne stelj-nike s srebrnimi brezami, ki tu in tam krijejo grobove davnih prebivalcev, katerih stanovanja so bila na višinahi ki jih danes pokrivajo gozdovi. Videli smo brez števila kraških vrtač, ki so na dnu skrbno obdelane in zasajene. Vse premalo poznamo te kraje prijaznih in gostoljubnih ljudi. Nekako pozabljeno zdijo njihove vasi in zaselki, daleč od velikega sveta. Le od daleč čuješ hrum motorjev, ki brzijo po Lujzijani onkraj Kolpe. Popotnik in turist, ki ne marata trušča motorjev in rezko piskajočih tranzistorjev, človek, ki hoče mir in nepokvarjeno naravno lepoto, jo bo našel tukaj, v tihih krajih ob Kolpi. Tone Knez Pri Magdaleni na Veliki Plešivici nad Adlešiči je krasen prostor za razgledni stolpič. Od tu je čudovit razgled daleč naokoli. - Konfekcija LISCA je končala prvi tečaj Kot smo poročali, je »Lisca« iz Sevnice priredila pred tremi tedni prvi tečaj za žene in dekleta v Loki in okolici, ki bodo doma delale za podjetje. Prvi tečaj je obiskovalo 8 žena, ki so bile že vajene šivalnega stroja. Zanje je tečaj trajal samo 14 dni. Šivilje so bile s poukom in mojstrico, ki jih je učila, zadovoljne. Zdaj že izgotavljajo posamezne dele, ki jih dobe iz »Lisce«. Pri delu so marljive, samo stroji, ki niso tako dobri kot na tečaju. Jih ovirajo, da ne dosegajo predpisane norme. Tako se je zaposlilo nekaj Ločank. Zdaj je v teku drugi tečaj, sledil pa mu bo še trefr" jI. Skupno bo lahko doma z*' poslenih kakih 30 žensk. Med Bračem in Ognjeno zemljo novi izdaji DOLENJSKE ZALOŽBE: Tone Seliškar, Jadra na robu svete Socialni in partizanski pesnik, pisec obširnega romana predvojne družbe »Nasedli brod« in mladinski pripovednik Tone Seliškar, je sedaj pri Dolenjski naložbi izdal svojo mladinsko povest »Jadra na robu sveta«. Mladinsko pripovedništvo Toneta Seliškarja ima v naši tovrstni literaturi svojo posebno ceno in mesto. Tehtno je namreč izpolnil vrzel na področju domače mladinske pustolovske povesti, pustolovske namreč v žlahtnem pomenu besede, in si pridobil najširši krog mladih bralcev, zlasti dečkov, ki si tako želijo v knjigi napetih prigod, zanimivih opisov in akcij, kar je vse tako blizu njihovemu domišljijskemu svetu v dobi, ko se iz dečkov spreminjajo in zorijo v mladeniče. Pravil- no, z nevsiljivo vzgojno poanto pisane take knjige, s svojo vsebino ne samo ustrezajo določeni dobi razvoja mladega človeka, marveč mu tudi širijo obzorje in pomagajo oblikovati značaj, kar je izrednega pomena. Obe kvaliteti — napeto pisana zgodba in nevsiljiv vzgojni pomen — sta v Seli-škarjevih mladinskih povestih dobro znani in vrednoteni. Spomnimo se le na njegovo »Bratovščino Sinjega galeba«, ki je tako znana in priljubljena med vsemi jugoslovanskimi Baladimi bralci. Za svojo najnovejšo mladinsko povest »Jadra na robu sveta« si je Seliškar izbral zanimiv zgodovinski motiv iz minulega stoletja: izseljevanje Dalmatineev v Južno Ameriko, za ozadje pa Je po- Jalovo tarnanje (nekaterih) Črnomaljcev Prijetno presenečenje so črnomaljski javnosti pripravili 22. novembra gimnazijci z javnim literarnim večerom. Obsegal je dela pesnikov Janeza Menarta in Cirila Zlobca, nemškega dramatika Ber-ta Brechta in letošnjega Nobelovega nagrajenca Johna Sleinbecka. Najbolj so uspele pesmi in epigrami iz Me-nartovih »Časopisnih stihov«, ki jih je dokaj dobro recitiral Mirko Jelenič. še bolje je podala pesmi Cirila Zlobca di-jaltinja Valči Palik, čeprav jc bil izbor slabši kot pri Menartu. Valči tudi tokrat ni razočarala občinstva, čeprav je včasih prehajala v izredno močno čustvenost tam, kjer ni bilo ravno najbolj potrebno. Berta Brechta je predstavil Jovo Grobovšek z zborom. Pripravili so pesmi iz njegovih »Songov«. Zbor je bil zelo slab, kar pa ni škodovalo dovršeni Grobovškovi recitaciji. Na koncu je Albin Metež prebral daljši odlomek iz »Folentarske police« Johna Sleinbecka. Literarni večer je pripravil, režiral in vodil projesor Po-gorelec. Njegove uvodne besede o avtorjih in njihovih delih so bile kratke in jedrnate, vendar žive, nevsiljive in zanimive. Prireditelji so pričakovali zadovoljiv obisk, vendar so bili razočarani. Na večer so prišli v glavnem dijaki gimnazije in učenci osnovne šole, toda tistim redkim odraslim, ki so večer obiskali, ni bilo žal, saj so preživeli prijetno uro ob sproščenem, bogatem sporedu. Pogosto slišimo tarnanje Črnomaljcev, da ni kulturnih prireditev. Toda kako to, da jih je bilo na tem večeru tako malo? Ali si predstavljajo pod kulturo le »Zadovoljne Kranjce« m podobno? Bil bi že skrajni čas, da prenehajo že vnaprej kritizirati vsako domačo prireditev in da sami kaj store za dvig črnomaljske kulturne ravni. Ce pa tega ne zmorejo, naj bi vsaj obiskovali kulturne prireditve in tako prirediteljem izkazali hvaležnost za vloženi trud. Ksenija VITKOVJC stavil odmiranje slavnih dalmatinskih jadrnic: brikov, trabakul in drugih, spričo nove pridobitve pomorščakov — pamikov, ki so zaorali prve brazde v svetovna morja in jim še tako velike jadrnice ne bodo mogle več dolgo kljubovati. To čuti tudi stari »morski volk« z Brača, kapitan Štefan, ki Je z jadrnicami prekrižaril že vse oceane in ko hkrati s sporočilom, da je njegov brat Juraj doživel brodolom nekje na Ognjeni zemlji, sliši tudi čedalje več glasov, kako je ta konec Južne Amerike poln zlata. Zato zgradi novo jadrnico »Jastreba« in s svojimi mornarji, pravimi morskimi »gadi« odpluje iskat brata in — zlato. Z njim je tudi njegov mladi nečak Damjan pa Damjanova prijatelja Hrošček in Zorana. Hkrati, ko Štefan odjadra z Brača, pa je iz Trsta odplul proti Ognjeni zemlji prvi par-nik z izseljenci, med katerimi je veliko Dalmatineev. Vihar na Atlantiku, brodolom par-nika, nazadnje se pred Ognjeno zemljo potopi še »Jastreb« in z njim tudi kapitan Štefan. Naši pomorščaki z »Jastreba« in rešenci s potopljenega parnika na Ognjeni zemlji seveda ne najdejo zlata, pač pa rodovitno zemljo in velike pašnike. Tako nastane dalmatinska kolonijo na tem robu sveta, v kateri si tudi mladi Damjan in Zorana ustvarita svoj dom. To široko prizorišče zgodbe, ta okvir pa je poln napetih dogajanj jadranja čez daljno morsko plan, poln usodnih zapletov in dogodkov. Vse pa opisano v soč- nem, res pripovedovalnem jeziku in pristnem žargonu pomorščakov, ki ga pisatelj obilno in posrečeno vpleta v svojo pripoved. »Jadra na robu sveta« so sicer mladinska knjiga, zanimivo pa je, da je to novo Se-liškarjevo delo pravzaprav nekje med povestjo za mladino in romanom za odrasle: za oboje je namreč enako zanimivo branje. Šestnajst celostranskih ilustracij na posebnem papirju lepo dopolnjuje povest. Te res kvalitetne in prave umetniške ilustracije so delo akad. slikarja Aca Mavca, kakor tudi oprema. Dolenjska založba je knjigo izdala na lepem papirju, v lepem formatu in tisku, tako da knjiga spada med kra-sotne mladinske izdaje. Vsekakor založba zasluži priznanje, da je v svoj program uvrstila to zanimivo zgodbo in z njo ustregla številnim mladim in odraslim bralcem. -ok Radovan Gobec s svojimi pevci v Novem mestu Nekaj več kot sto Novome-ščanov se je 27. novembra zbralo v Domu LP v Novem mestu, kjer je pel Invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca. Pester izbor partizanske in ljudske pesmi je ob sodelovanju har-monikaša Janeza Kuharja in pevke Vande Ziherlove resnično navdušil poslušalce. Doživetje je bilo nepopisno. Bilo je prav tako kot takrat, ko je ta zbor pel ob četrti obletnici v slovenski koloniji v Zadru. To je bil večer, ki je mnogim poslušalcem priklical v spomin polpretekle dni NOB. Se več takih večerov, toda ne hkrati dveh pomembnih prireditev! Obč odboru SZDL Novo mesto' smo hvaležni, ker Je organiziral nastop invalidskega zbora. mtr CIOCIARA tudi v slovenščini Prešernova družba je te dni izdala v svoji zbirki LJUDSKA KNJIGA znano delo italijanskega pisatelja Alberta Moravie CIOCIARA — roman, ki smo' ga medtem videli že v filmu. Roman je prevedel Silvester Skerl. Izdaje LJUDSKE KNJIGE dobite v vseh knjigarnah in v boljših trafikah, lahko pa jih naročite tudi pri poverjenikih Prešernove družbe v vašem kraju. Usluge za »Umor v MarseiNu Filmservis je podpisal pogodbo z avstrijsko producentsko hišo »Hoela filma za nuđenje uslug pri snemanju sodobnega filma »Umor v Marsedllu«. Scenarij je napisan po romanu Rolanda Ber-rya »Wilder Rittersporn«, film bo režiral Eduard von Borsodjr, snemal Walter Partsch, v glavnih vlogah pa bodo predvidoma nastopih' David Cameron, Gustav Knuth, Bum Krieger in Er-win Strahl. S snemanjem naj bi pričeli sredi januarja 1963 na Reki. JAMA ^ Naslovno podobo najnovejše izdaje DOLENJSKE ZALOŽBE v Novem mestu je izdelal akademski slikar Aco Mavec, ki je knjigo tudi ilustriral in opremil Prosvetni servis - ..delavnica" kulture O razvoju kulture v občini razpravljamo na najrazličnejših mestih, zlasti v okviru prosvetnih društev, rednega šolstva, knjižnic, delavskih in ljudskih univerz, klubov družbenih in političnih organizacij. Ce izvzamemo Kostanjevico, ki ni samo okrajnega pomena, ampak ima že mednarodni sloves, bi težko našli kraj, kjer bi bila kulturna dejavnost vsaj v okviru možnosti na zadovoljivi ravni. Da bi kulturo še bolj približali preprostemu človeku, so ustanovljeni razni klubi, ki so opremljeni z radijskimi sprejemniki, televizorji, knjiž- nicami, časopisi, revijami itd. Vendar vsi klubi niso tako opremljeni, zato obiskovalcev ne zadovoljijo. V zadnjem času pa se ponujajo še druge oblike kulturne dejavnosti. Na pobudo pro-prosvetnega servisa v Ljubljani je bila v Novem mestu sklicana seja, na kateri so se pogovorili o ustanovitvi področnega prosvetnega servisa. Zamisel ni nova, ampak so o prosvetnem servisu razpravljali razni organi že več let. Področni servis v Novem mestu bi deloval kot trgovina, izposojevalnica, posredo- Tudi prosvetni delavci bodo razpravljali o ustavi Na občnem zboru II. sindikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev Novo mesto (osnovne šole in otroške ustanove), ki je sklican za*115. december, bodo najprej obravnavali poglavitna vprašanja iz osnutka zvezne ustave. Prosvetnim delavcem bo o temeljni listini naše družbene ureditve govoril predsednik okrajnega sodišča v Novem mestu tovariš Rudi Jereb. Zatem bodo člani sindikalne podružnice poslušali in obravnavali poročilo o delu podružnice, razrešili stari odbor in izvolili novega. Pričakujejo, da bo osrednja razprava zlasti nakazovala rešitev v zvezi s financiranjem šolstva in šolske samouprave. Velja predvsem podčrtati pobudo za obravnavo osnutka zvezne ustave. Na ta način bodo prosvetni in znanstveni delavci kot člani II. sindikalne podružnice Novo mesto lahko še bolj ocenili vlogo, ki jo ima prosvetni kader pri izobraževanju kakor tudi v sodobni socialistični stvarnosti. Obravnava zvezne ustave bo lep prispevek k spoznavanju temeljnih načel naše družbene ureditve, pomembna pa bo tudi zategadelj, ker se o splošnih določilih ustavnega osnutka učijo tudi učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol, kjer ti prosvetni delavci poučujejo. valnica in tehnična delavnica. V trgovini bi prodajali knjige in publikacije (dramska dela), magnetofoske- posnetke s predavanji o umetnosti in kulturi, diatilme, diapozitive, priročnike za predavatelje, glasbene publikacije, vezilske izdelke po naročilo, umetnine in različne gledališke potrebščine. Servis bi vsem za razvoj kulture in prsovete zainteresiranim podobne stvari tudi izposojal za majhno odškodnino. Kot poslovalnica pa bi bil servis prevsem organizacijski organ za poverjeniško mrežo. Tehnična delavnica bi začela delovati tedaj, ko bi servis že razvil svojo dejavnost V njej bi vzdrževali in popravljali magnetofone, kinoprojektorje itd., izdelovali ponazorila in podobno. V sklopu tega bi servis skrbel za predavateljski kader, za programe v kolektivih med odmori in druge oblike kulturnega življenja. Na sestanku so o tem precej razpravljali. Med drugim so menili, da bi servis deloval pri okrajnem Svetu Svobod in PD, s čimer bi bilo lažje tudi vzdrževanje servisa, ki bi kasneje prešel na samostojno financiranje. Servis bi zadovoljeval potrebe na celotnem okraju, njegovo dejavnost pa bi usmerjal poseben odbor. Zamisel je treba pozdraviti in čim hitreje uresničiti. V Gribljah spet poslušajo radio Za večjo aktivnost študentske organizacije V četrtek zvečer so se v Ljubljani sestali študentje okraja Novo mesto, da bi na redni letni skupščini pregledali opravljeno delo in se zadolžili za nove akcije v bodoči sezoni. Prišlo Je okoli 120 študentov, kar je razmeroma majhno število za tako močan klub. Dvorana je bila sicer popolnoma zasedena, ravno zato pa « rnnogi člani kluba odšli, ker i.i-so dobili prostorov. Skupščine so se udeležili kot gostje predsednik OO SZDL Miro Gošnik, predsednik OK LMS Novo mesto "Franc Sladic, predstavniki občin in družbenih organizacij ter občinskih komitejev LMS. O preteklem delu kluba Je govoril predsednik Slavko Plaveč. Poudaril je, da dobivajo študentski pokrajinskL klubi vedno večjo vlogo in imajo tudi vedno večjo dejavnost, saj skrbe za študijsko in inzvenštudijsko delo svojih članov. Ko je govoril o akcijah in delu v lanskem letu, je povedal, da so se skoraj vse oblike dela izvijale po komisijah, ki bodo v bodoče še verino ostale Vendar bo odbor kluba polagoma izgubil dosedanji vpliv, ker bo vedno več nalog prehajalo na sekcije, odbor bo pa vodil le večje akcije in koordiniral delo posameznih sekcij. V debati so najprej dokaj kritično poročali predsedniki sekcij. Iz njihovih poročil se Je videlo, da se je oblika sekcij dobro obnesla in je njihova vloga pri delu celotnega kluba vedno večja. Potem so razpravljali največ o problemih štipendiranja, stanovanj v Ljubljani, sodelovanju i IMS in družbenimi organizacijami v okraju in občinah, skoraj premalo pa so govorili o vlogi, ki naj jo imajo študentje m okrajni klub. Slavko Sušin je med drugim povedal primer, da je dobila na okraju štipendijo študentka medicine iz LJubljane, ker se bo njen bodoči mož preselil po končanem študiju kot štipendist v Novo mesto. Skupščina je zato zahtevala, da se to preišče, saj bi se lahko s štipendijo pomagalo študentu 17 okraja. Slavko Pavlin Je v kritiki nekaterih pojavov štipendiranja '.menil, da Je naše šti- pendiranje pogosto neperspektivno, saj se te sedaj pojavljajo primeri, da nekateri ob koncu študija ne dobijo delovnega mesta v kolektivu, ki jih štipendira. Poudaril je, da mora kolektiv vedeti za vsakega štipendista, zakaj ga štipendira, in mu tudi že določiti bodoče delovno mesto. Stipendist mora biti že skoraj član kolektiva, čeprav je na študiju v LJubljani, saj se bo tako lažje prilagodil delu, ki ga bo pozneje opravljal. Predsednik OK LMS Franc Sladic je omenil, da morajo študenU stopiti v stik z aktivi LMS po kolektivih, ki jih štipendirajo, in ne le sodelovati z občinskimi komiteji. O primerih, ko štipendisti našega okraja odhajajo po študijih v druge okraje, je menil, da bi morali imeti študenti našega okraja toliko zavesti, da vsaj vrnejo tisto, kar je družba vložila v njihov študij. — Predsednik ObK LMS Trebnje Franci Vovk je povedal, da so pri njih vključili v občinski komite tudi dva študenta, ki naj bi po- vezovala študente in mladino v občini. Študentje so sklenili, da bodo še obogatili delo sekcij, ki naj delujejo tudi med počitnicami in naj sprejmejo tudi svoje statute. Organizirali bodo partizanski pohod in še naprej prirejali družabne večere, na katerih se bodo lahko člani med seboj še bolj spoznavali. Večjo povezavo Je treba doseči tudi z družbeno-političnlmi organizacijami, posebno še z LMS, in navezati kljub nekaterim nasprotovanjem večje stike s srednješolci Se naprej bodo gojili kulturno in športno dejavnost, rešiti pa se mora tudi nekaj problematičnih točk novega statuta Študentskega kluba okraja Novo mesto In sekcij. Ob koncu skupščine, ki je bita precej plodna, vendar včasih preveč neresna, je bil izvoljen nov odbor, ki Je letos precej pomlajen. Za predsednika je bil ponov-izvoljen Slavko Plaveč, v bodoči odbor pa bodo prišli tudi vsi predsedniki sekcij. Janez Korošec — 2e več kot petnajst let je pri nas elektrika le brlela. Radia skoraj nismo slišali. Potreben je bil nov transformator. Zavihali smo rokave in začeli delati. Uvedli smo krajevni samoprispevek, razen tega smo pomagali s prostovoljnim delom in pripravili drogove. Zdaj imamo dobro luč in tudi radio slišimo odlično. Zadovoljni so tudi tisti, ki so neradi in zadnji prispevali za napredek Je pripovedoval Matija Brodarič. Na vprašanje, kaj je po mnenju občanov njihov največji uspeh, je tovariš Brodarič odgovoril: — Nedvomno smo vsi zadovoljni, ker je izvedena ponovna klasifikacija zemljišč v katastrski občini Griblje. Stanje v naravi ni ustrezalo stanju v katastru. Davek smo plačevali od titsega, česar nismo uživali. Za novo klasifikacijo se zahvaljujemo inž. Golobov!, ki dela pri ObLO Črnomelj, in inž. Pretnarjevi iz Zavoda za kataster in izmero zemljišč v Novem mestu. PROSVETNI DELAVCI! 2E IMATE dragocen pripomoček pri vašem delu: PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTU? Dobite ga V KNJIGARNAH. 0 Stane samo 500 din! Naročite ga lahko tudi pri oddelku za presveto OLO Novo mesto! 9 IZDALA DOLENJSKA ZALOŽBA ALI POZNATE DOMAČE KRAJE? Spet nova uganka DRAGI PIONIRJI! Začetek ni bil slab, kakšnih 60 odgovorov smo dobili do torka opoldne. Skoraj vsi so bili pravilni, saj je šlo za znano bencinsko črpalko v Metliki. S črpalko ste imeli pravzaprav precej dela: začela je delati avgusta 1959, v zimi 1959/60 pa je dobila svojo sedanjo podobo, kot jo je prikazala naša fotografija. Zato smo upoštevali kot pravilne vse rešitve, ki ste jih navedli (letnici 1959 in 1960). Izžrebani so bili naslednji pionirji, ki bodo prihodnje dni dobili po pošti lepe knjižne nagrade: Tonček Hočevar, Partizanski trg 16, Metlika; Marija Petric, Cesta bratstva 73, Metlika; Ivan Prus, Veliki Kamen 13, p. Koprivnica pri Brestanici; Tone Žalec, Zapudje 18, p. Dragatuš, in Tonček Pezdirc, Metlika, Cesta bratstva 86. DANES OBJAVLJAMO NOVO SLIKOVNO UGANKO: 1. KATERI KRAJ PREDSTAVLJA GORNJA FOTOGRAFIJA? 2. KATERA REKA TECE V NEPOSREDNI BLIZINI TEGA KRAJA? 3. IME IN PRIIMEK PREDSEDNIKA ObLO IN PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA SZDL OBČINE, V KATERI JE TA KRAJ? Odgovore nam pošljite do torka, 11. decembra 1962, v levi spodnji kot ovitka pa napišite: SLIKOVNA UGANKA. Spet smo vam pripravili 5 lepih knjižnih nagrad. Lepo vas pozdravlja UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA K A š OBISK Pri kolektivu mladine v podjetju za PTT promet Ko sem na občinskem komiteju LMS v Novem mestu vprašal za najboljši aktiv pri novomeSkih podjetjih, so mi povedali, da je to aktiv LMS v podjetju PTT. »Poišči SLAVKO NEPUZLAN, ona ti bo lahko vse povedala,« mi je dejala predsednica komiteja. Tako sem tudi storil. Slavica je dobila največ glasov pri volitvah za predsednika, vendar zaradi prezaposlenosti ni mogla sprejeti odgovornega dela. Vseeno veliko pomaga pri delu in pri organizaciji akcij. — Zakaj ste med najboljšimi aktivi LMS v novomeški občini? — sem vprašal. — Aktiv, ki smo ga ustanovili lani, je že prvo leto opravil 800 delovnih ur pri kopanju kabla, letos pa smo opravili še 407 ur. Poslali smo tudi tri ekipe na tek »Ob žici okupirane Ljubljane«. V aktivu smo ustanov/Ui več sekcij, ki redno delajo. Morda smo lani malo zanemarili politično ideološko delo, vendar smo letos ie ustanovili Klub mladih upravljavcev. Klub OZN in marksistični krožek, ki ga bodo vodili naši člani ZKm Kakšen je vaš odnos do podjetja in kolektiva? — — 27 članov našega aktiva ima vidno vlogo pri podjetju. Skupno s sindikatom organiziramo proslave in skušamo predloge mladine kar naj-tel j uresničiti. Aktivno sodelujemo tudi pri upravljanju kolektiva, saj sta dva mladinca v upravnem odboru podjetja, 6 jih je v delavskem svetu podjetja in S v delavskem svetu osnovne enote. V kolektivu nas zelo razumejo in tudi upoštevajo. — Kako rešujete probleme mladine? — Na sestankih redno razpravljamo o težavah, ki jih imamo. Izvedli smo tudi anketo, da bi spoznali stanje mladine. Glavna težava je s stanovanji, saj imajo samo trije urejen ta problem, vsi ostali pa se vozijo na delo ali pa veliko plačujejo za slaba stanovanja v Novem mestu. — Kakšna je vaša skrb za razvedrilo mladih ljudi pri podjetju? — S sredstvi, ki smo jih dobili za prostovoljno delo, smo si kupili televizor in radioaparat z gramofonom in ploščami. Na razpolago ima- mo prijeten prostor za sestanke m razvedrilo. Vsaj dvakrat na mesec gremo na skupen izlet po Sloveniji in v bližnjo okolico. Ker smo vsi člani Planinske zveze, nas izleti zelo malo stanejo. Za akcije nam ni treba nikoli delati velike propagande, ker so mladinci v podjetju navdušeni za skupno delo. Zaželel sem ji še veliko uspehov pri njihovem delu. Aktiv, si je znal pritegniti vse svoje člane k delu, bo gotovo ostal še naprej tako enoten in delaven, kot je bil do sedaj. Janez Korošec LOVCI - tako pa ne! Dolenjska, Bela krajina in Spodnje Posavje, na katerih se razprostira novomeški okraj, so zadnja leta razvili tudi tiste panoge, ki jih nekdaj niso znali dovolj izkoristiti in so bile bolj v zabavo izbranemu krogu ljudi. Med temi panogami zavzema posebno mesto lov, zlasti lov na divjačino. Lov je lahko donosna gospodarska panoga. Zal, pri nas še nismo našli pravega ključa, da bi izkoristili vse možnosti, ki se ponujajo v zvezi s tem. Predvsem bi moral biti lov eno izmed vabljivih področij za domače in tuje turiste. Ce pa bi hoteli to doseči, bi bilo nujno, da bi bili dobri gospodarji, da bi bil odstrel vedno načrten in da bi na drugi strani opravili vrsto gojitvenih del. Ce bi se ravnali po teh navodilih (kar pomeni, da bi morale imeti lovske družine, ki urejajo politiko lovstva, tudi čut za strokovnost pri opravljanju nalog, ki so jim poverjene), se gotovo ne bi dogajale stvari, ki našim lovcem niso v čast. Možnost, da je danes lovec lahko vsakdo, ki formalno ustreza lovskim predpisom, še ni zagotovila varnosti na lovu. Kadar pridejo k nam tuji lovci, večkrat organizira lov en lovec. Taka organizacija je slaba, kar potrjujejo primeri, da so na lovu obstreljevali ljudi, ne pa divjadi. Zlasti bi morali na vsakem lovu zagotoviti varnost, se pravi, da bi se bilo najprej treba prepričati, ali ima lovec na muhi žival ali človeka. V zadnji lovski sezoni so se pripetile naslednje nesreče: # 31. avgusta sta odšla na lov črnomaljska lovca Vojko Kvas in Ciril Pre-lok. Pri vasi Zastava je Kvas opozoril Preloka na grm, kjer naj bi bila lisica. Prelok je hitro dvignil puško, pomeril in ustrelil v grm. Za grmom je stal Branko Vranešič. Dobil je strel in moral v novomeško bolnišnico! t 2. oktobra je lovska družina v Brestanici povabila na lov štiri tuje državljane. 3. oktobra so lovili v čanji-škili gozdovih. Ko je pokalo po divjadi, je bila poškodovana tudi Marija Udave iz Canj, ki je obirala fižol na domači njivi! 0 5. oktobra je bila pri lov siki družini v Velikem Podlogu v gosteh skupina italijanskih lovcev. 6. oktobra so priredili lov, ki ga je vodil Jože Ju-rečic iz Vel. Mraševega. Neki Italijan je pri tem obstrelil 12-letnega dečka! % 14. oktobra je boštanjska lovska družina organizirala skupen lov. Na lovu je Anton Veteršek obstrelil lovca Jožeta Plazarja. « 11. novembra, so bili na lovu lovci krške družine. Francu šviglju se je sprožila puška in mu je odtrgalo zapestje. Ponesrečenec je poškodbam podlegel v brežiški bolnišnici. To je nekaj primerov, ki lovcem gotovo ne morejo biti v čast. Dober lovec se bo vedno prepričal, kaj je vzel na muho. Nikoli ne bo streljal v smeri, od koder se lahko pojavijo ljudje. Poglavitna skrb pri vsaki skupni lovski akciji je zagotoviti popolno varnost na lovu. Seveda to ne zmanjšuje vloge lova kot gospodarske panoge, ki Ima na našem področju velike možnosti za razvoj. Zal ne moremo tudi mimo grde razvade, ki se je udomačila v marsikateri lovski družini. 2e kar navada je ponekod, da se lovci po končanem lovu močno napijejo. Ponekod pijejo tudi že pred začetkom lova In celo med lovom. Letos 14. oktobra je v re-štanjskih hribih nad Senovim skupina prilično vinjenih lovcev streljala proti kolovozni poti, po kateri stalno prihajajo ljudje! Skupina uslužbencev oddelka za notranje zadeve, ki so se po tej poti slučajno vračali v dolino, je morala lovce opozoriti na navzočnost državljanov na tej poti! Taki in podobni primeri so se dogajali tudi že prejšnja leta. Premalo smo o njih javno razpravljali, zato tudi niso prenehali. Lovska zveza in lovske družine bodo morale nujno in strogo ukrepati, da taki pojavi enkrat za vselej izginejo! 'TJ? farmacevtska to-ie PfeParat proizvaja tin, opozorila bodoče tudi zdravnikom P^&. naj ob začetku 11 »to. ne predpisujejo "? »zdravila« ... W*j|jnl ukrepi proti Jtoriziranim %bljencem ^jj* oblasti v Franciji s^jj?! odločbo, po kateri of^J0 vozniško dovolje- 0,!d lfctim oseDam. ki se «*%ryo poljubljajo. Iz s^t8 katerimi razpolaga Pr*j™ Policija, je namreč I*J2tfla so veliko število P^P1 nesreč zakrivili zali^? Pari, če je partner s«*1 [Manom. *'No povelje ' Grissoma V 'idi "rt l"11 so zoper amen-s*W*toonavta Virgilla G Wm 11 zaporno pove-^e'«sflW Pr&vočasno plačal fffC12°dolarjev za- ^k^ramore je izjavil, d«W*er obravnaval kot ^iS? drugega. Dejstvo, fl^Ti^om bil v vesolju, njjl skupnega s sodili«1 ir°metne prekrške. 5 k baje na nekem je najvišja do-plSl ,0st 90 km, vozil s '"SI km na uro> Jjiftlm vesoljskim po- d#kT lansko leto Je đti<* ? k0t 8000km hitr°" rF"* Iz Sarajevo ^k^imončič z Vinjega •SK*1111611. kl služi v°-* Sarajevu pošilja praznik ' republiki^ K*"*1 in prijateljem. P^tfHiJ* še fantom in delti8 « vas[_ POSLEDICE OPROSTILNE SODBE V TALIDOMIDNEM PROCESU? Obupno dejanje mlade matere V mestu Lieges mati umorila svojo hudo bolano hčerko Na vrata jetnišnice v Lie-gesu je te dni potrkala neka žena in zahtevala jetni-škega ravnatelja. »Prišla sem se javit. Ubila sem svojo hčerko.« Ravnatelj sprva nI mogel verjeti. »Lahko greste na moj dom in se prepričate, Marie-Jeanne še vedno leži tam. Prosim, poskrbite zanjo in še za šest mojih otrok.« Brez solza obžalovanja je 32-letna Paulette- Dequeffroy povedala, kako je Izvršila strašno dejanje. Mož, ki Je že dolgo bolan za astmo, ne ■ more najti stalnega zasluž-■: ka. Marie-Jeanne, umorjena : hčerka, je imela tri leta: de-: klica je bila vodenoglava ln i zaostala tako v fizičnem kot i v duševnem razvoju. Mati nikoli nI mogla pre-: našati bolne hčerke, posebno še, odkar Je pričakovala : svojega osmega otroka. Mu-i čila in trpinčila Jo je na razne načine. Pri tem pa je z največjo pozornostjo v časopisih sledila poročilom o talidomidnem procesu proti družini Vandeput. Oprc-stitvena sodba lieškega sodišča je brez dvoma vplivala na njeno odločitev. Ravnatelju jetnišnice to policijskim uradnikom, ki so jo zasliševali, je dejala: »Tepla sem jo z vso močjo po glavi vselej, kadar Je Jokala ali se ponečedila.« Zakaj po glavi? »Ker je imela vodeno glavo. Sovražila sem njeno bolezen.« Tako je bilo tudi takrat; kot po navadi Jo je dolgo in močno udarjala po glavi. Ker deklica ni več kričala, je mati sprva mislila, da je mala Marie-Jeanne padla v trenutno nezavest, toda ko Je pretekla ena ura in še ni dala od sebe nobenih znakov življenja, Je mati spoznala, da je hčerka mrtva. Paulette Dequeffroy bodo sedaj pregledali psihiatri. Novica je zelo razburila mesto Lieges. Preveč živ je še spomin na oprostitveno razsodbo in težko bi bilo ne povezati obeh dogodkov.. Zdaj še »preludin« Uredništvo britanskega zdravniškega lista »British Medical Journal« je nekdo z dopisom opozoril na shuj-ševalno sredstvo »preludin«, ki ga apoteke izdajajo samo na zdravniški recept. »Preludin« povzroča pri nosečnicah baje hude zdravstvene motnje. Neka žena v Angliji je že dvakrat rodila otroka z močnimi notranjimi deformacijami, ker je med nosečnostjo redno jemala »preludin«. Preparat je že več let v prodaji kot učinkovito sredstvo proti prevelikemu teku. Za najrazličnejše neumnosti najdejo po svetu vedno dovolj časa. Sem sodijo tudi volitve lepotnih kraljic. Tako so pred kratkim izvolili tudi novo »miss sveta« — to je postala 20-letna nizozemska manekenka Ka-tharina Lodders. Zmagala je med 33 lepotnimi kraljicami, ki jih vidite na gornji sliki 50 NOVIH NAR0Č NIK0V BO ZBRAL! Tokrat vam predstavljamo VINKA DRAGMANA, dostavljača brzojavnih pošiljk iz pošte Novo mesto. Ze v prvem tednu akcije za nove naročnike močno odstopa od vseh ostalih pismonoš in je zbral v 7 dneh kar 37 novih naročnikov Dolenjskega lista. Brzojavne in nujne pošiljke prihajajo ves dan, dostavljati jih je treba sproti, zato je tovariš Dragman večji del na poti. Ko smo povprašali zanj, so nam odgovorili: »Na dostavi je!« Čakali smo in ga pričakali. Pogovor se je razvil kar mimogrede, medtem ko je predajal potrdila o dostavljenih pošiljkah in prevzemal nova. V šali je gredoč navrgel, da uporablja kot prevozno sredstvo pri dostavi moped, kolo in noge (izbira je odvisna od vremena). Nato je povedal, kako je zbral 37 novih naročnikov. — V Dolenjskem listu sem bral o vaši akciji, prisluhnil sem razgovorom med našimi poštarji in nato prebral še navodila. Sklenil sem, da se bom lotil tega dela tudi jaz. »Imate Dolenjski list?« je vprašanje, ki ga zdaj velikokrat ponavljam. Brez posebnih težav gre, list je že tako znan, da je v večini primerov treba reči samo besedo ali dve, pa je novi naročnik pridobljen. Seveda so tudi izjeme, kjer se je treba pomuditi malo dlje. 50 novih naroč- nikov moram dobiti, tako sem sklenil! — je še dodal tov. Dragman in z novimi pošiljkami v torbi spet odhitel na pot. Zgodaj je letos pritisnila zima in vse kaže, da se ne namerava šaliti z nami. Takole je bilo v Pleterjih 23. novembra 1962 (Foto: Hugo Rožnik) TAKTIKA V Križu pri Trstu so preteklo sredo izročili 120 novih stanovanj Istrskim beguncem. Glavni tajnik za pomoč istrskim in dalmatinskim beguncem Clementi je na slovesnosti povedal, da so doslej na treh obmejnih področjih sezidali 1672 stanovanj za begunce. V gradnji ali pa v načrtu za gradnjo pa je nadaljnjih 2800 stanovanj. V obmejnih področjih, pretežno v slovenskih krajih, bodo zgradili za begunce nad 4400 stanovanj in s tem spremenili njihov etnični sestav. (Po »Primorskih novicah«) PREVEČ BAKRA ZA SPOMENIKE »V Sovjetski zvezi potrošijo preveč bakra in brona za številne spomenike,« je grajal premier Hruščov in dejal: Iznajdljivost Dušni pastir Gordon Sim-pson v Glasgowu je v svoje veliko nezadovoljstvo že dalj časa opažal, kako se čtevilo vernikov v cerkvi iz dneva v dan manjša. Zato je povabil svojo čredico na brezplačno kosilo. Bil je presenečen, saj se je povabilu odzvalo kar 800 Škotov. »Za baker, ki ga uvažamo iz tujine, moramo dati zlato.« Priporočil je, naj bodo državljani nekoliko bolj skromni pri uporabi te kovine za okrasne svetilke, ograje, dekoracije itd. O tem poročajo zadnji čas tudi nekateri sovjetski listi. Berite in razširjajte Dolenjski list! Pojasnilo reševalcem nagradne križanke Brez »tiskarskega škrata« ni moglo biti tudi tokrat; vprašanje pod 79. vodoravno sf mora pravilno glasiti takole: 79. začetnici skladatelja o-pere »Cavalleria rusticana« (ne pa Glumači, kakor je bilo pomotoma napisano). Rešitev je zelo lahka, ker bo vsakdo zaradi - navpičnih vprašanj tudi brez gornjega pojasnila sam ugotovil, kaj je treba vpisati. Prosimo, pošljite nam rešitve do ponedeljka, 10. decembra 1962! i PRIREDIL: RIŠE: 100. Ko sta srečno prekoračila prelaz, sta se spustila v sotesko. Navkreber je proti njima lezla raztegnjena vrsta ljudi. »Kakor za pogrebom gredo,« je omenil Čok. »In psov nimajo,« je dodal Kriš. »Najmanj 200 jih je in vsi se opotekajo,« je ugotovil Cok. Bil je cel indijanski rod. 101. Indijanci so Kriša in Čoka. Otepala sta se jih s palicami. S'8jjj^oj* je stopil v ospredje in spregovoril: »Jaz Karluk- j Ftj ***n. Jaz zdaj jesti. Vsi zdaj jesti. Vsi kupiti jesti. Li^V,^*« zelo dosti. Vi imeti hrana. Mi dati zlato, vi & 102. Karluk je iz mošnje privlekel veliko kepo kovine. »Saj to je baker!« je vzkliknil Čok. »In ubožci mislijo, da je to zlato!« »To zlato,« je trdil Karluk, ki ni razumel smisla Čoko-vega vzklika. Takoj so se sporazumeli. Čok bo ostal in delil brano, Kriš pa bo odšel v bližnji Mucluc po živež in ljudi. Fašistična banda spet dviga glave Ob zadnjem napadu ustaških zločincev na naše predstavništvo v Zahodni Nemčiji, kl je s tem nedvomno pred vsem svetom po-' kazala, da daje potuho največjim klavcem vseh časov in najhujšim morilcem našega ljudstva med zadnjo vojno, so se po Nemčiji raznesli glasovi: »Vojno tovarištvo — Nemcev in ustaških glavo-rezov, seveda! — ni pozabljeno! Nismo pozabili slavnih časov skupnih borb in zmag...« Tako in podobno pišejo te dni vojaški časopisi v Zahodni Nemčiji. Res — nič nI pozabljeno, tudi ne skupni zločinski pohodi nemških in ustaških klavcev nad prebivalstvo naših pokrajin ni pozabljeno! Sc hodijo naše matere v črnini, še stoje požgani zidovi vasi in uničenih šol, še se niso zacelile rane, ki sta nam jih prizadejala fašizem in nacizem s bednimi vojskami svojih podrepnikov! Točno je: nič ni in nič ne bo pozabljeno! Fašizem ni uničen - potuhnil se je in spet dviga svoj krvavi gobec proti nebu. Spet seka in grize krog sebe, ves besen, ker ga gospodarji ne spuste z verig... KDO JE POMAGAL HITLERJU NA OBLAST? Kdo je molče dovoljeval, da se je fašizem skotil v svojih jazbinah in podprt od kapitalistov Zahoda odšel na svoj »veliki pohod« za uničenje svobode? Kako se je razvijalo mračnjaštvo in nasilje na Nemškem in potem po vsej Evropi? - Odgovor na to boste dobili v podlistku, ki ga bomo začeli objavljati v Dolenjskem listu takoj po 1. januarju 1963. Naročite si naš domači tednik takoj, če ga še ne dobivate na svoj naslov, da ne boste zamudili zanimivega in koristnega branja, s katerim bomo začeli že čez 4 tedne! Frigves Corinthv: Pustolovščina v kavarni To pustolovščino sem doživel v kavarni. K meni je prisedel neki mlad, skromen, olikan moški. Zapletla sva se v pogovor in govorila o vsem mogočem. Za hip je zavladal molk, nato pa mi je sogovornik nenadoma rekel: — Oprostite, ali se tudi vam zdi, da je natakar - kisera mera mine? — Prosim — sem dejal in se nagnil k njemu. — Kako ste rekli? Nisem dobro slišal. Vljudno je ponovil: — Vprašal sem vas, ali se tudi vam zdi, da je natakar kisera mera mine ali ne. Zardel sem. Kaj je z mojim ušesom, da ne razumem, kaj ml ta človek govori. Govoril pa je popolnoma razločno. Po kratkem prestanku sem dejal: — Oprostite mi, prosim, ampak tu vlada strašen hrup. Zmeden sem in vas nisem razumel. Zdelo se mi je, da je skomnemu mladeniču neprijetno. Vprašujoče me je pogledal, kakor da bi mislil, da se norčujem iz njega. Nato je ponovil glasneje: — Hotel sem samo vedeti, ali je natakar v tej kavarni kisera mera bavatage, seveda če je to sploh mogoče. Kaj se dogaja z menoj? V ušesih mi brni. Kakor blisk ml Je šla skozi možgane misel: morda sem znorel? Ze nekaj časa sem opazoval na sebi vznemirjajoče znake... Včeraj, ko sem zapuščal kavarno, sem na primer hotel vreči cigaretni ogorek v akvarij z zlatimi ribicami. In zdaj mi zveni po ušesih taksna čudna zmeda zlogovl Svojih misli ne morem več povezati. V sencih mi kljuva. Pogledal sem svojega novega znanca. Gleda me malce razočarano in začudeno, ker mu ne morem odgovoriti na tako enostavno vprašanje. Zavladal je mučen molk. Drhtim, mislim na pokopališče. Življenje bo teklo dalje, jaz bom pa počival na pokopališču, tri klaftre pod zemljo ... — Kako ste že izvolili reči? Ali je natakar... — sem dejal z zadnjim upanjem, ko sem že čutil, da me zapuščajo moči. — Ali se lahko v tej kavarni kisera mera begeva sebeke? Ne, tako ne gre več dalje! — Seveda? — sem dejal odločno. — Seveda lahko! — Potem pa mi jih dajte. Odnesel mu jih bom! — Kaj? — Pet kron, zaboga! Zdi se, da je njegovo začudenje brezmejno. Zamrmral sem: — Ah, da ... seveda! Z drhtečo roko sem mu izročil pet kron. Nato sem se poslovil ln zapustil kavarno. Čutil sem: kolena ml klecajo. To je konec. Tako mlad! Tako mlad, in že na robu groba! Neki prijatelj me je prijel za roko. — O čem sta govorila ti in tisti Kisera? — Kdo? Nobesa! — Tisti Kisera... ali si tudi ti naletel na mino? Pogledal mi je v oči in izbruhnil v smeh. — Ha, ha, se mi je takoj zdelo! Vedi torej, da je ta človek izumil kisero. V razgovoru uporablja nerazumljive besede, in ko te popolnoma omehča, izcedl iz tebe pet kron. Vzravnal sem se. Noge so se mi nenadoma opet okrepile. Ironično sem premeril svojega prijatelja: — Beži, beži! Misliš, da sem pred njim kapituliral? Takoj sem vedel, da je šlo za trik. Menda me vendar nimaš za lahkovernega! Virus, ki povzroča ošpice, odkrit Medicinski oddelek harvardske univerze je sporočil, da so odkrili virus ošpic. Sedaj skušajo izdelati cepivo, s katerim bi cepili vse osebe proti tej bolezni. Kot je znano, je ta bolezen predvsem nevarna za noseče matere: otrok, katerega mati je v začetku nosečnosti prebolela ošpice, se lahko rodi s hudimi telesnimi napakami. Virus so odkrili hkrati v dveh raziskovalnih centrih: v medicinskem raziskovalnem inštitutu »Walter Reed« v Washingtonu in na harvardski univerzi. V tretjem tromesečju bolje Na zboru proizvajalcev ObLO Brežice so 17. novembra razpravljali o uresničenju nalog v gospodarstvu do konca tretjega tromesečja. 2e v polletju je bil plan dosežen s 50.8 odst., konec septembra pa so rezultati še ugodnejši. Celotni dohodek je ustvarjen s 75.8 odst., materialni stroški so doseženi le s 672 odst., neto osebni dohodki z 79.6 in narodni dohodek z 692 odst. Našteto kaže, da je že čutiti ugodne posledice delovanja novega gospodarskega sistema, ne gre pa prezreti dejstva, da so osebni dohodki doseženi precej visoko. V posameznih kolektivih, ki jih je prizadel obračun po vnovčeni realizaciji, so zaradi precejšnjih zalog, ki jih bremenijo, izplačevali osebne dohodke v škodo skladov. Na seji so ugotovili, da bo v takšnih primerih moral ljudski odbor ukrepati, saj so prizadeti kolektivi obšli merila, določena v pravilnikih. Sicer pa je v občini kot celoti letošnja realizacija kosec septembra za 14. odst. višja kot v enakem obdobju lanskega leta. Fo posameznih gospodar-darskih panogah je dosežena naslednja bruto proizvodnja: na prvem mestu je gradbeništvo s 118 odst. plana, sledi mu gozdarstvo s 83.1, promet s 83.1, gostinstvo z 822 odst., nato obrt, industrija, trgovina in kmetijstvo. Domala povsod v proizvodnji so že spoznali odvisnost delitve dohodka od povečevanja produktivnosti dela, zato so napori u-smerjeni predvsem v povečevanju proizvodnje in produktivnosti. Zaloge v proizvodnih organizacijah so se znižale, vendar premalo, v lesni industriji so težave zaradi izvoza, Pletilnica v Dobo vi ima enake težave kot vsa trikotažna industrija. Tovarna pohištva je pričela z rekonstrukcijo. Bruto proizvod se je močno povečal v gozdarstvu, kjer je KGP Brežice pričelo spravljati les na nov, cenejši način, ki hkrati zagotavlja večje količine. O-pustili so gojitveno sečnjo in pričeli z ekonomskimi, ki so za 30 odst. cenejše. Pridelek v kmetijstvu je zlasti pri poljščinah prizadela suša, sicer pa je enak lanskemu (sadjarstvo, vinogradništvo). Nakup in zaokroževanje zemljišč potekata u-godno, od avgusta dalje pa Je bilo na ta način pridobljenih 120 hektarov zemljišč na področju Vrbine, Brežic, Cerkelj, Čateža in Globokega. Stanje v gradbeništvu se je izboljšalo za toliko, da Je v tej panogi letni plan že dosežen. S prometom v tretjem tromesečju Je trgovina na drobno nadoknadila izpad iz prvega polletja in dosegla precejšen čisti dohodek, v trgovini na debelo pa se stanje še n! popravilo. Tudi v bovi in v gostinskih podjetjih. Na zboru so razpravljali še o problemih, ki nastajajo pri uporabljanju amortizacije. Iz ustvarjene amortizacije je bilo porabljenih 25 milijonov dinarjev za gradnjo gozdnih poti in rastlinjakov, 48 milijonov pa za plačilo anuitet. Amortizacija je namenjena za nadomestitev osnovnih sredstev. V občini pa je bilo letos za gradnje in za novo opremo po- rabljenih blizu 86 milijonov dinarjev (investicije v gozdarstvo in kmetijstvo), največ iz sredstev poslovnih skladov podjetij. Takšno investiranje je posledica dejstva, da amortizacija ni uporabljena v namene, za katetere je ustvarjena. V razpravi so odborniki dali mnogo koristnih predlogov in pobud, ki jih bo treba upoštevati v naporih za izpolnitev letnega plana. Am Tudi kolektivi brežiške občine so plodno razpravljali o ustavi V vseh delovnih kolektivih brežiške komune so končali z razpravo o osnutku zvezne ustave. V obravnavi je sodelovalo okrog 80 odstotkov članov sindikalnih organizacij. Ponekod je bila razprava zelo živahna in so člani postavljali razna vprašanja. Zlasti so se zanimali za nagrajevanje po delu in delovanje samoupravnih organov. Drugje so pripominjali, da kolektiv ni seznanjen s sklepi delavskega sveta in upravnega odbora. Spraševali so, kako je z dolžnostjo direktorjev, njihovo nastavitvijo in podobno. Predstavniki obratov so se zanimali za pravice in dolžnosti obratnih delavskih svetov ter svetov ekonomskih enot. Več članov je želelo vedeti, kakšen bo odnos med kolektivom in komuno in kako se bo delil dohodek podjetja. Zanimali pa so jih tudi statuti komun in gospodarskih organizacij. Na razpravah, ki so bile zelo živahne, so spraševali še o proračunskem prispevku, kakšne bodo skupščine komun, kako je z integracijo, podružbljanjem gozdne proizvodnje itd. Zanimala so jih tudi splošna vprašanja v zvezi z osnutkom ustave. Tako so razpravljali o polproletariatu BREŽIŠKE VESTI gostinstvu Je slika mnogo boljša, zlasti se Je povečal promet v restavraciji na Griču, ki je že dosegla letni plan. Trgovsko podjetje Ljudska potrošnja je precej zmanjšalo število dolžnikov, medtem ko je stanje pri trgovskem podjetju »Krka« skoraj neizpremenjeno prav zaradi dolžnikov in trgovine na debelo. Nadvse ugodno pa je to, da so stvarni stroški za približno 10 odstotkov manjši kot vnovčena realizacija. Omenili smo že, da so osebni dohodki v večini kolektivov letos porasli, marsikje neupravičeno in v Škodo skladov. V letošnjem letu niso zvišali osebnih dohodkov samo v Opekarni v Brežicah, v Pletilnici v Do- Ploden obračun za zadnji dve leti 22. novembra se je v mali dvorani doma JLA v Brežicah zbralo 50 delegatov na letni konferenci KO SZDL Brežice. Konference sta se udeležila tudi član CO SZDL Viktor Zupančič in predsednik ObO SZDL Ivan Zivič. Predsednik KO Rudi Požar Je v poročilu nakazal vrsto stvari, s katerimi se je odbor ukvarjal v zadnjih dveh letih: delal je na organizaciji in učvrstitvi podružnic, od katerih so bile le nekatere bolj aktivne, pri ureditvi komunalnih problemov, gradnji prosvetnega doma in ureditvi pločnikov; vendar le-ti kljub neštetim obljubam še niso zgrajeni. Rešiti bo treba tudi vprašanje prostora za obrat družbene prehrane in krajevnega odbora, saj brez prostorov ni mogoče uspešno delo organizacije. Doseči bo treba večji obisk na občnih zborih posameznih rajonov, saj se jih je udeležilo le 24 odstotkov članstva. Ustanovljene GLOBOKO: zaslužili so javno pohvalo! V soboto, 24. novembra, je bilo zelo slabo vreme. Snežilo Je, trgale so se žice in razsvetljave ni bilo. Vseeno pa Je prišlo na volilno konferenco KO SZDL v Globokem 47 delegatov. Ce upoštevamo, da so prišli nekateri peš tudi uro daleč, smo povedali dovolj o njihovi zavesti in čuta odgovornosti do članov SZDL, ki so jib izvolili. Po poročilih predsednika KO SZDL tovariša Mari čl ča, blagajničarke Pepce Gunčar in Ivana Kencta, predsednika nadzornega odbora, se je razvila živahna razprava o problemih vasi in njenega področja. Delegati so izrekli zahvalo Rudniku v Globokem, ki je prispeval za ureditev klubskega prostora 250.000 dinarjev in ca nakup televizorja 120.000 dinarjev. Celo pionirji v šoli so darovali 70.000 dinarjev. Obravnavali so delo mladinske organizacije in ureditev njenega prostora. Sklenili so tudi, da bodo vložili vse napore, da bodo v Globokem dobili prostor za ambulanto, kjer bi lahko delala zdravnik in zobozdravnik vsaj enkrat na teden. Precej so govorili še o organizacijskih vprašanjih, članarini, članstvu in drugem. Novo izvoljeni odbor in odbori podružnic so pokazali veliko resnost, kar zagotavlja uspešno delo SZDL v Globokem. Taka konferenca je gotovo najlepša čestitka in darilo sa dan republike! sekcije so delale zelo slabo, nalogo je izpolnila le sekcija za gradnjo prosvetnega doma. Referat se je dotaknil tudi stanovanjske skupnosti, ki je v zadnjem času zaživela in pohvalil člane SZDL, ki so po razširjeni seji CK KPJ in govoru tovariša Tita aktivno sodelovali in pomagali odstranjevati napake. — šolsko vprašanje bo verjetno kmalu rešeno, saj bo z zgraditvijo nove trgovske šole odpravljena stiska na gimnaziji. Zatem je referent spregovoril o vprašanju mladine. Zavzel se je za večjo pomoč mladini s strani SZDL in Društva prijateljev mladine, vendar bi moral tudi ObK LMS več storiti. Ob koncu je ocenil delo športnih in telesnovzgojnih društev, razložil pa je tudi pomen in način tekmovanja med občinskimi in krajevnimi organizacijami SZDL. Na osnovi poročila se je razvila plodna razprava in je bilo sprejetih precej sklepov, ki jih bo moral novi odbor rešiti. Konferenca je pohvalila dosedanje vodstvo in izvolila 15 tovarišev v novi odbor. M. A. Vodovod v Bušeči vasi Podružnica krajevne organizacije SZDL se zadnje čase ponovno zavzema za zgraditev vodovoda. Ljudje so pripravljeni pri gradnji vodovoda pomagati s prostvoljnimi deli. Ker pa Je Bušeča vas precej raztresena, bo verjetno težko izpeljati načrt. Prav gotovo bi bila gradnja zelo draga. in podružbljanju zemlje na splošno. Razprave v delovnih kolektivih so dosegle svoj namen. Razgovori so pokazali, da bomo morali ob sprejemanju občinskih statutov spet med proizvajalce in jim razlagati, o čemer bodo spraševali. Vsak občan naj bo tudi z občinskim statutom temeljito seznanjen. ..., Albin Mlinar Na predvečer dneva republike so Brežičanl s slovesno akademijo počastili spomin na rojstvo nove socialistične Jugoslavije. V Izbranem programu so sodelovali: mladinska godba na pihala, mladina brežiške osemletke Je predvajala več recitacij, pevski zbor pa je pod vodstvom tovarišlce De Glerleve zapel več borbenih pesmi. Predsednik ObO SZDL tov. Ivan Zivič je v slavnostnem govoru orisal težko pot, ki so Jo naši narodi prešli v letih osvobodilnega boja In revolucije, omenil je napore v povojni socialistični izgradnji in na koncu podčrtal neomajno pot naše miroljubne politike, saj Je FLBJ vseskozi po vojni bila vedno za mir med narodi, proU vojni in proti Izkoriščanju človeka po človeku. V okviru akademije je bilo tudi slovesno razvitje prapora LMS, katerega je izročil tov. Zivič mladini z naročilom, naj nikdar ne pozabi, da je pod enakimi prapori v času boja padlo za svobodo nešteto mladincev, v imenu LMS je prapor prevzel tov. Peteline, ki je obljubil, da ga bo mladina dostojno nosila. Nato so pripeli še več trakov, ki so jih darovala' posamezna podjetja. Ob spremljavi mladinske godbe je nato odšla mladina 7 novim praporom na obhod po mestu. Zvečer je bila v Domu JLA družabna prireditev, na kateri so nastopili gostje Iz Zagreba. -ik Strokovnjaki o sebi in gospodarstvu Člani občinskega društva inženir j v in tehnikov čutijo potrebo po večjem sodelovanju med upravnimi organi občinskega ljudskega odbora, gospodarskimi organizacijami, ljudsko univerzo ter političnimi in družbenimi organizacijami. Društvo ima več sekcij: strojno, kmetijsko, gozdarsko in rudarsko. Niti en plan občine, projekt podjetja, gradnja, načrt in analiza v komuni naj ne bi šla mimo tega, menijo člani, ne da bi o njem temeljito razpravljali člani Društva inženirjev in tehnikov. Vsak načrt naj bi bil produkt mnenj in analiz strokovnjakov komune in ne kopija Ljubljane. Dobri so le tisti načrti, ki so tudi ekonomsko utemeljeni, zato je nujno .tesno sodelovanje ekonomistov z inženirji in tehniki. O vsem tem in še o marsičem so razpravljali člani društva že na občnem zboru. Radi bi dobili skromen prostor, kjer bi nekajkrat v tednu deloval tajnik društva, toda ga, žal, niso dobili. Strojna sekcija je imela do ločene predavatelje za 27 zelo zanimivih predavanj, kot so: Od rude do jekla. Od ideje do proizvoda. Cena izdelka in pod. Tega pa podjetja niso Krvodajalska akcija na Bizeljskem Krvodajalske akcije, ki je bila na Bizeljskem 15. novembra, se je udeležil 101 prebivalec. Večino prostovoljcev so tvorili kmetje. Bi-zeljčani so s vso' resnostjo podprli človekoljubno akcijo in so skupno darovali skoraj 27 litrov dragocene krvi. Občinski odbor RK se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem akcije! M. A. izkoristila. »Pripravljeni smo, vsiljevali se pa ne bomo!« so rekli strojniki. Člani gozdarske ekipe pa so povedali: »Izdelali smo 20-let-ni perspektivni program razvoja gozdarstva v občini. Za to smo prejeli 150.000 dinarjev. V izdelavi imamo drug plan, za katerega bomo prav tako prejeli 150.000 din. Ta sredstva pa smo namenili za predavanja in poskuse v gozdarstvu. Po vseh osemletkah bomo imeli predavanja o vzgoji raznih dreves. Vsak ukrep v gozdarstvu naše komune temeljito proučimo.« Člani kmetijske sekcije so povedali: »Zemlja je kot otrok. Na smrt izčrpano zemljo belokranjskih steljnikov spremeniti v rodno prst terja nemalo dela in študija. Agronomov delovni dan v poletnih mesecih traja tudi 16 ur. Ves delovni dan je en sam študij. Pozno v noč diskutiramo, se posvetujemo in analiziramo. V zimskih mesecih bomo obravnavali s člani analize tehnoloških postopkov v proizvodnji.« V PREL0KI SO RAZPRAVLJALI Preločani so nedavno razpravljali o osnutku zvezne ustave. Obravnavali pa so tudi tale vprašanja: kmetovalci hribovskih in kraških predelov so z ozirom na pogoje bolj obdavčeni kot poljedelci v nižinah. Strojna obdelava je nemogoča. Mladina odhaja v mesta, stari so doma. Davki so isti... Rezan les NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE za domačo uporabo naj bi bil oproščen prometnega davka. Deske uporabijo za popravilo svinjakov, sked-njev, sode itd.... PrelošH otroci naj bi zadnja štiri leta hodili v šolo na popolni osemletki na Vinici ali v Ad-lešičih. Ker so te šole precej daleč, bi morali otrokom zagotoviti prevoz z avtobusom. Previdnosti naj se pridruži še obzirnost! V vaše dobro bo, če olajšate promet. To pa boste dosegli, čt boste mislili tudi na druge. Krajevni odbor SZDL v Adlešičih je podelil priznanja Krajevne konference SZDL v Adlešičih so se udeležili domala vsi delegati, saj je bilo od 68 izvoljenih prisotnih kar 65. Razen predstavnikov domačih organizacij se je krajevne konference udeležil tudi član ObO SZDL iz Črnomlja tov. Rade Kor-dič. Poročila so bila stvarna, razprava se je dotaknila vseh VBojsnem in Brezju je končno zasvetila luč V oddaljenih vaseh Bojsnem in Brezju Je pred nekaj dnevi zasvetila elektrika. S tem so se uresničile večletne želje prebivalstva na tem področju brežiške občine. Vaška odbora Socialistične zveze sta h gradnji pritegnila vse ljudi. Prispevali so električne drogove in opravili za nad milijon dinarjev prostovoljnih del. Pomoč so prejeli tudi od rudnika v Globokem, medtem ko je ObLO Brežice z najetima 2 milijonoma dinarjev pokril stroške. Z elektrifikacijo teh vasi je slednjič rešeno vprašanje elektrifikacije v brežiški občini, saj ima električno napeljavo že vsaka vas. Prebivalcem Bojsnega in Brezja želimo, da bi prišli skoraj še do radijskih sprejemnikov, poslušali poročila in dogodke in se razvedrili. M. A. pomembnejših problemov ad-lešičkega področja, članstvo SZDL pa je vse leto sodelovalo s svojo organizacijo in pridno obiskovalo sestanke. To je prav gotovo v nemajhni meri tudi zasluga upravnega odbora organizacije. Članarina je pobrana v celoti, deloma že celo za prihodnje leto, sestanki po vaseh pa so zaradi skoraj 100-od-stotne udeležbe prebivalcev v Dolenjcih, Fučkovcih, Pur-gi, Selih in Marindolu nadvse dobro uspeli. Krajevno konferenco SZDL v Adlešičih lahko ocenimo kot eno izmed najboljših v občini. Na predlog osnovne organizacije ZK in nadzornega odbora SZDL so bila na konferenci za aktivno delo v Socialistični zvezi podeljena pismena priznanja Rudetu Crnicu, Elki Skrabec, Katici Vlašič, Simu Stipanoviču, Ivanu Vlašiču, Janezu Rozmanu, Vinku Kapeleju in Ivanu Grabrijanu. Alojz Cvitkovič Težave in želje v Dobravicah Več kot sedemnjast let je preteklo, odkar se je končala borba za osvoboditev. Priznati je treba, da so Dobravice dale velik delež v revoluciji za graditev domovine. Naj omenimo le nekaj podatkov, ki pričajo o delu med NOB In v graditvi po osvoboditvi. Od 1942 leta, ko je bila v tem kraju ustanovljena OF, je sodelovalo skoraj vse prebivalstvo z borci, jim dajalo hrano, obleko, skrbelo za prevoz. Niti italijanski bunkerji ne topovske krogle niso mogli preprečiti odhoda v partizane. Zato je bilo požganlh 14 poslopij z železniško postajo. Ljudje so bili v internaciji, mučiliščih in zaporih. NOB je terjala 28 žrtev iz Dol. in Gor. Dobravic, Geršič in Krivoglavic. Po osvoboditvi so začeli z obnovo porušenih in požga-nih domačij. Aktivno so se vključili v SZDL, saj je od 1945 preko 85 odst. vsega prebivalstva štirih vasi včlanjenih v to organizacijo. Imajo tudi druge politične in kulturne organizacije in PDG, tako da je njihovo delo dobro organizirano. Ni naš namen prikazovati zasluge, ki so jih imele Dol. in Gor. Dobravice, Geršiči in Krivoglavice v NOB. Hoteli bi le seznaniti vse občane s težavami, ki jih tarejo. Nastali so problemi, ki jih sami ne morejo rešiti. Naprosili smo tov. Lojza štefaniča, predsednika krajevne organizacije SZDL, ki je obenem tudi član ObLO Metlika, da nam pove o težavah v svojem kraju. — Povejte, prosim, katero vprašanje je prvenstvene važnosti za rešitev vaših težav? »Ureditev prometne poti je vprašanje, ki se vleče, odkar Dobravice obstajajo. Žalostno je, da imamo v vseh štirih vaseh 19 km poti, ki je pa neprevozna in blatna, tako da do nas ne more niti rešilni avto, če je slabo vreme. Naših 37 otrok, ki obiskujejo šolo v Podzemlju, prehodi 8 kilometrov dnevno v obe smeri. Vsak prevoz v Metliko ali Gradac je ob deževnih, jesenskih in zimskih dneh nemogoč. Do sedaj smo razširili okoli 6 km poti od Grma preko Dol. in Gor. Dobravic proti Metliki. Za to Je bilo uporabljenih 390.000 din, dob- METLIŠKI TEDNIK ljenih iz občinskega cestnega In gozdnega sklada. Sami smo opravili preko 1640 prostovoljnih delovnih ur in 470 voženj. Dalj ne moremo! Omenim tudi, da je za 19 km dolgo pot samo en cestni delavec, ki pride na ta odsek dvakrat tedensko, kar je premalo. Stalno bi moral delati tu. Na občinski odbor SZDL smo pošiljali zapisnike z naših sestankov s prošnjo, naj bi nadaljevali z cestnim delom, toda do danes nismo našli pravega odziva. 2e večkrat je bilo rečeno, da moramo sami vzdrževati pot, toda v naši katastrski občini je pre- ko 100 zunanjih gozdnih posestnikov, ki bi tudi morali prispevati svoj delež pi vdrže-vanju in obnovi poti.« — Kako je pa z ureditvijo železniške postaje? »Res je, da nismo na važnem prometnem vozlišču, toda vlak nam je edino prometno sredstvo, ki se ga tudi poslužujemo. Delavci se dnevno vozijo v Metliko in Črnomelj, ravno tako učenci in ostali vaščani. Na vsej progi od Ljubljane do Rosal-nic, kjer prehaja proga na hrvatsko stran, so postaje povsod obnovljene ali nove, pri nas pa so še od 1943. leta razvaline. Tudi o tem vprašanju občani razpravljamo na sestankih. Poslali smo tudi prošnjo na Glavno direkcijo železnic v Ljubljano in v Novo mesto, pa do danes še brez uspeha.« — Kako daleč ste z gradnjo gasilskega in prosvetnega doma? »Med vojno so nam Italijani uničili stari gasilski dom. Vse orodje se potika po kleteh vaščanov. Nujno je bilo, da smo se lotdll dela. Dobili smo nekaj pomoči od Ob- činske gasilske zveze, nekaj sredstev smo imeli sami. Vsa nestrokovna in delno strokovna dela smo opravili prostovoljno. Dom je končan do strehe. Vprašanje je nabava opeke, ki bi stala okoli 200.000 din. Za dosedanje delo smo si izposodili 168.000 dinarjev. Tu smo obstali. Ne najdemo rešitve naprej. Dom bo služil gasilski četi in enako vsem družbenim organizacijam v našem kraju.« Li STARO IN NOVO V METLIKI VSAK ČLAN NAJ JIH POZNA! Na zadnji seji novo izvoljenega občinskega komiteja ZKS v Metliki, ki je bila sredi meseca, so obravnavali sklepe občinske konference ZK. Kakor v dokumentih konference tako so tudi v zaključkih poudarili dve vrsti problemov: gospodarske in take, ki zadevajo notranjo graditev. Obsežna razprava je pokazala, da je konferenca veliko problemov načela, a jih ni temeljito obravnavala. V sklepih, ki morajo biti konkretni, naj bodo jasno začrtane naloge, da se bodo znali komunisti zanje boriti in jih dosledno izvajati. Vsi člani ZK se morajo v čim krajšem času seznaniti s sklepi in jih obravnavati v vseh organizacijah ZK. Na seji so razen tega izvolili člane komisij. V kadrovski komisiji so Tine Molek, Martin Stefanič, Regina Fir, inž. Slobodan šujica in An- Spremembe v šolstvu sevniške občine Zakaj v Gradcu ni kino predstav? V Gradcu je prosvetna dvorana, vendar ni popolnoma urejena. Toda vseeno so začeli ponovno predvajati filme, saj je bilo to. možno, ker je bila lani urejena električna napeljava. In letos? Ne vem, že koliko časa ni kino predstav. Marsikdo v Gradcu ali okolici se vprašuje, kjer so vzroki. Ali se je mogoče zataknilo pri molenkostnem računčku za popravilo kino projektorja ali pa mogoče primanjkuje dobre volje? Trditev, da v Gradcu ni obiskovalcev (seveda pri dobrih filmih!), ne drži. Čas bi že bil, da se ponovno uvedejo predstave, saj drugega posebnega kulturnega razvedrila in zabave ni. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora je bila tudi pestra razprava o organizaciji mreže osnovnega šolstva v občini. Odborniki so soglašali, da se osnovni šoli Ledina in Podvrh, ki sta začasno prenehali delovati že s šolskim letom 1960-61, dokončno odpravita. Glavni razlog za to odločitev je bil ta, ker na teh območjih ni dovolj šoloobveznih otrok. Tako bodo otroci iz šolskega okoliša šole Ledina in del otrok iz okolišev šole Podvrh nadaljevali šolanje v Sevnici, nekaj otrok iz okoliša šole Podvrh pa v Zabu-kovju. Sklenjeno je bilo tudi da bodo na območju občine od 1. januarja dalje delovale naslednje osnovne šole: Blanca, Boštanj, Studenec s Ali bo v Brežicah ukinjena tretja izmena? Izobraževanje, predvsem vzgoja mladega šolskega naraščaja, dobiva v družbeni ureditvi vedno večji poudarek. Upoštevajoč dejstvo, da podjetja in ustanove potrebujejo sposoben kader za opravljanje nalog, je potrebno usposobiti ljudi, ki bodo svoje delo kvalitetno opravljali. To nalogo imajo predvsem izobraževalni zavodi. V Brežicah na kvaliteto pouka močno vplivajo zastareli in neprimerni prostori. Vprašanje je tako pereče, da je v skrbeh celotna družba, zlasti pa starši. Ob pričetku letošnjega šolskega leta smo se spraševali, kam z mladino. Prostori so enaki, kot so bili 1945, šoloobveznih otrok pa je vsaj še enkrat toKko. Obe osnovni šoli imata nad 1000 učencev, gimnazija pa več kot 300 dijakov. Stiske smo se začasno rešili z bolj- Pozdrav Titovih gardistov Zvesti bralci Dolenjskega lista Franc Tramte, Brane Ver-šaj, Pavle Pleteršek in Tone Zukek, ki služijo vojaški rok v Titovi gardi v Beogradu, čestitajo za dan republike vsem delovnim ljudem, znancem In prijateljem, posebno pa por zdravljajo dekleta z Mirne in Trebelnega . DOPISUJTE V DOLENJSKI UST! so organizacijo pouka, čeprav to škoduje vzgojnemu in izobraževalnemu delu. V I. osnovni šoli v Brežicah imajo prvi, drugi in tretji razred pouk v treh izmenah, ostali razredi pa imajo samo popoldanski pouk. Pouk traja od 7.30 do 18.45. Prizadeti so zlasti učenci, ki stanujejo več ko 4 km od šole. Starši so v skrbeh, ker se otroci vračajo domov tako pozno. V teh prostorih ima dopoldne pouk še gimnazija. II. osnovna šola je letos vprašanje pouka v dveh izmenah rešila tako, da je zasedla eno učilnico v sosednji trgovski šoli, medtem ko je bil lani pouk v treh izmenah. Politični in oblastveni organi imajo za to polno razumevanje. Čeprav z zakasnitvijo so začeli dograjevati nove učilnice pri dijaškem domu trgovske šole. Ko bomo na ta način dobili šest novih učilnic, še ne bo popolnoma odpadel celodnevni pouk. Po vsej verjetnosti pa bo ukinjena tretja izmena v osnovnih šolah, kar je zelo razveseljivo. Prosvetnim delavcem bo delo precej olajšano, vendar vse pomanjkljivosti ne bodo odpravljene. Reformirana gimnazija in splošnoizo-braževalne Šole zahtevajo, da se pereči problemi še naprej smotrno rešujejo. Rozika Bohinc Srednja kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, ki jo letos obiskuje 105 dijakov in dijakinj iz vseh krajev Slovenije, šola je specializirana ca živinorejsko-poljetlelsko stroko in ob konca leta 1962-63 bo dala prve redne kmetijske tehnike (FOTO: fotokrožek SKS Grm) podružnično šolo na Primožu, Sevnica s podružničnima šolama Podgorje in Loka, Tržišče s podružnično šolo Kr-melj.Sentjanž s podružničnima šolama Veliki Cirnik in Kal. Prav tako bodo delovale še naslednje samostojne nerazvite osnovne šole: Bučka, Zabukovje, Razbor in Telče. Vse šole, ki v odloku o organizaciji mreže osnovnega šolstva v občini niso imenovane, bodo postale podružnice osnovnih šol ter s 1. januarjem izgubijo lastnost samostojnih zavodov. Odlok nadalje določa, da je osnovna šola s podružnicami enoten pravni subjekt v smislu zakona o osnovni šoli. Podružnica ima samo tiste samostojne pravice in dolžnosti, ki so posebej določene z odlokom in pravili šole. Prav tako imajo vse enote osnovnih šol enotno pedagoško, personalno, administrativno in finančno vodstvo ter poslovanje. Osnovne šole imajo ožji in širši šolski okoliš. Odlok določa, kateri kraji in naselja spadajo v posamezne šolske okoliše osnovnih šol. Spričevala o uspešno zaključenem osemletnem šolanju bodo izdajale v bodoče samo osnovne šole. Osnovna šola mora Težnjo po zbližanju organizacij Na enem izmed zadnjih sestankov organizacije Ljudske mladine v Brežicah, ki so se ga udeležili tudi mladinci iz Novega mesta, so obravnavali vprašanje, ki ga poskušajo rešiti vse mladinske organizacije. Gre za tesnejšo povezavo z ostalimi organizacijami. Navedli so več oblik tega zbliževanja. Med drugim bodo v ta namen prirejali športne prireditve in turnirje. Zaključili so tudi razpravo o dogodku, ki se je nedavno pripetil ob gostovanju novomeških športnikov v Brežicah. V točki »Razno« so obravnavali pereča vprašanja društvenega značaja. Na sestanku je med drugim spregovoril predsednik okrajnega komiteja LMS Novo mesto France Sladic in obrazložil nekaj problemov, ki se pojavljajo tudi pri drugih organizacijah. A. B. Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST! imeti pravila in jo bo vodil šolski odbor, učiteljski zbor in upravitelj. Občinski ljudski odbor je bil na seji zadolžen, da preskrbi za redni prevoz v šolo in nazaj za tiste šoloobvezne otroke, katerih prebivališča so precej oddaljena od sedeža šole. ton Vraničar, v ideološki komisiji pa Slavo Orlii\ Ivan žele, Slava Guštin, Alojz Veselic in Ivica Radovič. Naši fantje pozdravljajo Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Volčah pri To]r minu, čestitajo za dan republike vsem svojim znancem in prijateljem in jih pozdrj* ljajo: Rajko Kovačič s Potoka, Jože Fabiani in Jože Ra> jer, iz Dobrniča, Lojze in Rudolf Gliha, Ignac Kotar is Velikega Gabra in Jože Sterk iz Črnomlja. Pozdrav za praznik Fantje, ki služijo vojaški rok v Užički Požegi: Milan Mohar, s Krke, Jože Bračun iz Pisec, Mirko Radanovič g Bizeljskega, Ivan Selak iz Dolenje vasi in Ivan Božič li Dolenjega Suhadola čestitajo svojim domačim, znancem, dekletom in delovnim kolektivom za 29. november. Razstava Mirana Jarca v Belokranjskem muzeju Za metliški občinski praznik je bila v Belokranjskem muzeju v Metliki odprta razstava partizanskega pesnika in borca Mirana Jarca. Raz- NESREČE NEZNANI AVTOMOBILIST JE PO NESREČI POBEGNIL 19. novembra popoldne sta se na klancu na avtomobilski cesti pri Medvedjaku srečala tovornjak, ki ga Je vozil Anton Ilenič, in voznik osebnega avtomobila Rafael Pavlin. V tem trenutku Je za tovornjakom pripeljalo tuje osebno vozilo CH—BE—137 068 In ga napačno prehitevalo. Ilenič je tovornjak ustavil, da bi ga tujec laže prehitel, vendar se Je ta nepravilno srečal s Pavlinom ln zadel v njegovo vozilo. Pavlina je pri trčenju vrglo ob tovornjak. Ko Je neznanec opazil nesrečo, jo Je popihal proti Zagrebu. PO ZASNEŽENI CESTI V DROG Pri Velikih Malencah se Je 18. novembra v obcestni drog s tovornjakom zaletel Jože TurSič, potem ko se je izognil gruči ljudi in ga je na zasneženi cesti zaneslo. ' Škode je 250 000 din. PEŠEC PRED AVTOMOBIL 20. novembra je pred osebno vozilo Leopolda Lončariča na Bizeljskem skočil pešec Anton Strme-tki in si zlomil nogo. VOZNIK JE PODRL OPOZORILNE ZNAKE Več opozorilnih znakov je 20. novembra podrl avtomobilist Ven-eeslav Gorkič iz Gorice in se nato prevrnil, ker ga Je zaradi prevelike hitrosti in snega z odcepa na avtomobilsko cesto pri Karte-ljevem zaneslo. Gorkič se je teže poškodoval, njegov sopotnik Albin Kogoj pa laže. Skoda na avtomobilu znaša 250.000 din. KRATEK STIK JE POVZROČIL POŽAR V GAZICAH 14. novembra Je v Gazicah pri Cerkljah pogorelo gospodarsko poslopje, last Franca Gramca. Požar Je izbruhnil zaradi kratkega stika pri električni napeljavi. Ogenj Je kmalu zajel slamnato streho in se naglo razširil po vsem poslopju. Pogorelo je okrog 10 ton sena, nekaj ton manj slame, nekaj kmetijskih strojev in 12 lesenih pragov. Kljub naporom treh gasilskih enot ln pripadnikov JLA ognja niso mogli pogasiti, tako da znaša vsa škoda blizu 1,700.000 din. stava bo odprta do 16. decembra in vabimo zlasti mladino, da si jo ogleda in se tako podrobneje seznani z življenjem in delom tega belokranjskega rojaka. Miranu Jarcu je namreč stekla zibel leta 1900 v Cmomljv, od koder ga je življenjska pot zanesla v Novo mesto in dalje v Ljubljano, leta 1942 pa v partizanske gozdove na Rogu, kjer mu je v avgustu istega leta sovražni strel pretrgal življenje. Razstavo je ob dvajsetletnici smrti Mirana Jarca z avtorjevo rokopisno zapuščino, dokumenti, fotografskim materialom in objavljenimi deli omogočila Studijska knjižnica v Novem mestu, ki Je že prej v svojih prostorih odprla slično Jarčevo razstavo. Razprava o osnutku ustave na Mirni Organizacija SZDL na Mirni je priredila predavanje o osnutku nove ustave, združeno z razpravo prebivalce/i. Predaval je tov. Janez Gart-ner iz Trebnjega. Največ vprašanj se je sukalo okoli zaposlovanja, pravic iz. delovnega razmerja, nekaj vprašanj pa je bilo tudi s področja kazenskega postopka in o tem, kako zagotoviti reševanje problema socialno ogroženih ljudi. Udeležba je bila sicer zadovoljiva, ver*, dar je bilo na sestanku največ delavcev in uslužbencev, pogrešali pa smo kmečke prebivalce. Predavatelju se je za izčrpno predavanje zahvalil tov. Kolenc. Marica Jakič TREBANJSKE NOVICE Tudi v Sevnici: lokalno glasilo SZDL Slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo Z letne konference Socialistične zveze v Sevnici Ob udeležbi nad 200 članov je KO SZDL Sevnica predzadnji petek pregledala svoje dosedanje delo in nakazala probleme novo izvoljenemu odboru, s katerimi se bo srečala pri prihodnjem delu. Po obširnem poročilu sedanjega predsednika tov. Rajka Zupanca je bila živahna razprava, v kateri je sodelovalo 18 ljudi. Ko so ocenjevali dosedanje delo krajevne organizacije, so menili, da je le-ta obravnavala marsikatere probleme, sedanji odbor pa je imel premalo stika s člani in jih ni dovolj seznanil z dogodki in važnimi gospodarskimi vprašanji kraja. Zato bi moral poslej bolj sodelovati z občani. Bodoči krajevni odbor bo moral iskati nove oblike in metode dela s svo jimi člani, posluževati bi se moral posvetov, razgovorov, sekcij in javnih tribun. Krajevna organizacija naj v bo- Pomenek v Tržišču V nedeljo je bil občni zbor ZB Tržišče, katerega so se udeležili tudi tehnični sekretar združenja ZB Sevnica Jože Papež ter trije prvoborci tukajšnjega kraja: tov. Ferdo Setrajčič, Lojze Lenič in Jože Repič. Obravnavali so socialna vprašanja borcev in njihovih otrok, predvsem pa priznanje delovne dobe za časa NOV. 2e večkrat se je primerilo, da je kdo neupravičeno prejel večjo vsoto denarja za priznana leta, pa so na to prišli šele kasneje. Treba je, so sklenili, sklicati sestanek na kraju, kjer je posameznik delal, in njegovo delo točno Obisk v Mokronogu Dne 25. novembra 1962 so t počrstitev dneva republike gostovali »Veseli Krmeljča-ni« v Mokronogu na oddaji »Pokaži, kaj znaš!«, kjer so prejeli drugo nagrado (4000 dinarjev). Mladincev je bila publika zelo vesela in so morali nekaj točk ponavljati. Ureditev pokopališča v Šentjanžu Ze večkrat je bilo v Šentjanžu sproženo vprašanje ureditve pokopališča in mrliške Teže. Toda iz leta v leto se tO odlaga. Odbor krajevne organizacije se je nedavno ponovno zavzel za skorajšnjo ureditev tega. Gasilski dom — središče na Bregu Na konferenci krajevne organizacije Socialistične zveze na Bregu so razpravljali o pomenu gasilskega doma, kjer bo politično, gospodarsko in kulturno središče članov SZDL. Izvoljeni odbor si je začrtal nove naloge, ki jih bodo rešili le Ob sodelovanju celotnega članstva. S. Sk. analizirati, šele nato naj se vloži prošnja za priznanje delovne dobe. Le tako bo postopek pravilno potekal. Na koncu je ZB navzoče pogostila, borci pa so izmenjali mnogo lepih spominov iz NOB. M. ČESTITAMO I V počastitev dneva republike je v »Lisci« v Krmelju končalo konfekcijski tečaj in opravilo izipite 24 tečajnic. Želimo jim mnogo uspehov! Proslava v konfekciji »LISCE« Aktiv LMS v konfekciji »Lisca« v Sevnici je s pomočjo in razumevanjem vsega kolektiva priredil lepo proslavo dneva republike. Po govoru o pomenu dneva republike, ki ga je prebrala predsednica aktiva Betica Simončič, je nastopil pred nedavnim ustanovljeni pevski zbor, ki je zapel več pesmi in požel burno odobravanje, sledilo pa je tudi več recitacij. Nato se je pričela domiselno pripravljena prireditev »Pokaži, kaj znaš!«, v kateri so mlade proizvajalke v ekipah, zbranih po obračunskih enotah, odgovarjale na vprašanja iz zgodovine NOB, s področja delavskega samoupravljanja v podjetju ter o gibanju proizvodnje v podjetju. Ekipe so se zvrstile v dokaj hudi konkurenci takole: prvo mesto je zasedla ekipa obračunske enote »Priprava dela« z 29 točkami, drugo ekipa »Skladišče« s 26 točkami, tretje ekipa »Šivalnica I« s 26 točkami in četrto ekipa »Šivalnica II« s 24 točkami. Prireditev je lep dokaz, koliko se da narediti z dobro voljo ln z vztrajnostjo, zato naj bo organizatorjem spodbuda za delo v bodoče P- J. Radna in Log sta za priključitev h krajevni skupnosti Sevnica Člani odbora organizacije so predlagali, naj bi Radna in Log bila priključena krajevni skupnosti v Sevnici in ne Boštanju, kakor je predlagano. Predlog utemeljujejo člani s tem, da bi moral občan najprej v Boštanju nabaviti živinski potni list in šele potem peljati živino v Sevnico. doče več obravnava gospodarska vprašanja, da se bo čutil njen vpliv v vseh delavnih organizacijah. Na konferenci so precej kritizirali slabo kvaliteto kruha in nehigienski prevoz kruha. Občani smatrajo, da bi bil »Veležitar« iz Celja dolžan ta primer urediti. Razprava je obravnavala tudi problem nove klavnice in vprašanje je, ali bi kazalo v Sevnici organizirati predelavo mesa, ker je tak obrat že pri KZ Šentjanž. Gradnji centralnega otroškega vrtca bi morali posvetiti več pozornosti in bolj upoštevati mnenja občanov, zlasti glede prestavitve sedanjega vrtca v starem delu Sevnice. O vprašanju združevanja je razpravljalo več disku t an-tov. Poudarili so, da združevanje ne sme biti krik mode, temveč mora temeljiti na trdnih ekonomskih temeljih. Pri združevanju trgovskih podjetij v Sevnici je potrebno poprej izdelati koncept nlzacija svoje prostore in dežurno službo. Na koncu je konferenca izvolila nov, 19-članski odbor, tričlanski nadzorni odbor in 17 delegatov za občinsko konferenco. Odbor se je že sestal in ponovno izvolil za svojega predsednika Rajka Zupanca, za tajnico Jožico Pavlin, za blagajnika Franja Musca, za predsednika nadzornega odbora pa Edlja Colnerja. B. D. Sevniški učenci so imeli 28. novembra skupno s proslavo dneva republike slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Nadvse uspela prireditev je bila v Domu Partizana. Upraviteljica šole tov. Marija Simončič je cicibanč-kom pripravila lep nago vor, v katerem jih je v mislih popeljala po težavni poti boja naših narodov proti okupatorju ter jih nato opozorila na njihovo največjo nalogo — učenje, saj bodo samo kot pridni učen- ci vredni naziva Titovih pionirjev. — Po govoru je sledila slovesna podelitev pionirskih rutk ln značk, novi pionirji pa so dali svečano zaobljubo. V prisrčnem programu so nato sodelovali cicibančkl iz otroškega vrtca, ki so poželi obilo odobravanja. Sledilo je še nekaj deklamacij, za konec pa je trio mladincev urezal nekaj poskočnih. Lepa prireditev bo ostala v spominu zlasti pionirjem, pa tudi odrasli gostje je ne bodo zlepa pozabili. Sevniška mladina želi pomagati SEVNIŠKI VESTNIK razvoja trgovin in več variant, za najboljšo pa se morajo odločiti že pred združitvijo. Zanimiv je bil predlog, naj bi organizacija izdajala svoje glasilo, kar bi prispevalo k boljši informiranosti obča nov. Da bi povečali število članstva, bi bilo potrebno nuditi članom več pomoči, zlasti v obliki nasvetov. Nujno bi bilo, da bi imela orga- V nedeljo, 25. novembra, je bila v dvorani gasilskega doma v Sevnici občinska konferenca LMS. Konference se je udeležilo 96 gostov in delegatov sevniške občine. Konferenca je prinesla zelo stvarne ugotovitve o delu mladine na vasi in v proizvodnji. Videlo se je, da je bilo precej narejenega, bilo pa je tudi precej napak. Vendar nas napake opozarjajo, da potem uspešneje rešujemo naloge, ki si jih zadamo Za uspešnejše delo mladine je bilo precej predlogov že v poročilu ObK LMS. Debate so se udeležili tudi gostje iz podjetij in družbenih organizacij. Govorili so o vzgoji mladine, ideološki dejavnosti v aktivih ln pri akcijah ter o društvenem delu. Poseben poudarek so dali mladini v proizvodnji in samoupravljanju, ^kritizirali pa so nepravilne odnose v podjetjih in slabo aktivnost mladine v delavskih svetih. Omenili so tudi nedograjeno cesto v Sevnici. Mladinci iz Primoža so zaprosili mladino za pomoč pri dograditvi ceste na Primož, v katero so vložili že precej dela. Delegati so sklenili, da bodo skušali dograditi obe cesti, vendar morajo imeti tudi tovari- Kaj so povedali v Loki V nedeljo, 18. novembra, Je bila v Prosvetnem domu v Loki konferenca SZDL. V preteklem letu je bilo zaradi neresnosti vodstva in stalnih menjavanj predsednika delo zanemarjeno. To se je videlo tudi iz poročila, razprava pa je bila zelo živahna in je prinesla mnogo predlogov za nadaljnje delo. Glavni problem v Loki je slaba komunalna dejavnost, posebno slaba razsvetljava in zanemarjene poti. Povečati pa bi morali tudi vodovod in urediti dostavo pošte. Zato so takoj izbrali petčlanski odbor za komunalno dejavnost ln pričakujejo, da bo takoj pričel delati. Na konferenci je sekretar ObO SZDL govoril o obrisih nove ustave, zastopnik občine tovariš Cimperšek pa je pojasnil primer likvidiranega podjetja »Marol« in dal ne- kaj nasvetov za ureditev komunalnih naprav. Ustanovili bodo vaško skupnost, ki bo skupaj s SZDL urejevala vso dejavnost na podeželju. Odobrili so nabavo poltovornega gasilskega avtomobila. Odbor bo skrbel tudi za razna zanimiva predavanja. V novi odbor so bili izvoljeni večinoma mladi ljudje, ki so na konferenci pokazali mnogo volje do dela. Stanko Škočir Več pomoči gasilcem iz Loke! Na konferenci krajevne organizacije SZDL je bilo veliko razprave o domačem gasilskem društvu. Gasilci nimajo dovolj cevi, društvo pa ne sredstev za nakup. Predlagano je bilo tudi, naj bi imel kmet, kl je najbližji trafo postaji, možnost, da bi v pri- ši iz raznih organizacij večje razumevanje do njih. Mladinci so pokazali, da znajo upravljati in tudi dajati dobre predloge za Izboljšanje svojega dela. Lojze Jančič Kako je z otroškim vrtcem v Krmelju? O potrebi otroškega vrtca v Krmelju smo v našem listu že pisali. To vprašanje je bilo v Krmelju že večkrat brez- meru požara odklopil tok. Predlagano je tudi bilo, naj bi vodovod napeljali v vse hiše in uredili javno razsvetljavo. LEPA HVALA ZA ČL0VEK0UUBJE! Človekoljubni krvodajalski aciji se je 22. novembra v Krmelju odzvalo 159 krvodajalcev: delavci in njihove žene z otroki, učitelji, miličniki, železničarji itd. Zdravstvena ekipa je dobila 39 litrov krvi, ki jo bo potrebovala za rešitev mnogih človeških življenj. Delo v ambulanti je bilo dobro organizirano in je hitro potekalo. Vsem krvodajalcem iskrena hvala! Zanimivo predavanje V ponedeljek. 26. novembra, je delavska univerza v Sevnici priredila predavanje pod naslovom »Kuba na novih poteh«. Predaval je zunanjepolitični komentator R1V Ljubljana tovariš Drago Košmrlj. Dvorana Je bila nabito polna, po enotirnem predavanju pa se je razvil se dve uri trajajoč razgovor, v katerem je tovariš Košmrlj. Dvorana Je bila nabito sanja s področja svetovne politike. Poslušalci so se zanimali za berlinsko krizo, povpraševali so o indijsko-kitajskem spopadu, o ciljih ekonomske konference v Kairu, o pomenu članstva FLRJ v GATT, o novi krizi v Kongu in Se o marsičem drugem. Skratka, kar težko smo se ločili od tovariša Košmrlja, kl nas je s kvalitetnim predavanjem in obširnimi odgovori na vsa naša vprašanja veselo presenetil. P. J. uspešno obravnavano. Število otrok pa iz dneva v dan narašča. Občani tudi predlagajo, naj bi stanovanjska skupnost najela posojilo za popravilo šole. Ker je v Krmelju zaposlenih večje število delavcev, bi kazalo ustanoviti obrat družbene prehrane, vendar bi bilo težko najti primeren prostor. Na Malkovcu so pričali graditi napajališča Na nedavni konferenci SZDL na Malkovcu so razpravljali tudi o gradnji na-pajališč in popravilu poti. Napovedali so tekmovanje, katera vas bo prej napravila napajališče. Ljudje bodo pri teh delih sodelovali s prostovoljnim delom. Vaščani Iz Pavle vasi so zaprosili, naj bi jim pomagali pri napeljavi pitne vode. Sevnica za praznik republike 27. novembra je bil v počastitev dneva republike v Sevnici koncert pevskega zbora »Slavček«. Prireditev je organiziralo DPD Svoboda iz Sevnice. Za uvod je o pomenu 29. novembra spregovoril podpredsednik ObLO tovariš Vendl Ficko. Mešani pevski zbor »Slavček« je s programom partizanskih in narodnih pesmi pomenil svojevrstno doživetje ln lepo spremembo v sevniškem kulturnem življenju. Gostitelji in gostje so ob koncu programa izmenjali šopke in spominska darila ter si obljubili, da bodo sodelovanje te vrste v bodoče še bolj razvijali. P. J. ZA SEVNIŠK0 OKROGLO MIZO V zadnji številki našega lista smo v članku pod gornjim naslovom poročali o delu in problemih društev in organizacij ter o zdravstvu, kultumoprosvetni in športni dejavnosti v sevniški občini. Našim bralcem pa smo obljubili, da bomo tehtno razpravo v celoti objavili v naslednji številki. Zdaj obljubo izpolnjujemo. # NI ostalo samo pri besedah JELKO STOJS: Prav gotovo Je, da so k uspehu Avto-moto društva prispevali svoj delež skoraj vsi člani društva. Se pred nekaj leti ko smo si zastavili delovni načrt nismo vedeli, da bomo dosegli to. kar tudi smo: zainteresirali smo namreč mladino za razvoj Avto-moto društva. Vesel sem in pono sen hkrati, da je naše prizadeva nje rodilo tako bogate sadove. Sa no bežno bom navedel nekaj naših uspehov: z lastnimi žulji in s pomočjo občine smo zgradili svoj dom. Pozornost smo usmerili na mladinsko sekcijo in skrbeli za podmladek v društvu. Sekcija Je letos osvojila prvo mesto v republiki. V mesecu varnosti prometa smo organizirali več predavanj. Res, da je bil v Sevnici obisk slab, zato pa je bil na podeželju mnogo •večji. Poskusili smo tudi z organizacijo razgovorov »Voznik vprašuje«, vendar je bil tudi na teh razgovorih obisk majhen. To dokazuje, da šofer, ki je opravil izpit, ne čuti potrebe po nadaljnjem izobraževanju. Mislim pa, da vse še nI Izgubljeno. Prihodnje leto nameravamo organizirati vsak prvi ponedeljek v mesecu razgovore o prometu. Načrtno se bomo lotili Izobraževanja o srčni kulturi voznika. Vsak dan ugotavljamo, da so zlasti amaterji na cesti neob-zirni do pešcev ln celo do svojih kolegov. Nadalje bomo vsak mesec redno ugotavljali vzroke nesreč, ki se bodo dogodile v naši občini. Omeniti moram še, da so odbor ln komisije v društvu zelo delavni. Prvi v republiki smo tudi pričeli s prometno vzgojo v šolah. 12. novembra smo organizirali izlet v Zagreb, kjer so tega dne naši miličniki pionirji urejali sredi mesta promet. Na kratko želim opisati še dejavnost delavske univerze. Razen seminarjev in predavanj za druž-beno-strokovno izobraŽevanje smo organizirali večerno politično šolo ln mladinsko politično šolo. Prav tako bomo organizirali šolo za starše in šolo za življenje, tečaj angleškega in nemškega jezika, večerno osnovno šolo in večerno šolo za obratne tehnike. V sklopu delavske univerze redno delujeta potujoči kino in potujoča knjižnica. Letos je delavska univerza dobila iz občinskega sklada za šolstvo dotacijo. Prihodnje leto pa nam bo zaradi bogatega programa potrebna še večja denarna pomoč. DRAGO LUPSINA: O zdravstvu smo že veliko razpravljali. Čeravno so tovariši pred mano že poročali o uspehih ln problemih v zdravstvu, želim njihovo razpravo dopolniti. Ko govorimo o namišljenih bolnikih, mislim, da mora vendar zdravnik odločiti, koga da v stalež in zakaj. Zdravijo naj se resnično bolni ljudje. Mislim, da bi se morali vsi boriti proU namišljenim bolnikom, ker bi s tem družbi prištedili lepe vsote. # Nenehno moramo skrbeti za borce NOB JOŽKO PAPE2: Dejavnost v naši organizaciji je zelo pestra in razgibana. Veliko pozornost smo posvetili vprašanju študija otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Z isto odgovornostjo rešujemo problem otrok živih borcev. Vsem otrokom, ki so dokončali osemletko, smo letos omogočili nadaljnji študij. Topografski popis Je za vso občino v glavnem končan. Tudi v pogledu spomeniškega varstva smo že marsikaj naredili. Letos smo postavili spomenik padlim borcem v Statenbergu pri Tržišču. Krajevni organizaciji Zveze borcev iz Tržišča in Šentjanža sta razvili svoj prapor. Poseben problem pa je priznavanje delovne dobe. Dogajajo se primeri, da nekateri želijo uveljaviti posebno delovno dobo, ne da bi bili upravičeni. Prizadeti so tudi borci, ki delajo doma na kmetijah. Tem ljudem ne moremo nuditi tistih pravic kot ostalim borcem. Podjetja pa se otepajo zaposliti starejše ljudi. Fovedal bom še nekaj, kar se po mojem mnenju v naši družbi ne bi smelo dogoditi. Cestno podjetje iz Novega mesta je pred kratkim odpovedalo delovno raz- merje borcu od leta 1943. Ta borec ima štiričlansko družino, poleg tega pa je bil že več let zaposlen kot cestar. Vselej, kadar se odloča o borcih. Je treba prej dobro premisliti. To pa še posebno, kadar gre za odločitev, kl borca prizadene. # Važna je vsebina dela DUŠAN BRELIH: Na današnjem razgovoru, ki Je bil zelo koristen, smo analizirali probleme ln uspehe, dejavnost in nedejavnost nekaterih organizacij in društev. Mislim, da smo z uspehi organizacij In društev lahko zadovoljni, vendar smatram, da bi bili ti uspehi lahko še večji. Zelo aktivno je Avto-moto društvo. Nekoliko je zatajila Stalna konferenca za družbeno aktivnost žena ln občinska Zveza za telesno vzgojo. Stalna konferenca žena bi se morala bolj povezati z organizacijami in društvi, zlasti s tistimi, ki obravnavajo podobno problematiko. Občinska Zveza za telesno vzgd*jo je bila letos pasivna Njena napaka je, da ni dovolj obravnavala telesne kulture za celotno področje občine, temveč se je nekako omejila na obravnavo problematike telesne vzgoje v sami Sevnici. Premalo je posvetila skrbi tudi mladinskim in pionirskim športnim organizacijam. TVD »Partizan« iz Sevnice se po mojem mnenju preveč . zapira vase. Priznam, da bi moral tudi glede telesne vzgoje občinski odbor SZDL z napotki več pomagati društvu. Nekatere občinske zveze in društva niso našla vsebine dela. Vse subjektivne sile, povezane v organizacijah in društvih, bi morale imeti več posluha za mnenja občanov. Ta mnenja bi morali prenašati na oblastne organe in si stalno prizadevati za njihovo u-resničitev. Krajevna organizacija SZDL v Sevnici večkrat razmišlja, kaj naj dela. Osnutek nove ustave pa dovolj jasno določa njeno vlogo. V nekaterih organizacijah ln društvih še vedno zasledimo določen odpor za vključevanje mlajših kadrov v vodstva. Finančna problematika organizacij In društev Je bila letos pereča, vendar lahko trdimo, da je bila prejšnja leta še bolj. Vedno moramo imeti pred očmi finančno zmogljivost občine. Po mojem mnenju je glavna naloga organizacij In društev, da se poglobijo v razprave po zvezni in republiški ustavi ter da sama formulirajo tisti določila, ki naj bi bila vnesena v občinski statut. ' ■<; tako se bo dejavnost organizacij In društev v naši občini še bolj razmahnila. Drago Kastelic KAKO NAJ SE RAZV2JA NASE MESTO (Nadaljevanje s 1. strani) ločila dograditi najprej. Naj-pametneje bi bilo dograjevati eno sosesko in ji dati vse potrebne komunalne naprave (trgovine, otroški vrtci, obrtni servisi in delavnice itd.). Ker je naštetih komunalnih naprav najmanj v NOVOMEŠKA KOMUNA Kandiji m Bršljnj. .ijer je stanovanjska gradnja najhitrejša, bi bilo najbolje začeti tu. Tudi ureditev mestnega središča je naloga, ki jo je treba načeti čimprej, zlasti zaradi prometnih težav, ki so tu najbolj pereče, in ker jo zahteva zgodovinska zaščita starega mestnega predela. Družbeno-kultumi center bo brez dvoma zahteval precej sredstev, toda tudi potrebe po njem so v Novem mestu vsak dan večje. Podoben program potreb, s posebnim ozirom na kulturni dom, parkirne prostore in avtobusno postajo v bodočem družbeno-kulturnem središču mesta, bo lahko najboljša osnova. — Na koncu, prosimo, še nekaj besed o namenu in vsebini razstave? — Bistvo razstave je urbanistični program, ki vsebuje več variant: Izmed njih je treba izbrati najboljše, še preden bo o programu sklepal ljudski odbor. Naslednja stopnja, generalni urbanistični načrt, bo nato izdelan na podlagi točno določenih, nepremakljivih osnov, od katerih ne bomo smeli več v nobenem primeru odstopati, sicer bi bilo vse dosedanje delo, pa tudi ta razstava in Javna razprava občanov čisto brez pomena. Razstava vsebuje razen urbanističnega programa tu- Vse sile za izpolnitev plana! Na današnji samostojni seji je zbor proizvajalcev ObLO Novo mesto med drugim razpravljal tudi o realizaciji plana do konca septembra. Omejujemo se na kratek pregled, ki bo pokazal stanje v gospodarstvu (po posameznih panogah in deloma tudi posameznih podjetjih v občini) konec-septembra v odnosu na letni plan. Celotno gospodarstvo je plan Izpolnilo s 73,2 odst., posamezne panoge pa, kot sledi: gozdarstvo (79 odst.), gostinstvo (79 odst.), gradbeništvo (77 odst.) in trgovina (78 odst.) so plan presegle, kmetijstvo ga je doseglo s 75 odst., vse ostale panoge (industrija in promet s 73 odst., obrt s 70,3 odst.) pa planskih nalog niso izpolnile. V industriji, ki je po vrednosti bruto proizvoda najpomembnejša panoga v občini, so večja podjetja (Far-mis — obrat Krka, Novoles in Novoteks ter Iskrina obrata v Šentjerneju in v Žužemberku) , svoje proizvodne plane presegla, ostala industrijska podjetja pa so bila konec tretjega trome-sečja pod planom. Razvese- ljiv je uspeh IMV, ki plana resda ni dosegla (61 odst.), je pa kljub temu vnovčila za 69 odst. več proizvodnje kot v lanskem letu. Doseženi uspeh v industriji ni slab, zlasti če upoštevamo sezono Novi podpredsednik ObLO Novo mesto Andrej Grča je doma iz Ribnice; po poklicu je geometer dopustov v tretjem trome-sečju in pričetek sezonske proizvodnje, ki doseže realizacijo šele v četrtem trome-sečju. V posameznih obratih je občutiti pomanjkanje na- Novomešjka Kronika ■ Kakor v križarskih časih je naše mesto ob meglenih jesenskih ali zimskih večerih. Ulice so slabo razsvetljene (Dilančeva je n. pr. še vedno brez svetilke, kar — mimogrede povedano — zelo ugaja nočnim obiskovalcem gostinskih lokalov, ki še vedno zamakajo zidove hiš v tej temačni ulici!), prav slabo pa je razsvetljen tudi Glavni trg. Povsod po svetu Je navada, da izložbe trgovin razsvetljujejo ulice ln trge; pri nas pa sveti vsaka štacuna najprej sama sebi, potem šele ulici oz. trgu! Na prstih ene roke lahko preštejemo svetlobne napise in reklame v našem »novem mestu« (ki pa je bilo novo ob času nekega Rudolfa, a zdaj že dolgo ni več »novo«!), trgovci pa se ne zganejo ln ne premaknejo leta ln leta! Vsa čast redkim izjemam, toda — k turizmu sodi predvsem tudi dobro urejena in založena trgovina, razsvetljava mesta ln njegovih prometnih žil! Dajmo, zganlmo se, pa si postavimo plan, da bo drugo leto marsikaj novega tudi v naši mestni razsvetljavi! ■ Neurejeni pločniki na Zagrebški cesti so za pešce, ki jih precej prihaja vsak dan po njej v službo in se iz nje vrača, prava nadloga. Cesta še nI dokončno urejena zaradi gradnje novih stanovanjskih blokov — stolpičev v bližini IMV. Ker avtomobilisti v času največjega prometa precej brezobzirno vozijo po mlakužah kockastega dela ceste, pločniki pa še niso urejeni, bi kazalo ob straneh posuti Usti del ceste, kjer bodo zgrajeni pločniki, z ugaski. Takšna rešitev bi bila začasna, ne bi pa veljala veliko denarja, pešce pa bi rešila odvečne jeze. ■ Razprodaja knjig z velikim popustom Je že skoraj mesec dni v prodajalni MK na Glavnem trgu. Knjiga je zaradi sorazmerno visokih cen dandanes, na žalost, malokomu dostopna. Prav bo torej, če obiščete razprodajo, kjer boste Po zelo nizkih cenah lahko Izbrali ročtl, kar kaže, da proizvodnje nismo dovolj prilagajali potrebam tržišča. Kmetijstvo je kot celota doseglo plan s 75 odst. in ga torej izpolnilo, vendar je realizacija v KGPK dosegla le 74 odst., še vedno pa je opaziti slabo gospodarjenje po posameznih obratih. Kmetijski zadrugi Žužemberk in Dol. Toplice sta plan presegli, KZ Novo mesto pa ga je dosegla. V gradbeništvu se je stanje močno popravilo, SGP Pionir pa je uresničilo 76 odst. plana. V prometni panogi je cestni promet mnogo boljši kot železniški in tudi PTT storitve so plan presegle (76 odst.). V trgovski stroki so presegla plan zlasti večja reorganizirana podjetja, ker se je promet precej povečal, prav tako pa so plan presegla vsa večja gostinska podjetja. V obrti Je plan najslabše uresničen. Najnižji odstotek so dosegla večja obrtna podjetja. Toliko nam .pove pregled uresničitve plana do konca tretjega tromesečja, če se izognemo podrobnostim, številke so se do danes v marsikaterem kolektivu že močno popravile. Prav je tako. še slab mesec dni nas loči od konca leta. V vseh kolektivih moramo kar se da pohiteti in se truditi, če smo plan že dosegli, da bi ga kar najbolj presegli, če ga pa še nismo, se moramo potruditi, da bi ga vsaj dosegli. di še izdelane študije posameznih stanovanjskih predelov in drugih kompleksov (industrijsko središče, muzej, bolnišnice itd.). Načrte šmarjeških in Dolenjskih Toplic, ki bodo imele svoje lastne razprave, smo vključili v razstavo, ker sta oba rekreativna centra z Novim mestom tesno povezana. Variantne rešitve na razstavi nudijo možnost svobodne izbire najboljšega predloga. Ob tej priložnosti bi rad izrazil svojo iskreno željo, naj čimveč občanov tehtno premisli in odloča o tem, kakšen naj bo razvoj njihovega mesta v bodočnosti. Svoje pobude in predloge o tem naj vpišejo v knjigo vtisov, ki je v razstavnem prostoru. Prepričan sem, da sem s tem izrazil tudi Željo ljudskega odbora in vseh, ki so sodelovali v pripravah te razstave, jo organizirali ter njeno izvedbo omogočili. 11 Tako dober še ni hodil tod okoli..." Prebivalci iz okolice Novega mesta ga poznajo že vrsto let: v mislih imamo pismonošo Jožeta Repšeta. Po trikrat na teden jih obiskuje. Njegov prihod — s seboj prinaša pisma, razglednice, denarne nakaznice in časnike, torej kopico zanimivega — pa je vsakokrat svojevrstno doživetje. Ljudje ga imajo radi, ne samo zalo, ker jim že vrsto let prinaša pošto, ampak tudi zalo, ker ga poznajo kot poštenega, vestnega in vedno vedrega moža, ki deli z njimi na svojih kratkih obiskih njihove radosti in veselje. Več prebivalcev iz njegovih dostavnih okolišev se je že oglasilo pri nas z željo, da bi o njihovem poštarju kaj napisali, izmed vseh pa je najbolj zadela resnico 72 let stara Terezija Saje, ki je rekla: »Tako dober še ni hodil tod okoli!« Kaj je povedal Jože Repie^ o sebi, ko se je malce iznenađen znašel pred radovednimi novinarjevimi vprašanji in objektivom fotoaparata? Njegova govorica je skromna, preprosta, domača in neposredna, prav takšna kot on, korenina s 55 leti na ramah. — Od leta 1945 sem dostavljač pošte. Prej sem služil tu in tam, malo v tovarni, malo na železnici. Za poštno službo sem se odločil sam. Ze v predvojni Jugoslaviji bi bil rad poizkusil, pa ni bilo moč priti zraven. V dva rajona nosim. V ponedeljek, v sredo in v petek po vaseh Cikava, Mali Stotnik, Potovrh, Veliki Stotnik, Smolenja vas, Krka in Rogova, ob torkih, četrtkih m sobotah pa v Malo Bučno vas, Muhaber, Potočno vas, na Hudo, Daljni vrh, Gor. Kamence, Dol. Kamence, v Veliko Bučno vas m Ločno. Prvi rajon je dolg 23 km, drugi pa 23 m pol. Delovna doba za pokojnino se mi bo kmalu iztekla; največ leto dni dela me še čaka, če bo šlo po pravem. Starostno dobo bom imel, leta službe pa so se tudi nabrala. Četrtek in petek sta vedno najhujša; Dolenjski list mi in naročje m zvije ramena, takrat dobodra napolni torbo Na poti od hiše do hiše, od praga do praga pa se breme lajša. V 17 letih službe še nisem imel reklamacije. Hudo se vedno izravnava z dobrim, če je človek potrpežljiv, pa pririnemo na konec, — Vam, tovariš Repše, pa tudi vsem ostalim pismunošem v imenu prijateljev iz vašega dostavnega okoliša, v imenu naših bralcev in v našem imenu prisrčna hvala za vsakodnevne obiske, s katerimi nas razveseljujete. Se mnogo uspehov v truda polnem in odgovornem dela! Mali oglas v domačem listu: zanesljiv uspeh! »OBUTEV« na novi poti Ker se v zadnjih dneh potrošniki obračajo na novomeško »Obutev« glede nakupa čevljev na drobno, sporočamo, da je podjetje res dobilo dovoljenje za prodajo no drobno, vendar bo začelo čevlje prodajati v lastnem lokalu, Id ga bo šele prihodnje leto uredilo v svojih pro- marsikatero lepo knjigo, ki vas bo razveseljevala v zimskih dneh. ■ Kljub precejšnjemu mrazu in slabemu vremenu je bil ponedeljkov živilski trg kar dobro založen. Ne moremo pa razumeti, da so jajca po 50 din! Kaj takega še nismo doživeli! Na ljubljanskem trgu Jih je po 37 din dovoljll Prodajali so tudi solato po 170 din kilogram, radič po 250 din, motovileč po 500 din, kislo zelje ln repo po 60 din, smetano v skodelicah po 80—100 din, Jabolka po 90 din, hruške po 80 din ter fižol po 170 din liter. Bilo Je tudi nekaj kokoši po 1000 din ter rib po 260 din kilogram. ■ Gibanje prebivalstva: rodila je Alojzija Lipar iz Karlovške ceste 1 — dečka. — Poročili so se: Piane Gorenc, delavec Iz Trdinove 45, in Angela Pipan, delavka Iz Resljcve 5; Pavel Bobič, mesar iz Kristanove 7, in Vida Kranjc, učiteljica iz Bele cerkve. — Umrla je Nevenka Pejanovič, hčerka uslužbenca z Glavnega trga 24, stara 10 mesecev. Konferenco SZDL I. terena Konference Socialistične zveze so se začele tudi v Novem mestu. Tako bo redna letna konferenca članov SZDL I. terena v četrtek, 6. decembra, ob 19.30 v pritličju gimnazije — desno. Odbor vljudno vabi vse člane, da se konference udeležijo, na njej sodelujejo pri razpravi o delu v preteklem obdobju in načrtih za bodoče delo ter pripomorejo, da bodo v novi odbor podružnice izvoljeni najboljši člani. Jutri: zanimivi filmi! Letos prirejamo v Jugoslaviji že tretjič festival znanstvenega in tehničnega filma in v okviru Mednarodnega festivala predvajamo filme z znanstveno in tehnično tematiko. V Sloveniji bodo taksne filme predvajali od 1. do 11. decembra, v programu pa je zajeto tudi Novo mesto, in sicer le en dan — 7. decembra. Tega dne si bomo lahko ogledali dva programa. Prvi program obsega jugoslovanski film TO JE PVC, romunski film NEVIDNA SEDANJOST, angleški film ENERGIJA V SLUŽBI ČLOVEKA, sovjetski film CTJDODELNIK ZELENEGA SVETA in Japonski film SVET IMPULZA. V drugem programu si bomo lahko ogledali sovjetski film PONOVNO K ZVEZDAM (vesoljski polet Titova), angleški film POJASNJENA ATOMSKA ENERGIJA in iranski film POŽAR NA NAFTNIH POLJIH. Organizacijo festivala v Novem mestu in predvajanje filmov je prevzel okrajni odbor LT. Dopoldne bodo filme predvajali za šolsko mladino, popoldne za delovne kolektive, zvečer pa za ostalo občinstvo. Razpored, čas predstav in cene vstopnic bodo pravočasno objavljene na lepakih. Prepričani smo, da bo naša publika tudi letos na dan festivala napolnila kino dvorano, zlasti pa V ponedeljek no sejmišču Zaradi izredno hladnega vremena je bil v ponedeljek, 3. decembra, promet na novomeškem sejmišču slabši kot običajno. Prašičev je bilo na izbiro 1205, prodali pa so jih 795, goveje živine je bilo prodane 91 glav od 372 pripeljanih. Za prašiče so zahtevali 4000 do 6500 din, za vole 180 do 205 din za kg, za krave 85 do 120 din ter za junce in telice 180 do 200 din za kg. Od zadnjega sejma je cena nekoliko padla, predvsem za-> to, ker je bilo to pot premalo kupcev. Imajo na Dvoru brezplačno razsvetljavo? Prejšnji petek in soboto je na Dvoru gorelo več velikih javnih luči po ves dan Tu visijo menda tudi 300 ali celo 500-svečne žarnice, pa verjetno porabijo kar precej toka. AH se ne bi takim izdatkom lahko izognili? opozarjamo na velik pomen tehničnega filma delovne organizacije. Vzgledu IMV, ki je lani za svoj kolektiv odkupila celo predstavo, rtaj letos sledijo tudi drugi kolektivi! — mtr — štorih. V tej trgovini bo moč kupiti čevlje ročne izdelave, strojno izdelano obutev ter čevlje z napakami (s precejšnjim popustom). Nedvomno bomo s to trgovino precej pridobili. Zdaj izdeluje »Obutev« vse vrste moških, ženskih in otroških čevljev za razne tovarne c lastno prodajno mrežo ter prodajalne a obutvijo (v Brežicah, Vidmu—Krškem in Mokronogu), razen tega izdeluje vrhnje dele čevljev sa tovarne in podjetja, s katerimi je v kooperaciji. Kolektiv namerava proizvodnjo še povečati in razširiti dejavnost, zato mu želimo na novi poti čimveč uspehov! Nekaj novih iz šmarjete ■ Občni zbor ZVV1 Šmarje-ta je bil H. novembra. V poročilih in v razpravi so med pretresanjem uspehov in težav v preteklem letu ugotovili, da bi lahko organizacija naredila veliko več, če ne bi bilo v njej toliko bolehnih in slabotnih članov - invalidov. Povezava z organizacijama ZB iz NOV in z ZROP je bila dobra, uspešno so sodelovali v pripravah raznih proslav. Socialno ogroženi člani, ki so prejeli pakete od ObO ZWI Novo mesto, so bili zaradi pozornosti nadvse zadovoljni, v razpravi pa so opozorili na to, naj bi v bodoče pristojni organi skrbeli, da bi bilo invalidom odobreno klimatsko zdravljenje v letni sezoni in ne v zimski, kot Je to bilo letos. Na ta način so morali nekateri invalidi zdravljenje, ki jim je bilo odobreno na Gorenjskem, odkloniti. Načeli so tudi problem oskrbe invalidov z drvmi. Doslej so socialno ogroženi invalidi dobivali po nižji ceni drva za kurjavo z nakazilom ObLO v bližnjih gozdovih, letos pa so ostali brez taksnih nakazil, zato po ceni, kakršna je na tržišču, drv ne. morejo kupiti. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo krajevne organizacije ZWI. Želimo mu obilo uspehov. ■ Krajevni odbor ZB bi NOV Smarjeta je imel 18. novembra redno sejo, na kateri so pregledali dosedanje delo organizacije m se pogovorili o pripravah na občni zbor. Sestavili so predlog kandidatne liste za nov u-pravni ter nadzorni odbor. Občni zbor KO ZB iz NOV Smarjeta Je bil 2. XII. ob 7.3Q zjutraj v osnovni šoli v Šmarjetl. D. P. Tudi borci so odgovorni za vzgojo mladine Predzadnji jpetek je bil v sindikalni dvorani Tovarne celuloze občni zbor osnovne organizacije Zveze borcev iz Vidma-Krškega. Okoli 150 članov organizacije je z zanimanjem sledilo poročilu o delu organizacije, ki ga je prebral preclsednik Franc Dornik. Poročilo ugotavlja, da je organizaciji uspelo s pomočjo ObLO v glavnem rešiti stanovanjske probleme borcev. Nujno pa bi bilo potrebno preskrbeti nekaterim borcem boljša stanovanja. Osem članov je prejelo tudi dolgoročni kredit za gradnjo in popravilo stanovanj. Zdravstveno stanje borcev postaja vse bolj problematično. Predlaganih je bilo 55 članov za zdravljenje, vendar ji je šlo zaradi skrčenih sredstev le 11. Socialno zavarovanje pa jih je poslalo 14. Poročilo obravnava tudi spomeniško varstvo in navaja, da sta na območju organizacije dva spomenika, in sicer na pokopališču v Krškem in v Rorah. Spomenika sta bila postavljena po zaslugi vodstva in članov organizacije. Letos pa je bila okolica spomenikov zanemarjena. Organizacija je zaprosila komunalno upravo, naj bi urejala grobove borcev, vendar je bilo vse zaman. Center predvojaške vzgoje je pred tremi leti prevzel spomenik v svoje varstvo, ni pa zanj dovolj skrbel. Prekopati bo treba tudi padle borce, ki so pokopani na pokopališču na Vidmu. Zanje po potrebno napraviti skupno grobni-00 ln jim postaviti dostojen spomenik. Organizacija je s 1. julijem uvedla posvete s člani. Posveti so bili vsako prvo in zadnjo nedeljo v mesecu. Izkazalo se je, da je bila nova oblika dela s člani uspešnej- POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO ša kakor pa množični sestanki. Borci so se radi posluževali teh posvetov. Največ pojasnil je bilo danih glede uveljavljanja redne in posebne delovne dobe. Razpravljali so tudi o zdravstvenih in stanovanjskih problemih ter je bilo izdanih več pismenih priporočil. Samo dva člana sta uveljavila posebno delovno dobo. Veliko skrbi je organizacija posvetila izobraževanju članov in otrok padlih in živih borcev. Letos je 21 članov pridobilo ustrezno kvalifikacijo. Dva otroka borcev, ki nista dokončala osemletke, sta bila na priporočilo organizacije sprejeta na pri-učitev k transportnemu podjetju. To podjetje je z razumevanjem upoštevalo priporočilo organizacije. Devet otrok padlih borcev in. žrtev fašističnega nasilja je še v oskrbi in so njihovi šolski rezultati zadovoljivi, osem otrok pa je že v službah. Dva otroka živih borcev prejemata študijsko podporo. Na priporočilo organizacije prejemata sedaj dva borca priznavalnino in občasno pomoč. Premalo pozornosti pa je bilo posvečene pisanju dogodkov iz zgodovinske i dejavnosti NOV in ureditvi topografije. Borci, člani organizacije, so se udeležili tudi raznih pohodov, proslav in ko-memoracij. V sklopu organizacije deluje aktiv borcev v kovinarski zadrugi in tovarni celuloze in papirja. Oba aktiva delujeta uspešno in tu- To in ono z Velikega Trna Uspešno delo KO. Odbor je letos reševal večino problemov komunalne in ostale gospodarske dejavnosti kraja. Odkup vin. Glavni pridelek v teh krajih je vino. Trenutno pa ga na tem področju nihče ne odkupuje. Ljudje bi radi vnov-čili pridelek, da bi poravnali davčne obveznosti. Problem žage je bil že večkrat v obravnavi. Daleč naokoli ni žage in kmetovalci ne vedo, kam peljati les v razžaganje. DVE KORISTNI ŠOLI Delavska univerza v Vidmu-Krškem je že v pretekli izobraževalni sezoni uspešno izvedla v Vidmu-Krškem šolo za starše. Redno jo je obiskovalo 34 slušateljev. Razveseljiva je ugotovitev, da so bili starši s predavanji zelo zadovoljni. Delavska univerza se je z občinskim odborom DPM dogovorila, da bo v sezoni 1962— 1963 organizirala šolo za starše prve stopnje v Vidmu-Kr- Televizijski sprejemnik v Veliki vasi Gasilsko društvo in pododbor SZDL sta pred dobrim letom kupila televizijski sprejemnik »Sabo«. Ker so se pri nakupu dogovorili, da bodo plačevali sprejemnik po obrokih, so takoj pričeli z zbiralno akcijo. Krajevna organizacija SZDL v Leskovcu je darovala 20 tisočakov, kmetijska zadruga iz Krškega prav tako 20 tisoč dinarjev, velik del denarja 80 prispevali vaščani. Zmanjkalo pa jim je 35 tisoč dinarjev. Zato so zaprosili komisijo za društva in organizacije pri obč. odboru SZDL za denarno pomoč Vloga je bila odobrena, ker zlasti v zimskem času vaščani močno gledajo oddaje. Drugega kulturnega razvedrila pa ljudje v tem kraju nimajo. Avtomatična telefonska centrala na Vidmu V kratkem bodo pričeli na Vidmu graditi stavbo za avtomatično telefonsko centralo. Dograjena bo maja 1963. Predračun znaša sedem milijonov dinarjev in se bo investiralo iz medobčinskega sklada za avtomatizacijo telefonskega omrežja. Verjetno bo otvoritev centrale že avgusta 1963. škem, na Senovem, v Brestanici, Podbočju, Kostanjevici, na Raki in v Leskovcu. V. večjih središčih bo predvidoma Izveden celotni program šole, v manjših krajih pa le ožji program. Delavska univerza namerava tudi letos organizirati »Solo za življenje«. Ta šola Je namenjena predvsem mladini. Po vsej verjetnosti bo taka šola delovala v Vidmu-Krškem, na Senovem, v Brestanici, Kostanjevici in na Raki. Ce bo potrebno, bo organizirana tudi v drugih krajih občine. šola za starše bo obsegala 10 predavanj. Mednje sodijo teme: kako je treba razvijati mladega človeka, poklicna vzgoja in usmerjanje, spolna vzgoja, socialna in pravna zaščita mladine, skriti sovzgoje-valci naše mladine in vzgoja otroka, s katerim imamo težave, duševni razvoj otroka od rojstva do pubertete, zdravi in bolni otrok, sodobna regulacija rojstev ter šola, družina in otrok. Izobraževalni center na Senovem Rudnik na Senovem je' že pred nekaj meseci pričel graditi enonadstropno stavbo za izobraževalni center. Stavba bo stala okoli deset milijonov dinarjev in bo dograjena drugo leto. Odlok o kategorizaciji krajev zaradi občinske do-klade so prebivalci ugodno sprejeli. Menijo le, da bi morale biti uvrščene v IV. grupo vse vasi na območju krajevnega urada. Gradnja prosvetne dvorane in stanovanjske stavbe naj bi se nadaljevalo spomladi in ne preko zime. Na seji odbora krajevne organizacije SZDL je bilo omenjeno, da je v pretekli zimi delo počasi napredovalo in so se nesmotrno trošila družbena sredstva. Vse to gradnjo znatno podražuje. Cene mesu niso pravilno določene, menijo prebivalci z Vel. Vrna. To trditev utemeljujejo s tem, da se v mesnicah ne prodaja vedno prvovrstno meso, čeravno se zaračunava po najvišji ceni. dl vodstva podjetij imajo veliko razumevanja za reševanje njihovih zadev. Poročilo ugotavlja še, da so vsi člani organizacije ZB vključeni v SZDL. V razpravi so se borci dotaknili problema zaposlitve otrok borcev, stanovanjskih ln komunalnih problemov v občini ter odhoda ljudi na delo v Nemčijo. Ugotovili so, da odhajajo v tujino zlasti mlajši ljudje, ker je njihova zavest zelo šibka. Mladina premalo pozna krvoločno početje Nemcev v drugi svetovni vojni. Dolžnost borcev je, da vplivajo na mladino s pripovedovanjem dogodkov iz NOV. To je zlasti važno tudi zato, ker so po mnenju disku tantov naši šolski učbeniki nepopolni. Zgodovina NOV se po šolah premalo obravnava. Občni zbor je pozdravil tudi predsednik občinskega odbora SZDL Lojze Stih, kl Je predlagal, naj bi organizacija vključila v svoj program tudi družbeno-politično delo in da bi borci imeli redne razgovore po šolah o dogodkih iz NOV. Občni zbor Je Izrekel priznanje staremu odboru in izvolil nov, devetčlanski upravni odbor ter 8 delegatov za občinsko konferenco. D. K. Podzemeljsko jezero pri Pišecah? Za vsakega turista je prav gotovo zelo zanimiv izvir Gabrnice v Pišecah. Iz velikega tako imenovanega Pečer-jevega brega mirno teče čista voda, ki je speljana tudi v pišečki vodovod. Ne glede na letni čas, sušo ali deževje je izvir vedno enak. Na sekundo priteče 16 litrov vode, ki Ima vedno 16 stopinj. Nekateri domnevajo, da je v tem velikem hribu jezero, nihče pa ne ve, od kod priteka vanj voda. Morebiti bi podrobnejše raziskave razvozlale uganko. Slika prikazuje izvir Gabrnice v Pišecah. Razdrobljenost in pomankanje kadra Konec novembra se je sestala komisija za proučitev gostinstva v videmsko-:krški občini. Analizirala je sedanjo organizacijo gostišč in promet, ustvarjen v devetih mesecih. Komisija je nameravala Izdelati konkretne predloge za uspešnejši razvoj gostinstva in jih predložiti v razpravo svetu za blagovni promet ln turizem, vendar v razpravi ,.pi bjlo podanih predlogov. Zato je bilo sklenjeno, da se bo morala ko- OLAJŠAVE PRI DOPOLNILNEM PRORAČUNSKEM PRISPEVKU Na zadnji skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Sevnici je bilo sprejetih več odlokov, med njimi odlok o spremembi ln dopolnitvi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev. Odlok predvideva, da se dopolnilni proračunski prispevek Se v bodoče plačuje po stopnji 15 odst., razen od osebnih dohodkov do 15 tisoč dinarjev mesečno. Od osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev državnih organov, zavodov, družbenih organizacij in zasebnikov do 18.000 dinarjev mesečno se plačuje 10 odst. dopolnilnega proračunskega prispevka. Nadalje je bil sprejet tudi odlok o določitvi tarife za vodarino na območju občine. Pri tarifah ni prišlo do znatnih sprememb, pač pa so v odloku na novo močno poudarjene obveznosti do vodovoda. Tako je določeno, da morajo hišni lastniki ln upravni organi kakor tudi drugi uživalci stanovanjskih pravic, ki plačujejo pavšalno vodarino, prijaviti upravi zavoda vsako spremembo o številu družinskih članov, podsta-novalcev ln obiskov, ki trajajo več kakor mesec. Nadalje so dolžni tudi prijaviti spremembo stanja števila male in velike živine. Z odlokom se pooblašča svet za stanovanjske in komunalne zadeve ObLO, da lahko v posameznih primerih osnovno ceno za porabljeno vodo zveča ali pa zmanjša. Ce potrošnik kljub pismenemu opominu ne plača treh zaporednih obrokov vodarine, se mu lahko ustavi nadaljnja uporaba vode. Z denarno kaznijo do 10 tisoč dinarjev se lahko kaznuje, kdor samovoljno priključi stavbni ali parcelni vodovod na obstoječe omrežje ali pa postavi hidrant. Kazni je podvržen tudi tisti, kl ne javi spremembe o priključkih, kdor brez dovoljenja bistveno spremeni vodovodno napeljavo, kljub opozorilu razliva ln uporablja vodo iz vodovodnega omrežja ln kdor samovoljno zapira ali odpira ventile in ponesnaži vodovodne naprave. Oba odloka bosta stopila v veljavo po objavi v Uradnem vest-nlku okraja Novo mesto. Imenovanje U0 sklada pavšalne skočnine Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Sevnici je bil imenovan 5-članski upravni odbor sklada pavšalne skočnine. V upravni odbor so bili imenovani: Lojze Motore, Mirko Mohor, Franc Radišek, Ivan Doberšek in Franc Stojs. misija v kratkem ponovno sestati. Člani komisije so u-gotovili, da je gostinstvo v občini precej razdrobljeno ln da manjka visoko kvalificiranega gostinskega kadra. Poudarjeno je tudi bilo, da so v okolici Krškega tri postojanke, od katerih ni nobena popolnoma urejena. Ce bi gostišča dobila večja investicijska posojila, bi končno rešili problem neurejenosti gostišč. Komisija je razpravljala o slabem obisku gostov v nekaterih gostiščih, ni pa konkretneje ugotavljala razlogov. ' Zanimivo, da so zastopniki gostišč utemeljevali majhen promet na vse mogoče načine, niso pa poroča 11, kaj so sami storili za porast prometa. Največji promet na enega zaposlenega v gostilni je v devetih mesecih letošnjega leta dosegla restavracija na Senovem in znaša 420 tisoč dinarjev. Ostala gostišča pa so dosegla sledeč povprečni promet: gostišče »Pri mostu« na Senovem 407 tisoč, gostišče »Pod lipo« v Brestanici 314, gostišče »Pri mostu v Krškem 239, gostišče v Kostanjevici 232, gostišče »Ko-mučar« 207, restavracija »Pod Gorjanci« v Kostanjevici 202, hotel »Sremič« 199 in gostišče »Murko« 191 tisoč dinarjev. Povprečni promet na enega zaposlenega v gostiščih znaša v videmsko-krški občini 229 tisoč dinarjev. Ti podatki kažejo dokaj neugodno bilanco prometa v gostiščih, z izjemo gostišč na Senovem. Vsekakor bo morala komisija ugotavljati vzroke majhnega prometa, zlasti v nekaterih gostiščih. Učenci na Raki so dobili nov prapor Na predvečer dneva republike smo proslavljali tudi na Raki. Kar lepo število se nas je zbralo v dvorani osnovne šole. Osrednja točka slovesnosti je bilo razvitje in predaja prapora učencem osnovne šole Milana Maje na na Raki. Novi prapor je učencem najlepša nagrada in hkrati najboljša spodbuda za še boljše delo. Največ sredstev za novi prapor je prispevalo Društvo prijateljev mladine ter trg. podjetje »Resa« (Videm-Kr-ško), sredstva pa so prispevala tudi mnoga druga podjetja in nekateri vaščani. Več podjetij je prispevalo tudi spominske trakove in zaželelo učencem še mnogo uspehov. •cj Tudi prebivalci občine Videm-Krško so se postavili JUTRANJI POMENEK V MEGLENEM RAZPOLOŽENJU , Na občinskem odboru RK v Krškem smo zvedeli, da je nedavna krvodajalska akcija zelo uspela. Sodelovali so: občinski sindikalni svet, zdravstveni center, občinski odbor SZDL in mladina. V Brestanici, kjer je bil sedež akcije, se jih je prijavilo 211, odvzeli pa so kri 194 krvodajalcem. Iz Brestanice Je darovalo kri 97 krvodajalcev, iz Koprivnice 12 in s Senovega 85. V Vidmu-Krškem so odvzeli kri 223 ljudem. Od tega z Rake 18, Zdol 12, Vel. Podloga 2, ostalo pa iz Vidma-Krškega. Samo iz tovarne čokolade je darovalo kri 30 zaposlenih. Pri akciji se je dobro izkazal socialni delavec iz Tovarne celuloze in papirja Kristijan Pavliha. Skupno je bilo odvzeto 130 litrov dragocene krvi. Podatkov iz Kostanjevice še nismo dobili. Zdolčar.i ne dajo svoje pošte PTT podjetje iz Novega mesta je sklenilo, naj bi se zaradi nerentabilnosti ukinila pošta na Zdolah. Če bi pošta ostala še nadalje v tem kraju, bi morali občani'sami prispevati za kritje izgube okoli 600 tisoč dinarjev letno. Ljudje se z ukinitvijo pošte ne strinjajo in menijo, da pošta mora ostati na Zdolah. Občani tudi žele, naj bi v bodoče kmetijska zadruga Iz Krškega točneje pošiljala traktorje za oranje in druga dela Ali bo ObZTK Novo mesto uspela z akcijo za dom telesne kulture? Pred nedavnim sta okrajna ln občinska Zveza za telesno kulturo v Novem mestu sklicali poseben posvet, ki je bil posvečen najbolj perečemu vprašanju telesne kulture v Novem mestu (ki pa Je tudi občinskega in okrajnega značaja) — pomanjkanju zaprtih prosto* rov za zimsko športno dejavnost. Problem Je pereč zlasti zato, ker je zaradi zidave trenutno neuporabna gimnazijska telovadnica, tako da nekatere šole v prvhi mesecih letošnjega šolskega leta niso imele telovadbe! Tako je celotna športna ln telesnovzgojna dejavnost omejena le na osnovnošolsko telovadnico. Ta pa je tako obremenjena, da skoraj ni časa niti za čiščenje. Ker ni bilo druge izbire, so skušali omogočiti treniraneje vsaj tistim sekcijam oziroma panogam, ki jim je zimsko obdobje glavna sezona (namizni tenis, orodna telovadba itd.). Toda tudi te imajo /vadbo le enkrat na teden, in to v večernih urah, tako da mladina, posebno pionirji, ne morejo obiskovati treningov. Razen Partizana imajo težave tudi kegljači, strelci in drugi S podobnimi težavami se že več let ubadajo tudi ostale telesno-kulturne organizacije. Kegljači se že več let borijo proti izkoriščanju privatnih gostišč, ki imajo kegljišča kot sestavni del gostinskih obratov. Zato se s kegljanjem lahko ukvarjajo le tisti, ki imajo debele denarnice ali pa jih je ta šport tako pritegnil, da zanj žrtvujejo tudi zadnji dinar. Kegljaška organizacija se bori tudi proti alkoholizmu, ki je pri nekaterih kegljačih posledica zahteve gostilničarjev, naj se pri igranju naroči tudi pijača. Take pojave bomo najlažje odpravili z ločitvijo gostinskih obratov od športnih kegljišč. Marsikje v Sloveniji so ta problem uspešno rešili s podružbljenjem zasebnih kegljišč (v drugih republikah imajo to že davno urejeno), le v Novem mestu ne. Seveda pa Je v Novem mestu tudi vprašanje kvalitete kegljišč. Niti eno ne ustreza predpisom za prvenstvena tekmovanja, tako da je letos morala okrajna Kegljaška zveza prirediti del ekipnega okrajnega prvenstva v Ljubljani (!), Klubi pa so morali globoko poseči v žep. Tudi strelci nimajo pravih možnosti za napredovanje. V mestu je težko najti celo primeren prostor za strelišče za zračno puško, kaj šele za malokalibrsko, ki zahteva 50-metrsko razdaljo od strelskega mesta do tarče, članom balinarskih klubov, ki v Novem mestu rastejo kot gobe po dežju, bi tudi zelo koristilo pokrito balinišče, da bi lahko trenirali in tekmovali tudi v času, ko so balinišča na prostem neuporabna. Tudi šahisti se že leta ln leta zaman borijo za prostor. Potreba se čuti tudi po manjšem zimskem plavalnem bazenu. Se in še bi lahko naštevali, a naj bo dovolj. Potrebe so velike, in če se jih v bližnji prihodnosti ne bo uspelo zadovoljiti, bo šla pot novomeške telesne kulture strmo navzdol. Prvi koraki so že narejeni Kako rešiti ta problem? Z njim se je že pred leti ukvarjal Svet za telesno vzgojo pri ObLO, vendar ga ni mogel premakniti z mrtve točke, ker ni bilo sredstev in pravega razumevanja. Sedaj je položaj tak in ni možno nikakršno odlašanje. Tega se je zavedala tudi občinska Zveza za telesno kulturo, ki je skupno z OZTK sprožila akcijo za gradnjo DOMA TELESNE KULTURE. V njem bi lahko zgradili vsaj štiristezno kegljišče, strelišče, večjo dvorano oziroma telovadnico, dve ali tri manjše stranske dvorane za namizni tenis, dviganje uteži, Judo itd. ter pomožne prostore. Prvotno je bilo predviđeno, da bi DOM TELESNE KULTURE zgradili v dveh nadstropjih ln da bi II. nadstropje odstopili Centru za izvenarmadno vzgojo mladine, ki ima del sredstev za gradnja že zagotovljenih. Sedaj pa prevladuje mnenju, da ne bi šli v tako veliko gradnjo, ker tudi okolje, kjer Je gradnja predvidena, ni primerno za visoko zgradbo. Gradnja bi se v tem primeru o\edav Četrtek, 6 dre ■ Miklavž Petek, 7. dec/ Urban SoDota, 8 dec.: Marija Nedelja, 9. dec.: Valerija Ponedeljek. 10. dec.: Smiljan Torek, 11. dec.: Danijel Sreda. 12. dec: Aljoša ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta MIHAELA ( 1ZI.IA iz Bukoška se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za požrtvovalno pon.oč v najtežjih urah, tovarišu Klemenčiču za poslovilni govor ter vstm darovalcem številnih vencev. Žalujoč? žena in hčerke z družinami PREKLIC Freklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 314676 na ime Nežka Simončlč. Zapuže 12, p. Šentjernej br.'stamca: b. m 9. dec. angleški barvni film »Doktor brez delu«, 12. ln 13. dec. sovjetski barvni film »Prvi dan miru«. Brežice: 7 in 8. dec. Jugoslovanski (ilin »Ne posegaj v srećoc 9. in 10. dec. italijanski film »Kako lepo je zivetta, 12. .dec. Jugoslovanski film »Krst Rakoc«. Črnomelj: 7 dec. jugoslovanski film »Minuta za umor«, 9. dec. ameriški barvni film »Tonka«. Kostanjevica: 9. dec. ameriški barvni film »Od pekla do Teksasa«, 12. aec. francoski barvni film »Blago z obale Durance«. Metlika: 8 in 9. dec. jugoslovanski film »Signali nad mestom«. 12. dec. jugoslovanski film »Izgubljeni svinčnik«. Novo mesto — Krka: od 7. do 10. dec jugoslovanski film »Krst Bukoc«, od 11. do 13. dec. italijanski film »Drzni podvig«. Senovo: 8 in 9. dec. ameriški barvni film »Tobbv Tajrlor«, 12. ln 13. dec. Jugoslovanski film »Signali nad mestom«. Sevnica: 8. in 9. dec. angleški film »Obtoženi ste, Oscar Wilde«, 12. dec. francoski film »Vreli asfalt«. Šentjernej: 8. in 9. dec. »Razpoka v Afriki«. Trebnje: 8 in 9. dec. italijanski film »Velika vojna«, 12. dec. ameriški barvni film »Starec in morje«. Semič: 9. dec. ameriški barvni film »Cajnica«. V NEDELJO ZOPET MLADINSKI PLES V NOVEM MESTU V nedeljo, 9. decembra, se { bodo v Novem mestu zopet za- ! čeli mladinski plesi, ki so bili za nekaj časa ukinjeni. Poročali smo že, da je mladinska organizacija sklicala posvetovanje, na katerem so določili prostor za mladinske plese in sestavili v okviru ObK LMS 1 plesni odbor. Odbor je že resno začel delati in bo lahko do nedelje pripravil vse potrebno, da bo dobil mladinski ples večjo kulturno osnovo. V odboru so predstavniki ObK LMS, aktivov na šolah ln T kolektivih ter predstavniki prosvetnih delavcev. Poskrbeti bodo morali v glavnem za nadzor in urediti garderobo. Velike težave so s sredstvi, zato bodo skušali Izdati tiskane lepake za ples, na katerih bi blll tudi oglasi novomeških podjetij. Ker je mladinski ples tudi v interesu posameznih kolektivov in njihovih mladinskih aktivov, bodo podjetja lahko prispevala nekaj sredstev za reklamo in omogočila kritje precejšnjih stroškov. Na pomoč pa bodo gotovo priskočila še vodstva srednjih šol in družbeno politične organizacije v Novem mestu. Novi odbor je sklenil, da bo nekoliko zmanjšal vstopnino, čeprav bodo stroški z organizacijo precej večji. S tem želi omogočiti obisk plesov tudi tistim, ki nimajo toliko sredstev, da bi lahko redno plačevali okoli 100 dinarjev vsako nedeljo. Prireditelji bodo tudi omogočili vsem, ki bi se radi naučili pravilno plesati predvsem modernejše plese, da bodo prosili za svet tovariša Petra Zajca, kl bo skušal pokazati pravilne plesne korake. V okviru plen ima odbor v načrtu tudi razne kulturne programe. Novomeški mladini bodo skušali približati razne pevc« in humoriste iz Novega mesta ln drugih krajev, prav tako pa bodo od časa do časa povabili nekatere zabavne ansamble ter tako popestrili program. Za ples bo še naprej poskrbel ansambel Tekstilcev iz Novotrksa, Upajmo, da bo ples dosegel svoj namen, saj je za take plese navdušena vsa mladina. Seveda bodo lahko tudi vsi mladi plesalci prispevali svoj deleč pri organizaciji, če bodo videli v plesu kulturno potrebo in s predlogi prispevali k večji kvaliteti mladinske zabave. —jk KONJA, 3 komate in gumi voz — 16 col, zelo ugodno proda Slavko More, Novo mesto, Muzejska 4. MOTORNO KOLO »Puci:«, 250 cem, leto Izdelave 1956, v voznem stanju, prodam. Ogled vsak dan popoldne pri mlinu na Pogan cah 7 KUHINJSKO KREDENCO prodam. Naslov v upravi lista (1474-62). GRAJSKO KLET ln 0.5 ha vinograda nad semlško postajo prodam. Podrobnejše informacije pri: Franc Derganc, Semič. »INA« — pismo prejel. Prosim, pošljite na slov pod značko »Plava pota« (1478-62). GARAŽO oddam v Kendiji. Naslov v upravi lista (1484-62). Dl BEL MOŠKI POVRŠNIK in dva para zimskih čevljev (39 ln 44) zamenjam v Novem mestu za tri metre suhih bukovih drv. Na-\ slov v upravi lista. wfmmmwmm MATIČNI URAD BREZICE Novembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. Porok in smrti tudi ni bilo. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 26. novembra do 3. decembra je bilo rojenih 14 dečkov ln 11 deklic. Poročili so se: Jože Brkopec, avtomehanik Iz Koroške vasi, in Marija Stangelj, uslužbenka iz Golne vasi; Janez Kulovec, mizar iz Vavte vasi, in Angela Kozlev-čar, delavka iz Podgore; Alojz Avžin, delavec iz Ragovega, in Nada Moškon, delavka iz Dobovcga. Umrl je Jože Brovet, delavec Iz Kočevske Reke, star 59 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Justi Pančur iz Otočca — dečka, Cilka Mežnar šlč z Gor. Gradišča — dečka, Slu-vica Remih Iz Sremiča — dečka, Jožefa Dragan lz Statenberga — dečka. Bosiljka Mihalič z Broda — dečka, Fanika Jesih iz Male Hu-banjice — deklico, Slavka Završnik lz Gradca — deklico, Tončka Ste-fanič lz Bušinje vasi — dečka, Barica Hlačar lz Bubnjarskega Broda — dečka, Jožefa Brkopec iz Rumanje vasi — dečka, Marija Kastelic z Dolža — dečka, Ana Pajk lz Račjega sela — dečka, Sonja Seško iz Parecaga — dečka, Stanka Stojanovlč lz Čudnega sela — deklico, Dragica zura iz Vel. Loke — deklico. Angela Mikollč iz Klenovika — deklico, Marija Kol-bežen lz Črnomlja — dečka, Ana Conta iz Mihovega — dečka, Kristina Kos iz Cerovega loga — deklico. Draga Vrabec z Jezera — deklico, Angela Jurkovlč lz Šentjerneja — deklico, Kristina Veselic s Hrasta — dečka, Frančiška Pečjak lz Plešivca — deklico, Mal-či Dragoš lz Gradca — deklico, Marija Povše iz Vel. Poljane — dečka, Vera Rajer z Vrha — deklico, Pavla Stukelj lz Doblič — dečka, Marija Dolenšek lz Spod. Lakenca — deklico, Terezija Sto-kar iz Orehovca — deklico, Olga Ribič iz Trebnjega — deklico, Martina Virant iz Hrastovice — deklico, Milena Žafran iz Vavte vasi — dečka, Apolonija Uršič z Rake — dečka, Jožefa Ceh z Grmade — dečka, Štefka Hrovat z Dvora — deklico, Fanika Gabrič lz Sevnice — dečka, Frančiška Slapšak iz Male Loke — deklico, Ljuba Cas Iz Semlča — deklico. Zora Mlakar iz Jurke vasi — dečka, Rozalija Udovč iz Ponlkev — dečka, Julka Žagar iz Dvorske vasi — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Mlakar iz Lomnega — deklico, Silva Gli-gič iz Sentlenarta — dečka, Terezija Kapusta lz Sv. Križa — deklico, Jerica Koplnč iz Sel — deklico, Angela Stefanič z Stoj3n-skega vrha — dečka, Fanika Ab-ram iz Kladja — dve deklici, Marija Zlobko iz Gorice — deklico, Marija Vogrin lz Brezja — dečka, Fanika Sušln iz Brezine — dečka, Fanl Mlžigoj lz Stare vasi — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bbl-nišnici: Vojko Justinek, sin rudarja iz Šentjanža, se je usedel v vedro vročih pomij in se opekel; Janez Lužar, upokojenec lz Kamene, Je padel ln si poškodoval levo nogo; Rafael Plbernik, sin dostavljača lz Brune vasi, je pri telovadbi padel ln si poškodoval levo roko; Stanko Blažekovič, vojak iz Črnomlja, si Je pri stroju poškodoval prste na levi roki. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: dr. Miha Načev, zdravnik iz Orlovca, se Je prevrnil z avtomobilom in se poškodoval; Matilda Sintič, gospodinja lz Gornje vasi. Je padla in si poškodovala desno koleno; Ruža Banič, delavka lz Javorja, si je poškodovala glavo; Ivan Ivanko, posestnik iz Kian j ca, je padel po stopnicah in si poškodoval levo nogo; Ani Suban, gospodinji lz Obreza, je padla na glavo opeka; Alojza Cunka, delavca iz Orehovca, Je na gradbišču zasulo. uiMiiiaiiKiiiiiinis Obvestilo oddelka za notranje zadeve pri ObLO Trebnje Občinski ljudski odbor Trebnje — odsek za notranje zadeve obvešča lastnike motornih vozil, da bo podaljševal prometna dovoljenja za leto 1963 po naslednjem vrstnem redu: Za krajevna urada Trebelno in Mokronog 20. decembra od 7. do 14. ure; za krajevni urad Sentru-pert 21. decembra od 7. do 14. ure; za krajevni urad Mirna 22. decembra od 7. do 14. ure; za krajevna urada Veliki Gaber in Dobrnlč 24. decembra od 7. do 14. ure ter za krajevna urada Velika Loka in Trebnje 25. in 26. decembra od 7. do 14. ure. Za zamudnike iz vseh krajevnih uradov bo podaljševanje prometnih dovoljenj 14. ln 21. Januarja 1963. "(izpis delovnega mesta Trgovskega pomočnika z urejeno vojaščino sprejme »Novoteks« — manufaktura, Novo mesto, Glavni trg 25. mmmmmmmmmmm!'■ Letalci čestitajo Naši fantje, ki so pri vojakih v Sarajevu, čestitajo za 29. november in pozdravljajo vse domače in znance, posebno mladino. Lojze Bevc, Jože Kocjan, Franc Hrovatič, Jože Znidaršič, Franc Balas in Alojz Petrnač. PRETEKLI TEDEN SO DAROVALI KRI Na novomeški transfuzijski postaji so pretekli teden darovali kri: Marjan Filipčič, Janez Šuštar, Slavoljub Ferjan-čič, Franc Luzar, Albin Hrovat, Anton Gazvoda, Franc Sašek, Ljudmila Hrovat, Marija Judež, Anica Tomšič, Anica Oražem, Marija Vesel, Amalija Po-držaj. Vida Zupančič, Ana Ljubi, Cilka Sečen, Vida Osolnik, Mara Panker, Franc Kusič, Danijel stirn, Ivan Zupančič, Alojz Fink, Mica Perše, Alojz Cim-Prič, Rudi Hrastar, Turo Leblč, Jožica Hace, Ljubica Henigman, Milan Vidlinovič, Franc Tomšič, Avgust Sintič, Franc Zupančič, Janez Pavlic, Polde Fink, Pavle Okleščen, Franc Blažič in Marija Knežević, člani kolektiva SGP »Pionir« iz Novega mesta. Mirni Drenik, Stanka Grandovec, Janez Robek, Marija Picelj, Anica Derganc iz gostinskega podjetji »Metropol«; Ana Malnar, raznašalka »Dela« iz Novega mesta, Jožefa Ljubi (»Kremen«, Novo mesto) in Jožefa Žagar (Sekcija za vleko v Novem mestu). številnim tovarišem in tovarišicam, ki so tokrat darovali kri, se najlepše zahvaljujemo, posebno hvaležna pa sta jim vodstvo transfuzijske postaje in okrajni odbor Rdečega križa. — še je čas, da se v to človekoljubno akcijo vključijo ostali delovni kolektivi! SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 0.05 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 7. DECEMBRA: 8.40 Zabavni ansambel Boruta Lcsjaka. 9.45 Poje oktet bratov Pirnat. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Inž. Janez Verbič: Kakovost krme se pokaže v prireji. 13.30 Pol ure pred štirinajsto. 14.35 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov. 15.20 Monologi iz VVagnerjevih oper. 15.45 Jezikovni pogovori. 17.05 Bach in Beethoven. 18.25 Poje Komorni zbor RTV LJubljana. 18.15 Iz naših kolektivov. 20.00 Pet pevcev — pet popevk. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 8. DECEMBRA: 8.05 I oštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Cegnar: Parkirna postaja. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.05 Zbori lz Verdijevih oper. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Želimo vas zabavati. 17.05 Gremo v klr.o. 18.10 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 13.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 20.00 Jazz sux Champs Elysees. 22.15 Oddaja za naše izseljence - NEDELJA, 9. DECEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra — France Bevk: Deček s piščalko. 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariši... Mile Pavlin: V ognju in snegu. 10.30 Operna matineja. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas.' 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. 16.00 Humoreska tega tedna: »Stari ga pihne«. 17.15 Radijska Igra: -»Trije mušketirji«. 18.13 Pojeta Olivera Markovlč ln Rafko Irgoltč 18.30 Športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo! 22.15 Skupni program JRT. PONEDELJEK, 10. DECEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Romunska narodna glasba. 10.15 Prizori lz Pucclnijeve opere »La Bohi-me«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Franc Cimerman: Vpliv klimatskih ln rastlinskih faktorjev na razvoj čebeljih družin. 13.30 Popoldanski glasbeni ekspres. 14.05 Naši znameniti operni solisti. 14.35 Noši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Ansambel Larrjr Adler. 17.05 Obdobja slovenskega samospeva. 18.10 Prvi večerni ples. 18.45 Radijska univerza — Leopold Krese: Gospodarstvo v novi ustavi. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb. 20.45 Novo v znanosti. TOREK, 11. DECKMBRA: 8.30 Štiri dežele — štirje orkestri. 9.25 Od polke do calypsa. 10.15 Naši stari mojstri. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Repanšek: Vpliv skladiščnih pogojev na kakovost krompirja. 12.30 Iz filmov in glasbenih revij. 14.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Stoglavl virtuozi. 20.00 Intermezzo z vašimi ljubljenci. 20.15 Radijska igra »Mala suita čakanja«. 21.25 Naš nočni kalejdoskop. UČENCI NOVOMEŠKE OSEMLETKE OB DNEVU REPUBLIKE Osnovna šola »Katje Rupena« v Novem mestu je v sredo, 28. novembra, lepo proslavila dan republike. Učenci so štirikrat napolnili dvorano Prosvetnega doma (po več razredov v eni skupini) in prisostvovali kulturnemu programu, ki je bil lepo naštudiran z zborno recitacijo in vmesnimi glasbenimi vložki orkestra »Dušan Jereb«. — Ob tej priložnosti so podelili najboljšim pionirjem, ki so se izkazali v tekmovanju v okviru JIM, srebrne športne značke, cicibani iz prvih razredov pa so bili na slovesen način sprejeti v pionirsko organizacijo. Društvo prijateljev mladine je novim pionirjem poklonilo pionirske rute. Nesreče SNEG JE PREPREČIL SBECNO VOŽNJO M. novembra popoldne se Je zgodila lažja prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Kronovem. Proti LJubljani Je z osebnim avtomobilom Italijanski državljan Raffaelo :Ga-lardini vlekel neko pokvarjeno vozilo. Pri Kronovem se je vlečna vrv pretrgala, zato je Galardlnl ustavil. Tedaj pa se je iz Zagreba pripeljal Dušan Grubar. Ker Je prepozno zagledal Galardinijev avto, je naglo zavil v levo, vendar Je zaradi spolzke ceste zadel vanj. Skoda na Gmbarjevem vozilu je ocenjena na 10.000 dinarjev. TOVORNJAK NA SREDI CESTE 24. novembra se je na Poljanskem klancu na avtomobilski cesti ustavil tovornjak podjetja »Gorjanci«, ker ni mogel speljati. Stal je tako, da je bilo na levi strani malo prostora, vendar so ga druga vozila še lahko prehitela. V tovornjak Je zadel tovorni avtomobil s piikollco, ki ga Je vozil Anton Novak iz Ilirske Bistrice. Skoda znaša približno 10.000 dinarjev. Istega dne ln skoraj ob istem času Je na Poljanskem klancu prišlo do druge nesreče. Proti Ljubljani Je s tovornjakom potoval Dragocmir Ni-kolic lz Kragujevca. Zaradi zasnežene ceste nI mogel naprej. Ko se je lz nasprotne strani pripeljal z osebnim avtomobilom D turo Durdelja iz Zagreba, mu je NikoUc mahal, naj ustavi. Durdelja Je začel zavirati, vendar ga Je zaradi zasnežene ceste zaneslo v tovornjak. Trčenje Je povzročilo 10.000 dinarjev škode. GOREČI TOVORNJAK NA AVTOMOBILSKI CESTI 11. novembra je po avtomobilski cesti iz Brežic potoval s tovornjakom Albin semullč iz Kopra. Na avtomobilu in prikolici je bilo 26 ton konzerv. Med vožnjo se je izpraznila sprednja desna zračnica pri prikolici ln se vžgala. Voznik je dim opazil ln avtomobil ustavil. S pomočnikom sta poskušala odstraniti goreče kolo, vendar jima nI uspelo. Vtem se Je vžgala tudi prikolica. Sele čez poldrugo uro je prebivalcem ln gasilcem, ki so prišli na pomoč, uspelo ogenj pogasiti. Vrednost tovora je bila blizu 5 milijonov dinarjev, na prikolici pa je za okrog milijon 900.006 dinarjev škode. . ZMEDEL GA JE SNEG NA SPREDNJEM STEKLU 15. novembra je vozil osebni avtomobil po avtomobilski cesti proti Zagrebu Miho Načev, zdravnik lz Slavonskega Broda. Blizu Jesenic na Dolenjskem je srečal tovornjak, kl Je peljal proti LJubljani. Pri srečanju Je izpod tovornjako-vth koles brizgnil sneg na sprednje steklo osebnega avtomobila. Načev se je zmedel, . zapeljal s ceste in se prevrniL Voznik in sopotniki se niso poškodovali, na osebnem vozilu pa je blizu 700.000 dinarjev škode. Mladini iz Trebelnega Jože Grabnar, Alojz Starič in Gustel Sedlar, naši fantje, sedaj vojaki v Tetovu, čestitajo mladini s Trebelnega za praznik republike, domačim in prijateljem pa pošiljajo lepe pozdrave. SREDA, II. DECEMBRA: 8.05 Pisana orkestralna galerija. 9.25 Sun ln tja po svetu. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Tone Zore: Pregled uspehov ln vprašanj v Živinoreji. 12.30 Iz manj znanih oper znamenitih skladateljev. 13.30 Melodije na tekočem traku. 15.32 Franz Schubert: Glasbeni utrinki. 18.10 Klavir v ritmu. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.15 Z našimi pevci ln instrumentalisti. ČETRTEK, 13. DECEMBRA: 8.20 Pet popevk za pet pevcev. 9.25 Iz domače operne ustvarjalnosti. 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. Dušan Modic: Obrezovanje in urejanje dreves ter grmičevja v sode bnih sadovnjakih. 13.30 Medite rentski Intermezzo. 14.05 Od kontinenta do kontinenta. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Turistična oddaja. 17.05 Glasba iz Talijlnega hrama. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Po svetu Jazza. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, Inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogatar, Miran Slmlč prof. Tone Trdin. Janez Vitkovlč ln Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Rla Bačer, Miloš Jakopec, Drago Kastelic ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din, polletna 450 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 180« din - Tekoči račun pri podružn'cl NB v Novem mestu- 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje •DEIA - v Ljubljani.