Zemljepisje v Ijudski šoli. (Dalje.) Tergovina ali kupčija. 3. Kranjsko je blizo morja; tergovina je tukaj gotovo prav živa. 0. Njpga dni je bilo res tako, kakor si ti misliš, odkar pa so odperli dunajsko-teržaško želcznico, je prevozna kupčija popolnoma usahnila, dosihmal zgubljenih dohodkov čez dva tnilijona na Jeto, ni bilo mogoče nadomestiti z izvozno tergovino, zlasti zbog drage voznine za vse težje blago na juzni železnici. J. Tedaj pa Kranjsko, ktero si je s prevozno tergovino 2 milijona zaslužila, čedalje bolj peša v blagostanji. 0. Števila lo kažejo. Predno se je začela vožnja po južni železnici, bila je v Ljubljani prav živa kupčija z žitoi|k za Ter.st in morje; odkar pa pelje na Koroškem železnica do Celovca in Belaka, je tudi žitna kupčija za gorenjo gorensko stran prenehala. Kupčuje se na Kranjskem z blagom, ki prihaja na Terst iz prekraorskih krajev, dalej pa z vsakoverstnim dunajskim pa graškim blagom; volnena roba prihaja pa večidel iz Češkega in Moravskega. Za notranjo tergovino so naj živejši kraji Ljubljana, Loka, Teržič, Kranj fžito), Katnnik (goveja živina in drobnicaj, Novomesto pa Kočevje. Izvzemši Suho Krajino pa Černomaljsko ima Kranjsko še zadosti cesla. V Ljubljani se stikajo konci vseh 4 cesarskih cesta (kranjskih, hervaške, štajerske, korosko - goriške pa teržaiško - reške). Drugi važniši vozli cesarskih in okrajnih cest so na Gorenskem: Koren, Otok pri Radolici, Teržič, Podbrezje, Kranj, Loka, Medvode, Kamnik, Terzinj (pod Mengisem); na Dolenskem: Mirna, Studenec (pri Žužemberku}, Novomesto, Kočevje, Ribnica, Lašče; na Notranjskem: Postojna, pa Razderto. v Zeleznica, ki derži od Zidanega-Mosta do Podgorice v senožeškem okraji po sredi dežele, ima 16 milj dolgosti; dokaj dragih stavb zlasti v Posavji pa na Krasu pod Postojno, pri Borovnici je pa daleč znan 257° dolg pa 20° visok ceslovod (viadukt), kteri veže dva hriba med sabo, v dolini pa je vas Borovnica; po zimi so po tej železnici zaraeti. — Zeleznica zagrebška je izpeljana od Zidanega-Mosta po levem bregu Save; derži se vso pot meje med Kranjskim in Stajerskim ter obeta vzhodneniu Dolenskemu mnogo koristi. Gorenci, vzlasti mesti Kranj in Loka, potem pa fužine v Kamnigorici, Kropi, v Javorniku in na Savi, pričakujejo mnogo koristi od ljubljansko-belaške železnice, ktera se že ravno sedaj po nekterih krajih dela. J. Tako se iniamo boljših časov na Kranjskem za kupčijo nadejati, ker slišati je, da se bode tudi železnica iz Ljubljane v Karlovec napravila. 0. Od železnic imajo koristi le večji kapitalisti, in pa revno ljudstvo zaslužka toliko časa, dokler se dela; potem pa vozniki in drugi nianjši obertniki z žalostnim sercem gledajo za železnim vozom, kteri jim odpeljuje vrz zaslužek. Kranjsko pa ima vendar primeroma veliko gozdov in mineralne kurjave, Gorensko pa dosti vodnih moči, ako se v deželo naselijo tuji kapitalisti, bo to deželi dajalo mnogo zaslužka, in tako utegne res železnica obertnost v deželi povzdigniti. Telegrafa je 20 milj. Razun telegrafa, ki spremlja vso južno železnico, kakor je dolga, veže še Ljubljano (na Kranj, Teržič iu na lijubelj) s Celovcem telegrafska poteza, ktera je tudi speljana od Teržiča v Bled. Vzhodno Dolensko spada k telegrafški potezi poleg zagrebske železnice tekoči, južno Kranjsko pa k telegrafu, ki je iz Zagreba na Reko napeljan. Nekdaj so šle tudi ladije po Savi, ktera začenja na nstji Ljubljanice pri Zalogu nositi Iadije. Ljubljanica nosi po 300 ct., Sava pa po 300 — 1000 centov na dolgih ladijah; ker je pa Sava v nekterih krajih zelo dereča (,,na Slapih/'_), je vožnja navzgor bila zmirom zelo težavna, sedaj se pa večidel vse blago prevažuje po vstrični železnici. S tem je pnpolnoma izgubil svojo važnost tudi Zalog, poprej sila živo skladališče za žito. Kerka nosi blago od Novegamesta, pa le po malem. (Prih. dalje.)