Celovita gospodarska razvitost
S prispevkom v prejšnji. predvsem pa v tej šlevilki se v razpravo o Ljubljani 2000 vključuje ludi Naša skupnosl. Na željo koordinacijskega šlaba, ki je pri predsedslvu OK SZDL imenovan in zadolžen /a vodenje javne razprave, odpiramo rubriko za prispevke na lo temo.
Veseli bomo vaših ra/mišljanj o 1 jubljani inše posebno o naši občini v njej za prihodnjih dvanajst let. Posredujte svoja razmišljanja tudi dru-gim prek Naše skupnosti.
Lelošnje leto je /adnje lelo srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1976—1980. Zalo že lako usmeriive /a drugo siednjeročno plansko obdobje 1981—1985, v Ljubljani pa še /a dolgoročno — vse Ija do lela 2000. Ta smela odločilo Ijubtjanske družbenopolitičnr skupnosli je vsekakur nastala na podlagi bridkih spoznanj iz obdobja ekonomskega liherali/ma. ko je bil ra/voj >se preveč prepuščen po-djelniskim konceptom. naktjučju in nedodelanim lelnim smernkant. Tedaj slorjena družbena škoda št vedno ni odpra>ljena. Šc vedno je \ečje slevilo O/.D in KS brez celovitih samoupravno oblikovanih ra-zvojnih programov. Ljubljana pa je neenakomerno drobljena po obči-nah, kar na nekaterih področjih že možno ogroža nadaljnjo celovilosl.
Nadaljevanje na 5. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Posledica takega planskega obdobja moramo povsem od-praviti v drugem srednjeročnem načrtu in v velikem projektu »Ljubljana 2000«. Zato je v Ljubljani spodbujena široka družbenopolitična akcija, v ka-teri želirno z ustvarjalnim odno-som za razvoj zainteresirani h de-lovnih ijudi in občanov zgraditi tak projekt družbenega razvoja našega mesta, ki bo daleč prese-gel vse do sedaj v svetu znane projekte.
Smo ena od petih ljubljanskih občin in kot Ljubljančani polno soodgovorni za uspeh tega pro-jekta. Za prve informacije o pri-pravah za izdelavo planskih izhodišč smo zaprosili načelnico oddelka za-gospodarstvo občin-ske skupščine Slavko Keržano-vo.
— Kako smo se v občini lotili te ljubljanske naloge?
Dokumenti »Ljubljana 2000« terjajo po svojem pomenu in kompleksnosti ne le organizacij-sko in strokovno temveč tudi do-slej največjo družbeno akcijo vseh nosilcev planiranja, ki so zainteresirani za vsestranski družbenoekonomski razvoj Ljubljane.
Zato srao se v Ljubljani dogo-vorili, da je strokovni koordina-tor in strokovni nosilec priprave dokumentov »Ljubljana 2000« zavod za družbeni razvoj Ljub-ljane ter da vsa aktivnost v zvezi s pripravami poteka na ravni Ljubljane usklajeno po enotnem delovnem in terminskem pro-gramu.
Tako so vse ljubljanske občine konec preteklega leta že sprejele odloke o obvezni pripravi doku-mentov »Ljubljana 2000«, kiza-jemajo izdelavo naslednjih do-kumenlov:
—  dolgoročnezdruženeplane občin   in   mesta  Ljubljana,   ki vključujejo    prostorske    plane občin in mesta;
—  dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega so-delovanja in
—  urbanistične  načrte  ljub-ljanskih občin.
Obvezna priprava teh doku-mentov zajema celoten prostor vseh ljubljanskih občin, vklju-čuje pa tudi usklajenost razvoj-nih odnosov na območju občin, ki tvorijo skupnost občin ljub-ljanske regije in še nekaterih občin, ki so se v tem okviru odlo-čile za medobčinsko sodelova-nje.
Dokumenti »Ljubljana 2000« bodo izdelani za obdobje 1981-2000 zetaparai 1981 — 85 in 1986 — 1995 ter z nekaterimi elementi do leta 2000. Poleg tega bomo istočasno pripravljali tudi srednjeročne družbene plane za obdobje 1981 — 85, tako da bosta oba planska dokumenta povezana med seboj.
V Ljubljani je bilo doslej izde-lanih že več nalog, ki pomenijo osnove za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov. Pomem-ben v tej skupini je pakel spre-memb in  dopolnitev GUP na območju ljubljanskih občin, ki ga delovno imenujemo regulaci j-ski načrt. Regulacija, ki jo izde-lujemo za območje naše občine, prinaša poleg ocene dosedan jega urbanističnega razvoja občine za daljše obdobje.
V okviru sprejetega programa bo izvršni svet predložil:
—  skupščine občine osnutek smernic najkasneje do 20. sep-tembra 1979,
—  udeležencem dogovorov o temeljih planov osnutke dogovo-rov o temeljih planov najkasneje do 20. marca 1980,
—  skupščini občine osnutke planov najkasneje do 20. marca 1980 in
—  skupščini  občine  predlog plana najkasneje do 30. oktobra 1980.
Seveda pa bo celotno deto lahko uspešno opravljeno le tedaj, če bodo svoje razvojne programe pripravili tudi vsi po-membnejši subjekti razvoja. Da bi zagotovili čimvečjo enotnost pri izdelavi srednjeročnih in dol-goročnih planov osnovnih nosil-
cev planiranja (TOZD, KS, SIS), bomo prek zavoda za družbeni razvoj Ljubljane zagotovili enotno metodološko vodenje. Prva posvetovanja s predstavniki združenega dela so že v teku, še v januarju bodo posvetovanja tudi s predslavniki KS in SIS s po-dročja družbenih dejavnosti.
— Ali se že kažejo grobi obrisi naše občine v Ljubljani leta 2000«
Razvoj občine v naslednjih de-setletjih je vsekakor vezan na bodoče dolgoročne razvojne usmeritve Ljubljane kot celote. V temeljnih vprašanjih za obli-kovanje smernic družbenega ra-zvoja Ljubljane do leta 2000 je zapisano: »Cilj ne more biti ve-lika Ljubljana za vsako ceno, temveč kako bodo ljudje v njej delali in živeli.« To pa pomeni, da zahteva vsak nov prebivalec ne Ie delovno mesto, temveč tudi vse dobrine družbenega standar-da: stanovanje, vrtec, šolo, ze-lene in rekreacijske površine, čist zrak itd. Zato je za Ljubljano sprejemljiva le usmeritev na vi-soko tehnično opremljenost dela. Gre torej za preobrazbo doslej ekstenzivne industrializa-cije v doigoročno politiko celo-vite gospodarske razvitosti. Le to bo prineslo visok narodni doho-dek na prebivalca in s tem višjo raven družbenega standarda.
Ena osnovnih usmeritev raz-voja Ljubljane js modernizacija obstoječe in gradnja nove so-dobne industrije. Prav v okviru te usmeritve pa so dane naši ob-čini izredno velike možnosti ra-zvoja v prosloru. Naša občina namreč razpolaga z več kot 50 % vseh prostih površin, namenje-nih za proizvodne dejavnosti v Ljubljani (okoli 530 ha). Od osmih specializiranih industrij-skih con v Ljubljani so že doslej kar tri načrtovane v naši občini: MP —  3, (bivše  letališče) —
lahka predelovalna industrija, MP — 4 (Zalog) — živilska indu-strija in IR Dolsko — bazična kemija in proizvodnja energije. Zato predvidevara, da se bo ob doslednem uveljavljanju spreje-tih načel (od ekonomike pro-stora do varstva okolja, razvoja infrastrukture ipd.) naša občina razvila v sodobno industrijsko središče Ljubljane. Že doslej predstavlja delež industrijske proizvodnje v ustvarjenem druž-
benem proizvodu prek 50%, v dolgoročnem razvoju občine pa bo ta delež znatno večji.
V dosedanjem razvoju občine je veliko nesorazmerje med eko-nomskim in družbenim razvojem občine. Povzročilo ga je naglo priseljevanje prebivalstva v zad-njem desetletju. Zato bo morala biti vsebina dolgoročnega ra-zvoja občine sklada z ekonom-skim, prostorskim in socialnim razvojem. To pomeni, da bo treba z razvojem industrije in
drugih gospodarskih dejavnosti načrtovati hitrejši družbcni raz-voj občine — od šol, vrtcev in zdravstvenih domov do kulturnih dobrin, znanstvenih zavodov, preskrbe.
Ob načrtovanju dolgoročnega prostorskega razvoja občine ne bomo smeli zanemariti odnosa do zetnlje. Očuvati moramo kva-litetna kmetijska zemljišča za in-tenzivno kmetijstvo, ki ga bomo vključevali    v    sistem   oskrbe
mesta. prostorski načrt za po-trebe kmetijstva, ki ga je skup-ščina občine že sprejela za dobo 15 let, daje možnosti za uresni-čevanje teh ciljev.
Pomembna usmeritev dolgo-ročnega razvoja občine, ki je opredeljen že v srednjeročnem programu 1976 — 80, pa je tudi postopno odpravljanje razlik v razvoju mestnih in zunajmestnih predelov občine.
S.G.