UredailkUaapavallki , •tort: MIT l UwU«li
S»Ue*WlU« IS oo Y«*rljr.
STEV.—NUMBER 270.
DAVI PREMOGA 80 PADLI r PO RUDARJIH B POMOČJO SODIŠČ.
glasilo slovanske narodne podporne jednote
KAKO SE NAJ POČEPU: DELAVCI IN FARMARJI ?
to zdaj Študirajo voditi.
lji stari garde.
Ako ne pooepijo farmarjev in de-lavoov, jim bo predla hoda v lotu 1014.
UNUSKI RUDARJI SMEJO BITI POROTO IU V
Washington, D- 0. (Federated Press), -r- Najbolj nadarjeni voditelji stare garde v republikanski stranki zdaj mučijo svoje možgane, na kakien način bi zabili zagpzdo med farmarje in delavce.
. Prepričani so, da delavcev ne pridobe več zase in da pojdejo, delavci svojo pot in se končno organizirajo politično in vodijp razrednozavedni boj mogoče že v bližnji bodočnosti.
Treba je torej pridobiti farmarje in da se to zgodi, je trebs, da Hardingova administracija u-godi vsaki zahtevi farmarskcga bloka v kongresu.
Slifiijo se glasovi, da pojde več' ko eden starogardnih članov kabineta, na njih mesta pa pridejo ljudje, ki so vieč farmarjem.
Justični tajni Jc Daugherty, o katerem sodijo, da sta z Newber-ryjera vred odgovorne, da je republikanska stranka izgubila ns miljone glasov, je med predlagatelji predloga, ki naj administracijo osvobodi reakcijonarne butare.
Ako posreči ta strategifina' poteza v interesu republikanske stranke, je seveda odvisno od farme rskega bloka, ako želi doseči aporaznme z administracije in sa-upati obljubam nazadnjakov.
Neka avtoriteta pravi, da administracija pokaže dobro voljo na ta način, da opusti parobrodno aubvenčno predlogo. To se zgodi po formalni debati v zasedanju 20. noTfmbru. , , .j
Progr.esoV<i žele,,da* akliče takoj izredno zasedanje prihodnjo spomlad, ko postanejo njih mandat je veljavni. Zastopniki farmarjev in delavcev pravijo, da nimajo zaupanja v obljube stare garde, ako se ne izvedejo pred zasedanjem v decembru 1923.
Ako se odloži perobrodna sub-venčna predloga, tedaj .se lahko sprejmejo pred 4. marcem vse proračunske predloge, Hovo izvoljeni progresovci pa imajo sedem mesecev čaaa, da se ohlade, preden se jim ponu4i prilika, da predlože eno svojih predlog.
Ako fermarlki blok ne bo izredno nedolžen, ima predsednik izbiro med izrednim zasedanjem in revoltirenjem farmarskih slo jev, ki rasiiri gotovo protimisel napram republikanski stranki v letu 1924.
Za voditelje stare garde pa po-•toji smola v tem, da so voditelji revolte na severozapadu priprav Ijeni ustanoviti popolnoma novo tretjo strenko, ali pa reformireti republikansko stranko. Tedsj se lahko sgodi, da bo cena za vpo-etovitev harmonije tale:
Newberry in Daugherty se odslovita, subvenčna predloga se u makne, Esch-Cumminaov transportni zakon se prekliče, mesar ske industrija se reorganizira prsvilno, reorgsnizira se tudi fe derslna rezervna banka in postavi pod nadzorstvo farmarjev, do loči se mela armada in mornarica in sprejmejo se ie druge stvari, ki jih črti republikanska strsnks.
Z drugimi beaedsmi to pomeni, ds mora republikanska strsnks sneti dol svoj eilinder in Obleči delavske hleče, sko hoče ferasar je odtrgati od delaveev. Za etero gardo je to strsine kriza in ponosni voditelji kot Lodge in Kmooth rejle utonejo s "zbiksa nimi" »komi, kakor da ee pod vržeja takemu ponižanju.
Marion, IIL — Sodnik Hartwell je v sredo razsodil, da smejo unij-ski rudarji služiti kot porotniki v procesu proti rudarjem, ki ao obtoženi umorov v zvezi s znano bitko s stavkokazi v Herrinu. To je velika zmaga za obtožence. Državni pravdnik Duty je zahteval, da se vsi unijski rudarji diskvalificirajo od porotniike službe iz rasloga, ker ne le simpatiii-rajo s obtožcnci ,temveč tudi prispevajo densr za obrsmbo istih. Sodnik je pa odločil, da unijski rudarji imajo po sakonu pravico do porotniike službe v tem slučaju ne glede na to, Če prispevajo denar za obrambo obtoženeev. Do zdaj eo izbrani itirje porotniki in eden mepl temi je unijski rudar.
00 DUHOn STANU.
KATOLIŠKI IN EPIBKOPALNI DUHOVNI PA IZJAVLJAJO, PA NI BO NIČ B TO PRAVICO
Nekatero manj ritualne proto-stantoVske vere so bolj popust-ljivs.
DETEOITSKA MESTNA ŽELEZNICA IFA LEP DO .
BIČJEK
Detroit, Mieh. — Municipalns poulična železnic* ima v prvih <-noindvajeetih meaeeih. odkar je v rokah mesta, $M4,096.t2 preo fttanM Tako se glasi finančne !>*ročflo ecstaožcAznilke komi si Vnrnlna znala aamo pet ee* tov )a <xlen cent za tranefer. K i juh nizki vosaioi Je železnica detffll
Washington, D. 0. — Narodna ženska strsnks ni s svojo zahtevo, da morajo žene imeti pravico poststi duhovnice, le izzvala veliko različnih' dovtipov, ki Aeiijo to zahtevo, ampak js povzročila, da eo katoliiki in episkopalni duhovni hitro odgovorili, da iz te moke ne bo kruha.
Pričakujejo pa, dr. bodo manj ritualne protestantovske cerkve podpirale feministke. Mohame-danci tudi ie niso povedali, kako eodijo o tej zahtevi feministk, ptdjs le tndi nleo govorili
mBmi
AHce Paul eta nlijboij goreče sa
govarjali to novo določbo v programu Narodne ženske stranke, ki pravi, da morajo žene imeti pravieo do dshovniitva in vseh tvtoritetnih mest v eerkvi. Dr. Karolina SpenOer is države C<Ho-rado je naglašala, da ketollika in protestantovske eerkve potrebujejo službo žene. Mrs. John Ko-gers iz New Yorka je pa rekla, da ne pojde v nobeno cerkev v bodočnosti, ki ne dovoli Ženem, da ee pov^pno do cerkvenih avtoritet
Rev. Kugeae A. Hannan, Župnik tukajinje katoliike cerkve sv. Martine, je informirsl čssdpisje, da žene ne morejo poststi duhov niče v katoliiki eerkvi. Mgr. Ja mes F. Mac k lin, dodeljen katoli iki eerkvi sv. Psvls, je rekel: "Žene ims jo pravico do vsega in so deležne vsegs, nikar ps ne morejo postati duhovnice." > Rev. Robert Johnson, župnik episkopalne cerkve sv. Jsnezs, izjavlja, da mora cerkev sprejeti poseben "kanon", da imajo pra vieo poststi duhovnice. Kako se naj to zgodi, pa sam ne ve. Rev. Cenon Williem L. De Vries, vodja episkopalne katedrale sv. Petra in Pavla, je dejal, da se ne more zahteva žen vpoitevatl pod nobenim pogojem. Rev. J. K Freeman Kpiphany, episkopalni duhoven, je podel izjavo, da epi skopslna cerkev nasprotuje, |da žene poetanejo duhovnice.
SLIKA ZLOČINSKEGA SISTEMA
New Tork, N. T. - Benjemin Oerner, stsr 75 let, bres doma in prijateljev, je v Jfrodajalni s le-leznino ukredel zevoj s namenom, da gs obsodijo v ječo, v kateri je prebil ekorej vse svoje žlvljeje. Vzel je zevoj tako, da ga je videl prodajalec in odiel je skozi vreta ne ravnost prpti policaju-"Upam. de me obeodijo zdej doemrtno ječo", je rekel polica-ju. "Dela ne morem dobiti in tu dl denarja ne morem aaslužiti."
DELAVCEV UTONILO
mi. Toda franooaki delavce ss nolmjo vfcdo ,sU zdi ae, ds eocisiiatf d* in imenuje Poineareja	pn^M odgovornosti v se
"psr Poinoare".	dan jih kritičnih časih ( rajii bodo
Kan. — Deeet lunar skih delavcev in ea miajonar eo ee peli«11 r motornem čoloo prek jesera Petnajst milj. ki jc odda I jen okoli trideset milj od zatJv* Hheltcr. Čoln je sadcl na ledeno ploščo in es razbil. Vei so stoaili.
FRANCIJA JE am-VALA PO NEPOTREBNEM 1,000,MO MO?.
NAHAJA BI NA BOBU FINANČNEGA PROPADA.
Bellsire, O. — (Feder. Prees.) ; Obrambni rudarski odbor tu-ksjfinjega diatrikta it 6 U. m. W. of A. je v dolgem poročilu obto-<11 lastnike premogovnikov, da so * ae zdej lotili zadnjega sredstva, namreč sodiič sa rasbltje rudar-ake organizacije. Operatorji so spravili pred sodliča v Ameriki <31 rudarjev, ki so obtoženi urno-New Tork, N. T. (Fed. Press). in dru«lh "lanskih dejanj. Georges Clemcnceeu, bivli * Jer,	no mor*J° v«*
francoski ministrski predsedniki ««tl P«^	" diwkt
Tako obtoftujo franooeki socialist Lonfuet < ;
ki je ns potu v Ameriko, ds vori v raznih mestih, lahko go?
Ino pobijanje delavoev, ee satsčejo jk aodiiču v svrho, da spravijo
ri samo za militaristično in nsssdi ^tivnejie rudsrje zs omrežje in njaiko Francijo, je rekel Je« »«nkit»tirajo organizacijo veled
Longuet, vodja franeoekih sooiS-1 isto v in bivii član poalaniik* zbornice, poeluialcem, ki so do zadnjega kotička zasedli oblinja Cernegijevo dvorano.
Longuet je dalje obtožil, da je francoska vlada žrtvovala po nepotrebnem 1,800,000 mol, ker je v letu 1917 odklonile ponudbo mir.
Isjsvil je, ds je Francija pregu finančnega polomaj ■
"Frank pada", je rekel Longuet, "in na! bičej se nahaja t strainih razmerah. Vladajdfti razred pozna samo eno pot, da ae srečata obe poti. In to s pomočjo posojila, zopet drugega posojili in ie enega posojila. Vsako B*tS posojil^ nagromadi novo butsrf na opotekajočo telo obdavčsaja, da se plačajo obreetl teh
sodnljaklh stroikov.
NEMI IN SPLOŠNE STAVKE II NEMCU.
Socialist Bauer mogoče sestavi novo Vlado; drufi nočejo pre- J : vsoti to naloge.
MORGAN JI ODPOTOVAL V BERLIN?
Berliu, 16. nov. — Predaednik Kbert bo imel teiko delo dobiti človeka, ki'bo voljan vaetl krmilo •omike republike v evoje roke/ Včeraj je jptsbil več voditeljev ns poavotovsnje, toda nihče ne
pbskual organisirati novo vlado, toda dvomljivo Je, da bi tudi on
Mti naslednik dr. Wirtha. "Priiel sem, da vam povem, d« ' Danes se poroče, da je Ebert se francosko ljudstvo ne strinjfc s povabil socialista Bauer je, da naj
to politiko," je povdaril Longuet --«-—«-----—.....»-j-
"Veliko ljudi v tej delali mleti, da jc frenoosko ljudstvo ss Psin* prevzel cerom in drugimi imperUsMsIifl. nimi voditelji, ker ee dsjo smeri-iki čaenikarji zelo radi potetfnlti ln napolnijo eVoje brzojavke zadnjimi Poinearejeviml izjsvi-
BV političnih krogih prevladuje mje, ds bo novs vlada zopet licijsk*, v ksteri bodo eocisli listi ali idustrijci. Hoclaliatl eo edina strsnks^ ki lshko sestavi
VELIKA DELAVSKA ZMAGA V ANGLIJI.
Laboritjo so poraiili Lloyd Goorgojovo in AsquiU>ov« liberalce in osvojili Toliko itovilo torijskih mandatov. Natančni iaid io ni snan, toda po prvih poročilih so laboritjo druga najmočnojia stranka v novem parlamentu. Lloyd Goorgo jo silno poraifn in njegova stranka jo bres malega pometena s političnega polja« Konservativci bodo imeli revno večino v tbornici.
' Longuet je dejsl, ds ee je v le« tu 1917 nudila prilika, da ae akle-, ne mir in se Franciji vrneta Al-zacija in Lorena. Zavezniška vojaška pozicija je bila dobra in i-talijsnski, britski in frsneoski mimstrski predsedniki so zsmol-čali to dejstvo ljudstvu, ker so kot im^erijalistl želeli, ds se vojna nadaljuje. . Posledica tega je bila, je rekel Longuet, da smo v naslednjih petnajst mesecih izgubili 1,800,000 mož po nepotrebnem.	'	,
STAVKA DBLAVOIV NA OHL OAGO * ALTOM ŽIL1ZNIOI VISI NA NIVL
Bloomington, X.. — Komaj )e bila stavka f* Chicago k Alton železnici izravnana, so nastale ao* pet take razmere, ds pohovns stavka visi na niti. Kompanije ae noče ravnati po točkah, zapisanih v sklenjenem sporazumu. Kompsnlja odpuiča delavec, ki so bili aktivni v stavki, nočs priznati zastopnikov, ki so jih izvolili orgsnizirsni železničarji, sm-pek vpoiteva samo kompanijsko linijo.
železničarji so sklicali shod ln sklenili, de se te razmere predlo že vsem lokalnim unijam v razpravo.
Trensportna postava pravi, da mora biti priznana tista organizacije, ki kontrolira večino ualuž-bencev ne železnici.
Med železničarji gre glas, da so železniikl predsedniki odloči 11, da Chicago k Alton lelesfii-ike družba vodi prvi naskok, da se odpravi izredno plačOo za čry, urno delo železnilkega oeobje.
POLOMLJENA tlLBZNliKA OPREMA POVZROČA
— Preiskovslni komite j lelezniiklh delsvoev objavlja, da j* pomanjkljiva ln polomljena ielesniika opreme povzročile dve nezgodi pri Iveret* tu, v katerih so fttirjs leleznlčerjt izgubili ži^jenje.
železoUki uredniki so vedeli, da je oprema potrebna |x>prsvila Priče izpovedujejo, da je strojevodja Thomas Hrown protestiral voditi lokomotivo la pomagati potegniti poAtni brsovlak prek rov ja, ker je bila lokoasotiva potrebna popravila.
prepustili vlado burloostJITkatcro bodo potem peetili v parlamentu.
Pariš, IH. nov. — Tuksj as pot roča, ds jc ameriški multimiljonsr odpotoval inkognito v Berlin. Vest ni potrjena. Govorice, ds ae Mor|an mudi ns tajnih konferen* ceh s ssvesniiklmi In nemškimi finančniki v Parizu ,vztrajajo le tri dni, ampak čaanikarakl repor-terji ga le niao nikjer videli.
Berlin, 10, nov, — Živežnl la* gredi ln demonetreclje proti dra» ginjl ee nedsljujejo v južni Nem* člji. Vlsda je v atrshu, ds ae razširijo ns kotlino ttuhr. Ursdna pollcijeks poročila aa glaae, da is-gredi ssdnjih psr dni v Duessel-dorfu In Kolinu niao bili komunistični, temvoč aplošns ljudske masa ae je dvignila In policija ima velike težave s nadvladanjem i *prednikov.
. Bkoda, katero so naredili ls-gredniki v Kolinu samo na rasbl-tih Šipah,« znaša 60 miljonov mark. Skoro vse prodajalnire so bile oplenjene. Policija nI hotela etreljsU, pač pa js ranila nekaj molkih a sabljami. To je izzvalo nove demonstracije proti policiji.
Delaveke organizacije v Dusael-dorfu eo objavile ultlmet, ds eto pijo v generalno atsvko, sko delo-dsjslci ne zvišajo mezde. Poloiaj je selo kritičen.
V Berlinu je tudi bilo nekaj manjših izgredov. Vlada je eiino nervozne In je aelofila policiji, de naj hitro potlači vse nemire. Via da se boji, da eo nemiri znemenje prihajajoče eplošne revolte.
nabiranji obleke zm orodja ia rubuo.
Bon Krsnciseo, Ca). - (F. B. R Preee Service,) Delsvei v Ken Freneiacu in okoUei so prispevali dve toni obleke, čevljev, * orodje in drugege mcteriele ss Bovjeteko Rusijo. Material je nabirala tu kajinja podružnica "Pr)jat*lje% Hovjetake Rusije". Blago je le bilo poalano v Rusijo e parnikom " Alaskan".
Chicago ln okolica : V aoboto jasno in topi«. Južni In južnozs-ped ni vetrovi. Temprretora v 24 urah i najvlija Ml, naj maja 37. Holneo izide ob Srtl, tuičt ob 4:SS.
London, 18. nov. —- Lloyd Goor-ge je bil pri včersjšnjih volitvah strahovito poražen. Hsvnotsko eo bili tepeni Asqulthovi liberalci. Konservativci ali toriji, katere vodi aedanji ministrski predeod-nlk Bonar Law, so dobili največ mandatov, ne pa toliko kolikor ao Pričakovali.
Popolni volilni reiultst. ie ni znan ob tej uri, toda na podlagi dosedanjega isids ee lshko akle-pa, ds bodo toriji imeli borno večino in druga najmočnejšo stranka sa njimi so laborlti. Dela veka stranka je po prvih poročilih odi« na stranka, ki je napredovala s gUsovi in mandati.
Danes sjutrsj ob leetlh jo bil volilni iaid sledeči: koneervativei 170 mandatov, laborlti 109, neodvisni (Asquithovi) liberalci 38, Lloyd Georgejevi liberalci 34 ln vsi drugI 8.
Volilni isid je doslej snan aamo . v večjih mestih, dočim s delele |c|JP0<,,,,|fi *** nI poročil.
Voditelji veeh štirih t večjih strank so izvoljeni. Bonar Lsw je isvoljen v qiaagowu, Aaquith v Pslsleyu, Llovd Oeorge v Wsleeu ln John r. Clynee, vodjs Dslsv-ske strsnks, je )>tl isvoljen v Msnehehterju.
Tods edini Uoyd Georgi js smsg*l bres oposleija, ker al imsl pronijcandidata, medtftfc ko lo dru-
B buržoassl, Voditelji imeli telak j l delavskimi ksndidsti in toliko, ds eo smsgsli s bornimi veČinami. Ns primer Bonar Lsw je dobil 15,437 glasov, delavski ksndidet Ros|yp Mltohell ps 13,939. Pri zadnjih volitvah je Imel Bonar Ls«v 12,915 glssov ve-čine nad laboritom, sdsj ps komaj noluj čez 20001
Asquith je Še ns elsbšem In mslo jc manjkalo, da ni podlegel pred laboritom. Prejel je lft,00ft glasov, delavski ksndidat j. M. Biggar pa 14,736; Asqulth je torej zmagal a revno večino 209 gleaovl •
To dokaauje, kako veilkanak! korak je naredila Labor party i svojimi glasovi oelo v poštojan ksh voditeljev burloaznlh atrank.
Ns večje zmsge so delavci Isvo. jsrsli v industrijskih središčih kot : so Msncheeter. Hheffield in Glssgow. V Sheffleldo ao Isborttl porazili Lloyd Georgejcve »ibe relce la torije. Delavski glasovi v Um meetu ao poskočili aa W0 odstotkov. Največ mudatov ao ao eialleti vseli torijem. V Mpring bum u. Tradeston Camlsehieju, Catehsrtu, (iorbalsu in Totten-hamu ao laborlti osvojili vss torij eke msndata.
Veliko presenečenje ze konecr-vatlvee je bilo tudi v New Csstls-on Tynu, kjer je leborlt*C. P. Treve|yen porazil torija Hir Oeorge Fenwicks a 13,709 glaaovi proti MM9. To bkrolje jo bilo do-slej močne torijeks trdnjavs
Delavci so Sweneee, Keigleyevo dl visijo v Vorkahlru, Becles in llkestonovo divizijo v I)erbyshlrb, kjer so pognali v pokoj generela Heelyja, kateri jc bil vojni minister leta 1914. V drugih okroljlh, kjer eo delavci Izgubili, eo njihovi gleaovl uko narasti i, da eo ostali v manjšini le sa par tisoč glasov.
Konzerva t i vei ao zmagali več i. nore s ns re/un liberalcev; osvojil^ eo bres melega vse Moyd (leorge-jeve poetojenke kolikor jih nleo mogli dobiti leboriti. Liberalna stranka (ob? frakciji) je daaee sejbolj tepena stranka v Angliji i« najbrž izgine e političnega po lie Njeni ostanki ae brlkone pridruži Ju laltoritom, ker j« nepred nih, drugi pe Urijcm. Tako hoeU v bodoče le dve etrenkl v Angliji i strank s de la vee v in etranka kapi-tal »sto v ,
Viskostinja Aator, po rodu
BKUOAMJI KONFERENCE ZA
| NAPREDNO POUTI0NO AKCIJO.
Wsshington, D. O. — \Villlam H. Johnston je pozval vss ssstop« nlke Konference sa nspredno po* litično akcijo na splošno sboruvs« nje, ki se, otvori 11. decembra v Chieagu. Johnaton je predsednik. Na programu jo pretree resulta-lov letošnjih volitev in načrti as bodočo politično akcijo. Molnoa^ je tudi, da ae na tom r.borovanju ustanovi aploina amerilks Lsbor party. Konferenca je bils orgsnl* alrsns v ssdnjem februarju ls sa« stopnikov socialistične stranka, farmarake-delavske strsnke, Nestrankarske lige, unije kotlarjev, Združenih rudarjev smerllkih, krojaške unije A. C. W. of A., unije atrojnlkov ln lelesnilkih telegrafistov, Ženske strokovno« unijske lige ln Fsrmarakeg. ns.
aitolua ji »ioti olavnoo turAkoi poaoJiM.
Csrlgred, 10. nov. — Angorsks vlsds Je Informirsls ssveanlšks
komissrjs v Carigradu, ds nims nfs»*ne kršiti mundauljske po« godbo premirjs ln ds odslej ne bo storlls nobenegs korska vaš ns« prsm komiesrjem v Carigradu, temveč bo vee avoje ashtevo pred« ložils diplomatom ns mirovni koa> fe renči V Loianl.
Turška noU ae dalje glasi, da asvesniške čete lshko oetsnejo v Csrlgrsdu do nadeljnih sakljuš« kov, tods Turčljs Želi, ds ae aa* veaullke čete ne vmešavajo vel V njene notranje aadeve in da ne bo ns noben način ovlrans turiks el« vila adminfetrsoljs v Csrlgrsdu.
Zavesnliki komisarji ao ao glo« boko oddahnili, ko ao prejeli gornje obvestilo, ker smstrajo, ds je zdaj minila nevamoit oborole-nega konflikta pred mirovno kon« fcrenco.
London, 16. nov. — Anglija je poslaU spomenico Franciji in Italiji, v kateri prsvl ,ds Je proti glsvnim mirovnim pogojem Turčije, ki soi pleblselt v sapadnl Trseiji, sprememba meje v Blrljl In odprava kapltulaelj. Te pogoje bo Anglija pobijala na mirovni konferenci In hoče vedeti, kakšno stališče zavzemeta Francija In Italija.
Parls, 10, nov. — Izmet pela, vodjs turiks mirovna delegacijo vtazsnl, je včeraj konferirpl a
Poincarejem in po konferenci Je SHIfl	de Je I, de jc popolnome zadovoljen
* " a rezultatom resgovora. "Zdaj trdno upam, da vse dobro izpade," jc rekel Ismet. "Turčija želi mir i- njena krivda ne Im, če prido dO vojna,"
Glavne zelitevs Turčije je, jo dejal lamel pala, da dobi popolno suvcreaatvo na teritoriju v svojih mejah kakor vsaka druga neod« viena država.
Američanka > edina lanska, ki je bila Isvoljena kolikor je doslej znsuo, dsslrsvno je bilo veliko kendidetinj. fan* ao ee udeleliU volitev v velikem itevilu v mestih, selo malo pa na deželi,
AR Aolli sneti prsvtlao pisat In čltat sagleiko? Naroči ei "Ur
tsdals ia ima na prodaj Kaji.

b. m. p. j.
17851580
prosveta
oLMiio itovmg iampui podpohb jedhotk
LASTH IMA SLOVEMSKE NAKOONF fOOPOlU«
ff5na"^laao» po dogovora.' Aokoplai m — n»*ajo
C5aTZv*l'r.H, e lirUv« (tov
Naročnina: Zadinjaoa leta la li li so trt aH II.M sa tri himn, In ss
vie? mS?Š
UtTO 00
91 J* ss
pol
SLIKE IZ NASELBIN.
MTHE
_2x
NmUt aa m, br ia«
"P R O S V E T A"
> So. LiwMi Ar—•> CM—
E BI II en TE!* ME BIT"
Owmsd br >h« U*fwb MMi—I S—fi«
7 «nd Clnld« 15 per vEr;
A<k»rtU»njfgsU^>n
hsUaa <|
HuUariptionTt Uakad nmus (aaeeet d OUoofo Mio. and foflaa <oaatrtos|tJ<
b.t— r aldopaj« .. pr. <*•*. 10-22) p*U.	• Immmm mm
mm! da raai JTi «•■»	»o«afcU »arotoiaa. Ponovite jo
(mm, a« M na m oatort SsA	' ' '	'	-
MUSSOLINOVA ULOGA ODRESENIKA BO KMALU
ODIGRANA.
Mussolini je hitro pokazal svoje nezmožnosti. Komaj je s pomočjo fašistov prišel do moči, ie je izjavil, da izroči železnice in druge javne naprave privatnim kapitalistom, da jih izkoriščajo po svoje, in v svojo korist, ker se ne izplačajo.
V S svojo izjavo je Mussolini zelo razveselil mednarodne kapitaliste po vsem svetu, a obenem je pokazal, da nima najmanjšega talenta za reševanje gospodarskih
vprašanj.
Res je, da imajo železnice, ki so državna lastnina, pa tudi druge javne naprave v Evropi izgubo, od kar je vojna končana. Ali ta izguba ne prihaja od tega, ker so v vodstvu nezmožni ljudje. Izguba prihaja od tukaj, da na pr. niso na železnicah v primeri s padanjem valute tudi podražili voznino in tovornino. Akoravno 00 imele železnice izgubo, je pa ljudstvo vseeno prihranilo na svojih izdatkih, ker je bila vožnja poceni
Kdor ni slep, lahko vidi, da Mussolini organizira na-, pad na ljudsko lastnino. Najprvo je izjavil, da ta organiziran napad na ljudsko lastnino predloži parlamentu v odobrenje. Najbrž se je prepričal, da poslanci ne bodo nikdar glasovali za tako oplenjeysnje ljudstva, pa se je premislil. Zadnje brzojavke poročajo, da sa je obrnil na kralja, ds mu podeli diktatorsko oblast, ds izvrši to ople-nitev. In kralj je pritrdil.
Kaj vse to znači? Predvsem je dokazano, ds se je * pričela v Italiji drobiti organizirana družba in ds js ns .robu propada. Mupsolini hoče zapleniti ljudsko lsstnifco. Kralj se ni upal tqgs izvršiti Pa tudi prejšnje vlade pred Mussolinijem so is bsle izvršiti ta korak, Id ne more prinesti Italiji drugega kot popolno vpropastenje* Za tak čin , je bilo treba organizirati črnos&jčnike, napojiti in omamiti jih s praznimi frazami o nekdanji slavi rimskega ce-ssrstvs, da ns opazijo, kako bodo italijanski privatni biz-niftki interesi segli po ljudski lsetninl in jo sprsvili zase. Fašisti še podpirajo Mussolinijs.1 Pijani so njegovih fraz in narkotizirani so z njegovimi obljubami. Ali kaj poj tem, ko železnice in druge javne naprave preidejo v grabežljive roke privatnih italijanskih ali tujih kapitalistov? Vosnina in tovornina bosta pognana kviško, kajti tudi italijanski .privatni bizniški interesi ne marajo prevzeti železnic in •drugih naprav, ne da bi jim nosile velik profit Brez železniškega osobja ne morejo obratovati železnic, torej bodo podražili voznino Za pasažirje in tovornino za tovorno blago. Posledica tega bo, da ss podraže vss življen-ake potrebščine. Ako se nahajs italijansko ljudstvo danes v veliki bedi, bo zsbredlo še v večjo bedo, ko Mussolini zapleni ljudstvu njegovo lastnino. Navduševanje zs Mus-, solini ja in njegove črnosrajčnike se kmalu ohladi. Zapustili ga bodo tudi branjevci in. mali obrtniki, ki so bili zdaj njegovi največji podporniki, ker ao fašisti požgali lastnino delavskih zadrug — konkurentov malih obrtnikov in branjevcev. Spoznali bodo, da morajo blago dražje plačevati, kupcev bo pa vedno manj, ker ne bodo imeli ljudje denarja, da sploh kaj kupijo. Prišli bodo iz dežja pod kap.
Mussolini js v sporazumu z italijanskim kraljem in drugimi italijanskimi "državniki" sprožil kamen, ki ga ne bo ustaviL Od fraz in praznih obljub ne more živeti tudi italijansko ljudstvo, pa magari če je le tako izurjeno v •stradanju. Velik del sedanjih fašistov se bo izneveril lAuaeoliniju in njegovim generalom in se pridružil nezadovoljnemu ljudstvu. Pomnožil bo ljudski odpor proti Mussolinijevi diktaturi.
jordonvills, M. T. — Precej (•asa je, kar nisem nič poročal Proeveto, kjer ee vendar najde prostor na papirjil, da človek lahko pove svoje misli. Hudo je bilo povsod to leto, kot sem Sprevidel iz Proevete. Veliko borbe 20 košček kruha, a ie ni llo vae po goda. Ljudstvo še nI bilo dovolj pripravljeno kot bi moralo biti .Veaka šola pa nekaj atane tako tudi ona, da ee ljudje navadi jo biti vai za enega nn eden za vse.
Rojaki, kmalu bo tn Zahvalni dan. Komu ae bomo letoe zahvalili, in za kaj ae bomo zahvalili? Številni izkoriščevalci bodo hvalili boga za velik dobiček, ki eo ga imeli na račun delavakega ljudstva, tako se bodo lahko zahvalili razni sleparji, ki ao ae iz-koristili od ljudske nevednosti. Oni se bodo lahko maatili a pečenimi pnrani, kaj pa naj da v lo-nee delavčeva žena! Koliko delavcev* je, ki ao ae trudiH skozi vse leto, pa nimajo danee ob koncu leta na praznik zahvale za vae prejete dobrote skozi vse leto niti toliko, da bi pošteno napolnili lonee. K večjemu, če proletarec dobi oglodane' koeti od puranov, vžitno maso ao ob jedli oni, ki jim ni za drugo kot da delavci delajo in ^da farmarji le opitajo purane, zato pa jim ne dejo niti toliko, da ee jim delo izplača.
Zredil aem nekaj puranov, narodno ameriško jed na Zahvalni dan, pa skoraj ai purana ne upam zakleti, ker je predrag in končno tudi naši želodci niso k temu vajeni. Komu naj ae torej zahva* limo, ko niamo prejeli drugega kakor revščinol
To poletje je prišel v tonaeej-bino nekdo, ki ao mu ie preeej gorka tla v teh krajih. Pregovoril jo mojega dečka, da eta od« šla od tn in vzela moja avtomobil nekaj mojega denarja pri boeu in več orodja. Boe je eam prišel do mene in rekel, da je oni prišel M mojim dečkom a njemu, češ, da mu lahko da denar« Tu je hodil telefonirat, pa nič ni plačal tn kjer je bil .na hrani, tudi nič. Za avojega fanta plačujem v društvo. Slišali emo, da ata . oba V Pennsy Ivani ji, zato proaimo rojake tam, če pridejo z njima v dp-tiko, poeebno e mojim dečkom, da ga opozore, da ae oglaii svojim etarišem. Ime mn je Peter Sulgaj, ki pa aam ne sna brati, Za onega ki ga vodi, pa ni potreba poskrbeti drugega kot to, lur mu gre. — Ignac Solgaj.
ta odokakovanje, kar
Nemci "Sprungbrett". Izhodna točka za prodiranje Italije na Balkan je to. Italija jt> danes e noetavno zamenjala vlogo nekdanje Avstrije. Itattja, KosPodJe' Je država, ki ae je razvijale veliko počaaneje od drugih zapadnih in severnih dežel v Evropi; t ode sedaj bi rada, kljub temu, da njene domače razmere nikakor niao dozorele, doeegla ta dežele, da bi okrepčala svojo fcsdustrijo in trgovino, da bi ai ustvarila trge in kolonijo. In zaradi tega ae je spuščala že r razne puatolovščine. I« mela je avojo abeeineko blamažo, svojo pustolovščino v Tripolita-niji — toda, gospodje, bliiji od vsega tega ji je Balkan in njene oči strme na Balkan. Tisti čas, ko je preetopila jadransko morje, ko je dobila oporišče nI na tej strani Jadrana, z namenom, da razvije tukaj kapitaliatično trgovino, je morala eprejeti tudi ve-ikopotezno kapitaliatično, impe« rialiatično politiko. Ne bo ae mo-Kla zadovoljiti a tem, kar nam je enkrat ugrabila, ampak če hoče to obdršati, mora iti dalje. In kakor je nekdaj Avstrija, podprta od Nemčije in skopaj z Nemčijo is goepodareko političnih razlogov^ stremela na-Solun, tako etre-mi danes Italija preko naloga to-eea k Bgejakemu in Ornemu morju. In kakor vedno bo tudi njenemu trgovcu eledil vojak. In goepodje, če ee prej ne izpreme-ni nekaj Velikega na svetu, ee bojim, da poetane ta naša dežela ie enkrat torišče krvavih bojev, tudi če bi mfi sami bili najmiroljubnejši pacifiati vaega sveta.
Obstajajo pač nekatere druge možnosti, gospodje. V Italiji je mogoča revolucija tudi revo-ueija, ki bi bila pravičnoeti in nam v prid. Mogoče ao nepredvideni alučaji. 'Ali razumeti moramo, kam drže tedenoe, ki vla? dajo danee in ki izviraj^ is da-
nainjega razmerja intereaov. In [kor ne bi ameli eprejeti politike, le ae razvijajo atvari, kakor ato jo danee, v enaki emeri, bi morali
ZUNANJA POLITIKA.
(Oovpr poel. sodr. Itblna Krizta. na v proračunski debati v ml nI« itritva sa zunanje sadove v Na* , rodni skuičini)
Italija jo samsnjala vlogo nekda. nja Avstrijo.
Ena naših nekdanjih zaveznic, ki jih vai dobro poznajo, je Ita lija, ki atoji v računih ie danea kot naša zaveznica. (Medklic: Velika zaveznica!). . . Da, ve& ka zaveznica. . .. Mislim, da vsaj v tej atvari ne more biti več človeka v deieli, ki bi ae dal zavarovati a beeedami. Vaaj to je ja-een elnčaj, v katerem lahko vidi. mo, da elull v diplomaciji beseda za to, da akrijc mlael. Italija kot naša zaveznica je danes ven dar naša največja aovražnica. . (Medklie: In naša največja ne vernost.). ... In skoraj nsjveč ja nevarnoat. Tudi če bi bile razmere v Italiji drugačne, nego so, tudi če ne bi bil poloiaj tam tak, da ne moremo vedeU ali ne zavlada fašizem jutri tudi aluftbeno Italiji, tudi če ae bi bilo atanje tako, da je vlada ustvarila orga-aiaacljo neailstvs in je danes sama vlada v nevarnosti pred to or ganizaeljo, pred svojim laatnim
Vihsr proti Museolinlju lahko pridrvi čez noč, kakor C*0" ^ lo^kll^l £ ja Mussolini pokazal čez noč na planem s svojimi črno-{ustvarjen zlasti a rapalsko po
godbo, morala biti naša nasprotnica in naša nevarnost.
Mora goepodje, zaradi tega, ker odločujejo tudi v občevanja drlav Interesi. Mora, goepodje ker je nemogoče verjeti, da bi Trat ali Zeder mogel držati v me-jah. ki obetajajo danes. Vsi vemo da Trat ne moro iivttf od Ital). je, ampak da potrebuje sa svoja livljenja centralno Evropo. Prav teko tudi vsi skupaj ne moremo
od kar je Mussolini na krmilu. Mussolinijeve odreleniške I ^ulTtL^ 7<£k * uloge bo kmalu konec in ne reši jo tudi ravnokar niemu tajam ozemlja. iiveti sam za t-b*
■Ml	osadja.
Aa
--------drugrga, kakor
fOVim opornikom.	jsa deako, ki ao pri telovadbi rabi
srajčnikl Pri italijanskem ljudstvu to ni nič izrednega Temperament italijanskega ljudstva je tak, da danes zagori sa eno stvar kot ikop slame, prihodnji dan pa sopet ugasne. Dsnes dvigne junsks ns ščit, ds gs prihodnji dan s svojimi nogami potepta. *
Mussolini je storil obljube, ksterih ne more spolniti. Italija je ssdoliena do vratu. Teh dolgov se ne rsši, pa magari če Mussolini proda poleg železnic in javnih naprav fte vse Italijansko kolonije privatnim bianiškim inte-Italijanaki militarizem ira ln žre in žrl bo le bolj,
Uloge DO Kmaiu aonre in ne rosi je iuui ravnonar njemu '"^m otrmgu. tiveu aam za 1 podeljena dfldst**. In bo ssdsnji kralj zadnji kralj»»>»• naravnega oss Italije, as ims ss to ualugo zahvalit! Mttaaoliniju ln nje- % ^ ^LlTl
men tu moglo biti korietno, vedno dobro za nae, in zato goepodje, ni prav, da ee kretko malo vešemo z nekimi silami, ki imajo danee glede na odnoiaje do nas drugačne interese, nego ao jih imele nekdaj.
Kar ae tiče male entente, goepodje, imam o tem svoje posebno mišljenje. Za me ta mala antan-ta nikakor ne pomegi tistega velikega dobička, ki ais nam tukaj augerira. Ne bi dejal, da je zlo. V glavnem je zbliževanje narodov vedno dobra atvar, le da nikakor ne verjamem, da ao ae tukaj narodi male antante kaj zbližali med sabo. Na drugI strani pa tu-dL ne moremo verjeti, da eo interni vseh delov male antante ree tako enaki, kakor bi človek moral mialiti po beeedah gospoda ministra.
Jaz bi žel*l, da bi bUi naši in-tereei, zlasti sedaj, čini bolj ekup-ni z interesi Čehoelovaike republike. Jaz, goepodje, vem, da ao naši intereei in intereei Poljske v nekaterih rečeh enaki, da pa v mnogih rečeh ne morejo biti enaki. Romunija, goipodje, ee je, kakor veste, po vojni zelo povečala, in eicer ae je povečala na način, ki eega v mnogih elučajih daleč preko pravičnoeti. Če eo ae narodna vprašanja imela rešiti z ustvarjanjem novih držav, vemo vai, da je Romunija pogoltnila mnogo tega, kar ji nacionalno ne pripada. In kakor se je nenadoma povečala, je dobila ie vpčji apetit, in že se pri njej opažajo neka znamenja iraperialinfta. I* če se vprašata, na katero atran se more romunski imperializem obrniti, 'morate priti do zaključka, da bi bili v takih alučajih naši intereei povsem naaprotni romun-skim intereeom, oziroma romunskemu imperializmu.
«Da obatoja ta imperializem, gospodje, to nam dokazuje besarab-eka afera. In mi, gospodje, nlka-
priti do tega, da bi Italija hotela Irkge kapitalistične eile, U so s izvršiti avoje namene. In tedaj evojo trgovino enako intereeira-ne na Balkanu, ne bi vprašale , ampak aame ne bodo trpele, da bi se tukaj ustalila sila, ki bi iiih mogla iztisniti. Nevarnost, roepodje, tiči v tem, da ima tu-iaj večje *tevilo tujih sil toliko ia mnogobrojne kapitaliatično in-teree«, da ao tukaj mofnoeti,' za katere ae bojujejo te tuje oile.
Kdaj bo nala država popolna.
Kaj pa goepodje, delamovmi, da bi oe mogU bolje upreti tej nevarnosti! Kolikor morejd ljudje eploh regulirati reči, je ena sama možnost, s katero bi se mogel pojačiti naš položaj in vaaj deloma oelablti apetit tujih imperialno v alužbo nekih ail, ki nam la-lko od elpčaja do elnčaja pokažejo prijazen obraz, ki pa ne morejo čutiti reznične ljubezni do 1: zakaj v politiki goapodje, sploh ni prostora sa bezedo. Ti ntereei eo lahko navedli zaveznike, da so nam poatall zavezniki in porabili; a tudi takrat, ko ao nam bili vojni zSvezniki, jim nI fdlo toliko na tem ležeče,, da bi rešili Srbijo, dk bi rešIU Jugoslovane, kolikor na tem, d i reši jo aebe. Podpira je ta narod zo hoteli preprečiti evojim konkurentom, da bi poatali tako veliki in ai na Balkanu utrdRi tak poloiaj, da bi mogli njim postati nevarni. OotovO je v takem alučaju treba Izrabiti položaj, kakršne ee ustvarja; ne amemo se pa varati, da nam bo kakšna eila, ki nam je enkrat — v evojem interesu — bila prijazna, v vsakem alučajn ^prijateljska. Zakaj, goapodje, čc bi bilo tu kaj reenega prijatelj stva, če bi bilo tu kaj ljubezni, ne bi bili Anglija ln Francija ni kdar mogli dovoliti, dk ae nam je »toriln od strani Italije črna kri vioa. (Ploakanje na levhrf In d<> enlcl.) da ae okrade tieta dele U, ki je pomagala rešiti IUUjo. (Vojin Brklč: Tako je I — Dr. Ivanič: Ni Ukot). . . Kako da al takof AU je Italija Uka eila, da sta se ji Prancija in Anglija in rali baUf.... V čaau vojne Itali. ja itak nič ni bila vredna. Za za vezalka ja bila v čaau vojne le breme. In če bi bila takrat ost« la na etrani Avstrije, kamor je epedela bi bilo deeetkrat bolje, kekor da je šla a zavezniki. (Medklioi: Tako jel) Jas gotovo ae mielim slaviti vojne. AU ia ae Itelija toliko aklleuje na avoje vojne zaalnge, vendar vemo, da eo jI sa vezalki morali dajati to pove, brane, premoga ia vaega. (Medklie: Ia vojake.) (lotovo, tudi vojake. .. .
Dejal e»m torej, de ne amemo zaupati v to. da bo kakšno raa-s*rje, U aam j. v nekem mo-
ki A naa mogla nagnati v kakšne avanture, zlasti ie v avantu-so za tuje intereee. Goepodje, mi ae ne spuščamo t vojno za tiate kpaje, za tiate dele našega naroda, ki eo priHi pod tujo oblaet ip ki nam po pravici pripadajo. Tem Jbtnj smemo voditi politiko, Idrbl mogla ustvarjati položaje, v katerih bi ml moraH prelivati kbi-%0 intereee rmnunakih bojarjev, za intereee poljekih žlahlUevl aH za kaludnekoU^pov-aem tujo intereee. (Dr. dlmrak: Rumuni najhuje preganjajo Hu-v Beearabiji in delajo na*il-stvo vaake vrste.) Da. Nam pa že skušajo dokazati, kako da jo Be-aarkbija romunska nacionalno, zgodovinsko in kaj vem na kak šne načine še.
RAZREDNI BOJ PROUTB-AUATA JE B ZADEVA.
V političnem življenju ae prav čeeto dogaja, da zaneae človeka slučaj v to ali ono politično atran ko. Čul je radikalen govor, aim-patično zahtevo, pa ae je progla eil za pripadnika stranke. In to, kar ae v drugih strankah sploh dogaja, ae dogaja tudi v prole-tarakem gibanju. Nikdo ne more pr^ti v proletaraki pokret že po naravi ali običajna vzgoji dovršen ali prepričan aocialist. Današnja vzgoja, današnje splošno svetovno naziranje je čieto drugačno kakor aoeialiatično, in če tako vzgojeni ljudje atopijo 'v delavski pokret, je neobhodno potrebno, da ae jim nudi potrebna socialistična izobrazba ali pa morajo aami žrtvovati ure, dneve, tedne in leta, da ai priavoje potrebno poznavanje socializma, na podlagi katerega spoznanja ai šele morejo uetvariti novo avetovno naziranje, ki ga proletaraki razredni pokret zahteva od pravih pripadnikov.
In tu manjka mnogo. Ni še vaakdo socialist, ki pravi, da je: pravi eocialiat mora imeti dobro podlago, poznpti mora socializem, zavedati ae mora, da je soeiali-zem zahteva, ki naj človeško dru-ibo izpremeni iz sedanje krivične v pravično.
Tudi v delavskem gibanju prepogosto opazujemo nedoatat-ke in beg prietašev iz etranke za-raditega, ker se v pokret u niao nič učili, niao ae akušali prepričati o pravoaU socializma ter ne si nstvariU novega avetovnega na-ziraaja. Take ljudi omahne veaka eapiea, ker nimajo notranjega prepričanja, ker ae mode v delev-skem gibenju le na slepo vero. Hm jim U ali ona oseba ne uga-je. prično osebni boj, čim jim kaka druga povsem naaprotaa atranka nudi malenkoet, ao ji elaiijo ter oe niti ne zavedajo, da
«
Meteorltio
Pred kratkim je rasstrelba smrti la 77 rudarjev v Penn«yiv». niji. Mogoče je bU med irtvaaii kateri, ki ja dobival 500 doltr. jev mesečne mezde. Ali mu je bil kdo nevoščljiv! Zakaj ni meajal z njim dela f
e »b e
, U	t
Ako bodo italijanaki fašisti q. vedli prohibicijo, tedaj so dobro, doili r
e a a
Človek je že tako navajen ko* ferene današnje dni, da ne bo nič čudnega, če morda tudi Clemen. ceau prihaja na kakšno tajno konferenco.
o e o
Kakšne arajce pa nosijo juga. slovanski fašisti, kadar mar&irajo na božjo pot!
eea
Lenin je ponovno priznal, dt zo eovjetaki voditelji neredili ve-liko napak prva leta revolucij« ▼ Rusiji.
Pregovor pravi, da delati na. pake je čldveško, odpustiti nsps. ke je pa boianeko.
Ruska revolucija ae je izogni, la mnogim zmotam francoske rš> volucije, zato je Napoleon nemo* goč v Rusiji. Bodoča revolucija, pa naj pride kjerkoli, bo popra, vila kar je zagrešila ruska. Viz.
ka zmota jo šola.
e a e
V etarem Rimu ao prirejali b vave predetavo v amfiteatrih v zabavo tedanjih mogotcev.
Današnje gledališče atoji viso. ko pad amfiteatrom, kljub tema se.zdi, da poetoji le v zabavo se. dan jih denarnih mogotoev. 2eu in hčere miljonarjev ai domiiljs. jo, da je opera la zaradi njih, da morajo kazati občinetvu bogat, atvo bleetečih diamantov in zla. ta, ki pokriva njik razgaljena pr. ea.
Kakšno sreča, da ee pod dia> demi, ki odsevajo v ložah, ekriva največja atupidnoatl
o O' O
Število porodov in porok padi v Chicagu že dva leti. "Moral* gre na pea", tožijo morslisti. Prav nič no.gre, gospoda morsli. stična 1 Gredo pa goapodsrak« razmera, ki dražijo stanovanja ia življenaka potrebščine ter zniiu« jejo mezde.
Du Pontov smodniški truit j» razpiaal 50-odztotno dividendo. To pomeni, da je trg smodnika,; granat in drugih podobnih *re&> \atov za ubijanje ljudi zelo, 'žele < dober.
Zakaj ne bi bil! Saj emo »kiti nili premirje, omejili mornarieo, podpiaali mir in nikogar se mf bojimo t . • .
■
Ameriške kapitaliete zdaj k* ka nov problem. Združenje dc< lavcev in farmarjev na politiki, fronti jim dela globoke brazd« na čelu. Kako jih razdvojiti! |
Isnajditelje novih laži zdaj ž> kajo lepo elužbe in viaoke nagrade. Farmarjem bo treba dokazati, da so delavci njik največji na* protniki in za take "Aokeze" ji pripravljen velik iakelj cekinor.
• e e
Vse zastonj 1 Razvoj gre svoj« pot dalje. Stare politične atra»< ke so trgajo same od aebe pod pritiskom raznfer. Kaj pa J* "farmarski blok", ki je v kon. grosu vedno večji in močnejši U v katerem so republikaneki in do mokratski progreeieti! Nič drv gaga kot naravni pojav novih f* spodarskih razmer, ki zahtevaj* da se pokoplje Stara forma pred* stavništva in nadomesti z no* formo — formo delavcev in kaa« tov na eni etrani in predelava!« kov velekapitala na drugi.
X. T I
ao ae izneverili svojim načelen.] In tiato, kar velja tudi zs strankine člane, velja todi f ** demagoga in ljudi, ki delajo * mo s frazami. Tudi tisti ljndj« nimajo pravega prepričanja, kef iskren govornik, iskren agitater more govoriU med evojim i aodre« gi le iekreno.
Prva naloga vaakege delanj in intoligenta, Id spoznava, da socializem vprašanja bodooooaA da pomeni eocializem rovolaeijs, oedanjo človeško družbe, j* * da ae poglobi v socializem, se al« prepriča o njegovem pomenu ei ustvari novo avetovno nsi«e»| nje, ki temelji na cposaani8- , , To je predpogoj. Ce tefs $m pogoja ni, todi eodrug eli *>ir* žica ne moro pooUti do skrs^r eti zanealjiv ^nrietal delsvk^j eocialiatičnega pokreU.	|
Za rad i tega	naalaš^
da jo izobrazba
treba zi
PETEK, 17. NOVEMBRA, 1|22.
I RUSIJI m VEC MORALNEGA BUTA KOT POO CARJEM.
MOSKVI HI PROPADLIH V TEM SMISLU, KOT II TI BBSBD1 RAZUMBJ O V AMERIKI.
IZ DELAVSKEGA SVETA.
(Federated Press).
Tako so£ o Rusiji Roy Anderson, ameriški trgcvec, vrnivii ss is Rusija.
Hew Ifcttf H. V. (Fed. Preee). — V Moskvi ni "padlih" len i tem smislu, kot se besede resu . mejo y Ameriki, prsvi Bojr An derson, smeriški trgovee, ki je preživel precej let na Daljnem vztoku in je bil nekaj časa sveto valeč, kitajske narodne vlade in sedem večjih provinc, ki so ae vr* nile nasej od Busije. ^ Dodal je, da je v ruskih mestih prav majhaa drobec tiste nemo ralnoeti, ki. as je šopiriU v Busiji ob času eaaŠHga režima.
"Baamere s osirom ns moral* nost v velikih mestih, poeebno v Moskvi, se tako raslikujejo od razmer v velikih ameriških in an* ' gleških moetih, da jih jo tujcu težko realizirati."
To je odgovor Busije ns lsžnji vo vesti o 'nacionalizaciji ženo', ki so jih širili čeeniki in magasi ni — posebno magazini pred par leti v Ameriki.
Anderson je rekel, de so ruski 'askonl sa sklepanje in lošitev za* tona tako isdclsni, da odgovsrjs-jo človeškim potrebam in ds ti zs-koni učinkujejo blagodejno, •t "Ako Zofija in Mihs mislits, ds lshko živits srečno skupsj," je rekel Anderson, gresta pred lokalnega registrarjs in mu po-vesta svoje želje. Podpišeta dokument in zaplavata v zakonsko Življenje. Ako prideta po dvek, treh ali več ftieeecih do prepričanja, da ata napravila smoto, se zopet vrnete k njemu in mu povesta. Podpišete sopet drug dokument in grests proč.
41 Po vsem svetu se jo ekosi več let sahUvalo lahko eklepenje in ločitev zakona. Tu jo sakon aktualno* uvel jevljen. Vae, kar ko rečem, je to, da je prev oetalo od vlačogeiatve in nemo-ralnosti, ki šla cveteli t Busiji pod carskim režimom."
Dodal je, da se večina indu-atrijskih delavoev nahaja v boljših rtCsmerah kot pred revolucijo, akoravno jo vrednoet rublja eilno podle.
"Povprečna mesda povprečnega delavca znaša na meoco dva miljona rubljev, kar je enako 15 do 25 alatih ameriških dolarjev. V sedenjih rasmsrah lahko dsla-vec z atalo družino M vi udobno petdeset ccnti na dan." In ruska sovjetska vladal ~ "Kskor veete," oe Je israstt ndersoa, "jc sslo močns i je sa red, sakon in mir. Trans-rtscijs je po vrnj deželi sbpet svojih hogah ia ae vrli po vos-tediL ' Služba na vlakik js veliko bolje kot drugje na ontinenta."
Dodsl js, da v Moskvi ni div-joge po nočnega življenje, pe tu ni izredno mirno. "Delavci i-msjo v ovojih predmestjih .svoje iaogledališče in svojo prostore, v ksterih V shajajo-b lzpijejo čašo vina," je rekel Anderaon "Cene sa tako zabavo so zmsrne. Vodke (žganja) in drugik kočnik opojnih pijač pa ni. ,
"Policijski sistem v Moskvi js perfekten. število jc zsdostno in člani policije eo vedbo teko bil-zo, da se lehko pokličejo. Cestne želosniee dobro obretajejo. Goto vo ooste, rszdrspsne v revoluciji ee nehajo jo še v slabem stenjn ns gotovih mestih, ki jih ps kitro popravljajo. t ,
r lat-malo
operatorjev tn radarjev. Te dni so se sešli v OUca gu zastopniki operatorjev ifl radarske organizacije na preliminarnem sestanku, ns ksterem se izdelajo rasne priprave se meadno konferenco, ki ae otvori v januar ju. Bazpravljeli bodo o novi pogodbi, ki ima nadomeetiti eedanjo elevelandsko prihodnjega 1. aprila.
Avtonomija 14 rudarskega di-strikta (Ksnsss) bo vpoatavljena 1. januarja 1923. Dne 25. oktobra se je vršila konvencija, ki* je sprejela novo ustavo, o ksteri bodo Člsni glasovali 12. decembra; istočasno bodo tudi volitve novih odbornikov. Sedanji začasni pred-Mdnik Geo. L. Peck ni kandidat in revnotako niao drugi odborniki, katofo je imenoval Lewia, ko je bil odatavljen Alezander Ho-wet. Mednarodna ekaekutive je preprečile ponovno kendidaturo Howata a nedavnim odlokom, ko je zavrgla priziv izključenih od boraikov za ponovni eprejem organizacijo. Ekoekutivs je se ključils, da ae ne bo več bavila a Howatovo afero, dokler Howat ne aprojme njenih aklepov, ki so bili isdani takrat, ko js bil iskiju čen. Howat s ostalimi isvršovalni ml odborniki vred je še vedno saporu saredi kršenja kansaškaga industrijskosodiščnega zakona.
96. distrikt rudarske orgaat sija (Nova Skotijo, Kanada) ima novega predsednika, ki je pa iaja vil ^a ss bo dietriktna organiea cija ravnala po sklepih sadnje konvencijo -v Trora. Med tem sklepi jo tudi saključek, da ee rudarska organizacija v 96. distrik tu priključi Rdeči strokovni in ternaeloaatt v Moskvi Zaradi tega aeključka jo prišlo do konflikta z glavnim predsednikom Lovisom in mednarodno ekeekutivo v In diaaapoUen. Spor še ni končan Novi predeednik je Dan Living »ton.
PROtSVETA
denarja. Naglašal je, da je to sslo nevsrno se dešelo.
Ns to je pripovedotal, ksko lahko človek pride do denarje. Za zgled je postavil avojega očeta in povedal je lepo pripovedko, kako je oče prihranil na leto pet-deaet tiaoč dolarjev v enem letn v čistilnici olja, kar je ukazal, da morajo aamo kapljo lote rabiti manj pri e in jen ju koaiternih posod za petrolej.
Ko je nriadi Boekefeller podu-čcvel učence, ki prihejajo k biblijskemu nauku, je bil njegov o-če v cerkvi na Pontiae Hilleu. Tam ao biU zbrani čaanikaraki fotografi, da ga fotografirajo. Naročil je avojemu tajniku, da jim priporoči, da nej tega ne atore- U-bogali ao. Na to je stari Boekefeller segel v svoj žep Ur je Is njo-gs potegnil neksj deeetio, kstere je razdelil med čssniksrske foto grofe.
\
Razne vesti.
DBIKTHA AKOUA. Stana ga $86 h
OBCnrSKI SVIT V MOTIŠ'
POLHU
TO ŽRLUMlO 11STB STAVKI.
— Občinski •vet ja aprejel resolucijo, v kateri zahteva,- da se Ukoj isravnš ztevka železniških deUfeev v de-lsvniceh šsdt železnižkih družb ae oeveroaapeda*
Prati reeolneiji ai bilo oposlci-je, ki aaglaie, de oe mora etevke izravnati v interesa potujošege občinstva* Besolneije zekljnčuje, ako Železniške družbe ae izravnajo etevke, tedej odpede Banje od-fovnmesl sa vas trpljenje saradl possanjkenja premoga.
Jevai kateremu
jo prejel aalogo aa konf
blsgootaeJsIri komitej, je bla izročene reeela-
Ratland, WJro. — Tbomas Noel Mt. Holljju jo klical telefoni!* no centralno poeta jo. Zastonj js mučil, zveze ni dobil. Končno ss je Uko ujesU, da js edtrgal telefonski aparat, ae uaedel njim t svoj svUmobil in oddr-dral proti doma Ulefonietke. Tu kaj ji je vrgel skoai okno aparat v njeno atanovanje. Prihodnji dan se jo moral zaradi Uga čina sago verjeti na sodišču in obsojen js bil na pet in dvajeot doUrjsv denarna globe in na plačilo sodnij-okih trolkov. v
MOJOVAR IX DAM V SA-
, PORU.
Jetaiška hrana an nI šla v slast
Hew Tork, M. T. — Frank M OouM, potomec znsns Oouldovs miljonsrske družine in aUnovnik na Peti avenuji, je bil oboojen na Štirideeet dolarjev denarne globe in dan sapors, ker je prehitro vozil s avtomobilom in je pri tem okušal preveriti po I i cs js ns mo toreiklju, ki gs js lovil.
Ko eo "nadebudnemu" miljo nsrjsvemu sinu prinesli opoldne obod, ee ga nI doUknll. Je t niš ka hrena ai prijele razvejenemu mi-ljonarjevemu želodeu.
MORALA KAPITALISTA HI
*ew Tork, V. T. — Sitnosti eo v Ameriki, klr imamo preveč de aarja, in preveč "nee" oe izobre zi, preveč "kritiziramo" jsvns a-radnike, "mi" nimsmo dosti spo Itovsnja do drnHnekega žlvlje nje, "mi" iščemo preveč "veee Ije". To je kraUk izčrpek Is na nkov Joka D. Hoek< fellerjs, jr„ ki jih js dajal učeaeem pri biblij, shem poduku v bsptislovsk! kvl na Peti evenaji.
"Nevernost proti od prek re tke-ge deUvnofe dneve," je rekel sin oljnega kralja, ke je govoril e se-ktevi leetarnege deUvnika. "Zs aikoger ismed aas al dobre, ako isu preval lese se poeUvsnje." Rekel je, da je neko! mislil, da ee aaj zaiše šUviU tietik, ki pe-kajaje aa veeuMtišče.
Isjevil js, ds je v zadnjih letih ia de ae
potrati
Novi potresi v Ohilu. Santiago, Chile, 16. nov. —-Močni potresni sunki ao oe pojavili včeraj v okolišu Ooquimbe. Potroou je aopot olodil naval mor-ake vode na suho kakor aadnji petek.	'
Po aadnjih poročilih snsšs šte-tilp mrtvih in ranjenih v Vale narju 1500. Is drugilupriacdetih krajev še ni natančnih poročil. Predeednik Aleaaandri obiskuje rasdejsne province. Poročevalci javljajo o nepopisnem trpljenju beguneov in renjenoev, katerih je na tisoče.
MESARSKI TRUST SI PO
JAOUJI. ..
Ustanovijo os aamo "Ina velika unija" moaarslrih goepodarjov.
Waahiagtoa, D. 0. — Medtem
ko mesarski baroni ne pr)volČijo evojim delavcem »ajpohlevnejŠe organilacije, ao aami na potu, da uštanove "Eno veliko unijo", Ar-mour Psoking kompanije oe je o* brnils ns- justičnegs Ujnika, da ae^ji dovoli adružiti s neko drugo meearsko tvrdko. V političnih krogih sodijo, da je ta tvrdka Morris k Co. Nekateri pa govore, da je to začetek, da ae vseh pet velikih mesarokih tvrdk združi v enem truatu.
MussoUni je dal ultimat abornid,
Rim, 16, nov. — Danoe so je se šel iUlijanaki parlament. Muaso-lini jo povedal poalanoem, da pri čakajo, da sprejmejo njegov program reform v treh dneh, ako»jie, bo zahteval, da kralj razpuati parlament in reformo bodo isvdaene s kraljevskim dekretom, volitve sa novi parlament se pa bodo vršile prihodnjo apomlad.
Muaeolinl upa, da bodo nacionalisti, demokratje, katoličani ia novi rsformlstični socialisti pod prll njegov program.
ivioarski kapitalisti t paniki.
Žsnsva, 15. nov. — Dne 9. do-
PISMA HA POtTI
v Chieagu imajo alodeči rojaki t Ana Grovee, It. 4189, Johan Oer-devic, it. 4148, Vueirie Nik, It. 4188, Johsn Antio, Itov. 8, Frsnk Bsskovie, it. 6. George Cvlsno-vich ,št. 94, Louis Gruden, It. 41, 8tofan Jsnkovioh, It. 53, Leski k John, štev. 67, Joelp Naglio, Št. 69, Merko Radie, št. 99 ln Geo Zora, št. 180. Pleme dobite na glavni pošti v veU s Adama oeete. Poleg Ukočo številke jo treba tudi povedati kraj, odkoder piemo pričakujete*
oembra bo v Švici aa splošnem glaaovanju predloga e novem stopnjevalnem davku Ba kapital Kdor Ima 80,000
fat*eč
premoienja, bo podvrlon davka, TT7? ki narslča stopnjama od 10 do 00 iVJ odatotkov Predlogo eo InicUtlreU socialisti In dobili so 80,000 pod pisov, daairavno je aadoetovalo le 20,000 podpisov ,da gre predlogo po sakonu na splošno glasovanje ' Švicarski kspiUlisti, ki so v velikem strahu, da bo predloga sprejeU, kriče, de je predloge konfiskstoričns in komunlotflna in da "uniči bUgoeUnje delele".
Mary MaoSwinsy umira, f
Dublin, 16. nov. u. Mar/ Mac Swiney, voditeljica republlčanov in sestra snansga korlksgs lupa
na, ki js umrl ss gladovna stavko, js Uko sUba, da govori s največjo teževo. Neka druga vsot se glasi, da umira. Msry js qa gladovni fcavkiv tukajšnji joči le tri-najati dan, odkar je bila ujeU z nekaterimi dragimi republičenakl i voditelji vred. Včeraj js ssh-tevsls duhovnika, toda ni ga bilo veled oklepa škofov, ki ao iskjju čili iz eerkvo vso republičsno, ki oo v boju s irsko vlsdo.
Volitve na Poljskem. Varšave, 16. nov. — Zednjo nedeljo so ss vrHls volitve poolen-oev v poljski eenet. Kolikor jo do adaj snano je bilo Isvoljeaib 52 nacionalistov, 32 radikaleev, 95 nepoljsklh poeUneev U dve neodvisne.
Voronov ni hotel dati "mladostne" Žleae Viljema.
Psriz, 16. nov. Tuksjšnji te dnik "FanUsio" poročs, da je tajnik bivšega nemškega eoasrjs Viljeme pred kratkim obisksl dr* Sergijs Voroijovs, ananega Specialista aa "mladostno" opičje Žleze v Parizu a prošnjo, da vocpi tudi Viljemu takšno šleao, "katero nujno potrebuje. Voronov je pa odklonil prošnjo, rekoč, da ne mara pomladiti človeka, kateri bi moral še davno umreti!
2r. Voronov nf sadika, . niti juje to poročilo.	"
VAKHAHILO.
Smithfisld, Pa. - Poživljam člane društva št. 991 SNPJ, da se udeležijo Uradne seje, ki ss bo vržils dno 19. novembra. Za a* kreniti imamo veliko važnih re-VI, sato poživljam Člane In člani-ae, najaibo od blisn ali dslol, vsakdo mora priti, ds pridejo. Ilvo-Bti moramo nov odbor, kajti sad-taja seja, Id se je vrilla dns 19. tovembra nI bila veljavna, ker bilo navzoči^ premalo čla&ov. Its vai v nedeljo ob drugI nri popoldne. Seja oe bo vrllU pri rojaku Antonu Berginou. — Anion Pod les nI kar, Ujnik.
POZOR SLOVHISKA t DIKLITAI
želim ae aesaaniti s Slovenko v starosti 22 lft,,v evrke lonitve. Jez aem mlad, adrav in imam stalno delo. Katera hoče dobiti dobrega moža, gotovo bodo^noiil f naj piše na spodnji naslov. V pi smo naj priloži svojo sliko, ki jo ns sehtevo vrnem. Tejnost jam lena. Naslov jss "Sloveneki mladenič", 2657 S. Letrndale Avs„ Chicsgo, HI. (Adv.) No^. 17-16.
Dr. J. V. Graluik
ZDRAVNIK.
Uradne ure soi 10:00 sjutrsj do 2:80 popoldns.
949 I. Obla Street.
Telefon Ceder 2386
V. S. PITTSBURO, PA.
KAfiEU
je vendar neprijeten mak In es ga ne sme zanemarjati UUvsJSs
«VDU1 COIKUI BALSAM,
wn n e*iea iim ia Nnv mm
- - - * ■ -' - . -1- . .
sZsS«\^ m auJUr ^^
pn	i
B02IC SE BU2A!
Kakor drsga lata bedeU ge* tove tadi letos peslsll svojcem primerno denarne darilc ss
bot«.
banke p<.t<lja stori kraj hitre, saacsljtve po nitki aenl. Peleg tega
be, dsMUde^bdliial denarne poitljatva ločne doaUvljsae.
Prejemniki
..i (| iMuJI nnlil Ima
■Hp ■WBW*1 l" Prva
Ce eedaljee pajaeslle ss ebr-
SLOVENSKO BANKO
Zakrajšolc 4
70 — 0* Aaa
TesUl.V.
Slovenska Narodni
UataaarljaM S. aprila i»o«.
Psdpsru Jeissti
takarp. IT. J«»l|s ISOT
e Srlavl llllaaia.
GLAVNI STAN. SOST-SS SO. LAWNDALX AVE., CHICAOO^ ILLINOIS,
Isvršovalni odbori UPRAVNI ODSEKI Pradtadalk Vlaaaal Calakar, padpradaadalk AaSra« Vidrlak. R. P. D. T,
Mattka« Tark, lajaik UlaUkaga < ........tla JeSaZai
Baa SS, Jakatlava, Pa., al. laielk Maktbeai Bla« Navak, gl. l.l..»Jaik Joka Vagrlah, u pravila', flatila PINp Capina.
aredalk gUilla

1
f. Her Si., SprlapftaM. IU., Marti« rad A. Viiar, Eaa STS, Elp, Mimrn-* a« Jake OerAek. 414 W. Har It,
POROTNI odsfkr Jaka Uaderwaad, pradaadalk. 407 W. M •aikar, Raa STO, Barkarta«, Okla, Prad Jaka TarČalJ, Raa 08, Haadaraaavllle, Pa«
Bfmmkm
BOLNIIKI ODSEK i OSREDNJE OKROUEi Rta« Nevak. pradaadnlk, SSST-SS 9. Uwadala Av. Cklaaee, III.
VZHODNO OKROŽJE i Jaaak AaakrOil, Raa Saa, Maaa Raa, Pa. a
Jaka Craialj. 14SSI Papper Ava.. ClevelaeA O. . ZAPADNO OKROUEi Aalaa Sular, Ram 104, CrM«, Kaaa., ee jacaaapaS.
Maa Mar«, Bes 1SS, BukU Miaa., jaa avMveaeped. Mika SacA S4SS t. Wiaaka.lar S«^ Marte* UUk.
Nadzorni odbori * Praak Salta, pradaadalk. S1S4 Sa. Cravfard Ave« Oklaaee, lil.. Pvsak Somrak. SSOO pX..ar Aa«., Clavalaa4, O., Wlllla» Sittar, SSOd Si. Clalr Su, Clavalaa4. Ohia.	v
Združitveni odbori Pradaadalki Freak Ala*, S1S4 la. Crawfesd Ave., Ckiaa,a, IIL Jaika Ovaa, sasa W. Mik Si.. Cktaaea, III. ^ Ja«. Skuk, 1101 B. SSrd Si., Ctavalaad, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dv. P. A Kave, S80S S t, Clalr Av.. Clevelaed, a POZOR I—Kareapaadasae a al* edkaralkl, M ddaje v alevaem arada, aa vr4l lakalei
VSA PISMA, ki se aaaeiaia ae paaU al. pred^dalha M.apaleaai .Vedsedalltva S. N. P. SSST-SŠ Sa. Uwadale Ava., Cklaage, IN.
VSE ZADEVE ROLNIIKE PODPORE 9S NASLOVRt BeUSbs tej. •lllea 9. N. P. J., SOST-SS Se. Lawadala A»a., Ckleaga, IM.
DENARNE POIIUATVE IN STVARI. M ee ilčajajd. IsvHeialaeee adbera la jadaata vaUa aa aaalavei TaJaKlaa S. H. P. J* SdST-SS Sa, Lawa* da!e Ave« Cklaaca, III.
VSE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI P09U aa eelttJaJe aa aalaai RlasajaUlva 9. N. P. J., SSST-SS Sa. U vedele Ave« Cklaage, HL
Vse pri talka glada selleveaje v s*> le»rta»alaaas.edbara se aaj peMljeje *raek Zsllaa, pradaadalka aadaaraaga adkaea, Hgar aaslev je agevej.
* Vel prlelvl ea al- earalal adsak se aaj palltjeje ae aeslevt Jaka Uadefa »Ni 40» w. Har 91« SprlasfUld, III.
Val dapial la draa« as^alla, eglesl, eseačeUa la apleh vse Ue le v sveel a glatlleai Jadaata, aaj ae palllje ae easlevi "Prasvata*1, SSST-SS la. Usradala Ave« CkkaVa, IU,
Za kuhanja piva doma
imamo v salogi slad. hmelj, sladkor in vas drusa potreblčine. Poskuaite ia se prepričajte, da je doma pri nas,
i;iiini D^ii? J: diwitfrkan
najsi. uoDiti js luči amrae socev, sukleale In raanlh leneev. Itd.
HI vam dostavimo naročilo po polti, točno v vae kraja.
GreeerUom, sUdčIčarJem ln v pro* dajalno lelssnlne damo primeren po* pust pri večjih naročilih. Pilita pe in/ormaolje na:
FRANK OGLAR«
0401 Sapariar Aveaee, Cleveleed, O.
Priaeljevania la ataraga kra Ja v Ameriko Ja bila 1, ja* HJatL
PlMto meni, da Vam vihte ia dobra prošnja.
No odlelejta ds as bo kvela oopet
UČrpana.
A M
MATIJA 9KENDEIL JAVNI NOTAB
mgmaanaaanaa m a
r 111 isusbn, ra.
KNJIGE
Književne Matice S. K. P. J.
E
Književna matic« Slovtnake narodna pod-orne jednote Je izdali in ima v zalogi iledete njige:
Slovensko-engloŠka slovnica. Dodatek rai-
nih koristnih informacij. Fina trda vesbs. Cena 12.00 9 poštnino vred.
Jimmie Higgins. Spiaal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz livljenja ameri-Šktgg proletarijzta sa čaea velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnin* vred.
Zaiedalci. doslej skritega cev v Ameri Atnlno vred.
f Spisal Ivan Molek. Povest ts tega kosa življenja slovenskih delav-iriki. Trda v^zba. Cena $1.75 9 po-
Zakon biosettealJa. Spisal Howard X
Moore, poslovenil J. M. Zelo podudna knjiga, ki tolmači mnoge nsturne zakona in pokazuje, ka-
ži mnoge ko se splošni i fizično in
razvoj ponavlja pri . g slikami.
dušavno. Cens $1.50 s poštnino vred.
posamezniku Trda vesba.
zatrl Vredne
Zadnji dve knjigi, naročeni "ie štii
dolarje.
ie so!
Vse štiri knjige za lest dolarjev.
ifrft
dobita
Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema
Književna Matica
2667-50 So. Lawndale Ava., Chlaaga, UL
Rojaki, ki bivajo v spodaj omenjenih i, lahko kupijo knjige po isti ceni od ftših zastopnikov:
naael-
nlede-
Roj binah,
dih naših zastophl
CLEVELAND, O. Frank Caroa. trgovina z urami in zlatnino, 6038 St. Clalr Ave. William Sittar, trgovina z urami In zlatnino, 5805 St. Clair Ave. Ludvik Medvadšek, 1140 Norwood Road. j	DETROIT, MICH. .
' Anton Jurca, 1529 Oortland Ave.
CH1SHOLH MINN. Frank Kiun, Ujnik društva štev. 110 SNPJ.
JOHNSTOWN, PA. Andrej VlilficHi
OHIO.
Anton Jankov ič, ki obišče vse naselbine. ZA PAD.
Frank Richtar, ki obišče vse naselbine.
k«
. ■
ROMAN
JoaipJ avttč.
MtOSVETA
.. . /, KONEC.
v Prvi dan »por* Hamorod ni mislil drugega, kakor « evojem zadoščenju, o eebi nil. Zdelo ee je JukOT Mmo ob "M razumno, da ta ostane, da že kako premaga vea nasprotja. Ali kmalu j* plišla hladna kri, premislek mu je razjasnil vee njegovo »tanje. Smrti as ni "kal, aH sdaj le ne bi bil rad umrl, doma bi bil rad le opravil, kar ae asoin pristaje, potem naj bi bilo, kar kola. Pa tod i r tej misli se je izpremenil, Hm jaanejii mu ja bil njegov položaj. >
, Pieal je bil bratu. On je bil priiel preeej. Prepričati ee je moral nearečni mož le, da ne « denarjem, ne s prolnjo ne more za brata storiti ničeear, ničesar. Kar pa je bilo poekuiati mogoče, je poeknsil vee.
Samota in bližnjoet smrti omeči človeka. Tako se je tudi Anton v svoji ječi predrugačil. Na-ročil je bratu, naj mn privede sina, da ga vidi ie enkrat. In ko mu je brat prigovarjal, naj tudi ie ao pisati k sebi, ker to je edini pomolek, da so-pet pride k umu, je bil zadovoljen in pripravljen porabiti vea,
" l neetrpnoetjo je čakal svojeev. Ia ko je ob atfiMdnem lasu zsrožljat ključ v ključavnici, streenil ee je čuvii glas sinka svojega. / ' %'Vaatga j« v naročje, na eno koleno, dete ae ga ja oklenilo okoli vratu in zapazivii železje na . očetu, je vpraialo nedolžna: ' » v • • " < "Kaj imate pa to!" '
• Det« nI vedelo, da eedi zadnjikrat očeta na kolaaa, Vtisk novega prizora mn je bil iasanit-nejii, nego kakova skrb.
"In kje je ona!" Ni hotela priti!" rprala Anton 'brata.
"Ne more več", odgovori župnik saiK>lkl«. Jetnik obledi, izpusti dalka avojaga^ da mu a kolena zdrsne ter vstane počasi, kakor na M mogel sedeč sliiati, kar ja preeej slutila dola nje-gota.
"Zakaj ae, izreei, aa lakaj!"
: "Ka Um avetu je aa bol vel vidai" A V Umrla f" hlastne Anton ia bolj obledel.
^Dat Bog jo je reiil vsega duinega trpljenja."
Samorod pade na stol, glavo pobeal.in nekaj čaaa potem reče i
"Ti val, kaj mi je storila, koliko brktkoeti ia kaka ja kHva, da sem ta, ia da dolgo no bom več. AU tega Ji na val, kako sem krepeneče želel la aa-krat videti jo, videti jo tle ie enkrat na Um svata."
, .. Ko^e to izgovoril, dvignejo aa ma.lforenja-tke, Uroke prsi. kakor >i ae hotel^ j.počItL hi glasno zajoka. Stersjlemn bratu so aa tudi Jlhe aolze poUle ia ko je otrok videl pUkati očeta in strica. ja piakal ie onj celo star) jetailir,<*4j±n podobnih, prizorov, ja pogledal v|traiJlii;MroI-ljal a ključi, kakor bi kotel reči t "Pustite jok, gaf je ,to je; malo la utegneta, dogovorita ee o gvojik atvtrah." T In ros so milo ategnili.
dtiri dni p? tem prizoru je Utjftli državna praviea benečanaka Samorodovo življenje.
Sin njegov, nežni Tonček ja doraatal, iolal ae, ia bil velik goepod. Ni nam snaho, ali aa ja veikrat spominjal roditeljev svojik; to pa vemo, da narod ja U daleč okoli dolgo in raalično pripovedoval v pripovedi in pesmi o 'lopi Vidi'.
fVv • ■trŠM	t
• Ko smo se leta 1870. na Duaaja neki veler raagbvarjali kaj in kako bi bilo S»ovenoem piaati, povzel je 8tritar besedo Ur Jurčiču po priliki re-
»takot "Čudno sa ml sdi, da ae ia ootvia pisa-
tv naiih ai loUl 'Upe Vide/ Na potnam hva-lelnejiega predmeta, nega jO ta. Tq Vam je len-aka! Le pomislite, kaklen romaa, aU tudi, kaklna drama bi se dala piaati t" Stritar je le nadalja razvijal zanimive misli in aasore svoja a "Lepi Vidi", in Jurčič mu je pritrjeval; ali s obraaa mu ie bilo brati, kako livo so ae ga prijele Stritarjeve Ma^s* ♦	, v ju1
Narodna peeem, katero ja imet Stritar v mislih, slovo po Stanku Vrasu tako t "Nin dne pesni illrsks" str. 149.)
Upa VidaS
Upa Vida Jt peljnlcs prals — Pčr kraji moriš na sinji skali. K nji pa se pčrpelje čemi ssmor'c. MKej Je teki. Upa moja Videt K' ale' več lepe kakor perve liter* "Kako hočem ti Jas biti Upa — Riti lipa kakor perve IMa. !>omi 'mam starega mola. bol|no det«; CeH den ml deti prejikuje. Cčlo noč U mol ml preketlju}e.M Tako nji je reko Nrsl samorV: "Le s mino. le s mino, lepe Videl Le s mino po)d* a Ipaasko delelo. Po tebe polije me &t>«ntke kraljice Tem ti ne bol drusga delala. Kakor bele postile postiUala. la ns b*Uh pošiljkah letate, la dojlls španskega kraljlča."
a ' % v	0 - m. k »
lApa Vida v barko je stopila. Ko ata ute od kraja odte«ntla. J* tačela Jokal* lipa Vida t * "Komu »črn sirota Jes pustile Star*«« mola In bolno detir • IVrpeUel njo ie u ipoaako delelo — t' špansko delelo k Ipeoskl kraljici. Vida zjutraj Je efodi) ostale — ZaodeJ uštela, per okni »taks. t.ori pride te ramen n tosrt, Tak Je rekla soncu »p* Vid.:
Takrat ie bolj se Je sajokala. Bile roke sirote Je lomila. In »vrčrr Je spet per okni stala, *;» • Gori pnde te presvitla kina:' "Kaj te prstem, ti preevetla teaa! - \ t \ Kaj deteee asoje boljno delar Luna prerij "Kaj ko sdej delalo i <.i<i Kauoo tdej to ti ga zakopal; Tvoj star' oče se po roorii vozi rr#c> o* Se po morji vozi, tebe iie,	,
Ia se po tebi. Vida. milo Joka." ie bolj se Je zajokala Vida. Takrat pride k nji ipanska kraljica: .MU p.
«
[UvP | |k (Daljo.) "Čakaj ti, zakaj pa ai jo apUMl," jezi se Nežika. — "Da bi poprej« odletela," smeje aa deček in obr-tii vil ae k Hortenziji, prime jo sa roko in pravit " Po jdf,^ goepica Hortenzija,- pojdi gledat, jaz ilaKjliliavljincem drobtin<| kruha, čudi aa la vlača goepico za seboj. L^Komteaa ja segla t lep črne «*ilene obleka po koiček alad-corja in podala ga Joiku rekoč 'To jim položi ▼ travo, in videli tir* t*,- kaka sa na hip nanj veuje-Sladke atvari imajo indL" — Jože k jo sluM, In ko ja videl, da po kar aa hip mravljinci a vaeh strani Obirajo, sladkor glojojo in judnilaj« prav majhne drobtine v mravljilie, svoje stanovanje, čudil se je in vpraial komteao: "Ali imvej mi, goapica, kako pa mravljinci ved6, da je tu kaj dobrega, Tako mi je večkrat tožil Jurčič. Toda kpo K ^ dcltj0 z jajčid, ki jik ved dejo, katero je Stritar zaaadil v njegovo srce. ja i r kotel na vsak nalin upodobiti. Zatorej j« leta
"Kaj Je Ubi ma<B tepe V Ida I. De se mi ti teko mUo jokair ,, "Kaj bi se sirote ne JokaleT Ko sem zjutrej Jas per okni stala, Ino zlate kup'co pomivala. PadU ml Je n morje globoko." Teko rekla Je Spaneka kraljica: -Nič aa maraj. moja lip« Vida! Jaz bom tebi spet drugo lupite, * Tebe bom per kralj« 'agovorila; Le lipo doji moj ga krasita!" .v.
Ko sva s« poznejla leta v Ljubljani y^sih na daljiih sprehodih z Jurčičem menila o n jogo-vem pisateljevanju in mi je Jurčič naiteval razne predmete in snovi evojim povestim, nikdar ni pozabil omeniti 'Lepe Vide."
"Vidii, 'Lepo Vido' bi ftidi pisal, pa ja no morem. Morja ne «poznam, niti življenja p« veji-kih pomorskih meetah; pokrajine nale ob Ad/i-ji ao mi tudi neznane, in brez tek si ne morem misliti 'Lepe Vide.' OpisavaU pa jaz ne morem nobene stvari, ako je nisem videl s svojimi očmi V
jo
1875.	in 1876. večkrat zakajal v Trst in poloti
1876.	s« je lotil pisanja.
Ko je dunajskega "Zvona" prva itevilka tete 1877. prinesla začetek njegove 'Lepe Vido', rakci aem mat * Ti, kraj, kamor ai poeta vil Baani-gojev in Samorodov dom, pa jaz poznam. To ja gorilki Kras okoli Devina!"	*
"Res je!" mi odgovori Jurčič. "Dolgo čaaa aiaem vedel, kje bi avoji Vidi postavil domovino. Lani (dne 5. marca 1. 1876.) smo ili, kakor v^ Wiesthaler, Kersnik in Drenik v Gorico, k dn LavriČevemu pogrebu. Začelo se je dobro daniti, ko pridemo na gorilki Kraa. In ko ae peljemo s Nabrežine proti Tržiču, odpre se nam neizrečeno lep razgled čez Kraa proti Devinn in Ogleju na Jadransko morje. Solnee je bal vzhajalo i£ obsevalo redko brinje po skalovitem Krasu. Tisti kip mi line v glavo misel: To je pravo pria* rtiče sa 'Lepo Vido!' Naiel aem kraj, katerega sem prej iskal brez uspeha, ia takoj sagi začel pi» sati poveek."
A kakor vea druge povesti svoje, poelal »IJ Jurčič 'Lepo Vido' Stritarja prej, predno jo zvtS m vso. Ravno leta 1877. imel je pa Jarčič pri "Slovenskem Narodu" mnogo posla. Tista poleti je je bila vLjubljksii huda politični agitacija zii radi Volitev v kranjski deželni zbor, pri katetefe je propadla harodna stranka po Widmann-Ve*N-neakevem pritisku in Jurčič se je ta agiti«i^ strastno udeleževal tudi oeebno. "Inter ard» ial-lent Masae" in tudi Jurčič je pretrgal v "ZVtfitf svojo -poVeet s XITI. poglavjem tako. d« je bil Stritar prisiljen v 18. it. na 206. strani svojega Vita pripomniti: "Neprijetno je nam, da 'Lep* Vida*, ki jt bila namenjena za ves list1, a« m6remo nadaljevati. O. pisatelj ima, kakor ja videti, sdaj teliko opravila na političnem polju, da nima čaaa misliti aa leposnanako delovanje, želim« mn dobrega uspeha." In res pet mesecev, od dtie & junija do dne 1. novembra, 'Lepa Vide' ni bilo v "Zvonu" na dan.
A da je počivala toliko čaaa, temu je le drug vzrok. Ko je namreč Jurčič meseca avguata Stiv tarju poslal prva nadaljevanje svoje povesti, Izgubilo se je pismo na polti. Misleč, da ima 8trtta* morebiti drugega gradiva na izobilje, in da je zategadelj od lotil povest njegovo, pisal j« Jurčič 'Lepo Vido' dalje ter čes nekoliko tednov poslal Stritarju drugo nadaljevanje. Stritar, ki ni pre-jel prvega piama, bil je preverjen, da jo to (drtl-go) nadaljevanje nepretrgana poveet, in j« na-tiaall Jurčičev rokopis. Isostalo j« tamkaj popolnoma eno poglavje. Poaneje Jurčiču al bilo arol-no te ngpake popraviti. Joall ae je, a tudi trdil, da zlu ene stvari nikakor ni moči dvakrat piaati. Natančen brale« takoj opazi, da proti koncu povzeti nečesa manjka, kajti neaadelana praznina zija med eedanjim trinajstim poglavjem. .. t
Zanimivo je tudi naslednje: Takoj, k« ja bit pričal piaati Jurčič evojo 'Lopo Vido', talil je večkrat, da ni teiavnejlega dela, nago opiaovati
—	lepo lenako. "Desetkrat sem la poskusil, pa spet vse iabrisal ln raztrgal," je dejaL In res je one skromne vrati««, v katerih v drugem poglav-ju rile 'Lep* Vido', napisal stoprav, ko ja bilo prvo poglavj«' le tlakano. Pa tudi ta opla ima sv«, je agodovino. S Kersnikom sta sedala nekega večera januarja maaeoa 1. 1877. v krčmi, k*r4izproii Jarčič znova besedo o svojih, gori omenjenih te žavak. "V«i kaj? Pridi jutri na veliki ptea v čitalnico. videl jo bol" — Keranik ja Imenoval*t|I znano 'b«ute' is ljubijanakih narodnlk krogov — "v svoji največji krasoti. BoljAaga vzora aa Ivoj« 'Vid«' U oe vem ." .Jurčič j« iel v letini na plea, akoravno ja ono damo la prej poznal, ia poaledak njegovega opazovanja oo bila tiete tri vrattee v drugem poglavja, v katerih pa Uoveka nekako čudno preenie. ko poleg "bolj močnega teleea", "najblaljega ovala obraaa", "svil«alh las", pa-leg "oči v srce sesajočik" adajet berei "nekako sarjavelo liee". N«, t« aadnje ja bfla Jurčičeva iaaajdba. kar lepi avoji Krslevkl aa Saasorodo-vom pečevj« vendar ni smel dati teka čistega b«-lega la umetnega teiata', kakrlaega ja iasel njegov — vzoree.
Navdajala ja Jurčiča dolgo čaaa šakal, da M porabil idej« 'Up« Vida* v drami. A isvrHti i-deje avoje al utegnil Nagovarjal ja mnogokrat Kersnika ie potem, ko ja bila 'Vida' la natknjena, aaj poakuel piaati dramo. "Taka 'Lepa Vida'
—	realna, kakor mora biti, pa poetavljena v nale livele krog« — to bi bilo hvaležno delo", Je vo-kel veikrat Lotil ee pa tega ai aikdar.
V Ljubljani, dna II. majaika 1867.
Fr
BABICA.
v —•—
Okaaai la življenja na
Spiaala čeiki BOŽKNA NKMCOVA.
FRANCE CBGNAJL
ho prinalajo in odnalajo." "To ao njik otročiči, in te katere jik nOsijo, to ao pestunje in čn-varice. Kedar solnee sij« in j« topel dan, iznaiajo jih na solnee iz iemnik izb, da s« igraj« in lepo rastejo." — "In kje so njih mamice Y" vpraša Nežika. — "Doma a«, aadi in nes6 jajčica, da mravljinci ne zamrč.' In oČ«tje hodijo okoli njih, pripovedujejo jim to in ono in jih razvezeljuje-jo; da z« jim n« toži, in drugi mravljinoi, katere vidite tu okoli glmzeče, ti ao delavci." — "In ka^ delajo t" v p ra*a Jožek. — "Hodijo p« živež, atavijo in aakrbljujejo pohiltvo, akrbi za mlada in jih pitajo, analijo dom; 10 umre kak mravljinec, odnezo a, ztražijo, da sovražniki ne pla-iejo na-nje, ia- kedar ae to zgodi, družen! branijo avoje hile; vae in niorajo opravljati delavci" — 'Kako pa se umejo, ker ne. znajo tfovoriti t'' vpralajo otroci. "DaM ne umejo taka besede, kakor razumneje stvari in poaebno lovek, vendar med seboj umejo. Videli ste, da je tekel prvi aravljlnee,' k« je nalel sladkor, precej drugimu povedal, in kako *>ai stekli, kako drug poleg dru gegi- postajajo, a tipalom do-ikajo, kakor bi se srečevs « •■ kotali razgovarjati, in včs-aik * jik - ; je - velika množica Skupaj,' kdo vi, o čem se posvetu ajO." — "In imajo v svojih stav kak'tudi labe in kuhinje t" rpra la NeMka. — "Kuhinje ne potre-baj«K ker ne kuhajo, ali izb* Imajo v tak atavbah za mlade in matere, obedovalnice In dom imajo na mnogo atropov razdeljen, lf znotraj gredi od stropa do stropa." — "AU se jim pa kdaj podere t" vpraiajo zopet otroci.
—	"Saj oni dobro atavijo, in ako gi jim veča moč ne zkazi, ne podere ee jim lakko. Zidove in ztre-ko in vse si napravljajo is drobnih emetij; stebel, iglic, suhih li-etkov, trave in prsti, katere na majhne stolpiče navale, in če jc auha, s slinami jo razmaka jo in gnetd in rabijo tako, kakor zidarji opelfo. Najraje zidajo, ke-dar prii, kadar je prst mekka."
—	"Ia kdo pa je to žival vse to naučil t" vprala Tonček. — "Bog ja dal živali vie naravni nagib, 4a vi precej od aaalega, kako ii-■leti, kaj jej je v hrano potreba, la mnogotera iival a tako umet-noatjo in tako urnostjo ekrbl za avoje potrebe in opravlja domala dela, da ae adi, kakor bi imela Movoiki rasam. Ka bodete v iolo hodHi In kaji«« umeli, pa ae o UvlMl la ajikovem živenju m no ga aaalite, kakor aem aa jaz na učila", r*«a komteea.
Hej temi beeedami j« prilla ba naročje «vetlie ia aelilč, katerih ata bUi p« teki natrgali. Otroci so kable! precej povedali, kaj jim jc pravila o mravljincih, ta pa ja pralala bgbioo, čemu jej Mo vaa ta aelilča. "I miloatji Va goepica, te j« kumin in asalo
Kumin aa poeuii ia e aa potaebajo doma aa jedi ln krak, stebla aa otrokom aa kopel repek j« prav dober, kedar koga grl« boli, ia ae atora očiatiti. Lju d je pa okoliei vedi, da imam jaz redno nekoliko tega aelilča in poMljajo po-aje. Dobro j«, da issa človek tek« adravilo doasa, če ga tudi sam aa potrobaje, pa pride komo dragemu prav." — "Ali al r asaata.irkarnieef" teaa. - "V meat« m, ali ur« ho-
nego ai znamo sami kukati.' — AH vam a*piie recept lekar ia pavi, kako imate to rabiti." — Da to, to, miloetljiva gospiea, am pa bi človek priiel, ako bi iskal precej zdravnika, da ga le malo trebuh zaboli. On je uro hodi od tukaj, mine pol dneva, da ga Človek dočaka, tako bi lahko kdo umrl, ako ne bi bilo domače pomoči. In kedar prid«, t« je vie tako, precej da lekov, da jih ni preiteti, oblog in pijavic, in tega n onega, da človek ne vč, kje mu mu glava etoji, in bolniku je zato mnogokrat ie hujie. Da, miloetljiva goepica, nič jim ne verujem, in k«dar j« meni, ali otrokom kaj, pomaga moje zelilče; eicerpa kadar človek hudo zboli, svetujem: Poiljite po zdravnika. Ali kaj, kedar obilče koga Bog a težko boleznijo, zo zdravniki sč svojim razumom pri kraji in prepuiČajo prirodi, da si pomaga. Bog oatane vedno najboljl zdravnik; ako je Uoveku namenil živenje, preboli brez zdravnika, ako amrt, vza le-karnica ne pomore." — "In tu v naročji imate zgolj zcliičaf" vprala komteea."I ne, gospiea Hottenzija," naglo odgovori Barbika, "imamo tudi cvetlice za vence. Jutri bo z veto telo, in jaz in Lenčika bodeva družici." — In jaz tudi, jaz pojdem i Hele
no," reče Nežifcs. — "In midva bodeva kmetiča!" vzklikneta dečka. — "In kdo je ta Helena t" vprala komtesa*. — "Helena je kuma iz mesta, iz tiste velike hile, na katerej je lev." — "Moral reči, iz gostalnice," pouči babica otroka.
"Pojdei tudi ti za procesijo t" vprala Barbika komteso. — "Kako pa, da pojdem," potrdi ter sede v travo, pomaga ravnati babici in Barbiki cvetice, "ti gospi ca, nisi bila ie nikdar za družico O svetem telesi t" vpraša Barbika. — "Nikdar; ali ko sem bivala ie pri svojej odgojiteljki v Ploren d, bila sem na Madonin praznik družico, nesla sem Materi
t .. ..-. . .. •
NOVEMBRA, 1»22.
božji vence in ros." r- "Kdo j« te Madonaf" — "Madono imenujejo v Italiji Mater božjo," odgovori komteaa. — "In j« miloetljiva goapica iz Italije f To jc tam, kjer ao naži vojaki t" vpraia babica. — "Da; ali v tem mestu, od koder aem jaz, v Florenci ni-so. Tam pletejo iz ržene slame te krasne slamnike, ki jih imate. Tam raste po polji riž in turlčiea, po brdih hladki kostanj in oljika, tam ao eipreaovi in lavorovi gaji, krasne cvetice, jasno modro ne-b6." ~ "Ah, jaz vže veml to je tizto mesto, katero imai naslikano v avo jej izbi, jelif goapica! V zredi je iiroka reka, in na reci ob bregu atoji mesto. Ah, babica, tem so krasne hile in cerkve! Na drugi strani oo sami vrtovi in majhne hiiice, in pred neko hiii-co se igrajo deklice in mej njim! sedi stara goapa — to je goepica Hortenzija si svojo pestunjo, kaj ne gospiea t Ti si nam to povedala, ko amb bHi v gradu." — Gospiea ni precej odgovorila, zami-alila ae je, njene roke ao mirno ležale na kolenih, nekaj hipov v potem pa globoko vzdahne: "Oh, b^lla patrial Oh, cara amical" in v krasnih očeh se jej solza zasve-ti.—*
"Kaj si povedala, gospi«« Hortenzija!" vpraia radovedna Nežika, prijazno ae k njej stiakaje. Hortenzija je naaloniia glavo na dekličino glavico in solzO ao jej lile po licih na kolena.' — "Milo-stljiva gospiea ae je vzpomnila svoje domovine ia evojih prijateljev," reče babica; "tega vi otroci ie ne veste, kako je to, ako mo-ra Človek zapustiti mesto, kjer-je odrastel. Če tudi mu so pozneje dobro godi, vendar ga ne more pozabiti. Tudi vi kdaj to skusite.
(Dalje prihodnjič.) *
Povest "Jimmia Higgins" j« zrcalo duie ameriikega proleta-riata ob času velike vojno. Dabi m pri Književni matici g. M. P. J.
.........................................I..........
COLUMBIA GRAIIOFON1 j
od $30.00 — $250.00.
VELIKA ZALOGA PLOIC V ViKH JEZIKIH.
Immm m« ulogo •••IlOk lnp*rtlr«aib ^Hom«k*rd" nk«rd»T Brezplačne cenike dobite pri:
VICTOR NAVINSEK,
311 Or^r« CoMasavak, Pa. ...........................i........................
^Lm
IIIMIIMMIIIIIIIOIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIMIIIHMM;
dii jdI <m»oj p*. y kaj vaa ta po-
V mestu bda kakinja ja draga kaki b sakaj bi drale kuporali,
V trgovini nad 16 let, aa tisoče dolarjev razpošlje blaga po celi Ameriki pa ee ni nikdar sliialo da ni vsak dobil poiteno bla«o. Kdor od nas enkrat kupi, ie kupi. PoHlja brezplačne cenike po celi Ameriki ka me, zlatarna, srebrnlna, diamante, PTrtans. dalje prave riaane Columbla gramofone, slovenakejn v vaeh drugih jezikih gramofonake
plošče, saatave;
On je edini pravi zaatopnlk v gramofone in plošče.
En sam poskus in prepričali se bodete.
IVAN TAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa.
>iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiim>Mi»>
CUNARD & ANCHOR
Dru ogrommm ^ralka |«j*h« s «Uem
NARAVNOST V TRST
Luk«ori«fM V.bi«. Unthtm ramSt • S—4—*U£-•Uljami. Krm.M MUm .ob«. k»4il»U» I* PO^Ir.JlM* OfraJ.nl prMtor M »lalllli — D«««** MlaM. via« mstoj. Vm 4omu ugodno.« hmlm »omvmK
Eaa preko Cherbourga v 8 dneh v Jogo-
irjseo
torek
vsaki
slavijo
pluje
Af ktiiu,
U votnjt Hat« ta pojaanila upraSaJU MtftaJw* i«wu.
DENAR
Varčujt« in pripravljajte ai a tam naodvianoat Valoataroat
V lotite Vaš* prihranke v domač aavod, kateri Vam nudi aeoporekljlvo sicurnoet ln 4% obresti od Vaših vlog.
Vljudno Ve vabljeni, da nam saupate Vale prihranke la pomnožit* število vlagateljev, kateri dfeajp naloien avoj denar pri naa na
"Special Interest Account"
t, .if ■ * * ^ 'i*
Uverjenl snete bM, da bode VaU dolarji 4 gpavik rokah ta beeto gtede njih atgurnoeU lahko mirne epnll
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE RANICE 82 Cartftaadt Strast, N«w Yorfc, N. Y.